List 52. ril v lecaj XLIV i l zhajajo vsako sredo po celi poli. V • • i v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol oid po za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt ieta 1 goid. oO k za eetrt leta 1 goid., pošilj Ljubljani decembra 1886. Obseg: Nekatere misli o trtni uši. Hlev Zemlje- in narodopisni obrazi. Karbolinej. Gospodarske izkušnje. Trgovinska in obrtna zbornica lz deželnega zbora. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Nekatere misli trtni uši. Pod tem naslovom piše M. Hržič iz Klosterneu-burga v zagrebški »Gospodarski list" zanimive črtice, se uže nisem iz katerih sledeče posnamemo Dolgo oglasil o tej zadevi v javnom življeni a sedaj se moram hočem ali ne; kajti pričeli so o tem pi sati toliko po naših političnih in gospodarskih listih, in sicer pro in contra, da se človeku, ki se je posvetil ušo in telesom, kar koža ježi nad tako pre- s stvari slobodnimi idejami. Ne mar pojedinih člankih, ampak o i razpravljati cele reči v al se bodem naj najvažnejše dele celega vprašanja o trtni uši, in sicer z namenom, da spravim vse one na pravi pot, ki še na- pačno sodijo o stanji trtne uši in o naših vinogradih Ne rekel bi nič, ko bi bilo vprašanje o trtni uši začasno, to je, od danes do jutri; to vprašanje je sedaj ' ' ~ ' ' vprašanje ni iru, najbolj pa postalo trajno za našo vinarstvo malenkostno, ampak važno v vsacem za našega kmeta To današnji kritični dobi vinarstva veliko lelaj in žrtvujejo glede trtne uši, da bi stvu zagotovili prihodnost, kajti vinarstvo propada z malimi izjemami po celi Evropi kar danes rabijo proti trtni uši ? ničevo, ampak je izkušnja ne le od 15 do 20 let to je ker se je udomačila trtna uš pi nas, pak današnja delavnost v tem obziru temeljuje na posku sih, koje so priredili Amerikanci več kakor pred 30 leti ko še uiti niso znali (?) za trtno uš. Umni vincarii cele Evrope zavzimajo dvojna sta- lišča v boji proti trtni ralno postopanje, usi, drugi eni zagovarjajo kult pa ameriško trt po kot podlago naši trti. Kaj je bolje, o tem naj nas podučijo naslednji skusi: Kulturalno postopanje proti trtni uši izkazalo se je dobro le v vinogradih z dobro lego, ki imajo dobra Da v resnici vspeva vrlo dobro naša trta cepljena na ameriško, ? ako jo prav cepimo, svedočijo nam najnovejše vesti iz Francoskega, nič manj pa povoljni resul-tati, katere sem sam videl v Klosterneu- b u r g u. poskusih v Klosterneuburgu naj objavim sledeče: Trtnica, v kateri so poskusi izvedeni, razdeljena je na dva dela. Na prvem delu so izvršeni poskusi različnega načina cepljenja na ukoreničene trte, pa ravno tako na ključe (re- zanice) s kalusom. Drugi način se je bolje spodnesel, ker se vse tisto v enem letu doseže kot tam v dveh. *) Tu sledi naj nekaj poskusov: Na prvem delu trt-nice cepljena je domača trta na ameriško „Kiparia na drugem delu trtnice sauvage" in sicer z nakladom. Cepili so z nasadom in prijelo se je 90%, najkrajše mladike so dolge 35 cm., najdaljše pa 165 cm. Ravno tacega cepljenja s sedlanjem prijelo se je 40% in V° Champinovi me- todi pa 70%. Cepljenja ravno tam, pa po angleškem načinu, prijelo se je 90°/0, mladike so pa bile do 175 cm. dolge. Na drugem delu cepljen je rudeči veltlinec na Ripario sauvage u J ki imela kalus. Prijelo se je 40%, mladike merijo pa 10 do 100 cm. Steinschillerja ravno na to trto cepljenega prijelo se je 60%? mladike merijo pa 40 do 90 cm. Laškega rizlinga prijelo se je 80%, mladike so pa 30—110 cm. dolge. Dvoletni cepovi zrastli so letos do 235 cm. dol- gosti. Toraj vidimo, da vsi poskusi prav izvrstno vspe-vajo, posebno zanimivo je pa to. da je polkovnik Lud-wig pridelal v svojem novozasajenem vinogradu, koder so vse trte cepljene na ameriške, od 25 trt skoraj en hektoliter vina. Vse to je dokaz, da naša trta cep ljena na ameriško, prav dobro vspeva in to v najbolj okuženem vinogradu. tla to ie J v vinogradih veleposestnika, nasprotno Hlev. Stanovanje govedom je hlev, kjer posebno dojne krave in pitavna živina veči del svojega časa prebije, postopanje vedno bolj popuščajo in bodo popolno po- Tudi teleta za pleme in mlada goveda in vozna živina pustili, hvalijo pa ameriško trto kot podlago naši do- stoji mnogo časa v hlevih. Zato je nujno treba, je pa to postopanje nevspešno in nepriporočljivo v slabših in strmih vinogradih, posebno v kmečkih, teri dajejo ceno vino. Na kratko rečeno ka kulturalno mači, kajti v tem imajo najboljše izkušnje Amerikanci uže 30 let, Francozi pa 15 let * Ta način cepljenja popisali smo uže v tem dr 4 - r,< V' ,h > V^r m > - - Ml'* r-4«t VV, t.jL- , v?- i" • s/ V _ hlev dovoljno prostoren, primerno visok ter preskrbljen s prikladnimi jaslimi, rimami itd. Zastran prostornosti hleva dajo se povprek sledeče povedati: za doraščeno goved srednje plohe mora biti prostor v hlevu 130—170 centimetrov širok, za 1—2-letno goved 1 meter; dolg pa z jaslimi vred 272 do 37 2 metra; prostor za govedo ali hodnik bodi iy2 do 2 metra širok; po tem takem ima celi hlev meriti od hodnika do jaselj, to pa s hodnikom in jaslimi vred, 4 do 5y(i metra. Ves takšni hlev pa za dve vrsti goved z glavami vproti steni obrnenih mora biti 8 do 10 metrov dolg. Še večji mora biti, če goved z glavami druga proti drugi stoji. — Tukaj treba 1 meter za hodnik med iaslimi in za dva hodnika kraj stene po 1 meter, tako da mora biti celi hlev dolg 10 do 11 metrov. Na dalje mora hlev biti primerno visok, da zrak laglje čist, ostaja in nezdravi plini odhajajo, navadno 372 do 4 metre. Jasli naj bodo 72 do % metra nad tlami — za teleta se ve malo nižje. Ako treba rime ali „lojtre" pritrditi, spustijo se 30 do 40 centimetrov visoko nad jaslimi. Tla morajo od jasel do hodnika biti nagnjene za 24 do 30 centimetrov, gnojnični žleb naj visi pri vsakih 16 centimetrih za 4 centimetre. Vhod ali dveri v hlev so najbolje 2'/2 metra visoke in l3/4 do 2 metra široke. Kjer puščajo mladi živinici prosto po hlevu hoditi, računijo na tele 7 do 8, na pol leta staro goved po 10 kvadratnih metrov prostora. V velikih gospodarstvih in dobrih hlevih je prostor za posamezne vrste živinčet lepo razpredeljen. Za dober hlev potreben je hodnik, na kateri se gnoj izpod živinčet kida in potem na gnojišče odpravlja, ta hodnik bodi dovoljno širok, da hlapci in dekle z molznimi latvicami in golidami ložje sem in tje hodijo, gnoj kidajo, živino napajat, napregat, na pašo ali k biku gonijo. Na vsak kraj hodnika se priredi gnojničen žleb, hodnik sam pa mora malo globljeje biti spuščen, da se na njem vse ložje opravlja, gnojnične žlebe moramo večkrat dobro sesna- žiti. Godi se to, kedar gnoj kidamo: žleba pokrijeta se z deskami, po njih se izkidaui gnoj potisne iz hleva venkaj, potem se v žleba vode nalije in z brezovico po-snažita. Zraven hleva morajo biti še primerni prostori za krmo. parme, skednji. Krme ne gre nad hlev na pod metati, če ni hlev obokan; še manj pa v hlevu samem hranjevati, kajti krma se navzame hlevnih sopuhov in je zdravju škodljiva. Kdor je vsakako prisiljen, v hlevu nekaj krme naložiti, ta jo naj malo pred polaganjem zreže. Hlev mora biti toliko svetel, da se zamore vse prav videti, kar se v njem godi. V to svrho morajo v stenah okna biti. Okna naj se priredijo srednje visoko in nikoli ravno pred glavami goved, a najmanje 40 do 60 centimetrov nad glavami. Široka naj bodo kakih 30 centimetrov in 20 centimetrov visoka. Zelene šipe so bolje od belih, ker svetlobo milejo delajo. Dobro storimo, če jih tako napraviti damo, da se lahko zapirajo in odpirajo. Zunaj morajo okna imeti lesene oboknice ali dverce, ki se trdno zaprejo, kedar slabo vreme to zahteva. Teleta naj stojijo v najbolj svetlih prostorih, kajti svetlobe jako potrebujejo, da veselo rastejo in dobro prospevajo. Gnojnični žlebi zadi za govedi ne smejo biti pregloboki ali tako potegneni, da žival čez nje noge postavi, kedar od jasel nazaj stopi, tudi so pregloboki žlebi nevarni, ker se živina, kedar jo odvežemo in na prosti zrak spustimo, lahko spodtakne in onesreči. Dno hlevovo je najbolje iz ilovice napraviti ter jo trdno steptati in stlačiti. Naj se potem lepo poravna, da. bode gnojnica redno odtekala, a ne v jamah zastajala^ Dno mora nekoliko proti gnojničnemu žlebu viseti, vendar ne preveč, kajti če preveč visi, pouzroči to kravi trud ali da tudi povrže. Svetovati je, da hlev ni prevelik. Kdor ima veliko živine, stori bolje, če jo porazdeli na več hlevov ali vsaj predalov. Preveliki hlevi so po zimi radi mrzli in če nastane kužna bolezen, pobere nam vso živino, ker je nimamo kam hi.ro prezapreti. Hlev naj stoji na malo uzvišanem prostoru, da bode gnojišče nižje in se tje gnojnica lahko odcejala. Dveri so najbolje na južni strani, da ne piha krivec ali sever naravnost v hlev. Okna so lahko proti jugu in severu, da ni solnce celi dan v hlev oprto. Kjer pa dveri ne moremo na južni straiii napraviti, naredimo jih na zapadni. Dr. med. H. Klinsau. Karboiinej. Lesu podeliti večjo trpežnost, da nam prehitro ne strohni, služi več pomočkov. Eden izmed najboljših je karboiinej ali voglenčič ter zaradi tega zasluži, da ga česteje rabijo. Nareja se iz karbolnega olja. Dobiti je v štacunah kot rujava, lehko tekoča tvarina, podobna znanim mazilnim barvilom ali firnežem. Močno diši po karbolni kislini. S karbolinejem pomazani les, zlasti če je trd, zadobi lepo temno-rujavo barvo, ki traja več let. V Nemčiji rabijo karboiinej jako pogosto; ž njim pomažejo plote, sohe, mostovže, gospodarske vozove, slemena; sploh ves les izpostavljen vplivanju vremena, mokrote, vlage. Zatorej sodi tudi za naše kraje, kjer toliko rado dežuje in mnogo snežuje in vreme pogosto menjava. Prepričan sem, da mi vsakdo pritrdi, kdor le enkrat s karbolinejem poskusi, in jaz mislim, da bodo ljudje čestokrat po njem segali. Pred katranovcem ima to prednost, da ga pred mazanjem ni treba greti, tudi se ne lušči, gre globljeje v les in se precej vsuši. Tudi ga je za četrti del manje potrebnega za mazanje, kakor katranovca. Vrhu tega je še jako po ceni proti drugim mazilom. Kilo stane 22 kraje, ter je možno s to troho gladko lesno plat 30 M metrov veliko še dobro poma-zati. Vpliva tudi razkužljivo, pokonča merčesje zalege, kar je uže samo ob sebi velike vrednosti. Pristopi še posebna lastnost, vsled katere les varuje trohnobe. Sohe z njim namazane trajajo za polovico časa dalje, nego nepomazane. — Mislim, da bi tudi za vinogradno kolje sodil karboiinej, vendar lastnih izkušenj tukaj nimam, ker bivam še le eno leto na Štajerskem. Sicer sem letos vse svoje vinogradno kolje dal z njim po-mazati spomladi ter jeseni našel zelo nepoškodovano. Slišim pa, da kolje dvakrat dalje ostane rabljivo, toda treba je kolju časa pustiti, -da se karboiinej popolnem vsuši, sicer se je bati, da ne bi vino po njem duha dobilo. Na svoji grajščini na Češkem dal sem vso leseno posodo s karbolinejem namazati ter doživel veselja, da vsakošna dvakrat dalje trpi. kakor nepoma-zana; posebno lepi videti so vozovi. Nikoli ni bilo treba popravila takošnega, da bi kaj strohnelega zalagati morali z novim. Po nekod so karboiinej rabili vspešno proti žitnim žižkom. ker so pod z njim pomazali, pomagal je tudi zoper lesni volk, če so tla dobila kaj karbolineja vrelega, to pa na spodnji strani. Niso mi pa znane poskušnje z vinogradnim koljem, s karbolinejem poma-zanim zoper trsno uš. Znano mi je vendar da pomaz s karbolinejem odganja metulje, kebre, gosenice itd. Ta pomoček ne stane veliko. Alojz Assmann v Gradci, v Gosposki ulici št. 8, prodava karboiinej po 22 kr. kilo. Vsakdo lahko torej sam poskusi, sleherni otrok 415 more z njim mazati. Gledati je na to ker poklino dobro vmažemo > da ga v sle je s čopičem tako dolgo gladiti, da les mazani karbolinej in ga ne v gospodarstvu rapave prostore treba Posnemanje mleka na imenovani način se splača mor vec vi Ne smeli spodarstvu popije ves na- Koristi veliko in v nekaterih letih stroške stotero ga torej pogrešati v nobenem go- koji vPreanVi :SlTjah' ,kf tak stroj, 400 gold °V mIeka Posnamei uže stane bi n Gosp. G1 Ruski lan. Duh po Neprijetn ski h hlevih in straniti. Gospodarske izkušnje. onijaku (scalnici) v konjskih hlevih pregnati Kmetovalci (ngajsko) laneno seme meno ah ustmeno zadni /1 lrv» 1___ j • • i . J kateri želijo dobiti 5 naj se oglasij izvirno rusko c kr. kmetijsk družbe v Ljublj cas do Svečnice v za-nj pis pisarni nezdr , -muavi duh po amonijaku v konj pioli Hlevih zamoremo prav dobro od konj če oblanice namočimo jih potem na strop obesimo v žvepleni kislini ter hano amonijak Oblanice srkaj siti + A . . « neprene teaaj jili je z novimi nadome Trgovinska in obrtna zbornica J , 1 _ • ... , . ----el O J ^ ^ XIV/ V J. 1111 llCtUU 1J kedar je njih kisli duh skoraj popolnem izginil Kamin, dobro sredstc proti napeti govedi Kamnik Drugi dopisi: Vabilo lokalneg (Dalje.) deteljši Večkrat pustijo gospodarji svojo goved pasti po shodu zlasti rudeča provzroči napetico pri govedi štajerska detelja je, katera Dopi c. kr deteljiš odpravimo, "ako med deteljo"VeVemcTnekoHkn , DoPis geografske družbe n« n™«« zabranT .S"« Š ™ *" - * ^ ' ako med detelj To neprijetno lastnost stva v Trstu z naznanilom novil poštni urad. odbora za železnico Ljublja Pnifn™e8!i.inJ/-natelj se je v Kresnicah usta sejemo nekoliko Dopi geografske družbe zabi napetica stane popolnem Se celo mlada, strnična detelja na, ako je vmes kumin posejan Sadje shranjevati v podzemeljskih jamah. akopal je svoja jabelka note železnici, ravnost do Dopi kr. dežel kranjskega deželneg odbor r/1 vlade glede znižanja tarifo nota slove: „S1 s prepisom južni deželni odbor je na- Neki kmetovalec 2 Dresdener landwPresse ulogi sokega trgovinskega ministerstva poroča krompir, le s tem razločkom > v zemlj kakor kakoi prošnjo, oaj ^eiaT^VSa11» « tarif foH A —' na južna železnica zniža n«*hni obrnj tarif ter da to je, zgor, spod da jih je na vse strani godnejših tarifov naj za postaj vim listjem ob straneh pokril s suhim . — češ, da jih obvarje -Ko Je spomladi jabelka iz zemli /i II n TT fi 1* ^ . . y______-1 1 - o pred mišmi in eho drugih deželah Ljubljano v za blago zniža osebni neu kakor tudi zdrava in sočna Pi 'i polaganji v pozornostjo. kakor emljo ravnal vzel bila so veža južno-severno-avstrijsko zvezni v Kranjski ne določa nego veljajo za postaje v aa sprejme gla mesto da so ravnokar bila obrana Pozvedovalo Glede te zadeve promet je omenjeno visoko ministerstvo J to pozvedbe so pokazal se ve da, z največjo pranje tarifne knjige južne železnice da ed no- dežela prednosti Odločevanj blagom 5 toraj se tako tudi niti pri osebnem niti ne uživa nobena pn prometu z smetane s pomočjo sredobežne (centrifugalne) moreJ° napraviti. Kar se tiče sile Po eventualno drugih kraj specijelno za Kranjsko ne sprejema mesta Ljublj aznih poskusih odločiti smetano od mlek, « avstrlJ.fo-ogerski zvezni tarif dm/Iak^.- -m uloiauu uu mieKa s ta tarif napravil za - v Kranjski v južno pomočjo sredobežne sile posrečilo tovarnarju Lefeldt-u izumiti stroj se je še 1877 se rasta i.?™""" p» «KX ska pristanišča pospesevanj omenilo da toraj ni da se je prometa čez Jadran- nepogojne potrebe, da takem okoli stroju svoje ta suče pusti potem hiti > vrteti posodo, koj sveže mleko vlije, tei navpično e posoda Med vsled Vsled sredobežne sile loči nega, loži vrtenjem svoje primerne se smetana od mleka tenj stopi na iznajde se od smetane ločeno mleko vece teže bliže obvoda posodi- osi; po prenehanem vr- tem manj izvesti, ker so tarif vštete postaje Gorica izločile. Glede primer in tabel slavni deželni odbor je pokazalo, da ne začetkom kar imenov se moglo zvezni Tržič in Zagrado med tem o tariflh za bla katere je smetana pa času se smetana ne zmeša zopet tei X- — ? ^ jo je času napravilo se je več jo je mogoče posneti z mlekom Sicer mpak poročalo gabijo veljavo J,rP0'° 1V0Je ProŠQJe navel, se veljajo več ah pa m0rda v kratkem pa.se je ^ družbi južne železni tako boljšal s t — J—da uže takoj smetana in posneto mleko tacih strojev in jih tudi : stroja posebej ven teče novejšem Ljubljan naj težnjam trgovinske posamičnih interesento do slučaja ugodi večkrat pri so te ■vi® prednosti tega načina da je mogoče mleko takoj mleko posnemati, po molži posneti, toraj še za možno, od slučaj S0"P,raVite!J8tyo J? ^ede" tega" da "o sladki bode vselej prizadevalo po možnosti pospeševati med družbo južne železnice kranjsko industrij Med tem so se obrtne zbornice v v kolikor je sploh imenovano želez-zagotovilo, da si trgovino vršile razp c. kr. glavnim ravnatelj toplote letnega časa ^OUzroči nak»P tacega velike stroške, tem več "keTT ZIT taCega 8troJa vec, Kei je potrebna za vrtenj« nave posamičnih tarifnih nastavkov čakovati čakovati se more da^n'XT*TV ,za Ljubljano in pri- zbornice izpolni " ^ in obrtne centrifiže > ali sfcparatorj kakor posnemanje mleka imenuje, parna sila se tak stroj za prošnjo Zbornica je rešila . Vložila je na c. kr. državno » da se pri zalaganji c. kr vojno ministerstvo arzenala v Pulji sprejmo kranjske deske in tramovi. C. kr. ministerstvo je prošnjo uslišalo. 2. Prosila je zbornico na Reki, naj naznani ta- mošnje tržne navade. 3. Vložila je prošn o na c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje, naj bi se v Kranjski ustanovile obrtne strokovne šole. 4. Vložila je prošnjo do glavnega ravnateljstva južne železnice, naj se vpeljejo tour iu retour vozni listki. e) Dopisi c. kr. deželne sodnije v Ljubljani zarad a) vpisa firme J. Singer v Idriji, b) izbrisa firme V. Seunig v Ljubljani, c) vpisa sprememb pri firmi Terpinc & Zeschko poleg Ljubljane. f) Dopis c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem zarad vpisa firme Helene Pohar v Radečah. g) Razglasili so se: ukazi, razpisi o uuobavi in druge važne stvari, izdala so se pa: Potrdila o izvoru; dalje potrdila o cenah blaga in pojasnila o solidnosti firm; naslovi in firme so se naznanjale privatnim osebam; konečno odposlali so se dopisi do obrtovalcev zarad statističnih podatkov. (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 47. Jabolčnik. Priroda je vinskemu trsu potegnila meje, preko katerih ne more priti. Na zemlji je mnogo krajev, kjer pre-mala ali prevelika toplina overa razvoj trsja. Ali tudi v takih krajih, kjer vino ne rodeva, žive ljudje, ki ljubijo razdražljivo pijačo. In malo ne povsodi našli so ljudje v rastlinstvu takih sredstev, ki jih razveseljujejo, razblažujejo, razdražujejo in upijanjajo. No, vsa ta sredstva ostajajo daleč v plemenitosti in v delovanju za vinom. In za čudo, med temi sredstvi nahajamo tudi takih proizvodov, ki se v bitnosti ne razlikujejo od navadnega vina, tako da jih ljudje po pravici vino nazi-vajo. Človek je našel kakor v hladnejših, tako tudi v tropskih krajih rastlin, iz katerih se more sladek sok izvleči, da ž njega vino dela. Hladnejši kraji imajo svoja vina s sadja ia breze, a toplejši s palm in aloj. Ali vsa ta vina nimajo one kulturne vrednosti, ki jo ima vino z grozdja. Glavna in najznamenitejša sestavina grozdja je slador, ki se pretvarja v alkohol in v ogljenčevo kislino. V tem se zlagajo tudi ostala vina. Vsi oni rastlinski deli, s katerih človek vino dobiva, morajo v sebi imeti sladova. Ali v vsem drugem se ta vina razlikujejo od navadnega vina. V njih so druge kisline, druge sestavine, in zato nimajo onega plemenitega vonja in okusa, s kakoršnim se naše vino odlikuje. Ali kjer ni boljega, morajo se ljudje ž njim zadovoliti. Med rastlinami v Evropi, s katerih ljudje vino delajo, gre pri nas prvo mesto jabolku. Divja jablana ali lesnika raste po vsi Evropi razen na krajnem severju, potem raste v Anatoliji, na južnem Kavkazu in po severni Perziji. Okolo Trapezunta so našli cele gozde lesnik. V vzhodni Aziji ni lesnike, in zato je vzhodni Azijci niso poznali. Zahodni pa so jo morali dobro poznati, in kedar so došli v Evropo ter so jo tu tudi našli, dali so jej svoje sanskrtsko ime. Zato se v mnogih jezikih evropskih isto ime ponavlja. Irski aball, staronemški aphal, novonemški apfel, anglosaski appel, skandinavski apl i, litavski o b o 1 y s, slovenski jabolko. Grki in Rimci imeli so posebno ime. Kedaj in kje so začeli lesnike cepiti, o tem samo ugibamo. V ostankih stavb na kolih nahajamo veliko množino posušenih jabolk, in skoro bi trdili, da so to bila cepljena jabolka, če tudi so bila že zelo drobna. Jablana raste in rodi mnogo dalje ua severju od vinskega trsa, in Bog zna, kedaj je človeku padlo v glavo, da je začel s sladkega jabolčnega soka delati pijačo, katera mu nadomestuje pravo vino. Ljudem, ki so doma v vinskem kraju, ne gre v slast jabolčnik, prelahka pijača je njim, in čudijo se, da se taka pijača vino imenuje. Ali vendar se take pijače mnogo napravi in popije, vzlasti na severnem Francoskem (v Normandiji), na severnem Nemškem, na Angleškem, na Irskem in v severni Ameriki. Ako primerjamo sok grozdov z jabolčnim, najti hočemo, da v obojem je kisline iu sladora, ali v vse drugem razmerju. V dobrem zrelem grozdju računa se na en del kisline štirdeset delov sladora. Po vsem tem je toraj jasno, da jabolčnik mora slabejši biti od navadnega vina. Ali kislina jabolkova ni tako ostra kot groz-dova, ampak bolj blaga, in zato se taka pijača vendar da piti. S svojo kislino jabolčnik ugaša žejo, ali ljubkosti nima take, da bi človeka razblažil. Za jabolčnik je vsako jabolko dobro, ali vendar imajo v vsakem kraju posebne vrste, katere imajo prednost. Kedar jabolka dozore, obero jih in razkosajo, za kar imajo posebne priprave, dejal bi maline. Razkosana jabolka gredo v tiskalo ali prešo, nekako takošno, ka-koršno imamo za grozdje. Iztiskana ali izprešana kaša se še enkrat ali dvakrat zmeša, in potem zopet pre-tisne, da se še več soka izcedi iž nje. Izcejeui sok se nalije v sode, da v njih povre. Kar velja o vrenju navadnega mošta, velja tudi o jabolčnem. Glavno vrenje traje dalje ali manje časa, kakor je toplina veča ali manja. Pri jabolčniku nimajo nikoli toliko skrbi iu pazljivosti, kakor pri navadnem vinu, iu to je krivo, da je slabejši, kakor bi mogel biti. Kjer se dobro gospodari, ne točijo ga do februarija. Do tega časa se je vino učistilo, pretočijo ga v druge sode, iu nastavijo za vsakdanjo uporabo. Dolgo se ne drži jabolčnik, prerad ukisne. Jabolčnik pripravljajo in kvarijo na razne načine, kakor navadno vino. Ako gospodar hoče imeti pijačo za delavce, tedaj izprešano kašo zalije z vodo, da se sok iž nje laglje izcedi, s tem pa tudi vino samo predela, kislina namreč se več ne čuti toliko. Ako hoče imeti močnejše vino, tedaj ravna z izcejanim sokom tako, kakor to Gall za navadno vino priporoča. Tak galizovan jabolčnik more umen gospodar tudi primeša-vati pravemu belemu vinu. Kakor od navadnega vina, tako je tudi od jabolč-nika mnogo vrst. Vsaka vrsta jabolk ima svoje vino, in to se zopet menja vsled podnebja, zemlje in lege, kjer jabolka zorevajo. Tudi za jabolčnik so dobre in slabe letine, pa tudi na prirejevanju njegovem je mnogo ležeče, da je pijača boljša ali slabejša. Toda z najboljših jabolk se ne more napraviti vino, ki bi se moglo meriti z najslabejšimi vini hrvatskimi. V jabolčniku ni one plemenitosti, onega vonja in okusa, ki nam toliko ugaja pri navadnem vinu. Toda vkljub temu ljudstvo v severni Francoski vendar le preslavlja svoj jabolčnik, ter mu tudi pesme zlaga. Najboljši jabolčnik se naziva „cider", rodeva v Normandiji, kjer se ga sploh veliko naredi, in raznih vrst vele da okolu sto. Najlaglje menda spoznavajo dobroto ja-bolčnikovo po okusu, ki ga dobiva od zemlje, na kateri jabolka zorevajo. Jabolčnik z ene in iste vrste jabolk izprešan je drugačnega okusa, če jablana raste na ap- 417 neni, ilnati ali peščeni emlji iu ta okus 7---------r ~~v,wui. ^^iuiji, ju ta izražen, da se človek ne more motiti tako jasno tolmačilo Vino s hrušek se pripravlja prav tako, kakor z boIk kisline od jabolk, "in zato je hru Hruške imajo v sebi mnogo več sladora, ali • v • nejsi ker ima več alkohola vina napravi > ali ja- manj sladkejši in moč-samih hrušek se malo je nemško naši da to storim bom sovraštva zoper društvo nasprotniki prepričajo tudi jaz glasoval za podpo ker pomešajo med jabolka jih imajo veliko, tam jih navadno ter tako zboljšajo jabolčnik mati ampak da obema imeti. . ro, da se da jih mi nočemo posne- v nasprotovanji zoper drugo narodnost v deželi narodnosti i pravični hočemo mir baro Na to izgovarjala sta Schwegel da se nekoliko Deschmann m bi filharmoničnemu društvu država deželnega zbora ne dala podpore, ako bi jo odrekla dežela in da so pri Glasbeni Matici ugovarjali samo zoper izredno, oe zoper redno podporo. - ' *uVor seja 22. decembra odgo podporo pri slovenskem Dr. Poklukar pa .je konečno še enkrat Tri točke dnevnega reda te da^so nasprotniki^ ugovarjali zoper potrebno da pa niso ugovarjali društvu obširnejši razpravi Najprej vprašal je bar sej dale so povod zoper podporo nemškega društva že toliko Apfalt pri prvem branj ne potrebuj podpore z drugih strani akoravuo to dobi da dežel podpore predloga deželnega odbora z načrtom novega občinskega nila se je potem soglas Podpora filharmoničnemu društvu skle reda za Kranjsko kako skega leta da se Tretj Na to mu odgo točKa, pri kateri glasil dotični sklep lan- predlog deželnega odbo nastala razprava, bil je poročevalec Det se gospoa baron tudi lahko sam potrudil in po dežel —podpoic m ziivmozaravniKa v Kadoijici. O tei T^Ll^lJt fiT.Č"i od-k P™* v smislu predloga da naj se privoli 300 gold za živinozdravnika v Radolj gledal v stenografični zapisnik čita dotični sklep želni odbor po njem storiti je tako spi potem pa vendar pre tej kar koli da je smel de- slek, da drž deželnega odbora, drugič pa je uvaževal izrečen pomi se j Potem pričela sicer pri prvem branji redko kedaj navadna stvarna razprava, pri kateri so poslanci Apfaitrern, Deschmann in Schwegel trdili " * namestovati živinozdravnike samo zadeva dolžnost plačevati da bila potrata dežela v ta namen iz svojega žepa kaj nakaže ako To stališče zastopal tipravil da je ravnanje deželnega odbora pro- seka dr. Poklukar j sam ni izrekel ker je predložil načrt postave ki je predla poročevalec finančnega od Detel jeli po njegovi volji ali ne. Poslanca o kateri se nova 300 gold. (dosedaj daja Murnik ter dežel pa deželni predsednik baron Winkl_ jali pravilno postopanje deželnega zbora ta načrt predložiti deželnemu zboru, da glavar grof T h m niških učencev) ustavi dežele pa so zagovar-ki je sklenil za to, kar je uže v deželi namestila vmozdravnikov naj se ona usta- v podporo živiuozdrav-kr. vladi izreče zahvala c. kr. ži- kr. vlado naprositi nadomesti c. kr. živinozdravnike pri ostalih čelih te postave izreče "V* tJuviuj uc» oo v »čtj I Povod tolikim ugovorom se vsaj o na- nih glavarstvih naše dežele da kar prej kr. okraj opozicije dala je občeznana skrivnost sprejel se je predlog deželnega odbora Po zelo obširni razpravi postave izdelal gospod deželni predsednik baron Winkler sam na podlagi sklepov v ta namen sklicane enkete, in da je ta načrt predloga finančnega odseka pa druga dva gospodje manjši ne nekoliko ponagajali niso mogli zamuditi te prilike, da bi vod razgovoru bila Druga točka ki je dala po Iz deželnega zbora štajerskega stva za podpo sedi prošnja filharmoničneg Ko se nihče ni hotel oglasiti i vstane konečno dr. Pokluk dru be omenjati je interpelacij poslanca Vošnjaka zarad ter pravi je zadnjič razpravljala prošnja glasbene Matice se so izrekoma trije gospodj Ko vedeli vojaških vaj v streljanji na strelišči pri Krškem se ne bo s tem ovirala vožnja po Savi. jeli Postava, zadevajoča lov tičev redno podpo toliko ugovarjati zoper iz- lmela sedaj veljavn » akoravno sami niso mogli 200 gold. za to društvo za leto 1887 vrgla Zborovanj tajiti da je delovanje glas ? a taka postava spremeniti pretrgalo se je do 7. januarija po kateri bi se bila se je za- bene Matice občekoristno in akoravno je znano, da dru štvo nima nič iQQ7 • . , Proženja, zelo pičle podpore in za 1887. pnmanjkljeja 1800 gold. mm y 1 i i • • stanji filharmoničnega društva pa smo citali pred nekoliko dnevi v „Laibacherici" končala Deželna zbora?dalmatinski in isterski sklenila sta uže svoje delovanje dne 22. t. m. zboru naglašal je zborov gotovo tudi gospodj vodj dr. Keesbach liko zadovoljnostjo naznanjal katero protniki čitajo, da je društveni letnemu občnemu zboru z ve- dalmatinskem deželnem predsednik konte Vojnovič, da ste se hrvatski srbski narod v teku leta bolj približala katerih vprašanj uže složno delovala. glede marši da je društvo (filharmo nično) v teku preteklega leta s pomočjo državne želne poplačat stroške kapital Ker de in mestne podpore ter daril dobrotnikov mogl goriškem deželnem zboru lik i n dolg teg pokriti vse red 5000 gold ložit je tudi delovanje šlo mirno spod rok. Zborovanj na ljevalo se bo še nada po treh kraljih nikom morajo te stvari znane biti gospodom nasprot pričaKoval sem, kedaj se bo vzdignil kedo gospodov nasprotnikov čali pri podp ? potreb j onih ki so toliko štedljivost priporo- ugovarjal pri podpori društva, tako srečnim gmotnim stanjem ne more sklicavati na potreb glasbeni Matici da > štedljivi gospodj zdelo se mi je potrebno to molčanje zabeležiti molčali v stenografični zapisnik i društva ki se more ponašati s katero se toraj gotovo podpore. — Ker so pa nasprotniki pri tej prošnji tako trdo koroškem deželnem zboru sklenilo se je zarad oddajanja prisiljencev, skleniti pogodbo za več let Iz deželo kranjsko in ne zidati lastne prisilne delavnice. filharmoničneg Jaz > ker tirolskem deželnem zboru bil zoper podporo sprejela se je nova domobranska postava po vladinem se pa to gotovo tako predlogu^z edino bolj pomenljivo premembo, po kateri velja dolžnost za domobran (Landsturm) samo do 42. dne 20. septembra t. 1., s katero je vlada z neopore- čeno kompetenco deloma vstregla zahtevi izrečeni po nobena sklepu deželnega zbora z leta 1886.: dalje z ozirom na namesto do 45. leta stranka predloženo šolsko postavo ni se je oddala odseku v posvetovanje. de- to, da se predlog v svojem utemeljevanji opira na trditve, katere so v nasprotji s postavami, s katerimi je zagotovljena enakopravnost narodnosti in jezikov v deželi in da predlog meri v svojem namenu na krajno delitev dežele in s tem preti pravnemu, po ustavi za- gornjeavstrijskem deželnem zboru čule so se tožbe o pomanjkanji ljudskih učiteljev; želnemu odboru naročilo se je iskati po vzrokih in de- gotovljenemu stanju, in konečno glede na to, da želnemu zboru prihodnjič staviti predloge, da se ta ne dostatnost odpravi. se s tehtnostjo sklepa deželnega zbora ne strinjalo iu se tedaj ne more domnevati, da naj deželni zbor predlog moravskein deželnem zboru iz novega obravnava, kateri je s sklepom vlausko leto v ravno tisti zadevi v deželnem zboru storjenem enako v popolnem nasprotji s pravnim prepričanjem deželnega predložila je češka narodna manjšina vnovič predlog za zbora izraženem v sklepu, kakor tudi po duhu in be premembo deželnega volilnega reda, akoravno je uže sedah zahteve odposlane do vlade in do deželnega od- sedaj gotovo katerih da tudi ta poskušnja moravskih Čehov, bora, preide deželni zbor čez predlog gosp. poslanca je 4/a vsega prebivalstva na Moravskem ostane enako brezvspešna, kakor vse prejšnje take poskušnje. Plenerja in drugov na dnevni red." Po tem z živahnim odobravanjem sprejetem pred logu ugovarjal je še na kratko Plener, ko pa je bil (Miški deželni zbor obravnava predlog kneza Adama Sapiehe zarad izdatnejšega podučevanja nemščine v tamošnjih srednjih šolah. — Še bolj pomenljiva, in zdatno pomenljiva pa sta dva predloga izrekoma za daljo obravnavo carine od petroleja z Ogersko, katera oba merita potem predlog kneza Karola Sch\varzenberga z veliko večino vseh glasov zoper nemške glasove sprejet, oglasil se je k besedi dr. Rieger ter je izrekel, da je zmira) in povsod želel in delal za porazumljenje, obžaloval pa je » da se med levičarji ni našel nihče, bi bil našel na to, da naj c. kr. vlada ne odjenja Ogerski nasproti od edino pravega stališča glede carine na petrolej ter stanovitno in odločno zahteva, da se od čičšenega petroleja tudi na Ogerskem plačuje vsa carinska pristojbina, ako je tudi tak petrolej nekoliko ponesnažen s kakovo neškod- ljivo barvo. Lahko se trdi, da se gališko deželno toliko poguma, da bi bil svaril narodne svoje tovariše pred izgredi. Kolovodja nemške stranke Schmeykal izjavil je potem, da se on in njegovi somišljeniki toliko časa ne bodo vdeležili zborovanja, dokler jim ne bo zadosti poroštva danega, da se bodo njihove želje stvarno ocenjale. Po tej izjavi zapustili so vsi nemški poslanci razun enega deželni zbor. zborovanje vrti krog petrolejskega vprašanja. Češki deželni zbor pa enako zvonec nosi med vsemi drugimi deželnimi zbori, kakor državni češki poslanci v državnem zboru. Jezikovno ali narodno vprašanje tudi tam zavzima prvo mesto. Akoravno Mnogovrstne novice. ■ * Princ Ferdinand Koburški je siu vojvode Avgusta in princesinje Klementine, hčere kralja Lui-Filipa Or- je prof. Kvič po sklepu dežel nega odbora predložil načrt postave o izdatnem poduče vanji v drugem deželnem jeziku v šolah po vsej Češki ponovil je vendar P tiki trdijo, da ima najlepšo o katerem hudomušni boj /oj predlo Češka ikovnih mejah in naj se prekličete jezikovni na- redbi z leta 1880. in s septembra 1886 u Dne 22. t. m. utemeljeval je Plener ta predlog ter , vrh tega pa tudi leanskega. Rojen je bil dne 26. februarija 1. 1861. na Dunaji in je bil nadlajtnant v 11. huzarskem polku. Njegov najstarejši brat vojvoda Filip je od leta 1875. poročen z belgiško princesinjo Luizo, starejo sestro nad-vojvodice Štefanije. Drugi brat njegov, vojvoda Av- bil je poročen s hčerjo cesarja Petra II. Brasilijanskega, katera je leta 1871. umrla. Izmed sestra princa Ferdinanda je ena, Klotilda, omožena z nadvojvodom Josipom; druga, Amalija, državniško^-pT i ho d n ost Je admiral ^ornarice brasilijanske, — , *•-,v s hrftrio r.essarifl. rfttra Krasi 11 ar.sk nor? pa z vojvodom Maksimilijanom Bavarskim. Princ vsem je s silo udrihal po Taaffejevi vladi, po češkem namestniku baronu Krai tem pa se je zavijal v ovčino miroljubuosti in še kazal na nevaren političen položaj sploh. Ferdinand je tedaj v sorodji z dinastijami Avstrije, gije Bavarije, kakor tudi hiše Orleanske, dalje tudi z angleško kraljevo hišo, ker soprog kraljice Viktorije Al- brecht bil je stric njegov. namestnik baron K je takoj po zaslu * Trije roparji morilci obešeni. Dne 14. de- ženji zavrnil večnega miuisterskega kandidata Plenerja. Najbolj dostojen in zaslužen odgovor pa mu je v imenu češke večine dal knez Karol Schwarzenberg s sledečim predlogom: cembra dopoludne ob 11. uri obešeni so bili blizo seia Celic, rojnega kraja roparjev, morilci: Infan Molekič, Šalih Čitakovič in Jusuf Rupič, ki so meseca aprila tega leta pravoslavnega duhovnika (popa) Gavriča in Glede na to, da je predlog po poslancu Plešejo dne 14. decembra vložen predlog po , kadeč. njegovo soprogo v Vakuf-u, okraj Brčka oropali in nerju v svoji vsebini razun ene točke terega je isti poslanec s sodrugi predložil dne k s predlogom 1885. leta, ta predlog pa bil po obširnem posve tovanji vsled sklepa deželnega zbora 18. januarija t odbit dalj z ozirom na to, da tudi glede edine memo umorili. Obesil jih je rabelj Seyfried krog sto korakov od vasi Celic pri cesti proti Brcki. Prvi bil je obešen Molekič, za njim Čitakovič in na zadnje Rupič. Vsi trije bili so mirni in trdovratni do zadnjega trenutka. Ostale tovariše roparjev pomilostil je cesar na 201etno teško ječo. Strah v kraljevem gradu v Madridu. Pred nekaj * lanskega predloga različne točke, razlika zadeva samo večjo mero ozemlja; glede katerega naj bi se preklicala dnevi prilazil je po nerazumljivem načinu neznan mož jezikovna naredba in se vrh tega zahteva, naj vlada v sobe kraljice Kristine, kjer biva mladi kralj španjski. prekliče tudi med tem še izdano jezikovno naredbo od Ko obe varuhinji kraljevi zapazita moža, vskliknete in 419 oden bližnjih vratarjev prihiti omedlite obe jega moža in ga tira k straži bleda poročil* Še le, ko se zgrabi tu- Kraljica čakala je vsa kedo je in kaj je hotel ptuji človek. P m estano prosim dob in duševne hrane je naznanilo, da je ptujec blazen, da je v gradu hotel obiskati ranjkega kralj se je tudi kraljica. J ki je po- li slovenskih tudi rodoljub t na podp o p okraj za omišljenike blagovoljno včerajšnji seji deželnega zbora je poslanec Šuklje svoj predlog zgradbo dolenjske železnice temeljeval Naši dopisi občinski red dalj o deželnem donesku za se je volil odsek za Ljubljane je poročilo o nakupu dolenjske za ljubljanski mestni statut, odobrilo se Za n Novice Izobraženem in po en- tudi manj izobraženemu slovenskemu občinstvu krat na teden podajati v kratke stavke posnetega pod uka v kmetijstvu, obrtnijstvu in gospodarstvu sploh vrh tega pa nekoliko poročil iz domačega narodnega ii bolj pomenljivega političnega življenja ogerske države in pa najpomenljivejše dogodbe njih držav, konečno tudi nekoliko podučnega časnega gradiva « • - - rač gospodarski te šole za leto 1887 v Grmu pa pro 6. uri občinski odsek popoludne ob pol Po javni seji zboroval je upravni in zvečer ob Močvirska Prihodnja seja je v četrtek j iz avstrijsko- iz vna- kratko- spremenil gosp. c. postava, kakor jo deželni zbor minulem zasedanji, zadobila je po naznanilu kr. deželnega predsednika , 4 fcrrof Falkenliayn-ova jama imenuje a J dva kilometra dolga Kakor so se to je bil in ostane namen »Novicam dena i jama ua Krasu letos po inženirj 5e potrjenje. se ena nad P u ti ku iznaj- prejšnje čase čule opravičene tožbe da politično-gospodarski samo po poli in enkrat potrebam našega naroda Cesarjevič Rudolf tožbe da e sedaj slovenskih časniko je enako preveč za naročnike kakor nike in vrednike moči. lepoznanski list, ki izhaja teden, nikakor ne zadostuje enako so pa tudi opravičene nadvojvodica Štefanij preveč > da jih i pe- , * — v Opa-pnčakoval primorski namestnik Pretiš. ki so bile v ponedeljek dne ljala sta se v ponedeljek zjutraj skozi Ljublj tijo, kjer ju je..........J J Sop cvetečih rož 27. decembra vtrgane sred vrta v Kranjski Go preveč za založ milim nebom kakor tudi duševne sile Preveč se razcepavajo pičle gmotne zbornici svojim tovarišem iišAvnA čil« r»t*&nr*n Kranjski gori popoludne 00 1 kazal je včeraj eden deželnih našega naroda --—uttiuvgti uti J Gotovo opravičena je trditev večine pod poslancev ponedeljek bilo je v mraza, zjutraj pa nad našega naroda, da je naš narod Nihče se ne more razumnistva davek prevelik. in družbam mm slovenskim društvom skoraj vsak večji kraj za- _ središče, vrh tega prinaša vsakoTeto in ne sme odtegniti občekorist dalje ima tudi Novičar iz domačih in pomenljivo k raj no narodno vrsto neizogibnih narodnih darovanj se naročnine na naše še daljo ali kraj bila in konečno pridejo Dunaja. češka stranka tujih dežel Vladni listi pišejo tako, kakor bi deželnega zbora zakrivila kujanje teh b vsak one, ke časnik ih nemških poslancev. Namestnik baron glede cene. ki mu najbolj Izmed in deželni maršal ugajajo glede knez Jurij Lobk K došla sta v nega časa in denarja, naroči Rodoljub, ki ima potreb- deželnem zboru Beč. kakor se sploh sodi, zarad teh dogodeb v češkem pač Pickert foetkdfkf-^8prOtQL--Prem0Žae''Ši "aroč*j ako mu niso domovinci v Česin uvedli Knotz in drugi taki brez Za one slovenske revnejši pa tudi le po enega jih to, ker vedo so ta škandal prav gotovo za da je to najobčutljivejša stran Taaffe samo nekoliko čitatelj ki si domačih časnikov ali tudi morajo naročati je božal najhujš koliko je ta opustil pri izvršitvi svojega programa priporočajo se gotovo prav posebno samo enega svoje nasprotnike, samo da ceno ..Novic dom s svojo vsebino ne kujali in konečno se to vendar-le zgodi za razvoj w J U starim svojim geslom: ;;za vero delale so »Novice" dosedaj 44 let konečni sad neutemelj nim nasprotnikom. Naj d a j a j vsestranski razcvet slovenskega naroda mu vedno zdravo Politično združenj nepokvarj še ideal, do katere makljiv program 5 vseh dospeti po duševno hrano pogledal pa kako Slovencev nam je vedno k prejšnje vlade postopale z . aj bi jih posnemal samo deloma nasproti ( kateri zvonec nosijo med opozicijo bi pa tudi nekoliko sapo , je in ostane naš nepre- nemških poslancev na Češkem , kako se mu To je pnzanesljivosti proti izreče- vendar grof Taaffe malo nazaj protniki, rad- 3 naj itacijam aprl veleizdajskim Dalj kov Naše narodne pravice doseči, potrebujemo in to so pred vsem sorodni ravno ob mejah Nemške čez gla sicer priraste mu ta strijski Slovani konservati nam Čeh Vsa naša narodna politika pravični nam Nemci pa mora biti vedno v Ogerska. drugi av- se v finančnih Pred božičnimi prazniki kazala odsekih obeh zboi so seji ogerske gosposke zbor m pa v javni •j • • • r---^m) iu \j i. Uu u t lil v c u sogiasji z interesi naše skupne avstrijske domovine rodavue nase habsburške monarhij mora tudi naše prizadevanj očitno sta kažej da se vlada — ^^menja, aauci-» T i s z o v a bliža svojemu katera ski narodi Naravno je, da se obračati na to, da slovan- ono v Avstriji zadobe v državnem življenji SS?^ P-taja po njihovem številu Jpo 7e koncu Kakor so »Novice" naglašale že minulo leto je slabo državno gospodarstvo, z rednimi zelo velikimi dodatnimi krediti oiii rak, ki gotovo stoi daj vladini sistemi lj zvestobi njiho tudi vtelesenje Bosne temu namenu služilo Hercego gotovo konec se-po drugi strani pa vedenje za njegovo nasi vnanji politiki zmiraj merodaj korist skupne naše države To je stari političen sicer pa mora o biti d Tiszovo pri znanih Janskijevih dogodbah zaupanje v najvišjih krogih ni našlo zdravila /dotič nim kraljevem " " prav presojati naše eskriptu, temveč politiki, ki so vajeni azmere sodijo, da je bil Tisza program »Novicam*. Ceno smo »Novicam" tako nizko postavili, da že takrat postal nemogoč, da pa svoj posel oskrbuje do ugodnejšega trenutka Pred prazniki tedaj bil =e t«di malo prem„že0 tmetavl,ec< venski zvest priporočil sklepamo ostanejo aj pristopi š dosed Novicam pa obljubo mnog o vih prijatelj čniko v njih podajati častitim čitateljem lače privoljen mu kredit zopet za veliko svoto preko račil. Tisza moral bi bil zagovarjati svojega tovarša pa ga m mogel. Napadali so ga poslanci vseh strank pa ne samo trgovinskega ministra ampak vso vlado > > Najhujše pa ga 420 - r napadal v gosposki zbornic vojni vpelje bolgarski jezik bivši minister in sedaj varuh kraljevega dvora Slavy To se ie godilo pod predsedstvom onega (črnega) ba Okrožna sodnija obso stotnika Tepavičeva in Makedonski-ja na t dila mesece ječe, gojenca Stoj in Dobreva na leti rona Senyey-a, skoraj edinega konservativnega dr žavnika ogerskega, katerega ves svet smatra za na ječe vrh tega je sklenila zoper dva gojenca zatožbo avnega naslednika Tisz-ovega t . zarad krive prisege ki vživa največe za- Sicer pa so vsi obsoj Stoi tajil je kako zaroto bsodbo sprejeli s smehom v upanje cesarjevo Vsi časniki dijo j da se uže bolj nadi, da jih Rusi kmalu oproste in bolj bliža doba Senyey-ova Angleška Lord Churchill, dosedaj finančni mi Češka pričani da je Narodni časniki čcski so popolnoma pre zstop nemških poslancev iz zbora in od nister sedanje Salisbour} vlade, dal je svojo ustavko in s tem korakom prouzročil veliko zmešnjavo v vla bora prav iz trte izvit da j e ravnanj narodne večine dinih krogih ker povsod najtežje za kočij pcsel pravo in da vlada stori novo veliko pako ki • • denarnega ministra dobiti sposobno osobo. Sedanj an zna postati depol ako zoper tako početj postopa kot z zasluženo ojstrostj Nemška Bismark je nezadovoljen s svojim sprotne drugače gleški vladi pa je to se tezj samo toliko časa, dokler ie stranke ker ima veči podp vsaj en zbornici del na- liberal Povod odstopu dale so državnim zborom, ker mu dotična komisija vkljub žu ganju ni hotelo privoliti zahtevanega pomnoženj voj ne. razprave v ministerstvu zarad proračuna za vojno in za mornariško ministerstvo. Churchill imen Grof Bismark, sin knezov, sprejel je bol- nanje mo potrat nezdav je tako rav izdalo se ie en garsko deputacijo in gorko priporočal kandidaturo kneza Nikolaja Minigrelske& Francoska Boulanger, vojni minister, po stal je sedaj najvažnejša oseba francoske vlade. Vojno rijal, kupih log našem denarji deset) milijon za vojniški mate v arsenalih ni nikakoršnega sledu o novih na pa Tudi je Churchill žu da bo vladinemu pred postave o upravi v grofijah nasprotoval je prestrojil, sedaj zmiraj še skušajo najden smod- boury prizadeva si odstopivšem nik, puške repetirke bodo pridno izdelavali Da pa ralnih krogov pripravnega naslednik Salis- pridobiti izmed libe- kar se mu Da do je Boulanger tudi politik, pokazal svojim zadnjim sedajvše ni posrečilo govorom, ko je pozdravljal ude društva rudečega križa Vlada natočila je vrhovnim poveljni tej priliki čudovito naglašal potrebo m pi vsako ceno ohrani mir Rumunska da se za Španska „ . kom in drugim vrhovnim vojnim poveljnikom tatalo zbornici ekel je minister , da nije naj še ostreje pazijo na evolucijonarno ruvanje vnanjih zadev v odgovoru na neko interpelacijo bodete vladi avstrijsko-ogerska in rumunska obravnavale zarad trgovinske pogodbe šele tedaj, kader bo zadobljena gotovost, da se more doseči porazumljenje na katero obe vladi z v 1 om na interese dotičnili dežel odkritosrčno delujete. En ud vlade odpotoval bo takoj na Dunaj. .. Laška. — Kralj sprejel včeraj novega avsrijsko- ogerskega poslanika barona Bruka, ki je izročil svoja Hektoliter 7 gold. 70 kr. 60 kr. Žitna cena Ljubljani 22. decembra 1886 ze domače 6 gold. 82 kr, pseai turšice 5 gold. 4 kr banaške soršice 6 gold' prosa 76 kr rži 4 gold 4 gold. 38 kr 71 kr ječmena 4 gold. 6 kr. ajde 3 gold. 74 kr ovsa 2 gold.. Kromp 2 gold 94 kr. 100 kilogramov pooblastila V Kranj 27 decembra Švica Veliki svet kantona freiburškega dovolil Hektoliter: Pšenica 6 gld. 82 kr Rrž 5 gold. 20 kr je 2Vo milijona frankov za ustanovitev katoliškega vse Oves 2 gold, 92 kr Turšica 5 gold. 20 kr Ječmen učilišča v Freiburgu Bolgarska namesto Voj minister 4 gld. 72 kr. zaukazal, da se 1 gld. 70 kr. Ajd gld Seno 2 gld 55 kr. 10 kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr dosedanjega ruskega poveljniškega jezika v 50 kr. na i Stop ši v svoj 45 tečaj ostale bodo „Novice" zveste svoji 441etni preteklosti; samo ozi raje se na mnogostransko izrečene želje, dajale bodo nekoliko več prostora političnim novicam ložje bere Vnanja oblika spremenila se bo za toliko ? da stavek postane nekoliko bolj razprostrt da se Castitim gospouom uupi»u vernem, ... nastopajočega novega leta svojo gorko zahvalo in jim vosimo srečno novo leto gospodom dopisovalcem naročnikom in prijateljem „Novic" ponovimo povodom Da tudi glede cene vstrežemo svojim tedanjem in prihodnjim naročnikom t znizamo naročnino za 60 kr., tedaj skoraj za sedmino dosedanje naročnine Naročnina Novic stane z tudi letom 1887. pocensr. po pošti prejemane za celo leto gld kr za pol leta gid 10 kr.. za četrt leta gld 10 kr v tiskarni 40 Udje c, k. kmetijske družbe dobivajo za 70 za ii ,, 1 ,, IV U 19 Novice" na leto za en gold. ceneje ji 90 V Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr Naročnina tiskarne v Ljubljani enejsi na leto več štnih nakaznic pošilja naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo „Novic Odgovorni vrednik: Gustav Pire. in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani j.