FCByiCTORYl
UNITED S^fflj STATES
fjf? WAR
MMBO™s
JgjRsTAMPS
KUPUJTE VOJNE SONDE! -
-----	_-Hi
Amerik^rtski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! A	<
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA ________________v CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH^
STEV. (NO.) 10________CHICAGO, ILL., PETEK, 2. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 2.Tg45~	==-==
t i—1 ■ —
"Anterikanski' Slovenec"
DELA ŽE
54
I LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI.
LETNIK (VOL.) LIV.
Ruske armade v okolici
RUSKA OST SAMO ŠE 40 MOJ OD BERLINA; KJE SO NEMŠKE ARMADE?
London, Anglija. — Rusko uradno poročilo iz Moskve omenja, da je ruska vojska prodrla do mesta Landsberga v braden-burški provinciji in da se nahajajo Rusi 63 milj od Berlina. Radio poročilo iz Berlina pa je omenjalo, da so ruski oklopni oddelki
prodrli že do mesta Kustrina ob --
reki Odri in da so od Berlina sa-t mo še 40 milj.
Ako je zgornja vest resnična, da so Rusi že na bregovih reke Odre pri Kustrinu, potem so prodrli v nižavo, ki odpira pot proti Berlinu. Pokrajina v tem delu dežele je odprta in kakor hitro bodo mogli Rusi priti preko reke Odre, bodo v par skokih pred Berlinom. Proti zapa-du pa pritiska še drugih sedem osti. Kolone, ki so udrle pri Schneidemuntu v Pomeransko | prodirajo v tri smeri proti bal- ' tiškemu obrežju. Bolj južno za- ' padno od mesta Waldenburga 1 prodira druga ost proti važni 1 luki Stettin nad Berlinom ob Baltiku. Se druge dve kolone pa J prodirajo v središče med Berli- 1 nom in Stettinom. V sredim J fronte pritiska giavna 6št pt<$\" Kustrinu in spodaj proti Frank-furtu ob Odri. Pritisk gre na- 1 prej tudi na vsem južnem delu 1 fronte v Šlezijo. Breslau je ob- 1 koljen in ga zdaj stiskajo od vseh strani.	i
Ruska ofenziva, ki se je pri- ] čela 12. januarja, fcred tremi ] tedni, je dosegla velikanske na- i ravnost nepričakovane uspehe, s
KRALJ PETER ODNEHAL POTRDIL REGENTSTVO j IN ŠUBAŠICEVO VLADO
London, Anglija. — Kriza v jugoslovanski vladi bi se dala dala primerjati z jutranjo meglo. Nekaj časa je zelo gosta, skoraj neprodirna, potem pa začne sijati sonce, in megla se redči bolj in bolj in kar naenkrat je ni nikjer več. Prav tako se raz-pršuje omenjena kriza. Kralj" Peter se je uklonil, da ne postavi v nevarnost s toliko težavo pridobljenega ugodnega začetka, ki kaže, da bo kljub vsej i zlobnosti in zvitosti nazijske propagande in raznih bolečih ran med bratskimi rodi iz te vojne vendarle vstale enotna združena Jugoslavija. Z drugimi besedami se to pravi, da se je kral udal osvobodilnim silam maršala Tita in jo.napravil za Jugoslavijo lepo potezo, četudi je pri tem skoraj gotovo izgubil svoj tron.
Cela zadeva bi se lahko ime-[novala klasična v najpristnejši balkanski tradiciji, polna dvornih intrig, ko kraljice in prince-zinje skrivaj potegujejo za ro-k^ve,razne .osebe, J& se m Hr. žavnimi ministri vršijo šepeta"-, joče konference, in razni poslaniki, ki imajo veliko moč, zastavljajo vse svoje sile, da bi dosegli svoj namen.
Da bi izgledalo vse gladko na zunaj, je Šubašičeva vlada odstopila, nakar jo je kralj takoj nanovo imenoval in potrdil. Nekateri ameriški listi imenu-

RAZNE ZNAČILNE VESTI IZ JUGOSLAVIJE IN OKROG
Washington, D. C. — Radio iz Zofije poroča, da se bo od 1. februarja naprej vršila redna poštna postrežba med Bolgarijo in Jugoslavijo. Notranje poštne pristojbine bodo v veljavi za pisemsko pošto vsake vrste, poštne postrežbe za pošiljanje za-vojpv pa med obema deželama' ne bo do nadaljne obvestitve.
\ zadnjih osmih mesecih so po zraku prepeljali prek Jadrana v južno Italijo kakih 500 jugoslovanskih otrok in majhnih detet, med njimi mnogo takih, ,ki nimajo več staršev. Zavezniške civilne in vojaške organizacije skrbijo tam zanje. Odrasli ljudje
iz njihovih družin pomagajo Jugoslovanski narodni o-^svqbodilno armadi iztirati Nem-ce iz dotičnih krajev. Tako Za-! vezniki po načrtu pomagajo al-j lam maršala Tita, da niso te v j krajih, kjer se vojskujejo, pre- i več obremenjene z ranjenci, i ženskami in otroci. Kadar je ' j kateri kraj osvobojen, pošljejo | jdotične dtroke spet nazaj do-jmov. Sedaj malokdaj prepelje-: jo v Italijo več kot šest otrok: skupaj. Največ so jih prepeljali na enkrat v noči med 29. in 3o. julijem lansko leto, namreč 98.
Tudi bolgarska vlada sodeluje s Titom v tem oziru. Dogovorjeno je, da bo v naslednjih par mesecev sprejela okrog ; 1.000 otrok iz Jugoslavije in za nekaj časa skrbela zanje. Prva skupina, 361 sirot, je že dospela v Zofijo.
Preden#bodo hrvatski kvizlin-jgi zbežali iz domače dežele kam drugam v varnejše zavetje
rajha, mislijo še eno zagosti za j slovo Zagrebčanom. Odredili so namreč, da bodo s 6. febru-• arjem v Zagrebu odpravljene krušne karte. Ljudje si bodo rnorali-sami preskrbeti kruh, kakor bodo vedeli in znali.
Not a jugoslovanska telegrafska agencija poroča, da se je dne 23. januarja podala dele-jgacija Srbske pravoslavne cer-; kve z aeroplanom v Moskvo, da j bo navzoča pri izvolitvi in usto-ličenju novega patriarha Ruske pravoslavne cerkve.
j-5
Ali že imate
| BARAGOVO i PRATIKO :
za leto 1945?
Ako še ne. pišile iakoj po njo.	^
dokler je v zalogi. Letošnja	*
Pratika je zelo zanimiva knjiga	^
za vsako slovensko hišo. Naro-	^
čile jo zase in za svoje prija-	r
telje. Slane s poštnino samo	%
40 centov J
»
kar je poslati v gotovini. Money ft ordru ali v znamkah po 3c. % Drugih znamk za višje cene ne ^ moremo sprejeli.	*
BARAGOVA PRATIKA
1849 West Cermak Road, * - CHICAGO 8. ILL.	k
f
PR V J* K MED BORCI V ZRAKU
waiT desai je Ma,0r Richard L Boq3' p™ med ameriškimi borci v zraku Tu se po--opS Wil t	I J1™**? fneralom Henry H. (Hap, Arnoldom. Letalec fa je domat
- oplar. Wis., 3e sestrelil 40 sovražnih letal. Prišel je domov iz Jugozapadnega Pacifika Kako ra logo so mu poverili zdaj, ne povedo. General Arnold nosi na ramak novink: pet zvezd.
L- Osvobodila je več kakor polo-j vico vse predvojne Poljske.! i, Vzela Nemcem vso Vzhodno e Prusijo', domalega Zgornjo Šle-
0	zijo in zdaj že velik del Braden-t burg provincije in že tudi del ti Pomeranske. Ruska fronta se je r pomaknila za skoro 300 milji
-	proti zapadu, kar občuduje ves svet.
j
1	Bern, Švica. — Vojaški stro-. kovnjaki stare in nove šole se s ^ začudenjem vprašujejo, kaj je
z nemško strategijo in kje je to- 3 časno nemška vojska? Do zad-j a njih časov se je domnevalo, da i nemška vojska mora imetile do ] 5 kakih 4,000,000 mož. Odpora i i na vzhodu pa ne kažejo skoro < nobenega. Možnosti, so samo i . dve, ali je ruska premoč tako i velika in silna, ali je pa nef- ika fl vojska že vsa izčrpana in njeni11 voditelji zbegani, da se ne mo- < rejo znajti v nastalem kritičnem položaju.	j|
1 Nemci so vladni sedež že pre- 1 mestili iz Berlina v Mona'kovo. (
-	Nazijski voditelji so odšli, le i1 i Dr. Goebbels pravijo, da oseb- ^
-	no vodi obrambna dela v pre- 1 . stolnem mestu.
AMERIŠKI USPEHI V
EVROPI INNA FILIPINIH
Pariz, Francija. — Dve ameriške divizije od prve ameriške armade, so v sredo popoldne in večer prodrle na 4 milje dolgi fronti preko nemške meje vzhodno od Malmedy in skušajo priti v notranjost Siegfriedove linije. Napadalne ameriške edinice skrbno podpira ameriška arti-lerija s zaščitnim ognjem. Kakih 20 milj južno odtod pa u-darja z veliko silovitostjo general Patton s svojo tretjo armado, tudi na dveh točkah. V sredo so Pattonove čete napredo-f vale za pol milje na šest milj dolgi črti. Zasedle so mesto Steinbrucke in prodrle na nerb-ško stran. Ameriške čete so aktivne še na več drugih točkah in na vsej črti udarjajo na nemško zapadno steno.
Nemška radio oddaja je omenjala v sredo večer splošen pritisk na zapadu vse skozi od Ho-landijo do Švice in pravi, da se ameriške Čete živahno gibljejo in tipljejo za slabimi točkami na zapadni fronti. Nemci slutijo, da je tudi na zapadu v delu velik splošen udar na Nemčijo. Samp skrbi jih, kedaj pride.
Z otoka Luzon, Filipini. — Ameriška invazija na otok Luzon je že skoro • dosegla svoj cilj. Iz Lingayen zaliva so Ame-rikanci prodrli do manilskih zalivov in od mesta Manila so le še kakih dobrih 20 milj. Severni zapadni polotok pri Linga-yen je ves zaseden od Ameri-kancev doli že preko mesta Santa Cruz. V torek in sredo so pa Amerikanci invadirali tudi polotok pri Subic zalivu in tu'
zdaj že prodirajo preko gorskih grebenov v notranjost proti Manila zalivu. S tem bodo odrezali bataanski polotok in najvažnejši del otoka Luzona bo v ameriških rokah. Novi vpad v j Subic zaliv se je izvršil braz 1 skoro vsakih zgub na ameriški strani, pravi poročilo.
Amerikanci so pričakovali od Japoncev silovitega odpora na i Filipinih. Odpor pa ni tako hud. Tudi zgube so jako nizke, do-čim imajo Japonci visoke zgu^ be, posebno na mrtvih.	^
Iz Kitajske pa poročajo, da so Japonci zasedli progo, ki ve-i že Canton s. Hankovem. S tem i so odrezali obrežje, z name-
■	nom, da preprečijo kak prese-i netljiv vpad na kitajsko celino . od strani Zaveznikov. Japonska
radio postaja je povdarjala, da
■	so Japonci zasedli Suichwansko
-	letalsko postajo, ki so jo rabili i Amerikanci v južni Kitajski.
..-o-
■	fTEVILO POROK V LETU
1944 SE ZNIŽALO Washington, D. C. — Stati-
■	stični urad poroča, da je bilo v
-	letu 1944 v Združenih državah i 1,441,000 porok, kar je 143,000 » mah j kakor v letu 1943. Vzrok i je pač jasen, moški služijo v i voiski.
150,000 NEMCEV BO DELALO I NA OBNOVI VARŠAVE Moskva, Rusija. — Poljski narodni osvobodilni odbor, ki i tvori zdaj uradno Poljsko vlado, je sestavil proračun za obnovo poljske prestolnice Varša- j ve. Načrtpravi, da bo treba nad llett>'am¥eč kakor 150,00*) de-' lavcev, da se bo izvršilo delo na Obnovi poslopij in vsega kar se je uničilo in poškodovalo. V soglasju z rusko vlado bodo Po- < ljaki zahtevali 150,000 nemških delavcev, ki se jih bo zaposlilo na tem obnovitvenem delu. Ta- ( ko bodo morali Nemci to kar so razbili, tudi popraviti in obroditi. i* j
-o-
ZIMA V NEW YORKU POVZROČA TEŽKOČE : . New York, N. Y. — V državi New Yorku imajo zlasti v se-n | vernem delu velike težave vsled J, [izredno ostre zime in sneženih j i žametov. Po Več mestih je za-!] celo zmanjkovati premoga, pa ^ j tudi živeža, k*i ga vsled priza- ' .clet i h transportnih zvez ne mo- , ^rejo dostavljati in razdeljevati, | kakor potrebno. Governer Dewey je/Obj>vil na prebivalstvo poseben apel naj štedijo z pre-j* mogom in drugim. Državnim}3 | uradom pa je naročil, naj lju- 1 j dem povsod pomagajo po naj- 1 I boljših možnostih.	j'
-o--i J
ŠKOF OBSOJA RAZŠIRJE- |« VALCE NAUKA O PORODNI KONTROLI Washington, D. C. — Škof j-Jos. P. Hurley od Narodnega j [katoliškega sveta v Washingto- 1 fnu, je naslovil te dni ostro kri-j itiko na razširjevalce nauka o'< porodni kontroli. To kritiko je ' izrekel na tridnevnem posvetu f< o družinskem življenju. Škof je I1 ostro izjavil, da je nauk o porodni kontroli samomor naroda. ! In ta nauk razširjajo in dajejo i deset milijonom mladih mož na- i še dežele v naši vojski.
-o--j.
ROOSEVELTOV SIN POSTAL ' GENERAL	<
Washington, D. C. — Polkov- ] nik Elliott Roosevelt, 34 let sta,-^ ri sin predsednika Franklina D. Roosevelta, je povišan v Briga- j dier-generala. Za njegovo povi-j; šanje je glasoval vojaški odsek : v zveznem senatu. Mladi gene- : ral se je udeležil že več bojev preko morjev.	'	j:
KRI2EM SVETA !
—	Chicago, 111. — Mrzli val je zajel ta teden par dni ves osrednji zapad. V srjrdo je živo srebro padlo od 3 do 8 stopinj pod ničlo. Po mnogih krajih so vsled hude zime i&starfertežave radi gretja in marsikje so zamrznile vodne cevi.
—	London, Anglija. — Angleško vojno brodovje je zadnje! dni obstreljevalo norveška o- : brežja. Poškodovalo je več obrežnih transportnih ladij. Zdi' se, da hočejo Angleži preprečiti prevoz nazijskih čet iz se-,: verne Norveške, ki jih mislijo Nemci prepeljati domov, ko jim zdaj doma trda prede.
—	Washington, D. C. — Za-kladniški urad je objavil vče-• raj ameriški javnosti svarilo, da ; v deželi krožijo ponarejeni če-! ki, ki jih vlada izplačuje pohab- j' ljenih veteranom. Ceki so tako 3 spretno ponarejeni, pravi obja- 1 va, da jih je težko ločiti od pra- ' vih. Oni, ki jih izmenjavajo naj ž pazijo, komu jih menjajo.
—	Malmoe, Švedija. — Š$ed- » ski obrežni zračni izvidniki po- ] ročajo, da je zadnje dni plulo } veliko število nemških ladij vseh vrst iz Baltika T>roti Danski. To je najbrže beg nemške- j ga brodovja iz Baltika pred Ru- 1 si, ki prihajajo bolj in bolj pro- i, •i zapadu.	j(
—	Chungking, Kitajsko. — , Ameriško poveljstvo javlja iz!« Kitajske, da so ameriški letalci ; razbili Japoncem na Kitajskem .j 152 železniških lokomotiv v ; enem samem tednu, to je od 18. L do 25. januarja. Ameriški letal- N ci povzročajo Japoncem vedno [ večje skrbi. ~	j*
—	Berne, Švica. — Švica, Švedija, Danska . in Norveška ] so obveščene, da Nemčija ne 3 more začasno več dostavljati kurivnega premoga, s katerim i je dosedaj zalagala te dežele. |] To je hud utiarec za omenjene s dežele. Za Nemčijo pa zname- < nje, da je na razpadu.	h
—	Lima, Peru. — Obsežna < povodenj je nastala v okolici 3 mesta Chavin, v južno ameriški i republiki Peru. Dolgotrajno de-1 ževje je napolnilo vse reke in j struge. V Chavinski okolici je i vsled poplav zgubilo 169 ljudi < življenja, pravi vest.	j!
^-
j De GAULLE NI POVABLJEN NA SESTANEK TREH" Pariz, Francija. — General De Gaulle, vodja sedanje začasne francoske vlade ni po- 1 vabljen na sestanek "velikih j; treh" to je Churchill, Roosevelt j: in Stalin. Bil. p^i je gtede^fifc® sestanka v Parizu osebni sveto-valeč predsednika Roosevelta. \ Harry L. Hopkins, o katerem ; i pravijo, da je vse uredil, da bo-do francoski krogi sproti obve- < ščeni o vseh ukrepih in zaključkih "velikih treh". Nemške radio oddaje, kakor tudi oddaja ' ,iz Švice je omenjala, da je se- ' jsianek "velikih treh" že v teku J j v nekem neznanem kraju. Najbrže pa je to samo nemško ugibanje.
-o-
HITLER KLIČE STARCE, ŽENE IN OTROKE
j London, Anglija. — Vest iz Švedske omenja, da je Hitler pozval na obrambna dela, vse j: moške neglede na starost, ka-1 i koB tudi vse žene in vse dela j sposobne otroke. Tako bo Hit-\ ltr pognal vojnemu molohu v'r žrelo zadnje nemške ostanke. Tako bo za Nemce kolikor jih bo ostalo dovolj prostora na 1 nemških tleh.	1
-o--*
OTROK ZMRZNIL V POSTELJI Chicago, 111. — V stanovanju * I na 1444 Larabee St. je zmrznil c [družini-Mr. in Mrs. Lawson se-j" dem tednov stari sinček. Našli ^ ;so ga v postelji vsega trdega.|s Mati je izpovedala, da je nalo- c žila na peč še ob 1. uri zjutraj, r Zjutraj so našli otroka mrtve- J | ga. Drugi trije so spali s starši * v skupni postelji.	' ^
-o--. j
V ITALIJO SILI KOMUNIZEM 1 Washington, D. C. — De- c legat Ameriške delavske fede-|r racije Luigi, ki je obiskal Itali- J •jo pravi, da se Zavezniki pre-malo zanimajo za Italijo. Pre- 1 ipuščena je sama sebi, ki se pa ^ sama v danih razmerah ne more obnoviti. Tako je dežela popol- J noma na razpolago raznim ra- ^ dikalnim elementom, da poiz- I kušajo v njej s svojimi nameni. 1
-o--i
Vi radi berete vesti iz dru- s gih naselbin drugi radi bero ! novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. j i Slovencu".	*	1
jejo to početje "balkanska burka". V par dnevih bo, kakor pričakujejo, Šubašičey kabinet z zrakoplovom od letel v Beograd, da se pridruži Titu; to bi bil ta kabinet storil vseeno, če bi bil kralj s tem zadovoljen ali pa ne.
Kompromis ali pobotanj^, ki je napravilo konec krizi med dvorom in ministri, govori nekaj o tem, da se bo morda kabinet razširil v toliko, da bi bilo v njem tudi par kraljevih privržencev, kar se pa bo zgodilo, ali pa se ne bo. Bolj verjetno je. da se ne bo zgodilo, ker je Tito v svojem govoru zadnjo nedeljo dal razumeti, da tega ne misli storiti.
Tehnično bo kralj sam izbral reire-ea^o trefTmož; krbodo pooblaščeni zastopniki kralja in bodo imeli vso kraljevo moč ali oblast v prehodni dobi, dokler Jugoslovani sami z glasovanjem ne določijo, kakšno vlado hočejo imeti.
Dejstvo, da je kralj podpisal naredbo, ki potrjuje uvedbo re-genStva, je bolj važno, kakor je važno, koga bo imenoval.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVEKEČ
Petek, 2. februarja 1945 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC J
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene >.	list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljeni leta 1891	Established 1891	11
Izhaja vsak torek in petek I Issued every Tuesday and Friday
' ■ i Izdaja in tiska:	Published by	c
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. g
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cerraak Rd.( Chicago 8 1
Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544	Ž - -
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ............................—$4.00 For one year .............................„.„$4.00 !
Za pol leta......................................J" 2.00 For half a year ..........................2.00 j;
Za četrt leta------------------------------ 1.25 For three months.................1.25 j I
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe
Za celo leto --------------------------------$4.50 For one year ............................_.„$4.50
Za pol leta.................................... 2.25 For half a year ............................ 2.25 1
Za četrt leta.................................. 1.50 For three months ........................ 1.50
Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo vedno malopreje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo kiti dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa j najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke pol^s vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1379.
KAKO BLIZU JE KONEC i
VOJNE?
-11 •
Obroč okrog Nemčije se je zopet stisnil. Nemški prostor je od dneva do dneva manjši jn je le vprašanja časa, kedaj bo zmanjkalo Nemcem sape. Ko je lansko poletje invazija v Francijo dobro uspela, smo zlasti v Ameriki malo preveč upali, da bo vojne konec že isto jesen. Premalo smo mislili, da Nemci niso še dovolj oslabeli. Zdaj smo previdnejši in se zdi, da bomo verjeli, da je nemške moči konec šele tedaj, kadar se bo Nemčija brezpogojno podala in bo odložila orožje. Ali bo to storila kmalu? To v naprej napovedati ni lahko. Vemo, da enkrat bo, tudi lahko rečemo, da tisti čas ni več hudo daleč, ko se bo to zgodilo. Kedaj ravno, je pa težavna zadeva napovedati.
Nemci bodo še brezdvomno trdovratno branili svojo zemljo. Vprašanjejje, s kako obsežno močjo še razpolagajo, koliko moštva še imajo in koliko vojnih zalog še imajo. V moštvu se zdi, da so začeli zadnje mesece pešati. Ujetniki na zapadni fronti, kakor zdaj na vzhodu, so čisto mladi. Med ujetniki je mnogo šestnajstletnih in celo petnajstletnih mladcev. Vse to'l&f^e'Ha cvet nemške vojske je padel za Hitlerjevo žalostno slavo in neumnost. Sodeč po tem, konec vojne ne morebiti več daleč.
Vojaški strategi, ki se nekaj razumejo na vojskovanja, trdijo, da Nemčija je še pri sebi in da je sposobna udarjati in odbijati nekaj mesecev. Mnenja so, da bo v nemški vojski še vedno do kakih 4 milijonov mož. Niso pa več nemški vojaki tistega tipa, kakgr so bili n. pr. do lani. Cvet je padel in to za vsako vojsko veliko pomeni. Tistih zrelih, izkušenih nemških vojakov srednje starosti ni več, kakor jih je bilo, in v tem se pozna. Sedanji nemški vojaki niso več kos dobro izvežbanemu nasprotniku. To se kaže bolj in bolj na zapadni. kakor na vzhodni fronti. Na podlagi tega računajo strategi, da Nemci se bodo skušali začasno zadržati še na dveh točkah. 'Ob reki Odri na vzhodu in ob Reni na zapadu. Ob Odri je velika premoč; če jo bodo zaustavili, potem bodo Nemci pokazali, da imajo še moč v svoji vojski. Ob Reni bo premoč tudi vedno večja, vendar Siegfriedova1 linija je dober zid, za katerim se bodo morda branili Nemci še nekaj mesecev. Vse je odvisno, kako daleč bo šla sedanja ruska ofenziva. Če bo ta nadaljevala s prodiranjem in jo ob Odri ne bodo mogli zaustaviti, potem smo bližje nemški kapitulaciji, kakor mislimo, da smo. Če jih pa ob Odri ustavijo, potem je mogoče, da se vojna zavleče tja do sredi poletja, v
Sodijo, da ako bodo Rusi ustavljeni ob Odri, potem bo treba še ene tako obsežne ofenzive kakor je-sedanja, priprave za tako ofenzivo pa zahtevajo svojega časa, najmanj ti i mesece, da se pregrupirajo armade, dobi dovolj materiala in da se vse dobro pripravi. Vojaki po vsaki daljši ofenzivi tudi potrebujejo nekaj počitka in jih ni mogoče goniti kakor čredo kar naprej dan za dnem. Nemci zadnje čase tako delajo, a čutijo že hude posledice. Izmučenje se na nemškem vojaku že kaže. Ni več tisti kakor je bil, in ce bo moral pogostoma tekati z ene fronte na drugo, ga boj ze to uničilo. Tudi nemški "nadčlovek", za kakoršne se; imajo Nemci more prenesti le toliko in nič več. Zato kolikor bolj bo sledilo ščipanje Nemcev, zdaj tu, zdaj tam, to-' liko hitreje se bodo izmučili. Prihodnja ruska ofenziva,! ako že sedanja ne bo zadala končnega poraza nemški vojski, bo končno zlomila na vzhodu nemško odpornost. Na zapadu pa se pričakuje ob Reni še ena ali dve veliki bitki.1 Prva, ki bo prebila Siegfriedovo linijo, druga, ki bo zadala j kje ob Elbi končni poraz Nemcem na zapadu. To zaključno dejanje, pravijo, bo morda prišlo enkrat med mesecem marcem in mesecem julijem v tem letu.
So pa drugi, ki so mnenja, da se bo vojska vlekla v Evropi najbrže tja do jeseni. Ti zadnji opirajo svoje mnenje, na te, da se bo nazijem posrečilo še enkrat združiti vse Nemce do zadnjega za obrambo Rajha in da ta fanatizem lahko še zadržuje Zaveznike na dobro zavarovanih frontah!;
precej časa, in da bodo popustili le tedaj, ko jih bo začela!:
/ •
kriza in pomanjkanje daviti doma. Nekaj imajo prav tudi ti zadnji, vendar pa kakor zdaj kaže ruska ofenziva, so Rusi zdaj v takr premoči, pred katero ne bo mogla vzdržati nobena nemška sila in noben nemški idejni fanatizem.
Koncu vojne se bližamo in skrajni čas je že, da enkrat pride. Dovolj trpljenja, dovolj revščine, dovolj krivic in dovolj barbarstva je dala svetli sedanja vojna. Tedaj, ko se bo pred svetom odgrnilo zagrinjalo te strašne tragedije, - bomo šele spoznali vse zlo, ki ga je svetu prinesel Hitler s ! svojim peklenskim fanatizmom.
ŠESTO PISMO SLOVENSKEGA MORNARJA
Providence, R. I.
Dne 15. nov. je bil konec mojega dopusta in odpeljal sem se iz Chicage v Norfolk, Va. Od i tam smo se dne 30. nov. odpeljali v Bermudo in smo ostali tam do 29. dec. Ko sem bil v Bermudi, sem si jo dobro ogle-| dal. Nekateri kraji so zelo lepi. Prebivalcev je tam 35,000. Od teh je 60 odstotkov Zamorcev, drugi so pa Portugalci pa Angleži. Večkrat sem si sposodil kolo, se vozil skozi male kmetije in spotoma ogledoval, kako tam obdelujejo polje. Decembra meseca je bi}o še vse zeleno. Živino imajo zelo lepo; prebiva zunaj podnevi in pono-i;či, ker tam je vedno gorko. Na božični dan sem se potil, ko sem se vozil sem in tja po mestu Hamilton, ki je največje mesto v Bermudi. Ustavil sem se tudi v raznih kavarnah in go-! 1 stilnah. Nji nove nava de so ure-i . cej drugačne od naših v Ani tri-' ki. Tam ne vidite, da bi gospe ; in gospodične stale pri bari, cigarete kadile, ali pa za baro delale. Zabavajo se s tem, da se 3*edo vozit s čolni, kopat, ko-f lije jahat, imajo operna gleda-, lišča, največja njihova zabava pa je kolesarstvo. Prav vsak! ima tam kolo, naj bo že mlad
' 1 -	rt,
• ali pa star. lam sem šel mimo nekega gledališča, pa lahko re-. čem, da je zunaj pred njim sta-1 lo 300 koles.
Neko popoldne sem se vozil - od mesta Hamilton do mesta St. i George, kar je 15 km dolga pot. ; Mesta so tam zelo majhna. Ce j pomislimo, da je še Ljubljana j zelo majhna, pa ima ali je ime-. la 76,000 prebivalcev, tukaj je 1 pa na celem otoku komaj 35,-1 000 ljudi, je takoj jasno, da so , vsi kraji zelo majhni. Ampak , vse je v rožah. Piti morajo sa-i i fmo vodo, pa prekuhati si jo mo-■ rajo prej in jo prihraniti, kaflarj gre dež, ker morska voda ni u-j žitna. (Kaj pa tisti pijejo; ki: 1 pridejo od drugod?—Ur.)
! Tam" sem tudi videl lepo do-^
>	maco poroko. Pred neko cerkvi-1
►	jo je stala vrsta kočij, okrog pa' toliko ljudi, da se nisem mogel I
, s kolesom mimo peljati; lahko j rečem, da je bilo štirideset ko-, čij. Nazadnje je še mene zgra-1 bila radovednost, pa sem toliko ' počakal, da sem lahko videl nevesto. Poročila je amerikanske-! ga mornarja. Kot izgleda, se bodo v tej vojni Amerikanci pocenili po celem svetu. Bila jej res lepa poroka, samo slovenske harmonike je manjkalo.
Vse čitatelje pozdravlja
Tomaž Cukale.
- -O"!-
FRANCES KOSTENOVI V SPOMIN
Cleveland, O.
Umrla je. V najlepših letih se je poslovila od nas in odhitela v večnost. Sicer je bolehala nekaj niesecev in ni bilo za njeno bolezen upanja, da še kdaj ozdravi; toda kljub temu se nam zdi, da je kar nekam na hitro. Nismo mislili, da je tako pri koncu z njo in vendar je bilo. Ko je le- : žala na mrtvaškem odru, se je : na njenem obrazu videlo, da je veliko trpela, a tudi končno i i kljub trpljenju vse srečno pre- i j stala; ni obupala, ampak trpela ]
■
prav po kristijansko.
Pokojna Frances je bila doma iz Mekinj, župnije Stična na Dolenjskem, okrog četrt ure hoda do slavnega in častitljivega i cistercijanskega samostana, ki je avgusta 1936 slavil 800 letni-? co svoj ga obstanka. Večkrat v pogovorih se je pokojna spomi-, n jala stiškega samostana in bila kar ponosna, da je spadala v župnijo, katere sedež-je bil v tem slavnem samostanu oo. ci-stercijancev.
Ko sem se leta 1937 nahajal na obisku v stari domovini, me ;>e naprosila, da obiščme njene starše tam v njeni rojstni vasi, Mekinjah, no in pa, da si ogledam stari sivi samostan. Svoj kraj je seveda zelo hvalila, zlasti "pa samostan in ni v tem prav nič pretiravala.
Ker sem bil že itak namenjen i v Stično, da tam v samostanu , ob iščem v siuhu svetosti umrlega nadškofa Jegliča, sem obis-j kal v spremstvu dr. Trdana tudi še stiškega opata dr. Avguštin Kostelca, ondotnega župnika p. Kolcarja, ter bil nekaj ča-^a gost postrežljivih stiskih menihov, so se tamkaj dobro spominjali Fhmčiške Meglic (njeno dekliško ime) in opat samo-
■	stana, dr. Kostelec, ie naročil i Bolcarju, da me osebno spremi na Francin dom, kjer sta še čila in zdrava gospodarila njen oče in mati, ki so silno želeli, da L i Francko še kdaj videli.
Res se je pokojna vedno menila in pripravljala, da bi šla še enkrat Lja v Mekinje in prijazno Stično in sem staršem povedal, da pride.. Zelo sta bila oba vesela te novice, ki se pa žal ni uresničila. Namesto v Stično je odhitela v večnost po plačilo.
Pokojna Frances je bila verna in pa narodno zavedna Slo-ivenka, ki se ni sramovala ne | svojega katoliškega prepriča-nja in ne svoje narodnosti in je j bila svojemu t stanu primerno t naebražena. Silno rada je čitala i knjige in malo je menda sloven-| ski h knjig, da bi jih ona ne pre-I brala. Kulturno in versko živ-j l.-enje Samostana, ki je imelo velik vpliv na ondotno okolico, I je imelo tudi Velik vpliv na po-! kojno, da je bila značajna v veri in narodnosti.lBlagor ljudem, ki žive tako blizu take ustanove kot je- stiski samostan, ki je res po pravici dika Dolenjske. No in pokojna je danes gotovo vesela tistih dni, ki jih je prežive-
■	la blizu tega samostana.
i Versko in narodno zavedna je bila, pravim. Da. Njo ni bilo nikdar sram obleči slovensko narodno nošo, ki ji je izborno pristojala, ni je bilo sram iti v cerkev; pri raznih društvih pa je bila aktivna prav povsod kjerkoli je bila ona članica, pa ! bilo to pri KSKJ, ali pri SDZ, pri S^Z, pri dramskemu društvu in pa pri Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Tu je ona delala z veliko požrtvovalnostjo; bila je ena najbolj aktivnih delavcev za ta Jugoslovanski kulturni vrt; šla od, hiše do hiše in nabirala prispevke, hodila na seje J. K. V. Tako daleč je bilo Zanjo, ali kar je sprejela^ to je tudi sigurno naredila točno.; Ona ni bila v uradih pri društvenih in ne pri J. K. Vrtu le na papirju kot je to pri mnogih v
navadi; ona je delala. Jugoslo- T; vanski kulturni vrt ji je dolžan m dosti hvale in odbor J. K. Vrta ta se jo je tudi spomnil, ko je le- V žala na mrtvaškem odru.	ir
Na dramskem odru je ona če- m sto nastopala v glavnih vlogah, m katere je vselej dobro igrala. L Pri Divjem lovcu Majdo, v igri c Za pravdo in srce Katarino, ter li še v mnogih drugih igrah veli- k ke vloge.* %	\
Zdaj je ni več! Odšla je v večnost, kamor bomo Šli vsi. Ni ji bilo dano več videti Stične ; je pa danes veliko na boljšem, kot pa je to, ta sreča, da bi videla i svojo drago Stično. Prav gotovo ne menja z nikomur od nas ^ in tudi ne za vso Stično. Naj po- j čiva v miru in naj ji sveti večna ( luč. Žalujočemu soprogu Fran- ; ku in družini pa naše sožalje. j j Tajnik Jugosl. kult. vrta. ] Opomba uredništva: Zgoraj- ( šnji lepi dopis o pokojni Fran- j ces Kosten smo ponatisnili iz Am. D. na prošnjo njene sestre i in naše naročnice Mary Deb-,( lock, Hilton, Mich. —»—o
O NAŠEM MATERNEM DRUŠTVU
Waukegan, III.
Petindvajset letnica Mater-nega društva, ki smo jo obhajali i I v nedeljo 21. januarja, je bila „ za nas velik in pomemben praz-
4	nik. To društvo so ustanovili 18. januarja 1920 naš pokojni žup-
' nik Father Fr. Ažbe s 46 člani-j cami. Društvo je tako narastlo, da šteje sedaj 135 Članic. V če-j trte k in petek pred omenjenim praznovanjem sta nas dva zunanja duhovnika pripravljala j j za 25 letnico. Za njune lepe besede jima tukaj izrekam prisrčno zahvalo. Ob 8. uri tisto nedeljo je bila slovesna peta sv. i maša z leviti in skupno sv. obhajilo; sv. mašo so darovali naš " častiti župnik Father M. Hiti. " Članice našega društva smo skupaj z angleškimi društveni-'cami iz šole prikorakala v cerkev, pod Marijino zastavo. Pri ~ tej priliki je bil tudi sprejem novih članic.
Zvečer ob 6- uri smo imele v
j _
" dvorani večerjo: starokrajske, 1 klobase krvavice, kislo zelje, in 1 kar je k temu treba. Bilo je veliko ljudi. Potem so nam šolski " otroci priredili igro, ki smo bili
5	z njo prav zadovoljni. Bilo je
-	j tudi več govorov. Nadalje nam j
-	je na odru zapel cerkveni pev-1 ski zbor pod vodstvom Miss Va-
1	ientine Umek.
V prvi vrsti se moramo zahvaliti Bogu, ker nas je še ohra-
-	nil žive v teh 25 letih. Od naše-
-	ga društva počiva v črni zemlji
2	že 41 članic in čakajo nas, ko
-	bomo tudi me priromale za nji-; mi. Bog daj, da bi srečno.
) Za kar smo dobrega storile za i cerkev in faro, gre zahvala na-*
-	šim dobrim faranom. Precej
-	stotakov smo dobili od vas v 25
-	letih, kar naj vam Bog povrne. i ) Me članice se nismo nikdar
, sramovale Maternega društva.
-	Vselej smo ponosno korakale z
-	gorečimi svečami za Marijino , J zastavo, ko smo spremljale u-» mrle članice k večnemu počit-i ku. In.ko bomo še ostale članice
>	prikorakale pred nebeški Jeru-
-	zalem, se bodo tudi morala vra-
-	ta na stežaj odpreti, kakor takrat, ko je prišel pokojni Ea-;
l ther Šavs v nebesa, ves obložen j
>	s paketi. Lepa vrsta članic nas
>	čaka tam. Bog daj in žalostna t Mati božja, da bi srečno priromale na zaželjeni cilj.
i Še to moram povedati, da je l bila prva predsednica Mrs. Ma-j !ry Zalar, ki je opravljala to , delo 5 let in pol, nakar je šla za ■ jnekoliko časa na obisk v stari-' i kraj. Za njo so pa mene izvolile h in od takrat sem že 20 let vsako J leto enoglasno izvoljena, če pri- j dem na sejo ali ne. Ne vem,.za-ji kaj me imajo toliko rade. Mo- i goče zato, ker sem iz Horjula i doma.	1
Prav lepa hvala našemu ča- j stitemu župniku Father Hitiju, 1 ker tako lepo vodijo naše dru- < štvo. Pri tej priliki naj se za- 1 hvalim tudi drugim rojakom in ; j rojakinjam za njihovo^pomoč.
lako bodi prisrčna hvala naše- f iiu Mr. Matt Slana, ker nai» je ;ako okusne klobase naredil. | Vsa čast mu, in Mr. Celesnikti in Mr. Grčarju, ki sta mu po- | magala. Enako vsem mladimi ' materam, ki so tikete prodajale. IL Lepa hvala tudi našim kuharicam in vsem, ki so za baro delali, z eno besedo, vsem, ki so kaj pomagali ob naši 25 letnici. St Vsem kličem: Bog plačaj! je
Mary Marinčič, predsednica, žs -o--oc
LEP ZABAVEN VEČER Ti MOHORJEVE DRU2BE ci
Chicago, IU. bi
Zadnjo nedeljo popoldne in večer je imela Slovenska pod- ®€ porna družba sv. Mohorja svojo domačo kampanjsko zabavo. ^ Začela se je ob 4. uri popoldne in sicer najprvo s kazanjem -A filmskih slik, nato je sledila ve- ^ čerja, potem pa prosta zabava in ples.
Družba sv. Mohorja je eno večjih slovenskih podpornih n društev v naselbini. Ustanovlje- G no je bilo leta 1921 in je tekom v svojih 24 let storilo že obilo do- n brega v naselbini za vse razne k namene. To društvo je vedno { ,med prvimi, kadar gre za ka- g koršno koli pomoč pri župniji d ali drugih ustanovah. 2e radi (j tega bi moral biti v njegovih vr- p stah vsak zaveden Slovenec na- j še naselbine.	i
Ta družba je izplačala tekom j svojega obstanka že na tisoče v in tisoče raznih podpor svojim ž udom. To nikakor niso malen- j i!kosti in naši rojaki bi tega ne c . smeli nikoli zgubiti izpred oči. $ i j Prav radi tega bi se morali- za-
■	njo še posebej zanimati, kadar ■sov teku kake kampanje ali
>	kaj podobnega, kar ima cilj, , , (pomnožiti vrste udov te odlične
- družbe. Zato je le želeti, da bi . i vabil družbe sv. Mohorja, ki j . vabijo naš narod v njene vrste,
>	nihče jie preslišal. Zlasti mladi, . j ki delajo že sami in morejo pla-
čevati svoje asesmente, naj bi. j i premišljevali malo o tem. Kar i je bilo dobro za njihove očete
in matere, gotovo ne bo slabo j ' tudi za nje. Nekateri so mne-sjnja, da je pri društvu preveč J i starih, zato bo treba le plače- , . vati, ko bodo umirali. Well, kje ^ i pa ni tako? Človeški rod je pač < i tako ustvarjen, stari umirajo, se J
>	umikajo, za njimi prihajajo in ( l nastopajo mladi. Tako je od
pamtiveka in bo. Sinovi in hče- J( . ie se ne smejo strašiti kakih malih žrtev za svoje starše in ma- ^ . itere. Vsak narod in vsaka dežela se mora zanimati za svoje ( stare ljudi in če se mi ne bomo, ; ali naj s tem kažemo svojo se- |
>	bičnost? Ne, taki ne smemo bi- j . ti. Kar je našega slovenskega,
moramo podpirati na vsej črti, J tudi če nas tu in tam včasih v /žepu zato malo zaboli. Ko bo-i mo mi stari, bomo tudi potrebo- ' , vali kako zaslombo od naših s , mladih. Marsikdo jo bo. In če *
■	bodo naši mladi od nas dobili v ( tem oziru slab vzgled, si lahko 1 kar sami mislite, kako bodo oni ^ ravnali proti nam v takih sluča- J jih. Na svetu se vedno uresni- i čuje rek: kakor ti drugim, tako 1 drugi tebi.	'	1
Nedeljska zabava Mohorjeve ^ družbe je lepo potekla. Filmske s slike so bile lepe in poučne. Tudi večerja je bila prirejena ja- e ; ko dobro. Naše marljive sloven- } ske kuharice so servirale boga- * to večerjo: domače krvavice,^ pečeno svinjino, zelje, prikuho, * kavo, itd., vse za tistih par cen- 3 tov. Za tako dobro večerjo in s | lep zabaven program bi morali * plačati drugod najmanj še enkrat toliko, kakor tu. Zato gre družbi res priznanje tudi glede tega, ker je priredila svojemu članstvu tako bogat pro-j j gram in dobro zabavo za tako v mal denar, za en sam dolar. Kaj F se pa danes 2a en dolar dobi? *
Tudi govorniški program je ^ bil lepo urejen. Mr. John Mla-IC kar, predsednik družbe, je prav; b lepo govoril članom. Tako tudi v družbeni tajnik Mr. Jos. J. Ko- g bal, ko je podal navzočim zelo! 1< zanimivo poročilo, kaj vse je ta o (Dalje na 3. strani).
; DOGODKI
m«d Slovenci po Ameriki
Žrtev vojne	«
Milwaukee, Wis. — Družina Steve Turk, na 633 So. 9th St. je tudi ena tistih, ki so dobile žalostno poročilo od vojnega oddelka. Njen sin Pvt. Frank Turk je bil ubit v bojih v Franciji dne 12. decembra. Star je bil 33 let in pri vojakih je služil od novembra 1943. Poleg staršev zapušča še ženo Josephine, ki stanuje na 1139 W. Bruce St., tri brate, Matta, Antona in Josipa, ter štiri sestre: Mary-Anderson, Josephine Kastelic, Antonia Bruno in Rose Turk.
Dva brata ranjena
Chicago, 111. — Iz naše odlične družine Mr. in Mrs. Matthew Grill
na 23. St. sta dva sinova v vojni službi: Frank, ki je ože-njen s prejšnjo Miss Jennie Per-ko, in najmlajši sin Charles (Chuck). Oba sta staff ser-geanta in oba sta bila pred nedavnim poslana čez morje. Sedaj pa je prišlo dvoje vojnih poročil tfcugo za drugim. Prvo je povedalo, da je bil Charles lahko ranjen v Belgiji, drugo pa, da je bil Frank težko ranjen v Belgiji. Frank se je med tem že sam oglasil iz bolnišnice ter pisal, da je bil ranjen v nogo, od Charlesa pa še ni nadaljnega glasu.
Čudežno rešen
Chicago, 111. — Znana Mr. in Mrs. Anton Golenko, ki vodita gostilno in restavracijo na križišču Paulina St. in Blue Island Ave., sta bila več kot veselo presenečena, ko je nekega jutra pretekli teden ob treh ponoči zvonil telefon. Bil je daljni telefonski fctic iz Treasure Island na Pacifiku. Klical ni nihče drugi kakor njun posinovljenec Lawrence, ki so ga bili imeli že za mrtvega. V službi pri mornarici se je namreč nahajal na ladji, ki je bila 7. dec. na Pacifiku torpedirana in potopljena. Samo šest fce jih je rešilo in več kot sreča je-hotela, da je bil med temi tudi Lawrence. Dobil je 30 dni dopusta in je bil par dni po tistem klicu, to je zadnjo nedeljo, že doma. V zrakoplovu je napravil 7,000 milj dolgo pot v 35 urah. Postal je cel mož, odkar so ga zadnjič videli. Najprej še govoriti ni mogel nobeden, samo solze so jim tekle po licih.
- Pismo iz Gorenjskega
Chicago, III. — Znana rojaka Mr. Matevž in Mrs. Frančiška Cerar iz 1840 W. 23. St. sta s posredovanjem Rdečega križa dne 25. jan. dobila pismo iz Zaloga pri Komendi, to je blizu Kamnika. Poslal ga je brat od Mrs. Cerar 13. sept. 1944. Mr. in Mrs. Cerar imata v stari domovini odrasle otroke in sta bila v silno velikih skrbeh zanje. Sedaj vesta, da so še živi. Pismo se namreč glasi:
"Ljuba sestra in svak: Tončka (hči) zdrava in na mestu. Matevž (sin, zdravnik) zdrav in v službi. Franc (sin) zdrav in v ujetništvu. Martin (soprog hčere Tončke) umrl 30. maja 1943. Pri nas zdravi in na mestu. Pozdrav vsem. — Franc in Katarina Krušnik."
Glavna uradnika KSKJ v Chicagi
Chicago, 111. — V soboto nas •je obiskal Mr. George Pavlako-vich iz Denverja, Colo., podpredsednik KSKJ, v nedeljo pa Mr. Martin Shukle iz Eveletha, Minn., finančni odbornik KSKJ. i Oba sta se ustavila v naši naselbini rned poltjo v Joliet, kjer se ^rši ta teden letno zborovanje glavnega odbora Jednote. Najlepša hvala za prijateljski obisk.	v '
(Dalje na 3. strani) ^
/
Petek, 2. februarja 1045
AMERIKANSKI SLOVENEC
FEBRUARSKO NEBO -
NASTANEK OSOLNCJA
Prof. Silvo Breakyar
DOKONČAL JE SVOJQ SLUŽBO
Ta mesec je za ogledovanje zimskih ozvezdij najpriklad-nejši. Nizko na jugu se svetlika skrivnostno sozvezdje Sirija. Desno nad njim žare mogočne zvezde Oriona, razvrščene v pravokotnik. V njegovi sredini so Kosei, tri poševno stoječe zvezde skoraj enake velikosti. Golo oko zapazi pod njimi nežen sij, ki pripada znameniti meglenici v Orionu. Njena razsežnost je zelo velika; s svojimi izrastki objema skoraj vse ozvezdje. Desno nad Orionom so posute zvezde Bika. NajoČit-nejša je Aldebaran, rdečkasta zvezda prve velikosti. Nanjo se naslanjajo Deževnice v obliki brane, bolj proti desni se pa stikajo Gostosevci. Levo nad Siri-jem sameva Prokijon v »Malem psu, še više pa ležita nebeška dvojčka Kastor in Poluks. Nad nami žari kraljica zimskih noči — Kožica v Kočijažu.
Na vzhodu vlada Veliki lev s Kraljičem (Regulus). Veliki voz se je preselil na severovzhodno plat neba in kaže z o-jesi proti obzorju. Rimska cesta se vzpenja na nasprotni strani severnega tečaja prek Kočijaža nad nami se spušča skozi Veli kega psa pod obzorje.
Merkur, najmanjši in najhitrejši ud osončja, se pokaže po 10/februarju na jutranji strani pred sončnim vzhodom. Večerno nebo je zgubilo najlepši dragulj — Večernico. Tudi ta bo drugovala jutranji zori in kot Danica naznanjala prihod gospodarja dneva. Od 12. t. m. bo vidna na jutranjem nebu. — ^Jupiter v Devici vzhaja par ur pred polnočjo. — Marsa in Saturna ne vidimo, ker sta preblizu Sonca.
Nastanek osončja. Skoraj vedno je bil človek prepričan, da so premičnice — med katere spada tudi Zemlja — otroci Sonca. Ne mislimo pri tem na mitologije, bajke in podobne izraze ljudske domišljije. Nam gre le za znanstveno tolmačenje nastanka našega osončja, za popis in obrazložitev, zakaj in kako se je od Sonca ločila snov, iz katere so vzniknile premičnice.
Najnerodnejše je pri tem vprašanju, da ne poznamo tvorb v vesolju, ki bi le količkaj bile podobne našemu sončnemu sestavu. Razdalja zvezd je prevelika, niti najjačji daljnogledi ne morejo pokazati tako majhnih teles, kakršna so premičnice.
Ni nam znano, ali je še kje kako osončje ali ne. Tudi ne vemo, ali je nastanek take zvezdne družine reden pojav v vesolju, ali pa posledica srečnega naključja. Vsaka razlaga rojstva osončja ima zato nekaj negotovega na sebi — pa tudi več prostosti in samovoljnosti.
Najresnejšo in do nedavna edino teorijo o nastanku osončja, ki je imela največ prijateljev, je podal Nemec Kant. Francoz Laplace pa jo je znova ustvaril, poglobil in ji dal znanstveno podlago. Z nekaj bese-
dami povedano uči tole. Sonce je pred davnimi, davnimi časi zavzemalo prostor našega osončja. Imelo je obliko velikanske, vroče, plinaste krogle, vrteče se okoli osi. Zgoščevala se je vedno bolj in bolj in se zato morala po fizikalnih zakonih vedno hitreje vrteti. Brzina vrtenja je narastla sčasoma do take mere, da so se radi sredobežne sile ločile velike plasti od sončnega ravnika. Ta snov se je združila v ktoglo in kroglice, nastal je sestav premičnice in njenih lun. Kolikor je premičnic, tolikokrat se je od Sonca odtrgala večja množina snovi.
Udarcem sedanje znanosti pa ta nauk ni bil kos. Vzlic trdni matematični opori, ki jo je dal Laplace, so se našle v njej fizikalne napake, ki jasno pričajo,' da naše osončje ni nastalo na opisani način. Zrušila se je edina resna razlaga, ki je skušala pokazati sončni sestav kot bolj ali manj reden pojav v naravi.
Danes si skušamo obrazložiti i nastanek osončja na način, kakor ga je podal v najbolj dovr- j šeni obliki angleški zvezdoslo-vec James Jeans.
Pred davnimi
Dosedanji podpredsednik Henry A. Wallace pospravlja svoje stvari v kapiiolu v Washinglonu. Njegovo mesto je sedaj pre-rsel Harry S. Truman.
TO IN ONO
Sonce na potu skozi prostor srečalo drugo večje snnpo Sestanek dveh zvezd pa ni kar tako, brez posledic. Kajti na obeh telesih nastane radi medsebojne privlačnosti plima ali nabreklina, podobna oni, ki jo iz istega razloga povzročata Luna in Sonce na morjih in i oceanih Zemlje. V določeni razdalji obeh sonc postane privlačna sila tako velika, da se nabreklina na manjšem soncu — odtrga. Iz te plasti, ki ima podolgovato obliko, najdebelejša je na sredi in ošiljena na koncih kakor cigara, so nastale premičnice. Okoli gostejših jeder plasti se je nabrala snov v krogle — premičnice. — Te so se morale nekoč zelo približati Soncu, ki jim je izvleklo večje ali manjše dele iz njihovih na-
V BERLINU LEPIJO LETAKE PROTI HITLERJU
Stockholm, Švedska. — Po berlinskih ulicah zadnje dni
časi je našeivsako jutro naidej° P° stenah
svetovni EaleP1J*ene letake z napisi: "Pozor ! Čuvajte se, Rusi prihajajo! Doli s Hitlerjem! Njega imamo zahvaliti za vso to godljo!" -o-
OBSOJENI NA SMRT
Od Jugoslovanskega vojaškega sodišča v Skoplju so bili obsojeni na smrt Kristo Stolov, Ljubomir Joradanov in Boris Žugov vsled umora Kuzmana Josipovskega, ljudskega zagovornika v Jugoslovanski Mace-doniji. To -poroča beograjski radio.
-o-
DIESOV ODBOR UKINJEN
Washington, D. C. — Odbor za preiskavo proti ameriških aktivnosti v deželi, ki ga je organiziral pred leti kongresnik Dies, je ukinjen. Kongres je na delu da sestavi nov aparat za ta
breklin, iz katerih so nastale _j namen, da bo čuval na nezaže-lune	jljene aktivnosti v deželi.
Ta nauk sicer ne kaže slabo-	0
sti Laplace-ovega, pa tudi ne stoji na posebno trdnih nogah. Po njem se morajo zahvaliti
škof je to povedal o priliki letnega koncerta zbora The Catholic Club of New York. Rekel je tudi, da je naš sedanji papež tudi sam glasbenik.
Ko je pred kratkim sv. oče poslušal koncert, ki ga je v Dvorani blagoslovov v baziliki sv. Petra jzvajal orkester soli-
zabodli z bajoneti. Mladi fant, ki je bil še malo živ, je bil smrtno zaboden skozi prsa in vrat, vendar pa je še toliko časa ostal pri življenju, da mu je duhovnik podelil sveti krst. Potem mu je Father Scanlon skušal zavezati rane, pa je bilo že prepozno. Mladi Kitajec je izdihnil v misijonarjevih rokah. -o
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
družba že napravila za naselbino in narod. Za pri vojakih službujoče fante in može pa je jedrnato spregovoril Mr. Frank j Banich, predsednik dr. sv. Štefana. Med govori je Miss Rose-marie Grill, ena naših mlajših pevskih talentov, hčerka družine Matt Grill iz 23. St., jako lepo zapela Ave Maria in dve drugi skladbi. Občinstvo ji je izrazilo svoje priznanje z navdušenim ploskanjem. Burno je ploskalo tudi Grimšičevemu fantu, ki je navzočim zaigral par poskočnih komadov na harmoniko«
Po programu se je razvila prijetna domaČa zabava s plesom. Člani so se lepo zabavali in
Drugo je padlo v dobro zemljo in obrodilo stoteren sad"
(Luk, 8, S).
Večkrat se je podal Zveliear s svojimi učenci na samoten kraj. Čemu? Telesna samota poživlja duha. Apostoli naj bi malo pozabili na časno, in se spomnili duhovnih vrednot, samota naj bi jim k tem pripomogla. Kdor se bavi z dobrimi mislimi, nikoli ni samoten. Kadar je duh zdrav, telo ne potre-
buje dosti zdravil. Duševno so prebili v dobrem razpolože- vpliva tudi telesno, "pobožnost nju lep popoldan in večer. Mo-jima oblJubo teB* in onega živil or j evi družbi gre za to prire-jljenja"- Evangelij govori o se-d.itev vse priznanje. Taka letna menu' ki *e beseda božja. To se-prireditev naj bi za naprej kar jme se ne sme Poizsubiti, ne sme ostala v navadi. Vsaj enkrat na blti P°teP*ano, zadušeno aH ce-
leto naj se takole članstvo zide
Poročevalec.
DOGODKI
iz slovenskih naselbin
(Nadaljevanje z 2. strani)
VSEENO BO TREBA POČAKATI
Iz zanesljive strani je prišlo
premičnice in lune"za obstoj* le P°ročil°' da bo odsek velike ce" srečnemu slučaju. Kajti vesolje lste "Inter-American Highway" je v bistvu — praznina in zvra-'iz Texasa v Guatemalo odprt za da zelo redka prikazen. Zato je ,prom?t zgodaj v 1945' Tudi ce" srečanje ali celo trčenje dveh sta v goratl Costa Rici bo skon' sonc skoraj neverjeten pojav! !čana Ietos' vsaj v načrtu je ta^
Velike posledice ima ta nauk ko' Gra^e cest v tlstih kraJih za življenje v vesolju. Ker se llikakor ni lahka stvar' Prese" more razvijati le na premični- kati je treba še neraziskane
cah, je tudi tako redko poseja- gorske vrhove' visoke po 15'000
no po prostoru kakor te. Tudi čevljev* Tako bo šla velika no"
1 va cesta nepretrgano iz Zed.
držav do Panama kanala. Poto-
življenje bi bilo le nekaj slučajnega, hudomušna igra narave. Trpka in brezupna misel, da je Človek edino razumno bitje v neznanski prostranosti svetovnega prostora!
Ta črnoglednost se omili pri misli, da ne vemo nič določenega in dokazanega o nastanku osočja, ki je brez dvoma ena največjih skrivnosti, s katero bo imela znanost še težko delo, preden jo razreši.
vati pa zaenkrat vseeno ne bo mogoče, ker ni gasolina. Drugim manjka avtomobila, spet drugim časa, nekaterim tudi denarja, je pa tudi precej ljudi, ki jim manjka vsega tega obenem.
-o-
AMERIKANSKI DENAR BO POZIDAL MONTECASSINO Iz Vatikanskega mesta poročajo, da bo opatija Montecassi-no, ki so jo zavezniške sile morale do kraja porušiti, ker so jo naziji uporabljali za svojo utrdbo, spet pozidana z ameriškim denarjem. V tej opatiji je tako rekoč tekla zibelka benediktinskemu redu. Ameriške bombe so jo razbile leta 1944, ker drugače ni bilo mogoče pregnati nazijev iz teh skoraj nedostopnih utrjenih višin. Kaj so naziji tUm počenjali z mašnimi posodami in oblačili, je naš list poročal še lansko leto.
PAPEŽ IMA RAD GLASBO
Kakor pravi Most Rev. Francis J. Spellman, newyorški nadškof, papež Pij XII. v teh težkih časih razen molitve nima druge utehe kakor glasbo. Nad-
stov, ki je igral Mozartovo Ma- skupaj m se skupaj pozabava in šo za velikansko množico, se je poveseli. Njegova Svetost zahvalil umetnikom dsebno in jih blagoslovil. Glasbeniki in občinstvo so ž Nedopovedljivim navdušenjem pozdravljali sv. očeta, ki se je skoraj celo uro po koncertu po domače pogovarjal z ljudmi, j preden je odšel iz dvorane.
-o-
UMRL V DUHOVNIKOVIH ROKAH Družba sv. Solumbana za tuje misijone poroča naslednje. Ko je ogenj iz strojnic odmeval po mestu Hisn-Yuan-Tzu, ^lu- j peh, na Kitajskem, je bil na^hi-tro poklican misijonar Rev. Mi- j chael V. Scanlot, doma iz Buffalo, N. Y., v neko malo vasico, šest milj daleč od zgoraj imenovanega mesta. Vodja ga je peljal po poti, ki je vodila skozi umikajočo se kitajsko arma-do in ob črti vzporedno z naprej prodirajočimi Japonci.
Father Scanlon je našel tri kitajske vojake, ko je prišel do svojega cilja. Dva sta bila že mrtva. Vsi trije so bili stražniki, pa so jih Japonci presenetili in
lo ukradeno, obroditi mora sad. Ni na semenu, kako bo z njim, pač pa odvisi vse od kraja, kamor seme pade, in le v dobri zemlji obrodi sad in dober sad. Pot, kamenita tla, trnje, zlobne ptice, končno zemlja odvisi od nas, ne od semena, vse to je naša zadeva, in vse bomo prav u-redili le, ako gremo v samoto, | v notranji samoten kraj našega V bolnišnici	|&rca in postanemo duhovno živi.
Waukegan, 111. — V bolnišni- Kdor se ne zmeni, bo pri naj^ co. sv. Terezije se je morala dne' 21. jan. zvečer podati Mrs. Jennie Miller iz 917 McAlister Ave. j radi hudega prehlada. Zdravje1
HELP WANTED
boljšem semenu ostal prazen, ker je ali kakor trda pot, suha skala, poln zadušljivega trnja in izpostavljen zalezovanju peklenskih ptic, nakanam fcudega duha. Dobro zemljo je treba pripraviti, zorati, opleti, očistiti, ograditi, očuvati, zrahljati, namakati, ker le taka zemlja obrodi sad, obilen sad za večno življenje.
Vsak ima dušo in vsaka duša je podobna zemlji, na katero Gospod želi vsejati seme, ki naj obrodi sad. Ampak tako za vse-janje, toraj za setev, kakor tudi za zemljo moramo se pobri-g£ti mi sami, ker neumrjoča duša more živeti pravo in srečno večno življenje le, ako je zdaj dnevno pripravljena kot dobra zemlja za sad v neprestanem delu, obdelovanju, v stalnem in ponižnem prenašanju dnevne vročine, kakor sme upati na je^ senaki sad le tisti kmet, ki se je potil in delal v vročem poletju. Kadar zemlja iji skrbno obdelana, ne pomaga ne setev, ne seme, žetev odvisi od dela. Ne boj se dela, stoteren sad te čaka.
V NOVI OBLEKI
MEN - WOMEN
NO AGE UMIT No Experience Necessary Full or Part Time 7:30 A. M. — 4:00 P. M.
. DAY SHIFT 4:00 P. M. — 12:30 A. M. NlTE SHIFT PAID VACATION
After 1 Year Service, Hospital and Life Insurance Plans Available
Apply
ATLAS
BOXMAKERS 2555 W. DIVERSEY
(12-16-1 a-23-26-30-Feb2)
WOMEN & GIRLS
Inexperienced
Paper Automatic
Die Cutters
ASSEMBLERS
Will pay while being taught
Permanent Good future
a». -
See Mr. Dean
TABLET & TICKET CO.
1021 W. ADAMS
(12-16-19-23-26-30-Feb2)
se ji že boljša. Želimo ji spet nazaj trdnega zdravja in da bi j se čimprej lahko povrnila do-irnov k soprogu in hčerki. — Mrs. J. K.
j
Svojih domačinov išče
Camp Roberts, Calif.—"Naj-1 prvo prav lepo in srčno pozdravim vsa slovenska društva tukaj v Ameriki in vse slovenske rojake. Rad bi dobil naslov od katerega naših rojakov od Pulja (Pola) ali od Reke. Rad bi zve-
tdel kaj o njihovih društvih, pa tudi na primeren hrvatski časopis bi se rad naročil; pri nas govorimo bolj hrvatsko kot slovensko. Rad bi dobil kaj primernega domačega berila, da bi mi tako hitreje potekal čas v ujetništvu, kamor sem prišel po italijanski krivici. Živel naš narod, 2ivio Slovenci. — Pvt. Ivan Peršič, 10th Italian QfM Ser. Co., Camp Roberts, Calif. — Srčen pozdrav tudi od Franca Grachel."
STENOGRAPHER On* having had experience in
manufacturing business. 40 hour week. Small office Good position in pleasant office for qualified applicant. SERVICISED PRODUCTS . 6051 W. 65th STREET
. (12-16-19-23-26-30-Feb2)

""	at.	• S
mm M* Trunk' mhb^mb^hmmmhmbmJP
TEDENSKI KOLEDAB
4; Nedelja—2 predpoetna	1
5.	Ponedeljek — Agata, devica
6.	Torek — Uoroteja
7.	Sreda — Romuald
8.	Četrtek — Janez iz Mate
9.	Petek — Ciril iz Aleks. 10. Sobota — Skolastika
DRUGA PREDPOSTNA NEDELJA
VABILO
— NA —
Veselico in domačo zaba?o
ki jo priredi
DVOB SV. JURIJA
štev. 960 Reda Katol. Borštnarjev V CHICAGO, ILL.
Zabava bo v dvorani Antona Tomažina na 1902 W. Cermak Road, Chicago, HI. V NEDELJO DNE 4. FEBRUARJA 1945
Začne se ob 5. uri popoldne in bo trajala potem ves
večer.
Za najboljše pijače, prigrizek in najboljšo postrežbo vsestransko poskrbljeno.
Za ples bo svirala Pucelj-Foysova godba. ,	Vstopnina prosta.
PRIDITE VSI OD BLIZU IN DALEČ!
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V. CHICAGI
SSH LOUIS J. ZEFRAN
1941W. Cermak R<L, Chicago, Iflinoii I	Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
t p
Najboljši avtomobili sa pogrebe. krste in iiiiH|nn)< Milrtlfri |j kapela na razpolago Iwenilifim, I I1 HI THICKWE>
MOŠKE IŠČEMO
ZA KRITIČNO VOJNO DELO
Prestavljanje materiala in izbiranje zaloge, delo na prostem s precnicami. vlitimi kosi in raznimi kovinskimi predmeti. Stalno. dobra plača. Transporta« j a.
Douglas "L". Wesitown bus in cestna železnica čisto do vrat.
DANLY
MACHINE SPECIALTIES, INC. ? 2100 So. 52nd Avenue, Cicero, III.
Zglasile se t najemnem uradu
1925 So. 52nd Avenue, 8 A. M. do 6 P. M.
Petek, 2. februarja 1945
AMERIKANSKI SLOVENEC
-..i..............
..........................i.AAA-l..'..
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljena 31. decern' bra 1921.
Blatno jezero, kjer je nekoč izkusil je socialist. Aristokrat kraljeval slovanski Samo. Te- in socialist skupaj, well, to mo-daj še niso Mažari zabili klina re priti le od tega, ker oba med južne in severne Slovane. Moskvo po strani gledata. So-Nič tarnati. Se zdaj obstaja ne- cialist zastopa delavski ele-ka vez. V Parizu so sprožili mi- ment. Ali je ta res proti Mos-sel na "koridor". Ni šlo, Slovan kvi? Ne bo, ampak politika vo-je bil preslab, drugi so rekli:' diteljev je pogostoma različna nič. Zdaj stojijo ob istem jeze- od delavskih interesov, kadar ru partizani z Rusi vred. Kako gre za stranko, ne za delavstvo, se svet suče! Morda zagrmi In komunist je pod Kerenskijem Slovan: koridor hočemo, am- socialistu spodbil tla, stranki je pak hočemo ga s slovanskim spodbil tla, in tega stranka ne blokom! Samo, bil si že tedaj more pozabiti. Odtod odpor istih misli. Slovani skupaj. • ' proti Moskvi.
CHICAGO, ILL.
Odbor za leto 1944:
Predsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place
Podpredsednik: Frank Puklavec. 1930 W. 21 st Place.
Tajnik: Jos. J. Kobal. 2113 W. 23rd Street.
Blagajnik: Jos. Oblak. Jr., 1840 W. 22nd Place.
Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Cotilter Street
Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM.. 1852 W. 22nd Place
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — {Carolina Pic'nman,
2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place — Leo Mladic. 1919 W. 22nd Place — Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Road in
Dr. F. T. Grill. 1858 W. Cermak Road. Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikansld Slovenec".
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavarujete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v Chicagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo.
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja s* obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika.
smrtnobleda! Njen obraz se je hipoa spa-eil od bolesti in knez krikne ves prestrašen:
"Dvignite jo raz konja! Onesvešča se!"
Sam pa brž pošlje slugo po gospodično Braun. Harro previdno dvigne dušico v svoje naročje ter jo položi skrbno na divan.
"Dušica, mar sem ti jaz zlo storil?"
"O ne, Harro, ti ne, ti gotovo ne!"
"Dušica, povej mi, kaj je s teboj ? Cemu se nočeš kopati?"
"Ali si me slišal, ko sem kričala?"
"Brž, dušica, povej mi!" sili Harro.
"Ne morem. Nikdar tega ne povem! Glej, kako gospod z mečem name gledal! Ne bi bila pristna, če bi to povedala. Hočem biti kakor drugi!"
"Dušica, ti imaš vročico ... Stari gospod ne gleda sem ... Povej mi vendar že!"
Ves ozlovoljen vstopi knez:
"Te gospodične Braun ni mogoče najti! Zdaj vsaj vem, kdo je bil včeraj vsega kriv!"
Harro se s knezom malce oddalji od dušice ter reče:
"Princesa ima neko tajno, ki jo trpinči. Mislim, da je nekje ranjena. Ali bi ne bilo najbolje nemudoma poslati po zdravnika?" "
"Ta jo je danes zjutraj videl in je bil zelo vesel, da je včerajšnji izlet tako srečno prestala. Ranjena ? — Izključeno! — Mogoče včeraj?"
"Domnevam, da že od pjrej," pristavi Harro.	/
Knez govori naglo in nevoljno:
"Ali se ta Miss Whart ne more ločiti od svoje večerje, če gospodične Braun ni mogoče najti! — Malčici ne smemo vsega verjeti, ima prebujno fantazijo."
"Presvetli!" Odločno nagovori Harro kneza, da ga ta ves osupel in presenečen pogleda. "Otroka nekaj trpinči . . . Mora biti kaka skrivnost!..."
"Kaj bo imela? Moje veselje z njo traja le kake četrt ure! — Vendar ste prišli, gospodična Braun! Spravite takoj malčico v posteljo in pošljite nemudoma po gospoda dvornega svetnika! In zdaj pojdite z menoj, grof Thorstein! Morajo nama poročati ... Ti, malčica, pa pojdi lepo leč. Jaz te še obiščem, da ti želim lahko noč."
V obedniei, ki je temno opažena in kjer vise ob stenah mnoge slike, se zlato in prijazno razliva iz starih benečanskih lestencev električna luč po pogrnjeni mizi, ki je okrašena z rdečimi nagelji in z zelenim, bodičastim listjem božjega drevesca.
Knez in grof se razgovarjata o domačih zadevah in o lovu, katerega ima knez od Thorsteinca v najemu. — Knez tu pa tam pozorno prisluškuje.-Ko sta gospoda po večerji nemoteno sama, izpregovori knez:
"Gospod grof! Vi ste danes malo globlje pogledali v mojo zaskrbljenost in vem, da boste znali o tem molčati. Moja malčica mi prizadeva od leta do leta večjo skrb. Prerano je izgubila mater . . . Kot črn oblak visi to nad njenim življenjem ... Cesto je bolna .. . Toda to še ni vse! Njeno duševno življenje je nekam čudno usmerjeno!"
"Meni se pa dozdeva," odgovori skromno Harro, "da pri otroku prevladuje poetični temperament. Vdihu je vsem stvarem življenje in išče najprimernejših izrazov. Tako imenuje topole strma drevesa, ki vzdihujejo ... To je nežno opazovanje, kako se veter ujame v stare topole ... Otrok ima izredno nežno dušo, na katero vse posebno vpliva. Kako lepa je princesa in vzbuja se mi vtis, kot da bi ta obraz že bil nekje videl. Zaman razmišljam, odkod ta sličnost!"
"Da je moja malčica lepa, tega mi še ni nihče rekel. Toda gospodje umetniki imajo svoje lastne nazore. Jaz pa se s tem vašim mnenjem ne morem strinjati, ko ima vendar neprestano ta bolestni izraz."
(Dalje prihodnjič)
To bledo vilico s krvavim prstanom v froki... Te stene, raz katere žare v rdečem svitu te naslikane oči. Hipoma je njegova užaljenost izginila in skoraj plaha svečanost je legla na njegovo dušo ... V tem trenutku ga že drži dušica za roko ter mu natakne prstan z besedami:
"Od tvoje dušice! In ti me moraš vedno rad imeti!"
Njegove oči zaplavajo v solzah ...
"Hvala ti, dušica!"
Harru se posreči, da se more knezu zelo prisrčno zahvaliti. Kdor pozna Thorsteinca, bi se temu moral po pravici čuditi. Ko mu je knez objasnil zadevo, ga je skoraj malce sram. To je vendar tako ljubeznivo in nežno izmišljeno! Ne poudarja tega, kar jih loči, ampak to, kar jih že davno veže!
"Zdaj pa, grof Thorstein, k večerji! In ti, malčica, boš večerjala z nama in tvoja Snegulčica tudi. Kako sem vesel, da sem vendar enkrat pogodil tvoje želje!"
"Oh, papa," zaprosi dušica. "Poprej še nekaj! Pa ne smeta sem gledati!..."
V tem že potegne s knezove mize novo brokatno preprogo ter izgine z njo za drevesi. Precej časa ima opravka tam zadaj... Knez žari..
"Njen včerajšnji pobeg ji je vendarle dobro del. Tako živahne še nisem videl! Ob lanskem Božiču mi je stiskalo srce, tako tiha bila. Seveda ne vem, kakšno iz-nenadenje naju še čaka. Ali so vsi otroci tako zagonetni ? "
"Gotovo bo nekaj nežnega in ljubkega prikazala," odgovori Harro. "Mora se ji le dovoliti, da vse po svoje pojasni. Med zamislijo in med izvršitvijo je pri otrocih vedno velika razdalja."
Kar že zadoni izza drevesa nežni glasek: "Zdaj!"
Jelkine veje segajo globoko do tal in pod vejami, na pol skrita, leži na tleh dušica. Okoli njene drobne postavice je ograjena brokatna namizna preproga in čudovito lepa, bleda,, gola nožica gleda izpod gub. V naročju ima svojo novo lutko, nad katero drži svoje zlate kodre, kot bi držala zaveso nad zibeljko. Oči ima zaprte, okoli njenih ustnic se utrinj^ rahel smehljaj. Kar zaše-peče: "Harro, stopi vzad in prevzemi vlogo Jožefa!"
Temu ni bilo treba pojasnila. To je ma-dona iz njegovih jaslic! Celo gube so tako pravilne, da ga je prevzelo začudenje!
"Prav lepo si to naredila. To je Marija z detetom!" pojasni Harro knezu.
Knez gleda ves osupel.
"Toda, malčica, ali si k temu res morala sezuti čevlje in nogavice? Sreča, da te ne vidi Miss Whart!"
Zdajci dvigne dušica svojo glavico r "O, Harro, zakaj nisi igral Jožefa? Ah, prosim. Stori to vendar! Vzemi popotno odejo Miss Whartove, biljardna palica tamle naj ti služi za potno palico!" ✓
"Kaj misliš, dušica! Jaz se vendar ne smem spozabiti nad lastnino Miss Whartove!"
"Sleci že vendar suknjo, Harro!"
Domneva, da bi se pokazal v tej okolici v belih rokavih, ga je mučno dirnila. Kar ga reši iz tega kočljivega položaja poziv k večerji. *
"Pridite, Harro! Najina majhna dama naj pride za nama, kadar bo zopet v redu!"
Dušica brž zasluti, da s svojo nežno zamislijo ni posebno uspela. Papa pač ni videl jaslic! Rada bi to takoj popravila. Brž steče s svojima nežnima, golima riožicama po gladkem parketu ter vzklikne;
"Papa, jaz hočem zajahati Noro, da moreš brzojaviti teti!"
Očem na slikah ob stenah se nocoj mudi mnogo ... Pojavlja se v njih čudna živahnost v pojemajočem svitu svečic, ki polagoma ugašajo . . . Harro priskoči, da bi pomagal dušici na konja. 2e sedi na Nori z iztegnjenima, golima nožicama, toda —
Vse je le provizoricno, in neka provizorična vlada le je tam v Jugoslaviji, ker ta vstaja, kakor izgleda. Ta vlada vabi vse zapeljane, in teh kar mrgoli, naj se vrnejo, odpuščeno jim bo, le očitni morilci pridejo-pred kadija, sodnika. Dobra in lepa poteza, saj mnogi niso vedeli, kam naj se obrnejo. Govorilo se je dosti o navadnih "morilcih", bomo videli, kako bo tudi pri teh, ker vsak ni morilec, ako le kdo zaupije, da je moril.
NAZNANILO
Naša prihodnja mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 4. febr. točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Šttefana. Na tej seji plača vsak član en dolar izrednega asesmenta.
Kampanja za pridobivanje novih članov je sedaj v polnem teku. Ali ste Vi že pridobili kakega novega člana za našo Družbo? Ako ne, potem niste še storili svoje dolžnosti. Toraj vsi skupaj na delo in na svidenje v nedeljo.
Z sobratskim pozdravom,
JOS. J. KOBAL, tajnik.
Nekaj romantike je povsod,
saj brez nje bi ne bilo zakonov. Fant in punca vzdihujeta pri luninem svitu. Kosovo polje, kraljevič Marko, kralj Matjaž, kralj Samo, vse bolj romantično, pa je dobro. Vidim, ko nekdo med Hrvati vzdihuje spo-minjajoč se kralja Tomislava, ker tedaj je baje bilo, kakor bi bil ves svet le hrvaški. Romantika. Tomislav sam niti vedel ni, da so kaki Hrvati na svetu, enako tudi panonski Samo. Romantika ne škoduje niti za modemi svet, ampak za oblikovanje modernega sveta romantika ni, in kflor romantično vzdihuje, je hudo cookoo.
Med Grki se bliska, grmi, že prve diii. Kako to? Izgleda, kakor bi mesto Nemca prišel Anglež. fcrezdvomno so komunistični elementi, ali vsaj del teh, pričakovali, da se bo že jutri vsak s parom vozil, in ker ni, je štrajk in še več, in kruh je na ladjah, pa ne more na suho. Nekaj ^ličnega bo tudi na Laškem, kjer se meša, in v Belgiji in . . in brezdvomno tudi v Jugoslaviji, ker krivda ne more biti le na osvoboditeljih, dasi ne bo brez krivde.
Tudi v Rusiji je tako bilo, ko je padel car. "Dobro znaš rušiti, Slovan", je resnica: poži-gali so na vseh koncih in krajih, uničevali, ker ni bilo raja. Ali so se isti Rusi zdaj kaj naučili? Izgleda tako. Ko so prišli na Rumunsko,j»o rumunski komra-di začeli krasti, uničevati,'ampak ruski komrad jih je udaril po glavah. Ker je ruski komrad zdaj tudi v Jugoslaviji, je nekaj upanja, da bo udaril tudi jugoslovanskega komrada, ako bi on po svojem pojmoval "novi red", kradel, rušil in pobijal, in takih kbipradov ne bo manjkalo. Ali j^ ruski komrad postal — reahjcijonaren?
DR. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK in KIRURG
Stanuje in ordinira na:
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako ne* deljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. —
558 W. Cermak Rd.,	Chicago* Illinois
od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. —' Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru.
Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4d59
Po Ameriki je se vse polno:
His Majesty, His royal Highness . in pri tem zijajo "demokratični"' ljudje. Tam v Evropi pa izgleda, da so že zdaj kraljevske krone po grošu. Odkod taka razlika? Well, pri kroni je navadno tudi — žakelj, in ta je svetnik v Ameriki, in če gre krona bi šel tudi žakelj. Ali ni tudi malh^i pri kroni? Saj poznate to malho? Odtod: His Majesty, His royal Highness.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave.
Telefon Canal 0$23 Ursdne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.
Med Poljaki zastopa Miko-
IJajsčik kmetski element. Kmet j je počasen, { ampak navadno ■ naravno zadene, in ta element je za spravo z Moskvo, Ni šlo, SfS ker je opozicija premočna. Po-
OGLASAJTE V "AMER. SLOVENCU"!

r Stran 4
f Dušica - Rožamarija
S	— Agnes Giinther — '
J. M. Trunk
J
Novi! Bliščeči ^ M Z ADO V OLJNOST
UMETIU
Največji svetovni izde-	H lovalci umetnih čeljusti
^% Izdelujemo čeljusti
HlAIllB'^^y	-po prejemu čeljusl-
^JB^gjfJF	nih odtisov in naro*
1	HU le od m. ličen-
KREDITIRAMO Pridite k nam najprro! tiranih Dentistov.
če potrebno. OPOZORILO: Zahle- j^MCesveslesI OHHMHHHnHMHHHBHHHBi
BUY U. S. DEFENSE BONDS!
Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA,
štev. 1, K. S. K. J. ^^ Chicago, Illinois
ZboAje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 »ve&er v cerkveni dvorani sv. Štefana. Nafte društvo vam nudi vse različne moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji sdrav koristen ipori sa mlsdtno. Glede pristopa v druitvo sa obrnite na odbor:
FRANK BANICH, predsednik
" JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 2Srd Street ANTON KREMESEC, blagajnik
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Road
Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) CHICAGO. ILL.
ONElAl DAY HVVsl
VITAMIN ^skTAIUTS
T"1 H INK of it t Toar min- ^B^QI * imum daily requirement* PPWT ^ of A and D Vitamins or of K^l > ,/ B Complex Vitamina, in one fjugi * U pleasant tablet. Remember	V
the nam« ONE-A-D AT K (brand) Vitamin Tableto. | \,t
KHp&NERViNE
K^^fl T\ O TENSE nerve« make MJ you Wakeful. Cranky. /Vt^V UB Restless? Dr. Miles Nervine
C^S^ffl helps to lessen Nervous UK Jwl Tension. Get H at your drug TW A/VJ More. Read directions and -	I we onijr as directed.
Alka-Seltzer
WHEN Headache, Mas.	Hti*/! .4
calar Pains or Simple	»i Hf
NnnlfU, Distress after	I v ^
Meals. Gas on Stomach, or	T
"Moraine After" interfere	Wa
with yoar work or spaU	Ml | \
your fan. toy Alka-Seltzer.	I' I
"headache i
is SUCH A I .
I BIG
UTTLETHIHO I
■C fl^^^^J^^p «2
ALL SET for a good full day's work when a nagging headache sneaks up on you. You suffer and so does your work. _
lteadjrfor an evening of relaxation and enjoyment — a pesky headache interferes with your fun, rest, enjoyment or relaxation.
DR. MILES
Anti-Pain Pills
usually relieve not only Read-ache, but Simple Neuralgia, Muscular Pains and Functional Monthly Pains.
Do you use Dr. Miles Anti-Pain Pills? If not why not? You can get Dr. Miles Anti-Pain Pills at your drug store in the regular package for only a penny apiece and in the economy package even cheaper. Why not gret a package today? Your druggist has them. Read directions and use only as -directed. Your money back if you are,pot satisfied.	*