267. številka. Trst, v sredo 20. novembra 1901 Tečaj XXVI ..B&lBoat" Is »« oret p i iT. >ks '-f n.irtfniri ->« aora%a ne 3tira _ Po t.bakarnah ▼ T ralu ne prodajajo p*> aa l^coe itevilke po K »totink (3 mi.); i.9 a Trata pa po 8 ntntiak (4 Telefon ItT. STO. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moti Oflaat računajo po vratah v petitu. Za več* kratno naročilo a primernim popuatom Poilana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vai dopisi naj se pošiljajo uredništva Mafrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-jama npravalitvo. Naročnino in oglas« ja plačevati loco Trst. Urednlltvv In tlakama ne uabajata v alici Oarintia iiiv. 12. VpruTiitltvo, In ■ prejemanje Inaeratov v ulici Molia pl:colo št\. 3, 11. tiac«Vnjanje, v kolikor zadevlje nas in nas boli. J udi ne bom na dolgo razpravljal o njih energiji, s katero se odlikujejo med indo-evropskimi narodi, ki pa le prevečkrat sega preko mej normalnosti in se pojavlja kakor nasilje napram sosedom njihovim. Da, mi pri|M>znamo njihovo veliko kulturo, a ne pri}H>znavarno, da so jo dosegli prosvetljeui po nenavadno veliki nadarjenosti, ker stopinjo kulture določujejo v prvi vrsti zemljepisni in zgodovinski taktrrji, ker to določujeta kraj in čas. Že od začetka prvega stoletja pred Kr. so «e hodili Germani solDČit v lepo Italijo, kjer so se seznaniali z rimsko in grško kulturo, na podlagi katere so, po razrušenju rimskega cesarstva v V. veku jk) Kr., začeli novo življenje in ustanovjali države. Tudi Francozi, oni živelj, ki je oMržal svojo romansko individuvalnost in kulturo in se vedno odlikoval po iznajdljivosti in bistrosti duha, ostali so, kakor bližnji zahodni sosedi, skozi ves srednji in novi vek dober učitelj tršim m neokretnejsim Nemcem. O tem priča, poleg druzega, tudi ona velika množina romanskih, posebno francozko prikrojenih besed v nemškem občevalnem jeziku. Id Slovani ? Več nego tiOO let so že Nemci bili v dotiki z rimsko državo in kulturo, ko po Slovani še vedno bivali v mrač-n h pragozdih ob Bugu in Dnjepru ter ob Volinjekih močvirjih, kakor z verigo obdani od raznih tin-kih, turških in irduskih narodov. Zato ni čuda, da so slovanski narodi kakor masa, ra^un Cehov, nekoliko kulturno zaostali, ali zopet se mora priznati, da so Slovani v minolih vekih veliko storili za razvoj evropske kulture, če ne toliko neposredno, posredno pa jako veliko. Gospoda moja ! Ravno Nemci nam morajo biti hvaležni, da so se lahko mirno razvijali za našimi hrbti takrat, ko so Ru«i s stotisoči svojih vrlih junakov pokrivali bojišča ob Kalki in Donu v boju z Mongoli ; ko so Poljaki in Cehi prelivali kri, da bi divjim Azijatom zastavili pot v nemške dežele. A na jugu so Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bulgari s svojimi prsi pol tisočletja tvorili zid, da ne bi Turki prišli v posete v Nemčijo in ostalo Evropo. Na Vidovo leta 1389. poginilo je na Kosovem polju 100.000 junaških Srbov (burni klici : »Slava jim !«), poginil je tam cvet in up srbskega naroda : vse to v zaščito evropske kulture. (Klici: Tako je !) Toda, pustimo staro zgodovino, dasi nas veliko uči, pustimo stare krivice ter preganjanja in oglejmo si avstrijske žalostne razmere v najnovejšem času, katere so zakrivili Nemci, in to povdarjam : edino Nemci, ki iščejo vedno drugod rak-rane na bolnem telesu avstrijskem, samo tam je nočejo videti, kjer je prav za prav. S svojo »Fort\vusteln«-politiko jo zakrivajo in zakrivajo, dokler ne bo monla prepozno. Žalostno je, gospoda moja, da na krmilu države stoječi dostojanstveniki ne poslušajo moža, ki s svojimi stvarnimi in resnimi govori vedno svari pred to rak-rauo, ki vedno kaže na sever, odkoder preti pogibelj in prihaja vse zlo za našo državo. Tako je nekdaj svaril Demosten uesložne in kratkovidne Grke pred silovitim Filipom ! Gospoda moja, mož, katerega mislim je: drž. posl. dr. Kra-maf! Rak rana pa, ki jo imam v mislih, je teptanje jednakopravnosti in iz tega izvirajoče rušenje ravnotežja med avstrijskimi narodi, ki 6e nikdar ne pomirijo med seboj, dokler se ne izleei ta rana! In če bi bilo treba: tudi z železom in ognjem. Južnoslovansko vseučiliščno vprašanje bilo je le povod, tla smo dne 8. nov. li)01. v dunajski vseučiliščni veži glasno nastopili. Vzrok temu koraku, vzrok, da smo se danes sešli vsi slovanski visokosolci, je stara tisočletna krivica od strani Nemcev, ki so nas zatirali povsodi, kjer smo le prihajali v dotiko žnjimi. Samo Slovenci, ki že nad 600 let celokupno bivajo v okvirju Avstrije, so izgubili Nemcem v prid nad 2/;< nekda- P O I) L l 8 T K K i«; Za dežjem solnce sije. — Povest iz prejšnjih stoletij ; prevel Bukovič.— Tedaj so sklenili, da mora jeden njih takoj v mest > sporočit gospodarju o tem, kar se ie zgodilo, .leden hlapcev je zajahal konja in odjahal po cesti proti mtstu v divjem begu. Ali ker je bila sila velika in ker ni mogel učiikati trenotka, tla izvrši svojo mučno in žalostno nah tro in si nekako olajša skrb, je ubiral tudi Piranske poti. tla si je tako skrajša val pot. To pa je bilo slabo. Rodrigo in Edvard sta šla namreč vedno le po glavni cesti in tako t« je zgodilo, da so se zgrešili. Ko je blaj>ec dospel v mesto, sta bila ona dva že doma: Že to ju je osupnilo, da jima, dospev-šima v hišo, ni prihitela Lavra nasproti — pozdraviti ju, česar ni opuščala nikdar, kadar sta se vračala po daljši od?«*tnosti. Ko pa je prihitela dekla propadlega lica, prestrašena, tresoča se, objokanih očij, pristna slika žalosti in obupa, sta vskliknila kar hkratu : Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo ? ! — Lavre, Lavre ... o Bog, Bog, kako naj povem to i" . . . J^avre — ni nikjer . . . ! Moža sta obstala odrevenela — dve kameniti sohi . . . Zadelo ju je kakor da je strela udarila va nju in jima vzela besedo! Pdarec po tem služkinem sporočilu je bil tako silen, da je v njima kakor zastalo vse življenje in nista bila gospodarja nobenemu čutstvu svojemu. Tako ju je omamilo to sporočilo, da v prvi hip niti nista povpraševala po podrobnostih, da niti vprašala nista dalje, kaj se je zgodilo prav za prav in kako je prišlo . . . Lavre ni nikjer ! Lavre, tega oboževa-nega bitja, tega angelja v hiši, nje, ki jima je kakor svite! žarek zlatega solnca blestela s svojimi vrlinami — nje da ni več ! . . . . Spogledovala sta se nemo v omami, provzro-čeni po strašnem sporočilu ... V tej nesve&ti sta ostala par minut in nista storila tega, kar je bilo glavno, nujprv >, najnujneje v tem po lože nju, nista zahtevala podrobnejih pojasnil, nista mislila na energično akcijo, nista ■ mislila, da je rešitev morda še možna, da treba začeti delati in nemudoma . . . ! Polagoma sta se osvestila toliko, da sta si dala vse povedat: od dekle in da sta jela ukrepati, kaj in kako bi bilo najprej storiti . . . Odločila sta, da še enkrat dasta preiskati vso okolico... Rodrigo, se svojim bremenom let in potrt od groznega udarca, seveda ni mogel letati okolo in je ostal v hiši . . . . Hlapci pa so odšli, kakor jim je veleval Edvard . . . Ta poslednji sam je pa najprej hitel na vrt v lopo ... in kar je našel tu, ga je navdajalo z grozom in mu vzbujalo strašne misli. Celo črna misel na umorstvo mu je pretresala dušo . .. Na tleh je namreč zazr! njega ozemlja svojega. Historija nas uči, da seje Dolenja-Avstrija zvala tudi »Scla-vluiat, t. j. Slovenska zemlja, na Gornje-Avstrijskem, na vshodnem Tirolskem, d d, celo v nekaterih delih Salzburške kar mrgoli imen, ki pričajo o vničenem in po-tujčenem sloven kem življu. W i n d i s e h (-S 1 o v e n s k i)-Huttl pri Dunaju, \Y i n -d i s c h - Garsten na Gorenjem Avstrijskem, Puster-Thal in W i n d i s c h-Martrei na Tirolskem: so neovrgljivi svedoki, da se je po teh krajih nekdaj razlegala govorica slovenska. Pa to jim pustimo Nemcem, kar so nam vzeli v prošlosti s fizično močjo ali na kate-ri-koli način, a daje avstrijska vlada v XIX. in XX. stoletju prevzela nalogo ponemčevanja v slovanskih deželah, tega ne moremo mirno gledati, ker to je proti božjemu in človeškemu pravu! Vprašamo: ali imajo Nemci res kako pravico v to v naši Avstriji, da se vsiljujejo nam drugim narodom za voditelje in nadzornike?! S čim so Bi zaslužili to veliko predpravico ? ! Kaj so storili za Avstrijo doma in za kulturo nje narodov ? V čem so koristili nje moči in ugledu na zunaj ?! VeČ sto in sto let živijo že razni narodi v orga-nični zvezi z Nemci ;n koliko so pridobili od njih kulturno . in gospodarsko, spoznavamo lahko najbolj iz tega, da še zdaj nimajo povsod potrebnih ljudskih ter obrtnih šol, in vsled tega nobene znatne trgovine in industrije. In še tisto malo kulture, kolikor so jo prinesli že razni narodi iz svoje prvotnosti, so skušali Nemci zamoriti in izruvati; svojo kulturo, vzraslo na podlagi rimske in francoske, so rabili Nemci samo kakor vspavajoče slepilo v lastno materijalno korist in moralen propad drugih! V svoji brezobzirni brutalnosti niti slišati nočejo, da je tuji narod mogoče kulturno dvigniti le tako, da ga vsestransko podpirajo in mu pomagajo nastavke, začetke lastne kulture, razvijati iz narodnega značaja. Vse drugo je nasilnost, ki trči prej ali slej na odpor ter je proti vsem vzgo-jevalnim pravilom! (Zvršetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 20 novembra liHJl O položaju. Predvčerajšnjim so imeli načelniki nemških strank konferenco, o kateri so izdali sledeči komunike: »Nemške stranke, ki so bile zastopane na konferenci načelnikov, došle so cio prepričanja, da more zbornico rešiti iz sedanjega položanja le spo-razumljenje vseh zborničnih strank gledć načina nadaljevanja parlamentarnih opravil ; radi tega so se omenjene stranke odločile, da dajo inicijativo za tako sporazumljenje. Vse strankć stoje pod utisom, da je bil v na-j rod no-gospodarske m obziru v zgodovini Avstrije težko kedaj tako kritičen moment, kakor je sedaj. Bodisi še tako intenziven narodni čut ne sme odpovedati skrbi in odgovornosti za gospodarsko bodočnost skupne domovine. Tu gre za dva stadija parlamentarnega dela: prvič mora se rešiti proračun, drugič pa treba ustvariti tak političen položaj, ki omogoči sklepanje pogodbe z (>ger-sko in sklepanje trgovinskih pogodeb z inozemstvom. Rešitev proračuna v odseki; je mogoča le potom skupnega delovanja vseh strank in vse stranke imajo na tem jednak jnteres. Konferenca načelnikov klubov predlaga, naj bi vse stranke po posredovanju vlade stopile v kontakt, da store konkretne zaključke gledć odstranjenja nujnih predlogov, uporabljanja vseh onih dnij, ko ne zboruje zbornica, za reševanje proračuna v proračunskem odseku, izročitve proračunskega provizorija brez prvega čitanja proračunskemu odseku in dovolitve istega pred Božičem. Večih naporov zahteva drugi stadij. Ako se ne doseže to, da se bo mogla vlada opirati na soglasno voljo vseh narodnih zastopnikov v Avstriji, in ako se vprašanje pogodbe z Ogersko zamota z narodnimi vprašanji, izgine upanje, da bo možno doseči urejenje gospodarskega razmerja do druge državne polovice. Vstvariti se mora torej politična Bituvacija, ki vsem strankam omogoči, da se z vlado sestanejo na skupnem stališču avstrijskih interesov. Nemške stranke so principijelno pripravljene sodelovati v dosego tega cilja ter smatrajo za potrebo, da se v pozneje m času (po sprejetju proračuna) zaprično posvetovanja o najvažnejših narodnih diferencah ter nekaj koscev Lavrine obleke, ki so se jej odtrgali, ko Bta jo lopova se silo tiiala iz lope. Malo v stran; pa je zazrl listnico, kije bila padla jednemu markijevih tolovajev . . . Tresočih rok je Edvard pobral listnic >. Razburjenje njegovo je bilo na višku. Kako ne, saj se je mogel uadejati, da ravno v tej listnici dobi kaj pojasnila, kakov podatek, po katerem bo mogel ugibati o tem, kar se je zgodilo z Lavro. V neopisnem razburjenju, s katerim je začel pregledovati vsebino listnice, mu je padla iz iste delavska knjižica, glaseča sena ime jednega služabnikov — markija P. iz Pariza... ! Sedaj mu je bilo jasno, da je tisti grdi gost držal besedo, da se je — maščeval, da je izvršil, s čemer je grozil. Edvard sicer ni mogel vedeti, kako se je zgodilo — ali je bil tu marki sam navzoč, ko se je izvršilo nasilje, ali pa je le najel svoje rablje — toda na tem jednem ni mogel več dvomiti, da se je tu dogodilo nekaj strašnega in da to strašno je bilo delo markijevo. Opisati eutstva, ki so vihrala v Edvardu, ko je našel te sledi nesreče, ki ga je zadela, sledi, ki so usiljevale misel, da mu je drago bitje, katero je objemal z vso ljubeznijo svojo, ki mu je bilo vse., v nevarnosti, teh čutstev ne bi moglo opisati nobeno pero. Kar po-temnevalo mu je pred očmi in bilo mu je, kakor da ee mora zgruditi na zemljo vsaki hip, ko je jel kombinirati in ugibati in ko mu vse okolnosti niso dopuščale drugega zaključka, nego tega, da mu je ljubljenka v roki nasilnega človeka, v naj huji nevarnosti, ali pa da je celo že — mrtva. Ob tej misli se mu je skrčila duša v divji boli in prišlo je do silne erupcije. Pogled mu je bil strašen, pesti so se mu krčile in iz ust se mu je izvila grozna kletev! — Proklet bodi, lopov! Zemlja naj se odpre in naj te požre, ker nisi vreden, da te nosi ! Prokleta ona, ki ti je dala življenje... O Bog, kako moreš dopuščati kaj ta-cega ? ! Kakor gnan od furij je bežal, da obvesti starega Rodriga o tem, kar je našel. Staremu, ki je sedel v naslonjaču izrazom globoke žalosti in potrtosti na licu, je bilo kakor da mu reže z noži v dušo vsaka beseda Edvardova. Poslušujć sporočilo mladega moža je imel občutek, kakor da sluša obtožnico proti sebi.... Jel si je vekšati bol z očitanji samemu sebi. — In na vsem tem sem kriv jaz ! Zakaj sem bil tako nepreviden, da sem neznanemu človeku odprl svojo hišo v temni noči?! Jaz — jaz sam sem kriv se svojo grešno neprevidnostjo — oče je kriv na pogubi svojega otroka! Tako je tarnal stari mež in grenka solza mu je močila velo, razorano lice... (Pride še.) da se /vedejo v duhu pravičnega sj»orazum-ljenj* «. Koliko — lepili besed! Kdo ne urneje tega, di le močan in jedini parlament na Dunaju bi mogel biti v zadostno protitežje pr..ti nenasitljivtmti Madjarov ?! A ta nena-sitljivt>-.t "€ more uveljavljati in zmagovati ha A zat", ker je oprta na parlament, ki je zložen v napadanju na gdarske interese naše državne t»olovice! In kdo ne uineje, da le vlada, ki ima krepko za«lombo v čvrstem parlamentu, oziroma, ki' ima za seboj javno menenje , more imponirati inozemstvu in vspeš 10 zastopati kormi monarhije o sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami?! Kdo ue nmejo velike resnice, da je to znak gospodarske konsolidacije, ako država o pravem času sklepa račune in dela proračune? ! Vse to so stvari, ki se u mejo oh sebi in n. ga človeka, ki h: mogel oporekati gg. načelnikom nemških strank, ko naštevajo te — rer-n ee. Najmanje pa jim more oporekati I kdo. ako povdarjajo potrebo, da se ustvari j taka p »litična situvacija, ki omogoči vsem strankam, da se z vlado suidejo na skupnih tleh avstrijskega interesa ! Lepih besed imamo torej tu cel koš. Ali, vprašamo vas, gospo 1 a načelniki, kje so vaša dosedanja dejanjr, ki bi odgovarjala tem j lep m oesedara?! Kdo je onemogočal do sedaj nenemšK m -trankam, da se niso mogle shajati z vlado na skupnih tleli avstrijskih interesov ? ! Kdo je še le pred par dnevi v Brnu n Olomueu grozil z obstrukcijo, ako *e narodu češkemu dovoli par kulturel-nih zahtev?! Kdo je še pred nekoliko dnevi krivil hrbtišča pred istim Schonererjem, ki nemmškim narodom sploh odreka pravico narodne in |»olitiške eksistence?! Niso-li bile to iste stranke nemške, katerih načelniki precejajo sedaj — lepe l>esede ? ! Poreče se nam morda : ne kriminirajte vedno, saj izjavljajo sedaj, da so pripravljeni odslej sodelovati za ustvarjanje take situvacije, da bo vsem strankam možno sniti se na tleh avstrijskega interesa in da hočejo |>ozneje pogajati se o narodnih diferencah in da hočejo U. sn-er v duhu spravljivosti.... Je že vse prav, ako bi ne bil opravičen sum, da te iej»e besede so jim prišle sedaj le za to, da rešijo svojega — Kf.f>erja!! Hinc illae la-erimae. Kes je sicer, da utegne iti parlament in Korl>er ostati. Ali na tega j>osledniega bi padal vendar grd odij, ki bi s Korberja odletal tudi na nemške stranke. Cesarjeve izjave iz teh dni so vidno vplivale na nemško gosj odo. Videči, da stvari postajajo veleresne. to j»ostali meh kej i — v besedah ; ali kdor hoče delati za resničen in trajen mir, ta more prihajati z dejanji. Teh pa ne vidi mo in nas glede teh tolažijo z bodočnostjo ! Zato pa mi prav nič ne zaupamo navideznemu lepšemu vremenu in nam daje prav tudi dejstvo, da so Vsenemci — kakor je povedano nižje doli — ravnokar izdali klic, da se Nemci tudi pozneje ne smejo pogajati s Cehi (»narodnih zahtevah! A k laj so si že v nart»dnem vprašanju druge nemške stranke upa'e storiti kaj, česar niso hoteli Vsenemci ? ! »Slavische Correspondenz« javlja, da je češki klub sklenil, da na komunikč nemških strank odgovori z izjavo, ki se objavi potem. ko te ista predloži češkemu klubu ter naznani konservativnemu veleposestvu in klubu čeških radikalcev. »I>eutschnationale Correspondenz« javlja, da so imeli Vsenemci |x»svetovanje, na katerem se je izreklo menenje, da-sedanji parlamentarni položaj ni neugoden ter da se isti vidno boljša. Vsenemci so sklenili, da se bodo nasproti nadaljnemu razvoju vedli opazovalno ter da bodo vedno zastopali stal'šče, da Čehom ni smeti dovoliti nikakih narodnih koncesij; tudi da ni prav, da se hočejo Nemci, bodisi pred ali po vspre-jetju proračuna, pogajati s Cehi o narodnih zahtevah. Kakor že gori rečeno: položaj je vele-resen, četudi morda ne tako akuten, kakor ga črtajo nemški listi, ki slikajo črno v črno, da bi oplašili druge stranke iu pomogli Kor-berju. Ljudje, ki občujejo s Korberjem, go-vorč o razpuščenju zbornice kakor o got>vi stvari in nekateri njih vedo povedati že celo dneve novih volitev. Baš ta prevelika gorečnost Korberjevih prijateljev nosi znak tendencije na sebi. Je celo takih, ki kolporti-rajo govorice še o druzih vele važnih dogodkih, ki da so pred durmi. Malo manje bi bilo morda več. Ali položaj je v»akako resen, zelo resen in pomenja popolen tiaško razdobja Ciarv-Korl>er. Državni sbor. (Zbornica poslancev). (Nadaljevanje sinočnjega brzojavnega poročila). Ko sta o Schuhmaiervevem {socijalni demokrat) nujnem predlogu glede prisilje\ anja kongregacij govorila se posl. dr. H r u b a n in Gro ss — prvi »proti«, drugi »za« — oglasil se je za besedo naučni m;nister dr. pl. H a r t e I, ki je pobijal nujnost Schuli-maierjevega predloga. Rekel je mej drugim, da so v zadnjih letih samo trije ženski redovi zaprosili za začasno bivanje v Avstriji ; dovolilo pa se je to samo jednemu, a še ta se ni poslužil dovoljenja. Tudi, ako bi se naselilo v Avstrijo več tujih redov, je dejal minister Hartel, so sedaj obstoječi zakoni zadostni za varstvo državnih in narodnogospodarskih interesov ter zagotovljajo verski mir. Razprava o tem predlogu se je na to pretrgala. Maloruski poslanec Romančuk je predložil nujni predlog glede ustanovitve maloruske univerze v Lvovu. Sklicanje hrvatskega sabora. Hrvatski službeni 1 st priobčuje kraljevski patent, ki sklicuje sabor kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije na dan 28. t. m. TnrČija. Imenovauje Kučuk Saida paše turškim velikim vezirjem je vzbudilo med turškimi uradnimi krogi in med prebivalstvom veliko zadovoljstvo. Turški poslanik na Francozkem, Munir bev, se povrne na svoje mesto v Pariz. Francozki poslanec Constans pa se poda v Carigrad le v ta namen, da predloži sultanu svoj odpoklic. Govori se, da misli Constans izstopili iz državne elužbe in posvetiti se zopet parlamentarnemu delovanju. Tržaške vesti. Radi jutrsnjega Marijinega praznika, ki se v Trstu posebno praznuje, izide nas list v petek popoludne ob navadni uri. Mojster Renđić pride te dni — kakor čitamo v zagrebških listih — v Trst, kjer mu bo izvršiti več nagrobnih spomenikov. Hitro pOlUOc. Pišejo nair : Dovolite nam, da vam tu navedemo mal izgled, kako se tu v Trstu v sili in nevarnosti hitro dobi zdravniško pomoč. V nedeljo 17. t. m. ob 3. uri popoludne je enomesečnega otročiča Alojzija in Katarine Turk v Rocolu štev. 100. prijela tako huda božjast, da je bila velika nevarnost. Mati, v najhujem strahu, je v družbi z Marijo Skilan hitela z otrokom v mesto iskat zdravnika. Najprej sti šli v lekarno Mau-zoni, a tu so jim pojasnili, da v tej lekarni se nahajajo zdravniki od '2. do 3., da je torej prepozno. Hitita da naj torej v bolnišnico, ker tam da je zdravnik, ki ima inspekcijo ravno v ta name_«, da deli nujno pomoč. Hiteli sti torej v bolnišnico uverjeni, da tu dobiti zdravniško pomoč za nevarno obolelega otročiča. Kruto sti bili ženski pre-varjeni v svoji nadi, kajti zavrnili so ju, da zdravnik ima sedaj vizite, in da mu ni mogoče baviti se z otrokom, ali gresti da naj na zdravniško postajo. Vsakdo si lahko misli v kakem strahu in v kaki žalosti je bila siromašna žena, ve-doča, da vsaka najmanja zamuda more zakriviti otročičevo smrt. V bolnišnici so rekli še ženama, da na zdravniški postaji so z Iravniici navlašč zato, da dele pomoč v skrajnih silah... Hiteli sti torej na zdravniško postajo. Zopet — zastonj. Tu so jima govorili, da so tu le v to, da hite na pomoč, ako so poklicani, da se je kje pripetila kaka nezgoda. Njih naloga pa da ni, da bi zdravili notranje bolezni, Ko treba zapisa vati zdravila... Torej 1 zopet nič ! Nesrečni materi je bilo kakor da 'jo kdo tepe po glavi! Bilo jej je da obupa... No, gospodje na zdravniški postaji so imeli vsm i ljenje žnjo in je niso hoteli odsloviti kar i tako, marveč so jej dali ta dobri nasvet, naj srre zopet v bolnišnico, češ, tam je zdravnik, ki ima ins|»ekcijo in ki je dolžan deliti pomoč v takih slučajih.... Žena je tarnala v obupu, da jej otrok lahko umrje vsaki hip. V skrajnem razburjenju sti ženski hiteli zopet v bolnišnico. Kaj sti hoteli? V sili in nevarnosti stori človek vse, kar je v njegovi moči ! Zopet sta prosili zdravnika v bolnišnici in dobili sti odgovor, da on ni za to tu, da bi delal vizite otrokom, ampak njegova naloga da je, da vsprejemlje bolnike, ki prihajajo v bolnišnico. »No la kapiši, che mi non son qua per tjuel, la vadi via.....!« Ženi sti bili kakor omamljeni. Siroti sti hiteli potem v lekarno Picciola. Tu so ja odposlali k zdravniku v prvo nadstropje nad kavarno Bizantino. Ta se je vendar usmilil žene in je podelil otroku svojo pomoč. Torej od 3. ure jiopoludne do 6. zvečer sti morali ženi begati po mestu s skoro umirajočim otrokom v naročju, 3 ure je morala uboga mati prestajati grozen strah!! 3. ure, predno sti našli — usmiljenega zdravnika. Tako se je dogodilo v našem Trstu, ki ^ se rad ponaša se svojim človekoljubjem, se ^ svojimi humanitarnimi zavodi in se svojo j — kulturo!! In denimo, da bi bil otrok umrl, ker ni bilo o pravem času pomoči : kako bi to peklo uboge Btariše! ! Kako bi to vekšalo njdi žalost! In ker je bil že dotični zdravnik, ki je imel inšpekcijo v bolnici, tako sila vesten in je bil tako preokupiran po vsprejemanju bolnikov, ki prihajajo v bolnišnico, da ni imel i ni minute ča*a za umirajočega otročiča : bi ga res prav radi proslavili na tem mestu, ako | bi znnli za njegovo ime!! K poročilu o zborovanju poštnih uslužbencev. Prejeli smo in objavljamo : Dovol te, gospod urednik, nekoliko pri-! pomb k poročilu g. Ivanova a o zborovanju poštnih uslužbencev, v katerem se je poročevalec na neprijazen način zaletel tudi v mojo malenkost. Dandanes se organizujejo vsi stanovi, da si zboljšajo svojo gmotno stanje. G. dopisniku utegne biti znano, kako solidarno so postopali odvetniki vse Avstrije pred kratkim časom, ko je ministerstvo nameravalo izdati neke nj»m neugodne naredbe; tu ni bilo razločka narodnosti ali kraja. Vsi so se kakor jeden mož potegnili za svoje koristi in tudi dosegli svoj namen. — Isto velja o dijurnistih, kateri so si se svojo vztrajnostjo in edinostjo pridobili splošne simpatije in katerih želje so blizu uresničenja. Ni-li morda tudi nam preziranim poštnim uslužbencem kaj tace^a dovoljeno?! V edinosti je moč! Dandanes se upošteva le število prosilcev in način nastopanja. Ali takemu društvu — pravi gospod dopisnik — je nemogoče pristopiti, ker je nemško. — Po mojem skromnem menenju ustvarjajo društveniki društvo; ako torej naši rojaki pristopijo v obilnem številu, tako, tla dosežejo veČino, — kar bi bilo prav lahko mogoče — tedaj društvo gotovo ne bo nemško. Taktika hrabrega vojaka ne obstoji morda v tem, da se pred sovražnikom skriva za grm — oziroma da jezno molče stoji skrit za hrbti svojih sodrugov — ter potem pogumno kritizira po časopisih. Kaj ne, gospod Ivanov ? ! Kar zadevlje moj nastop na tem zborovanju, moram pripomniti, tla je poročilo jako pomanjkljivo in neresnično. Govorilo se je namreč mej drugim tudi o nabavi pravil in tiskovin, kakoršnjih vsako društvo |H)trebuje za svoje u radovanje. Poizvedbe po naših domačih tiskarnah so nas jKmčile, da bi morali za trojezične tiskovine potrositi najmanj 80 gld. Jasno mora biti pač vsakomur, da si mlado društvo zamore le težko dovoliti takih bremen, dokler se ne okrepi in si nabavi potrebnih gmotnih sredstev. Z ozirom na to sem si dovolil jaz izraziti, da bi bilo najbolje, ako bi si za sedaj naročili te potrebščine z Dunaja, kjer nam jih naši kolegi ponujajo skoraj zastonj. I Zdelo se mi je to izmed dveh — manjše zlo. ' Seveda, ko bi se društvo okrepilo — bi pač | lahko krenilo druga pota ! Ali novorojeucu nakladati na glavo dolgove, to ne gre. Kako naj prenaša težko butaro ?! Kaj mislite, g. Ivanov ? ! Opomba si. uredništva o Berolinu je bila — z ozirom na pristranost poročevalca — torej neumestna. Oni, ki me poznajo, so se gotovo od srca smejali tej šali, kajti do sedaj sem še o vsaki priliki z navdušenjem in brez strahu kazal svoje narodno mišljenje, kjer se je meni to potrebno in umestno zdelo, in je bom — bodisi g. Ivanovu všeč ali ne — tudi v bodoče, ako Bog da ! Do svidenja, g. Ivanov ! Božidar Simčič. »Adrija* v Barkovljah m >re biti ponosna na svojo veselico minole nedelje. Prav res, tako zadovoljeni v vsakem pogledu že dolgo nismo odhajali s kakega slavja naših društev po okolici, kakor ravno minolo nedeljo. To zadovoljstvo pa ni izhajalo samo iz zadovoljenega rodoljubja, ampak tudi iz dejstva, da amo res uživali, da so nam v Barkovljah nudili pravega umetniškega užitka. Da nismo čuli nič druzega nego orkestralne točke, ki jih je izvajala vojaška godba 97. polka, bil bi že opravičen gornji izrek. Že na tem moramo biti temu orkestru h%*a- ležni, da tako srečno izbira same take točke, ki naslajajo dušo našemu občinstvu. V nedeljo so bile na pr. na programu: »Hrvatske pjesme«, Parme intermezzo iz opere » Ksenija«, Komzaka »Vesela koračnic*«. In kako še le svirajo! Tu ne igra samo umetniška roka, ampak igrata taili čutstvo in ljubezen. Preciznost, spojena s stopnjevanjem kakor izhaja le iz pravega umevanja duše skladateljeve: to je, kar elektrizira, kar tlela iz umetnosti res umetnost in ne samo suhoparno, če tudi, s strokovnjaškega stališča sojeno, pravilno izvajanje. Izrazom brezpogojnega prizaivanja orkestru ponavljamo: tla, to je bil užitek ! Orkestru vredno ob strani je stal tudi zbor »Adrije«, možki :n ženski. Petje bilo je proizvajauo tako, tla je zaslužilo v resnici vsestransko priznanje in pohvalo. Laharnarjev možki zbor »Dijaška«, kakor tudi ravno tak Ferjančičev »Oj slovanska zemljica«, dosegla sta tolik vspeh, tla so ju morali pevci na zahtevo občinstva ponavljati. Ob tej priliki bi omenili le, naj bi se pazilo bolj na piano in forte, ker isto daje vsaki pesmi pravo barvo, poslušalcu pa prijeten užitek. Vrhunec pa je dosegla »Adrija« v krasnem, a sila težavnem mešanem zboru »Sam«, katerega je občinstvo poslušalo z veliko pazljivostjo in posebno naslajo. Kako bi ne, saj so se tiste težavne »fuge*, t. j. zbežavanje jednega glasu preti drugim, vršile toli precizno in harmonično dovršeno, da bi kaj jednacega ne proizvajalo nič kaj boljše kako bolj sloveče tržaško pevsko društvo. V tej pesmi so se odlikovali pevci v nijansiranju, piano in forte sta bila na svojem mestu ; in pokazali so, da v resnici napredujejo na polju lepe uase pesmi in tla zavzemajo častno mesto ob druzih naših pevskih društvih. Ta krasni zbor moral se je na občo zahtevo ponavljati. Veliki Zajčev moški zbor »Večer na Savi« je bil spremljan z orkestrom. Velikokrat se je že omenjalo, tla so zbori, spremljani po godbi, jako lep:. Res je temu tako, a za take zbore, kakor je ta, treba večkratnih poskušenj, ker le takim načinom je možno priti v okom onim težavam v zboru, ki v re snici tirjajo veliko pazljivosti in previdnosti. Ta zbor se je pel tudi povoljno, da, ako pomislimo, tla so imeli le eno poskušnjo z vojaki in še to neposredno preti predstavo : celtS izborno! Dovoljeno nam bodi le opozoriti ob tej priliki g. pevovodjo, naj še bolj pazi, kako so razni odlomki v zboru glede hitrosti ali počasnosti njihovega proizvajanja zaznamovani že od g. skladatelja samega. Sicer pa moramo g. pevovodju Per to t-u častitati na vspehu, ki ga je dosegel se svojimi pevci in pevkami. Omeniti nam je še konečno vesele igre »Zamujeni vlak« in tu moramo izreči priznanje, da so igralci v polni meri ugodili vsem zahtevam, ki jih je sploh možno staviti do diletantov. Že igra sama daje igralcem hvaležne uloge in jo moremo, po našem menenju, pr števati med najprimerneje za male odre; če se pa še uprizarja s tako ljubeznijo kakor so jo v Barkovljah, potem efekt ne more izostati. In res je v Barkovljah dosezala, da občinstvo kar ni prišlo iz smehu. Posamičnih igralcev ne moremo posebej omenjati, k večemu tla izrečemo posebno priznanje Osojskemu (uloga Petra), Judovskemu (uloga Potokarja) in D. Pertotoviču (uloga župana). Po veselici je bil animiran ples. Če še konečno omenimo, da je bila udeležba velečastna, da smo se eosebno radovali na izredno veliki udeležbi od strani domačinov (kakoršnje še ni doživela menda nobena dosedanja veselica, kakor so nam zatr-jali Barkovljani), da je došlo veliko K »jan-čanov in da je bilo tudi mesto lepo zastopano po izbranem občinstvu, povedali smo dovolj v dokaz, da je bil materijalni vspeh vsporeden moralnemu, ki dela vso čast društvu »Adrija«. In mi ne moremo tega skromnega poročila zaključiti drugače, nego z iskreno željo, tla bi ti v spe h i vspodbujali to vrlo društvo za nadaljnje delov čast Barko vi j a no m in v pod krep 1 j enje naše narodne stvari na tej, t u-j i n s t v u toli izpostavljeni točki naše okolice. Iz pred porotnega sodišča. Včeraj Be je vršila tlruga razprava pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Predsedoval je svetnik Pe-tronio, na zatožni klopi pa je bil 35 letni težak Jurij Dell' Actpia, obtožen zločina ubojstva in težkega telesnega poškodovanja. Na podlagi ve rdi k ta porotnikov je sodišče prisodilo obtožencu 2 in jhjI leti težke ječe, j**>strene / enim [»ostom : ob enem je obtoženec obsojen v posebno celico na dan l*. avgusta vsacega leta. Drobne vesti. Aretovanji. Sinoči so aretirali 21-letnega Ivana C., ker je v mlekarni g. Zaka v ulici Ca van a razgrajal in nekaj jK»sode |K»bil. Odj*eljili so ga v ul. Ti gor. Aretirali *<» včeraj zjutraj .'51 - letnega natakarja v hotelu Moncenisio Frana W., ker je že več časa sem kradel natmzne prte in drutre tak*1 reči. Včeraj pa je napravil tiasco. Lastnik hotela ga je izročil redarjem. Nenadne smrti umrla je včeraj po-poludne 42-letna hišina Marija Beazzotti, stanujoča v ulici Cavana št. 4. Poklicani zdravnik ni mogel pri nesrečnici opraviti drugega, nego konstatirati t*mrt. I" z m o v i č pol milijona v Trstu. 2'2-\etni .(MHt krot: iu jiobeguil. Budimpeštanska (»olicija je izvedela, da s' je defravdant kup i železn,-tii listek Budimpešta-Reka. Z Rese je odpotoval na Dunaj in od tu v Mi ramar. Tukaj si je ogledoval grad 7. mirnostjo največega j»oštenjaka. Potem je — kakor se je doznalo — obedoval v restavraciji • Bellevue« ter se slednjič odpravil v Trst. Tukaj se je mudil kake pol ure po kavarnah, kjer je čital časopise. Potem je odpotoval ne ve se kam. Na veliko žalost tukajšnjih policijskih organov se je doznalo za ta intere-santen poset Kecskemetv-ija potem, ko je bilo že — prepozno. Tako so zamudili 1m>-gat lov. Mož, ki vali sod po ulici. Redar, ki patru lira na ulici Set'e Fontane je doživel in videl minoto noč okolo dveh popolunoči čuden prizor. Kaj takega ? vprašuje gotovo radovedni čitatelj. No, nič manje, nego ta, da je neki čudak delal zabavo sebi in kratil nočni mir drugim s tem, da je po ulicah valil neki veliki vinski sod, kateri — vrhu vsega — niti njegov ni bil. Redar pa — taki so že vsi redarji — ni umel takih špasov in je zaustavil to — lepo zabavo, povabi vsi originalnega avktorja v obiske na policiji. In policija je hitro spoznala svojega gosta ! Mož je iz Doline doma in izgnan iz Trsta. Obtoženec se je zadovoljil s prisojeno mu kaznijo. — Danes se vrši tretja razprava pred |K>rotniki proti Josipu in Autonu H ost iz Zameta, občine Kastav, ki sta obtožeua zločina ubojstva. Izid sporočimo v petek. Dražbe premičnin. V petek, dne TI. novembra ob 10. uri preipoiudne se bodo vsled naie«'.<-e tuk. c. kr. onrainega sodišča za civilne stvari vršile siedeče dražbe premičnin: Sv. Mar. Magd. B|>od. cest. Z. 3t>9, krčmarska oprema in h šna oprava ; ul. Ghega 3, krčmarska oprema: trg Casertna 1, mesarska oprema; Korzo 1, hišna oprava: Korzo 7 III. n-itr., hišna oprava; Sv. Križ 4, o hI. belega vina. t remMiftkl Testnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 5*3, ob 2. uri [»opoludne 11*2. C.' — Tia&omer ob 7. uri zjutraj 770 1 — Danes plina ob 4.10 predp. in ob 5.56 pop. ; ose i a oi pre 11.3* popouidne. O priliki veselice pevskega društva Adrija« t Barkovljah so preplačali vstopnino siedeči p. n. gg. : dež. poslanec Iv. M. Valoveč J K 10 st., Kolaši 3 K; Rože, A. Ščuka, A. Martelanc. Ferdo Gustinčič. Josip Brus po 1 K ; J ust Martelanc. ker se ni mogel udeležiti veselice 1 K ; Hrabroslav Cuban *0 st. : U artbuchler, Fran Godnik. Fran Prešel [m* .">0 st.; Vaclav Martelanc, N. N. j »o 40 st.: N. N. 10 st. Srčna hvala. Vasti iz ostale Primorske. X Volilno gibanje v Istri. V Kopru razobesili so s« lepaki, ki priporočajo dežeinozborskim kandidat->in za mesto Koper dosedanjega pc~'.auca dr. Gambinija. medtem ko so nekateri voMci laškemu centralnemu volilnemu olboru priporočili kandidaturo odvetnika dra. Nikolaja Belli-ja. Volitve voliloih mož nadaljujejo. Iz Moščenic je nenadejano došla neugodna vest. Zmagali so nasprotniki zbok tega, ker so voli lci iz Brseča — morda, ker so bili gotovi zmage — ostali doma. - Včeraj je volila občina Klanec petorico narodnih volil, mož, Materija pa 1 1. Na vol i t vi volilnih mož za zunanja sela mestne občine Koper so se godile očevidne nezakonitosti. V jasnem eklatantnem nasprotstvu z določili zakona so volili tudi taki, ki imajo volilno pravico v mestu. Ti bodo volili dvakrat vsem zakonom v brk. Prav ima »Naša Sloga«, ki vsklika : »No, mi se temu ni malo ne čudimo, ker je znano, da v tem okraju zapoveduje C. k. jK>slanec Felice Bennati : proti njegovi voiji in njegovim zahtevam ne pomagajo vsi protesti in utoki — pa naj so še tako utemeljeni !« Danes volita Mil jaki hrib in Marezige. X ^ t r o k umrl vsled opeklin. V Serapasu je v nedeljo okolo polu dne otrok Vincenca Brankoviča padel v ogenj. Otrok se je opekel t tko hudo, da je še isto noč umrl v hudih bolečinah. X Nekaj z učiteljišča v Kopru. Pre 1 kratkim nas je zapustil nepozabni gospod profesor Zilih ter odšel v Gorico na c. kr. realko. Nismo vedeli, kako plemenita oseba je ta gospod, nismo vedeli prav ceniti njegovega blagega srca do kandidatov, izročenih mu v vzgojo. Sedaj pa britko spoznavamo, kaj smo izgubili s tem gospodom. Dobili smo namreč na njegovo mesto učitelja. ki se piše za Dragotina Pribil:'., a nima niti izpita za meščanske šole. To vam je jKHjsebijena domišljavost. Ta čast, tla zastopa mesto profesorja, ga je tako napihnila, da je sam popolnoma prepričan, da je profesor, kakor se je tudi že izrazil v stavku : »Ko sem bil jaz učitelj . . .« No, gospod domišljevalec, upamo, da se vaša megalomanija ne uresniči še tako hitro. Pa pustimo sedaj gospodovo domišljavost in častihlepnost ter oglejmo si le na kratko njegovo postopanje v šoli. On misli še vedno, da ima pred seboj vadnične učence, zato postopa tudi z nami še brezobzirneje, nego je pred tremi tedni v tukajšnji vadnici. Daje nam tudi vsakovrstne sramotilne, grde priimke ter reži na nis tiko, da je naravnost nedostojno. Krivica, ki nam jo dela o popravljanju nalog kakor tudi o ustmenein izpraševanju, je neopisna. Poleg tega nam nalaga toliko gradiva, da nam ni mogoče premagovati je v kratkem času, ki nam je na razpolago in ob obilici predmetov. To se pojavlja vsako uro jačje, da smo prisiljeni se temu upreti. Radi tega smo se poslužili edinega mogočega sreilstva, in sicer stavke za one ure. t katerih se nam predava materinščina za tako d >lgo, dokler ne bo ustreženo naši zahtevi, namreč : tla se temu g. u č i-telju ta predmet odvzame in izroči drugemu g. profesorju, kateri naj bi bil vešč svoji nalogi in ki bo razpolagal z malce več takta nasproti nam ! Toliko za danes ! U č i t e 1 j i š č n i k i. X Po v od nj i. L-jseni most, ki črez Sočo veže Zdravščino in Gradišče je povodenj zrušila. Škodo cenijo do 40.000 K. Vesti iz Kranjske. * Slovensko umetniško društvo priredi v polovici prihodnjega meseca koncert v proslavo G0-letnice najvećega češkega skladatelja Dvorak a. * Dvoje govedi povozil vlak. Pri km. 47'67 med Kočevjem in Ribnico je vlak povozil in usmrtil dvoje govedi, last Josipa Pojeta. * Povod n j i. Vsled strahovitega naliva je v noči na IG. t. m. Bohinjska Sava tako narasla, da ljudje ne pomnijo take po-vodnji. V Stangdi je deželna cesta na več krajih razrita. V občini Bohinjska Bela- j Ribno so valovi odnesli 3 mostove. 1 pa je tako poškodovan, da so prepovedali voziti čezenj. Tudi Peščenica pri Kranjski Gori je prestopila bregove, ni pa provzročila velike škode. Istotako je v Idriji povodenj napravila obilo škode. * Iz v o ž ček brez konja. Karol Ja-ger izjavlja, da niso njemu vzeli konja z vozom (kakor smo tudi mi posneli včeraj po »Slovencu«), marveč Antonu Jagerju. Nadalje izjavlja slovesno, da bi njega »tavžen-krat« bilo sram, ako bi se njemu pripetilo kaj tacega. * V Ameriko sojo hoteli popihati. Z ljubljanskega kolodvora se je odpeljalo 2G oseb v Ameriko. Policija jc prijela več fantov, ki so še vojaškim dolžnostim podvrženi, a so jo hoteli popihati čez morje. Tudi dva agenta za izseljevanje je policija prijela in zaprla. Vesti iz Štajerske. — Na smrt obsojen. Porotno sodišče v Mariboru je minolo soboto *»7-let-nega tesarja Jakoba Grliča iz Tronkova, sodni okraj Št. Lenart, zaradi umora obsodilo na smrt na vešalih. Grlič je imel znanje s slaho-glasno otnoženo Heleno Kocbek. Dne 11. avg. sta Grlič in Helena Kocbek pijančevala po raznih gostilnah in naposled odšla proti domu. Dobro uro jjozneje je prišla Helena Kocbek v hišo nekega Zadravca in je povedala, da jej je (irlič trebuh preparal. Helena Kocbek je vsled tega umrla. Pred smrtjo je povedala preiskovalnemu sodniku, tla se dotični večer ni hotela Grliču udati. Grlič je rabil silo in jo je potem zaklal. Na razpravi je Grlič priznal svoje dejanje, trdil je pa, da je Heleno zaklal, ker mu ni hotela povrniti nekaj kron, katere mu je bila dolžna. — V Laškem trgu je odstopil nemškutarski župan baje >ato, ker Slovenci niso hoteli tako plesati, kakor je on hotel. To je menda najbolji dokaz za potrebo, da je občina v Laškem trgu v nemškutarski h rokah.....! Ali ne ?! Z županom je odletel ob enem tudi občinski — policaj ! Ta pa je moral iti in sicer tudi radi Slovencev..... Na okrajnem glavarstvu je bilo nekaj zamere, ker so tam verjeli Slovencem, da ta mož — rad zlorablja svojo oblast, okrajno sodišče za kazenske stvari — pa ga je povabilo za 15 dni na — ričet in prično, ker je ta policaj za-sramoval Slovence. Res ttetne lazmere so tu pa tam po Spodnjem Štajerskem, kjer s > avtonomne oblasti v nemškutarskih rokah ! — Po vod nj i. Na Spodnjem Štajerskem je napravila povodenj obilo škode tudi na nasadih hmelja. Na mnogdi krajih so na delu fotografi, ki fotografirajo opustošena mesta; promet je na več krajih zaustavljen, ker so ceste razrite. Voda je raztrgala obrežje pri Mozirju; Savinja je blizu Dobrišavesi razdrla 2U0 metrov regulacijskega nasipa in si napravila novo strugo po poljih od Št. Petra, Žalce do Pletrovič. Popolnoma je voda razdrla hišo gostilničarja Završnika. »Domovina« priobčuje o tej priliki nastopne zanimive podatke: Vendar pa nahajamo v celjski kroniki še hujše nalive in sicer je bila voda, kolikor se najde zaznamovanega v Celju, najvišja, namreč še kak meter višja, nego zadnjo v soboto, dne 25. septembra 1672. To kaže spominska plošča na starem mestnem stolpu za \Vestermajer-jevo hišo v Novi ulici: »Im 1672. Jar den 25. Septemb. \var das \Vasser so gros d as es pis anhero iangt \vo der F»nger \veistc. Pozneje omenja kronika nenavadne povod nji v letih 1687, ko je kapucinski most prodrla, 1770, 1807, ko ste utonili dve deklini, 1820, 1824,1845, 1847, 1850, 1851. Posebno dolgo je trajala povodenj leta 1852, ker so jo imeli štiri dni v enem mesecu, namreč 3, 7, 10. in 11. oktobra. Po navadi traja, za srečo, povodenj samo eden dan. Zgodovina pa kaže da je že bila silnejša, nego zdaj in to leta 1672., ko je po gorah bilo mnogo gošče. —- Žalosten zaključek. Više deželno sodišče v Gradcu je dalo zapreti od službe že odstavljenega notarja dra. Antona Rieglerja, ker se v njegov' blagajni kaže pri manjkljaj 320 K. Močno oškodovanih je več aristokratov. Riegler je že v 70 letu. Razne vesti. Tudi takih je še na svetu. V orfeju »Margherita« v Rimu peva sedaj neka dunajska pevka imenom Lujiza Demnios. Nad- j poročnik Sinigaglia, jeden najbogatijih častnikov v italijanski vojski seje zagledal vanjo iu — o čudež! — šansonetka ga je zavrnila!! Kdo bi mislil da je takih — šansonetk na svetu!! — 22-letni bogati nadporoČnik pa je radi tega tako nesrečen, da si je pognal krogljo in se nevarno ranil... Mladi bogat mož, ki se ubija rad: žene šansonetke, odločno ne spada več v sedanjo bolj — praktično dobo. Malce zakasnelo uradno postopanje. Okrožno sodišče v Bolcanu na Tirolskem je sedaj uvedlo uradno postopanje, da se proglasi mrtvim neki Andrej Bacher, ki je bil rojen leta —1771. Mož je bil že v letu 1819. nevarno bolan v grlu in ni ravno misliti, da bi še sedaj — se svojimi 130 leti — tlačil kje travo po tej zemlji. Okrožno sodišče v Bolcanu se je v tem slučaju vsakako nekoliko zakasnilo. Gospodarstvo. Javna pokusnja istrskih vin. Dne 27. in 28. t. m. priredi v Pazinu podpisano »Gospodarsko društvo« javno po-kušnjo istrskih vin, ki bo prva svoje vrsti v tej pokrajini. 1) Na pokušnjo morejo donesti vinogradniki istrski kakor producenti, potem vinarske zadruge, obstoječe v tej pokrajini. Trgovci kakor taki so izključeni. Priporoča pa se jim, naj se udeleže te jiokušnje. Razstavijo se stara in nova vina. 2) Vsaki razstavljalec mora prinesti vino v 3 steklenicah jednake dvojne buteljke od r*/4 hI.) od vsake pojedine vrsti. Steklenice se ne vračajo. 3) >'a nepoznane razstavljalce se ne bo oziralo. Predsedništvo društva more odkloniti kakega razstavljalca, ne da bi bilo dolžno opravičiti se. 4) Od nečlenov »Gospodarskega društva« se more zahtevati mala odškodnina v pokritje stroškov. {Dalje na četrti strani.) : MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom ! naznanja slovenskemu občinstvu, da J je prevzela j m slo?, žalno pohištva > iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ; v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desui strani eerkve sv. Petra). • Konkurenca nemogoča, ker je blago I iz prve roke. Msanfler Levi liizi Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. -4 TRST TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo st. 21 -MOM- Velik itfaor lapecarij, ircal in slik. Izvršuje naročbe todl po posebnih načrtih. Cene brei konkurence. J ILUSTKO V AIJ CEHE ZASTONJ 1B FRAIKO Predmeti postav'o se na parobrod ali železnico franko. Prva tržaška tovarna za posrebrnjevanje ogledal Via Farneto štv. 10 (ntioi Via Gslsi). Telefon štv. 941. flJT Tovarna za ogledalne sipe vseli velikosti, popravljanje pokvarjenih ogledal ter zboljšanje po zelo ugodnih cenah. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Preudinijevl lekarni v Tratu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 60 stotink. lelikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne u U U cene. M « M VILJEM DALLA TORKE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Moje pohifttvo do nese srečo. • m D o e v d i red p o kušnje. Dne ob 1 : ? uri popoludne bo otvor-jenje |m> predsedniku. Teinu bosta sledila poljedelski shod in pokušaja vina. I>ne 2*. bo ob uri predpoludne poučno predavanje o vinogradništvu, na to po-knšnja vina. Popoludne ob 3. uri razdelitev diplomov ali nagrad v denarju razstavljal-eem najboljih vin. Zaključek pokuenje po predsedniku. Izkaz vseh razstav ljalcev, v katerem bosta označena kvantiteta in cena vina, bo vsakomur na upogled po zaključku. »Gospodarsko društvo .^, Pazin, dne 14. novembra 1VH)1. Književnost in umetnost reška filharmonija v Zagrebu. Odbor za komorno glazbo v Zagrebu na me ruje po zvati v Zagreb češko filharmonijo iz Prage. Češka filharmonija je bila prej kakor orke ster v praškem narodnem gledališču, a se je sekaj ločila od istega in se ustanovila v samostojno društvo, ki b<> prirejalo kon^ rte v večjih mestih. Češka filharmonija je na iz-ltomem glasu, voditelj jej je genijalni kapelnik Celanskv. Brzojavna poročila. Iz nemške ljudske stranke. DUNAJ 20. ro\arije zastopnikov vseh 4 vlastij-zaščit i; c. da pictiče ori del želja višega komisarja L a Krt t;, princa Jurija, ki je [»odrejen presojanju tukjijšnj 1> d>pl< matičnih zastopstev rečen*h visst«. I Doirodki na Spanjskem. MADRID 2U. ^ Ji. > V čer«-, j je d« šlo zopet do i/tjredov od strani dijakov, ki so cestne žele/n'ce obmetavali s kamenjem. O tem je bilo ranjenih nad 20 oseb. Pogrrebno društvo na Vrdeli bo imelo jutri ob 10, uri predpoludne svoj redni občni zbor. Zahvala. Podpisani družni izrekati iskreno zahvalo on;m, k' uj h nepozabnemu Ivanu skazili poslednjo čast. S>seboo se zahvaljuješ i»;Vh in tovarišem-voja-om in j »a to vari-rišem njegovim o I redarstva. Sploh vsem bodi j izrečena zahvala ! TRST, 19. novembra U>01. Družini Rink-Jelen. Konscrvatorist želi poduČevati klavir in teorijo v slovenskem, češkem , laškem in nemškem jeziku. Naslov: Via Stadion zzz=. št. 19. I. nadstr. = v Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem vesČakom, častnikom postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi. vsakomur ki rabi ■ dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-ske 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-plaipie, -sestav glas«hutteu. Te ure imajo protimag-netićne preeiziski urni stroj so najtaneneje regulirane in preskusen in dajamo za \sako uro o-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz- I najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s j 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in vešča k i jo ne morejo razločevati od prave ure. ki ' velja 200 kron. Edina ura ua svetu, katera ne zgubi nikoli zlatejra lica. Sprejeli smo v •> mescih 1O000 dodatnih naročb in okoli .'!t. l.-J. priporoča *> krat na dan svež hruh in velik izbor sladćic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali shulčice. Zaloga moke iz prvih ogerskili mlinov. Trgovina z izgotovljcniini oblekami. Cnloi*ini Ponte della Fahhra št. 2. vogal «1. Oaiarim.Torrente Podružnica ..Alla citti\ di Londra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu^ve 3 (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za mo5ke in dečke. Velik izl>or oblek za moške od g. 6.50 do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. vJ. do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gl d. 5 — 14. ravno take podšite s kožuliovino po gld 12. — Površne sukuje v velikem izboru od gld 18 — 32. J>r)iee za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.r>0 — 4.f»<>, iinejše od gld. ;> — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od :t — 12 let. od gld. — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža! za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Ortane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki izgotovi t največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici i v ulici Poste nuove se zprejem&jo izdelovanja ohlekt | po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek | v raznih risanicah in merah za moške in dečke. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V" zalogi ima: podobe ua platno in Sipe, ogledala, žime pzaatno, razne tapecarije itd. Daje tudi n* obro k. ^ Ces. ?[r. driv. civilni, vojaški in uradniš a ; krojač M. Poveraj.. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-r nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki start Vstreza vsakemu naročilu in po modi. —■ — ^ Mejnarodni rANORAMA TRST. - Kor/ni trg 14. - TUST. Nove podobe. j Znamenito potovanje v Samarkand, glavno mesto ruskega Turkestana v centralni Aziji. 50 — PODOB — 50. Vstopnina 40 *tot.; otroci 20 stot. Odprto od i), predp. do 10. zvečer. Ml Redka prilika. 30o komadov za 1 gl. 80 novč. Ena krasna pozlačena ura z 3 letnim jamstvom točno idoča, in lepo verežico: 1 krasen koljer i/, orijental-skih biserov, moderni kinč za dame za na vrat ali lasi, patentovana zatvorka: 1 krasen žepni nož ofl uikla z dvenii rezili ; 1 pisalna priprava od nikla; 1 krasna broša za dame movost); 1 par krasnih uhanov iz simili briljantov ( jako zmotljivo): l krasna špila za kravato (patentovana); 1 eleg. žepno ogledalo ■ belgijsko steklo); 1 dohrodišeče milo. 1 eleg. držalo za kravate; 35 angl. predmetov za dopisovanja in še 2."V) komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni z uro vred, ki sama toliko velja, stane le 1 gld. SO. Kazpošiljasamo nekaj časa po povzetju. Mejn:irodna izvozna tvrdka M. B. Bravmann. Krakovo. Kar ne ngeija, denar nazaj. 3van jingeli ulica Canale 5 "TPI zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopieov vseh vrst in sf-etk, lialia.ja.jor sr na tržaškem triru ter zamore konkurirati z vsakomur. VKLl K IZ BO H velikih sčetk o0 jakf> znižanih eenah. Albert Brosch Trst. — Via S. Antouio 5 — Trst. * KožuSar in izdelovalec kap ^ Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine iu obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.