TE D N I K
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XXV. št. 33	i^tuj, 31. avgusta 1972	Cena 0,70 din
Akcija solidarnosti je stekla
v četrtek popoldne je bila izredna
seja predsedstva občinskega sveta
ZSS Ptuj, ki jo je vodil njegov
predsednik Simon PESEC. Razprav-
ljali so predvsem o izvedbi akcije za
solidarnostno pomoč poplavljencem
na območju severovzhodne Sloveni-
je. Predsedstvo je na seji soglasno
potrdilo imenovanje Jožeta SO-
TLARJA za člana republiškega
štaba za pomoč poplavljencem in
upravnega odbora solidarnostnega
sklada. Občinski štab za pomoč pa
tvori predsedstvo občinskega sveta
Zveze sindikatov občine Ptuj. Poleg
tega so na seji sprejeli še naslednje
sklepe, ki pomenijo delovni dogovor
sindikatov:
Vsi predsedniki odborov sindika-
tov posameznih . dejavnosti so
osebno odgovorni, da se akcija za
pomoč poplavljencem dosledno
izvede v vseh delovnih organizacijah
in skupnostih. Predsedniki naj
stopijo v osebni stik z vodstvi
osnovnih organizacij sindikata, sa-
moupravnimi organi in vodstvi
podjetij ter ustanov in se dogovo-
rijo, da bo že pri prvem izplačilu
osebnih dohodkov vsak zaposlen
prispeval vsaj 2 odstotka svojega
enomesečnega osebnega dohodka in
to v enem di največ dveh obrokih.
Vse delovne organizacije in
skupnosti naj dnevno poročajo o
višini pomoči, ki jo bo posamezni
kolektiv prispeval - tako o sklepih
samoupravnih organov kot o realiza-
ciji teh sklepov.
Pri podružnici SDK Ptuj se odpre
poseben žiro račun številka:
524-789-26 sklad za poplavljence,
na katerega se naj odslej nakazujejo
vsi prispevki.
Po lokalnih in drugih sredstvih
obveščanja je treba javnost sproti
obveščati o poteku akcije - s
poimensko navedbo delovnih orga-
nizacij in skupnosti, ki so že sprejele
ustrezne sklepe ali .nakazila sredstva
za pomoč.
Prav je, da se akcija zbiranja
pomoči izvede tudi med zasebnimi
obrtniki in delavci, zaposlenimi v
zasebni obrti. Zato se priporoča
občinski konferenci SZDL Ptuj, da
izvede akcijo na tem področju.
Občinski svet ZSS Ptuj prispeva iz
sredstev za svojo redno dejavnost
6.000 dinarjev za neposredno
pomoč članom sindikata, ki so jih
poplave najbolj prizadele. Ta sklep
je že uresničen. V soboto, 26. avgu-
sta so člani predsedstva že obiskali
po poplavah najbolj- prizadete kraje
v ptujski občini in izročili šestim
delavcem, ki so tudi člani sindikata
naročilnice po 1.000 dinarjev za
gradbeni material, ki ga bodo lahko
nabavili pri trgovskem podjetju Les
Ptuj.
Tako dobiva enotna sohdarnostna
akcija vseh slovenskih delavcev v
zbiranju pomoči prizadetemu prebi-
valstvu po poplavah in drugih
elementarnih nesrečah konkretno
obliko tudi v ptujski občini.
F. Fideršek
Za poplavljence bodo prispevali:
Do 28. avgusta 1972 so sklenili prispevati v sklad za
pomoč poplavljencem po 2 odstotka enomesečnega
osebnega dohodka vseh zaposlenih v naslednjih delovnih
organizacijah in skupnostih:
1.	TGA „Boris Kidrič", Kidričevo;
2.	Proizvodno podjetje „01ge Meglič", Ptuj;
3.	Gostinsko podjetje ,.Haloški biser", Ptuj;
4.	TOZD Pekarne „Vinko Reš", Ptuj;
5.	Ptujska tiskarna, Ptuj;
6.	Komunalno podjetje, Ptuj;
7.	Skupščina občine Ptuj;
8.	Osnovna šola „Franc Osojnik", Ptuj;
9.	Kolektiv komiteja občinske konference ZKS Ptuj, kije že
prispeval enodnevni zaslužek vsakega zaposlenega, kar
znaša 4 odstotke mesečnega osebnega dohodka.
VREME
do nedelje, 10. septembra 1972.
Zadnji krajec bo v četrtek, 31. av-
gusta ob 13.48.
Napoved: do 5. septembra bo
padlo precej dežja. Ohladitve bodo
od 2. do 5. septembra. Okrog 6. sep-
tembra se bo ponovno otoplilo nad
26 stopinj C. Lepo vreme lahko pri-
čakujemo od 6. do 13. septembra.
Alojz Cestnik
V Ptuju posvetovanje o vinu
v okviru XVII. vinskega sejma
organizirajo kmetijski in turistični
novinarji Slovenije od 31. 8. do 2. 9.
letos v Ptuju posvetovanje pod
naslovom „Pomen vina v nacional-
nem gospodarstvu s posebnim'
ozirom na turistično ponudbo." Na
posvetovanju, na katerega so vablje-
ni ugledni družbeni in strokovni
delavci, bodo podani trije strokovni
referati. Referate so pripravili prof.
ing. Miran Veselič pod naslovom
„Vino kot živilo v turistični podobi
drugih in pri nas", „Feri Horvat -
Vključevanje vinorodnih predelov
sevemovzhodne Slovenije v turizmu
in dipl. ing. Janez Sitar , Vinske
ceste - kazalke izvirnih vin". Že
naslovi referatov kažejo na to, o
čem oziroma v l^akšnem smislu bo
potekala diskusija. Od sodelavcev na
posvetovanju se pričakuje, da se bo
z njihovim sodelovanjem lahko
sprejel najboljši možni koncept in
konkretni sklepi za nadaljno akcijo.
Posvetovanje pravzaprav ni po
naključju v našem mestu, saj je eden
osrednjih referatov posvečen prav
vključevanju vinorodnih predelov
severovzhodne Slovenije v turizem.
To vključevanje pa bi predvsem
predstavljalo prelivanje narodnega
dohodka iz bolj razvitih industrij-
skih in urbanih območij v to
sorazmerno zaostalo pokrajino in to
vključevanje bo brez dvoma omo-
gočalo dodatni dohodek kmetijskih
proizvajalcev.
To lahko še posebej trdimo zaradi
tega, ker se bo Jugoslavija po vsej
veijetnosti v bližnji prihodnosti
uvrstila med tiste države, ki imajo
tako imenovane „vinske ceste".
Mednarodna organizacija ,,vinskih
cest'" s sedežem v Parizu je namreč
že uradno zaprosila jugoslovansko
vlado, da naj ji le-ta pošlje podatke
o možnosti za trasiranje vinskih
cest, da bi jih ta mednarodna
organizacija lahko vključila v svoj
mednarodni register.
Ker imamo predvsem v Sloveniji
že ustvarjene pogoje, ki bi se lahko z
manjšimi finančnimi sredstvi ter
malo truda povezali v tako
imenovane vinske ceste, lahko z
optimizmom pričakujemo skorajš-
njo registracijo teh cest pri tej
mednarodni organizaciji. Še posebej
zato, ker so slovenski proizvajalci
vin poznani v svetu po svojih
visokokvalitetnih proizvodih.
J. B.
Sobotni miting letalcev v Mo-
škanjcih se je nesrečno^ končal za
18-letnega Janka KovačiČa iz Trnov-
ske vasi 26. Ko so imeli nočne po-
lete nad Ptujem in bližnjo okolico,
se je okrog letala zbrala večja mno-
žica ljudi, ki so se prerivali, kdo bo
prej na vrsti za vožnjo. Pri tem se je
mladi Janko preveč pjibhžal vijaku
motoija, lopute so ga potegnile pod-
se in mu odrezale nogo nad kole-
nom.
Na kraj nesreče je takoj pripeljal
rešilni avtomobil, ki je hudo ranje-
nega Janka odpeljal v bolnišnico.
S.S.
Tudi v občini
SI. Bistrica
poplavljena
območja
Politični aktiv občine Slov.
Bistrica je potrdil ugotovitev, dar je
nedavno slabo vreme in neuije
pustilo posledice predvsem v obliki
materialne škode tudi na nekaterih
območjih bistriške občine. Med
najbolj prizadetimi so predeli ob
Dravinji. Razen poplav je te kraje
opustošila nekaj dni pozneje še
toča.
Da bi kar. najhitreje odpravili
nastalo škodo, ki po prvih ugotovi-
tvah znaša okoli 15 milijonov
dinarjev, je politični aktiv bistriške
občine sklenil, da bodo v prvih dneh
septembra sklicali predstavnike de-
lovnih organizacij in se dogovorili,
da bi vsak zaposleni prispeval
enodnevni zaslužek ali 2 odstotka
od mesečnega dohodka v korist
oškodovancev.
Nekatere delovne organizacije so
to pobudo že sprejele. Sredstva
bodo zbirali na posebnem solidar-
nostnem skladu v občini iz katerega
bodo prispevali del sredstev tudi
republiškemu solidarnostnemu skla-
du za pomoč poplavljencem.
VH.
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972]
Poplave SO bile, in - bodo!?
Vsi vprašujemo, kako so možne
takšne katastrofalne poplave, kate-
rim smo bili priča v letošnjem letu.
Ježi se nam koža ob pogledu na
posledice. Iščemo vzroke, tožimo o
škodi, čakamo pojasnil.
Uspel sem dobiti podatke, ki
marsikaj pojasnjujejo.
Zadnje julijske poplave so nastopi-
le zaradi izredno močnih nalivov, ki
pomenijo 25-30 % letnega poprečja
padavin, ki v naših krajih dosežejo
do 800 mm. Spustili so se na že z
vodo nasičena zemljišča, kar je
povzročilo skoraj 100 %-ten dotok
padavin. Padle so na severovzhod-
nem območju Slovenije, ki ga v
glavnem pokriva Splošna vodna
skupnost Drava-Mura, Maribor,
kjer so mi tudi dali ta pojasnila.
Posledica je bil nastop poplav v
območju Mure in njenih pritokov
ter na območju Drave in njenih
pritokov. Na območju Mure so bile
visoke vode 120-letne povratne
dobe, na Pesnici in Dravi pa šo bile
nekaj nad 50-letne povratne dobe.
Na našem območju so nas poplave
prizadele zaradi visokih vod Drave,
Pesnice, Dravinje in Rogoznice.
Gremo po vrsti po rekah,
ugotovimo, kako je bilo, kaj bo
treba ukreniti v bodoče in^kaj se že
dela v preventivne namene.
Drava je dosegla največji pretok
1600 kub. m na sekundo. Vendar
tokrat na ptujskem območju ni
povzročila kakšnih večjih poplav,
ker so zmanjšanemu obsegu poplav
pripomogli regulacijski ukrepi iz-
pred nekaj let in letošnjega leta,
predvsem	na	področju
Bukovc-Zagorc. S presekom globo-
kih zajed se je skrajšal njen tok in
povečal padec. Zaradi tega so vode
hitreje odtekale in od Zagorc
navzgor, na celotnem odseku do
Ptuja, se je korito delno poglobilo,
kar je tudi prispevalo k manjšim
poplavam. Tako dravske visoke vode
tukaj niso povzročile kakšne večje
škode na obstoječih objektih, razen
v Bukovcih na vodilni zgradbi, ki jo
imajo v programu, da jo bodo letos
začeli obnavljati. V Zagorcih pa
zavarovalna dela že tečejo.
Rogoznica je bila že pred drugo
svetovno vojno regulirana v njenem
spodnjem toku, od izliva v Dravo do
mostu na cesti Ptuj-Dornava, v
dolžini 2 km. Zaradi skoraj vsakolet-
nih visokih vod Drave in Rogoznice,
se je zaradi vpliva zajezitve, ki jo
ima Drava z Rogoznico, dno
reguliranega profila postopoma dvi-
galo, zaradi zarasti se je tudi
zmanjševal profil. Občasno so sicer
opravili manjša vzdrževalna dela,
vendar zaradi postopnega nasipava-
nja profil ni bil v stanju odvajati
tako visoke vode, kot je bil v času
po regulaciji. Tako zmanjšan profil
je povzročal ob znatnejših padavi-
nah prelivanje vode čez nasipe, kar
je najizraziteje nastopilo letos, ko je
Rogoznica poplavljala že ob toplje-
nju snega, ob aprilskem deževju, a še
posebej ob julijskem. Za odpravo
tega :stanja so predvideli, da v ,
naslednjih letih na tem odseku
regulacijo rekonstruirajo in omogo-
čajo pretok 10-letnih visokih vod, ki
pomenijo cca 36 kub. m na
sekundo. S tem ukrepom se bodo
sicer pogoste poplave odpravile,
vendar bi za večjo varnost pred
visoko vodo bilo treba zgraditi v
srednjem toku zadrževalnik, ki bi
zadržal tudi znatno večji val. Ta
rešitev je dolgoročna in je odvisna
od gradnje elektrarne Spodnja Drava
II. Realna je le rekonstrukcija
spodnega odseka. Vendar je treba
pripomniti, da bo po rekonstrukciji,
do zgraditve zadrževalnika, območje
od ceste Ptuj-Dornava do izliva,
vedno podvrženo poplavam.
Regulacijo Pesnice, ki so jo izvedli
pred nekaj leti, delimo na 3 odseke:
-	na spodnji odsek, od izliva v
Dravo do ceste Ptuj-Ormož, ki je
reguliran na 10-letno visoko vodo;
-	srednji odsek, od ceste
Ptuj-Ormož do železniške proge
Maribor-Sentilj, je reguliran na
50-letno vodo;
-	na odseku od železniške proge
navzgor do državne meje je bila
izvedena pred vojno lokalna regula-
cija.
Da bi dosegli večjo varnost v
spodnjem odseku, so zgradili aku-
mulacijo - zadrževalnike visokega
vala^
Letos so na območju pesniškega
hidrosistema, prav tako kot na
območju rogozniškega, nastopile
poplave v vseh treh obdobjih.
Na spodnjem odseku so visoke
vode v vseh treh primerih prestopale
bregove nasipov in povzročale,
predvsem v nižinskih delih, poplave.
V aprilskem deževju so delne
poplave nastopile na odseku od
ceste Ptuj-Lenart navzgor do
zadrževalnika v Pirnici.
Ob julijskem deževju je Pesnica
poplavljala tudi v srednjem toku, to
je med cesto Ptuj-Lenart in cesto
Ptuj-Ormož in to zato, ker so bili
močni nalivi v območju pritokov
Pesnice, predvsem Velke, Drvanje in
desnobrežnih pritokov, ki so tudi
prelivali pred izlivom v Pesnico.
Poplave so bile kratkotrajne, ker so
po padcu vode takoj prekopali
nasipe in poplavno vodo spustili v
korita vodotokov. Odvodni sistem
ni mogel odvesti vseh padavinskih
vod zato, ker je bila izdatnost
padavin večja, kot je bil projektiran
in izpeljan odvodni sistem. Da bi
povečali varnost pred takšnimi
padavinami, kot so bile v letošnjem
letu in eventuelno še višjimi, bo
treba sistem dopolniti ponekod z
zvišanjem nasipov v območju
Ločiča, pritoka Male Brnce ter na
območju Drvanje in Velke. Zviševa-
nje nasipov že poteka, gradnja
zadrževalnikov pa je perspektivna in
je odvisna od sredstev, ki jih družba
daje v te namene.
Srh naj nas spreleti ob spoznanju,
da pred poplavami nikdar, verjetno
res nikdar ne bomo varni. Morda
takrat, ko bo za vse vode premalo,
kar tudi ni več daleč, saj potekajo
vsa dela v razvitih državah v tej
smeri, da vodo zbirajo, ne pa
odvajajo.
Vse, kar nam preostane je, da
takrat, ko bodo reke divjale in nam
uničevale dobrine, poskušamo čim-
bolj ublažiti. Da drug drugemu
pomagamo.
Ali je res možno storiti samo to?
Dvomim. Za človeka nobena stvar
ne sme biti pretežka, še ravno takrat
ne, ko gre za njegovo korist, za
korist vse družbe. V tem smislu
verjamem v bodočnost. To, kar se
danes zdi nemogoče, bo jutri
mogoče.
Kadar nas doleti nesreča, smo vsi
eno. Zakaj ne bi bili še pri delu, da
do nje ne pride? Paradoks življenja
je pač takšen, da se dogaja ravno
nasprotno. Zakaj se prepuščamo
paradoksom? Mogoče je tega kriva
delitev dela, delitev ustvarjenih
sredstev.
900 milijonov škode
Julijske poplave so tudi na pod-
ročju občine Ormož povzročile veli-
ko materialno škodo. Komisija in in-
špekcijske službe, ki so raziskovale
in zbirale podatke v zvezi s poplava-
mi so izračunale, da je v občini
Ormož v dneh od 12. do 19. julija
nastalo škode za 900 milijonov sta-
rih dinaijev. Od tega je v družbenem
sektorju 300, v zasebnem pa 600
milijonov škode zaradi julijskih po-
plav. Poplavljali so predvsem potoki
Pesnica, Sejanca, I^šnica, Libanja,
Trnava, Pušinski potok in reka Dra-
va. Prizadete so bile zlasti vasi Oslu-
ševci, Cvetkovci (otok), Trgovišče
(otok). Velika Nedelja (otok),
Obrež in Središče ob Dravi.
Popolnoma je bilo uničenih 80
hektarjev pšenice, kar znaša 31 mili-
jonov starih dinarjev. Delno je bilo
poškodovanih 800 hektarjev po-
vršin, zasejanih s pšenico. Pridelek
na teh površinah je bil zmanjšan za
'20 odstotkov. Vrednost zmanjšane-
ga pridellca znaša 62.400,000 dinar-
jev. Škoda na travnikih - poplavlje-
nih je bilo 300 hektarjev površin -
znaša 48 milijonov SD. Pridelek
krompirja je bil prizadet na 40 hek-
tarjih - škoda znaša 72 milijonov
SD. Škoda nastala na posevkih koru-
ze — zaradi poplav bo zmanjšan pri-
delek za 40 odstotkov - znaša 100
milijonov starih dinarjev. Škodo na
poljskih in drugih poteh ocenjujejo
na 20 milijonov S D. To je bilo nekaj
podatkov, ki veljajo izključno za za-
sebni sektor proizvodnje.
V družbenem sektorju je škoda
nekoliko manjša, vendar tudi za-
skrbljujoča. Škoda na investicijah
zaradi plazov v vinogradih znaša 10
milijonov in v sadovnjakih 5 milijo-
nov starih dinarjev. V poljedelstvu
kombinata Jeruzalem je škode zara-
di poplav - 79 milijonov SD. Mo-
stovi in ceste so utrpeli za 62 starih
milijonov škode. Od cest so najbolj
prizadete: Pušinci-Hum (šola), Vi-
tan-Kog-Gomila, Ivanjkovci-Jeru-
zalein in Ivanjkovci-Lahonci ter Vi-
čanci-Ključarovci.
Poplave so povzročile veliko ško-
do tudi na stanovanjskih in gospo-
darskih objektih. Sanacijska dela bo
potrebno opraviti čim prej, da se na-
stala škoda ne bi povečala.
jr
ORMOŽ:
VSI ZA POMOČ PRIZADETIM
Poziv o solidarnostni akciji slo-
venskih delavcev za ublažitev ško-
de, ki so jo povzročile julijske po-
plave v severovzhodni Sloveniji, so
obravnavali tudi na občinskem
sindikalnem svetu Ormož. Člani
predsedstva so na svojem razširje-
nem sestanku obravnavali najprej
omenjeni poziv, ki sta ga izdala
gospodarska zbornica in repubhški
sindikalni svet Slovenije ter z njim
pozvala vsakega zaposlenega Slo-
venca, da naj prispeva v ta namen
2 odstotka od svojega enomeseč-
nega osebnega zaslužka.
Na sejo so bili vabljeni tudi
predstavniki občinskih družbeno-
političnih organizacij in delovnih
organizacij z območja občine.
Udeleženci razgovora so v razpravi
poudarili, da je treba začeto soh-
darnostno akcijo tudi v občini Or-
mož podpreti. V zvezi s tem so
sprejeli sklep, da bodo tudi delavci
ormoške občine v skupni solidar-
nostni sklad prispevali 2 odstotka
od netto osebnih dohodkov in to
že od plač za mesec avgust. Pri ob-
činskem sindikalnem svetu so for-
mirah tudi posebno komisijo, kije
odgovorna za izvedbo akcije.
Predsednik občinskega sindikal-
nega sveta Ormož Lojzek Balažič,
je v zvezi s sprejetimi sklepi takoj
poslal poziv predsednikom osnov-
nih "sindikalnih organizacij in orga-
nov upravljanja, vsem direktorjem
in vodjem delovnih organizacij, s
katerim jih je pokhcal k enotni
podpori zbiranja sredstev za priza-
dete po poplavah. V večjih delov-
nih organizacijah so sklicali razšir-
jene seje izvršnih odborov osnov-
nih sindikalnih organizacij, v
manjših podjetjih pa skupne se-
stanke vseh zaposlenih ter tako
delavce seznanili o akciji in spreje-
tih sklepih.
Član repubhškega sveta zveze
sindikatov Slovenije Jože Vidic, je
prejšnji teden v sredo obiskal ob-
činski sindikalni svet Ormož in se
zanimal za potek akcije zbiranja
sredstev za poplavljence in sploh o
načinu izvedbe solidarnostne akci-
je v delovnih organizacijah na po-
dročju občine Ormož. Zanimalo
ga je tudi, kakšno škodo so julij-
ske poplave povzročile v občini
Ormož. (Glej sestavek: 900 milijo-
nov škode). Med drugim je pove-
dal, da bodo iz solidarnostnega
sklada dobile podporo vse priza-
dete občine in to v obliki regresov
in drugih obhkah brez kalašnih-
koli obvez.
Na občinskem sindikahiem sve-
tu v Ormožu so prepričani, da
med delavci v občini ne bo takšne-
ga, ki ne bi želel sodelovati v tej
solidarnostni akciji in od svojega
enomesečnega osebnega dohodka
prispevati 2 odstotka v skupni so-
lidarnostni sklad.	jr
Voznik os. avtomobila znamke
volkswagen Taltindag Ismael iz Tur-
čije, je v sredo, 23. avgusta prehi-
teval kolesarja Franca Podhostnika
iz Gorenjskega vrha pri Zavrču in ga
zaradi tesnega prehitevanja zbil po
cestišču. Kolesar Podhostnik, ki se
je peljal proti Novi vasi pri Markov-
cih, je dobil lahke telesne poškodbe
in so ga pripeljali v ptujsko bolniš-
nico.
, Korenčkov dedek si je priskrbel
najnovejši naglušni aparat, ki ga pri
nošenju sploh ni opaziti. Čez nekaj
dni se je vrnil v prodajalno in ni
mogel prehvaliti prednosti nove na-
prave. „Stavil bi, da so tudi vaši
domači tako navdušeni," je menil
prodajalec. „0h, ti sploh nimajo
pojma, kako dobro slišim," se je
namuznil dedek. „V zadnjih dveh
tednih sem že dvakrat spremenil
svoj testament!"
jjpl^IK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972
STRAN 3
september odpira šolska vrata šole so pripravljene
2 meseca počitnic, 2 meseca brez-
skrbnih iger in zadnja 2 prosta me-
seca bodočih prvošolčkov sta mi-
nila. Počitnic je konec, šole spet ča-
)jajo, da sprejmejo v svoje varstvo na
tisoče otrok, ki bodo dan za dnem
prihajali in odhajali iz dneva v dan
bogatejši z znanjem.
prvošolčki si bodo na ramena na-
ložili torbice, v roke jim bodo
skrbne mamice dale vrečko s copati
in jih pospremile do vrat. In potem
bo bodoči šolarček morda prvič sto-
pil sam, čisto sam na cesto. Njegove
otroške igrice bo zamenjalo učenje
in pisanje domačih nalog; šola mu
bo postala kmalu drugi dom. Ko bo
prvič prestopil šolski prag, bo kakor
nepopisan, bel list papirja. Leto za
letom bo več napisano na listu. Leto
za letom bo naš šolar starejši, a vsa-
ko leto mu bo mesec september po-
menil mesec napetega pričakovanja,
nestrpnosti, kaj mu bo novega pri-
neslo šolsko leto. In prinese mu
mnogo, saj ga vzgaja, uči, na njemu
najlažji način mu podajo snov, ki bi
si jo naj zapomnil in bi naj tvorila
njegovo osnovno izobrazbo. Iz otro-
ka se vedno bolj spreminja v člo-
veka, sposobnega samostojnega dela,
ki mu šola ne dela več preglavic.
Vendar povsod žal še ni vse tako
lepo, kot smo zapisali. Marsikje se
učenci še vedno stiskajo v starih ne-
Nova cesta Macelj - Ptuj, je če-
prav še v izgradnji, terjala že več tež-
jih prometnih nesreč, ki so se pripe-
tile zaradi tega, ker vozniki ne upo-
števajo znaka, ki jim prepoveduje
vožnjo po njej. Tako se je pripetila
ponovno ena hujših prometnih ne-
zgod v petek, 26. avgusta v Podleh-
niku, ko je turški državljan Cilanth
Ozacan iz Izmiija v Turčiji pripeljal
iz Krapine proti Ptuju. V Podleh-
niku je z desne strani pripeljal na
cesto v gradnji voznik motornega
kolesa Stanko Gregores, ki je vozil
brez vozniškega dovoljenja, z name-
nom, da prečka cesto. Ker se ni pre-
pričal, če je cesta prosta, je s tem
zaprl pot turškemu državljanu, ki ga
je zadel v desno bočno stran mo-
torja in ga zbil po cestišču, tako, da
je obležal šele po 29 m. Motorist
Gregorec je bil hudo telesno po-
škodovan in ima zlomljeni obe nogi.
Odpeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
primernih učilnicah, v zimi preze-
bajo od mraza in komaj čakajo, da,
zapustijo mrzle šolske razrede in od-
hitijo na prosto, kjer se nadihajo
svežega zraka, ki ga v starih šolah
tako zelo primanjkuje, saj se iz vsa-
ke špranje v tleh dviga oblak prahu,
ki ga morajo potem vdihavati otro-
ška pljuča. Stanje se sicer iz leta v
leto izboljšuje in vedno se tu in tam
popravi kakšna dotrajana šolska
zgradba, včasih pa so v kakšnem
kraju celo tako zelo srečni, da do-
bijo novo šolo. Vendar, to je redek
praznik, saj je šol veUko (dotrajanih
namreč), denarja pa v tem trenutku
ni za vse. Vendar je vse bUže čas, ko
bo lahko vsak šolar z veseljem po-
mislil na šolo, na svoj drugi dom. To
bo takrat, ko bodo lepe in svetle
učilnice, z velikimi okni in central-
no kurjavo povsod, ko se bo lahko
vsaka podeželska šola pohvalila s
tem.	,
S.S.
Počitnice so minile in jutri se bo
že pričel pouk. Kako so se na or-
moških osnovnih šolah pripravili na
začetek novega šolskega leta?
Podružnična osnovna šola na Ran-
ču je bila v letošnjih počitnicah de-
ležna izdatnejših popravil; s tem so
šolske zgradbe na področju občine
povsem urejene. Tomaž je dobil no-
vo šolo. Pouk se bo pričel redno.
Nastaja pa pri Tomažu veUk pro-
blem zaradi pomanjkanja učiteljev,
saj jih manjka tohko, da bo vsak po-
učeval kar dopoldne in popoldne.
Zanimivo, nova šola omogoča glede
prostorov enoizmenski pouk, vendar
bo zaradi pomanjkanja učiteljev po-
uk v dveh izmenah.
Velikonedeljska osnovna šola je
nadaljevala lansko leto začeta dela.
V vseh učilnicah matične šole so
uredili novo razsvetljavo, medtem
ko so na podružnični šoli v Podgor-
cih zamenjah stara stranišča z no-
vimi na izplakovanje. Šola je tudi
pomagala asfaltirati rokometno igri-
šče tamkajšnjega telesnovzgojnega
društva Partizan.
Iz Mikvalža pri Ormožu je prišla
vesela novica. Tamkajšnjemu učitelj-
skemu kolektivu so se pridružile tri
nove moči - mlade učiteljice. Tako
je veliko pomanjkanje učnega kadra
na tej šoli vsaj delno rešeno. Kadrov-
sko se je močno okrepila tudi
osnovna šola Ormož, saj je bilo sli-
šati, da so vsi predmeti in sploh vsa
delovna mesta zavzeta.
Osnovna šola v Središču ob Dravi
, je že spomladi bila deležna večjega
popravila v starem delu. Zaradi vlage
so uredili izolacijo. Tudi na tej šoli
imajo kadrovske probleme.
Na drugih šolah s področja občine
Ormož ni kakšnih bistvenih spre-
memb. Na start so pripravljene vse.
jr
GD SENEŠCI - DELA
Gasilsko društvo Senešci pri Veli-
ki Nedelji je v zadnjem času zbralo
svoje moči in pričelo spet z rednim
delom. Spomladi je razburkalo du-
hove s svojim problemom zemljišča.
Slovenija vino - samostojni obrat
Jeruzalem Ormož jim je pred in za
gasilskim domom prodal vso zemljo,
tako da so bili pred vprašanjem ob-
stoja društva. No, nobena juha ni ta-
ko vroča ... in tako dalje, so se
zmenili predstavniki občine, ome-
njene delovne organizacije, laajevni
funkcionapi in člani gasilskega dru-
štva so pričeli z rednim delom. Ob-
čina jim je pomagala kupiti novo
motorno brizgalno, postavili so tudi
novo sireno ter urediU nekatere za-
deve med člani. Za nedeljo, 3. sep-
tembra pripravljajo proslavo 20-let-
nice delovanja društva, združeno z
prevzemom novih društvenih prido-
bitev. Da bo po prireditvi zabava,
verjetno ni treba posebej praviti, ve-
lja pa omeniti, da bo na njej igral
eden najbolj priljubljenih ansamblov
Ptujskega polja Tone Kmetec.
_jr
V petek, 26. avgusta je prišlo do
trčenja med mopedistom in kravjo
vprego, ki jo je vodil Franc Vrečar
iz Orešja 22. Peljal je iz Grajene pro-
ti Vurbeku in ni imel osvetljenega
voza. Pri hiši Jakoba Tetičkoviča je
za njim pripeljal Srečko Ceh iz Gra-
jenščaka 55, ki je imel na mopedu
7-letnega sina in 5-letno hčerko. Za-
letel se je v vprego in se pri tem huje
poškodoval, saj ima zlomljeno desno
nogo. Otroka nista bila poškodo-
vana.
Medrepubliško sodelovanje šol
v ponedeljek, 28. avgusta 1972 je
bilo v Podlehniku prvo srečanje
predstavnikov osnovnih šol vseh
jugoslovanskih republik. Osnova
tega srečanja je bilo že večletno
sodelovanje med osnovnima šolama
»Martina Koresa" iz Podlehnika in
„Radoje Radojič" iz U^novca v SR
Srbiji. V to sodelovanje so se sedaj
vključile še šole iz drugih jugoslo-
vanskih republik in sicer osnovne
šole „Bajo Jojič" iz Andrijevice v
Črni gori, , Ivan Murkovič" iz
Vinice na Hrvaškem, „Slavko
Rodič" iz Drvarja v BiH in osnovna
šola „11. Noembri" v Slivovski
Anovi iz Makedonije.
Ravnatelji navedenih šol so na
ponedeljkovem posvetovanju obrav-
navah politično-pedagoške vidike in
vsebino bodoče^ medrepubliškega
sodelovanja osnovnih šol. Na posve-
tovanju so sodelovali tudi predstav-
niki družbeno-poUtičnih organizacij
in organov izobraževanja iz ptujske
občine.
Dogovorili so se, da je bolj kot
doslej treba razvijati bratstvo in
prijateljstvo med najmlajšimi, saj so
prav ti za to najbolj dovzetni in niso
obremenjeni z nobenimi predsodki
iz preteklosti. V skladu s tem bo
vsako leto ob dnevu mladosti ena od
navedenih šol organizator srečanja
pionirjev in mladincev iz navedenih
osnovnih šol. Konkretno prihodnje
leto bo organizator .prvega srečanja
osnovna šola Martina Koresa iz
Podlehnika.' Ob tem bodo najpriza-
devnejšim učencem vsako leto
podehli spominske plakete bratstva
in prijateljstva. Pogoj za prejem
plakete bo aktivnost v medrepubli-
škem sodelovanju in dober učni
uspeh.
Vsi so enotno podprli tudi druge
stalne oblike sodelovanja. Tako bi si
naj učenci redno dopisovali, vsak v
svojem jeziku, kar bj prispevalo tudi
k boljšemu spoznavanju jezikov
jugoslovanskih narodov. Ob kultur-
nih praznikih posameznih repubhk
pa bi pedagogi - slavisti obiskovali
šole v drugih republikah in govorili
učencem o pomenu teh ki3turnih
praznikov.
Za to izvirno sodelovanje osnov-
nih šol vseh jugoslovanskih repubhk
imata zasluge ravnatelja osnovnih
šol j^oko Djokovič iz Ugrinovca v
Sobiji in Radovan Verk iz Podleh-
nika. Sodelujočim šolam se bodo
verjetno pridružile še druge.
F. Fideršek
tovarni steyr in gorenje
iščeta možnosti sodelovanja
Štajerska tovarna Steyr in sloven-
sko podjetje Gorenje v Velenju
proučujeta možnosti proizvodnega
sodelovanja in sicer v proizvodnji
srednje težke kmetijske mehanizaci-
je.
V ta namen je prejšnji mesec
obiskala tovarno Gorenje veččlan-
ska delepcija tovarne Steyr, katere
^neralni direktor Rabus je po
Ogledu podjetja in po razgovorih s
predstavniki tovarne Gorenje izjavil,
p z zadovoljstvom ugotavlja, da je
*^renje sodobno in dobro vodeno
podjetje, kot tako pa resnično
Zaželen partner Steyra. Hkrati je
'zrazil prepričanje, da bo že kmalu
Pfišlo do konkretnega sodelovanja,
/rav tako pa je tudi generalni
'^rektor TGO Gorenje Atelšek
"Oglasil, da so res številne možnosti
proizvodno sodelovanje med
^teyrom in tovarnami Gprenje. Med
Pogovori so bile omenjene številne
oblike in možnosti sodelovanja,
osnovni skupni interes obeh podjetij
pa je, da bi sekv prihodnje pojavilo
na avstrijskem in jugoslovanskem
tržišču še več traktorjev.
V Velenju na podlagi teh
razgovorov računajo, da bo proizvo-
dno sodelovanje med Steyrom in
Gorenjem steklo najpozneje v
začetku prihodnjega leta. To sodelo-
vanje naj bi se v glavnem nanašalo
na proizvodnjo srednje težke kmetij-
ske mehanizacije oz. traktorjev. V
to proizvodnjo naj bi poleg
nekaterih tovarn Gorenja, ki že
izdelujejo kmetijsko orodje in
elemente za kmetijske stroje,
vključili še druga podjetja v
Sloveniji. S tem bi tudi v Sloveniji
širše povezali proizvodnjo strojev za
kmetijstvo, kar bo nedvomno
ugodno vplivalo tudi na nadaljnje
preusmerjanje in specializacijo kme-
tijske proizvodnje oz. kmetij na
Slovenskem.
tudi tga kidričevo sodeluje
Nedavne poplave, ki so zadele
velik del severovzhodne Slovenije,
so še vedno prisotne v srcih naših
delovnih ljudi, ki skušajo na tak ali
drugačen način pomagati prizadete-
inu prebivalstvu, ki se je tik pred
jesenjo znašlo v zelo težkem in
nazavidnem položaju. Mnoge delov-
ne organizacije širom Slovenije so že
prispevale svoj delež takoj po
nesreči. V ptujski občini se delovne
organizacije vključujejo v „AKCIJO
SOLIDARNOSTI", med njimi pa je
tudi tovarna glinice in aluminija v
Kidričevem. Čeprav nekaj pozneje,
?o tudi člani delovne skupnosti
TGA sklenili slediti pozivu predsed-
stva sindikalne organizacije, ki je na
svoji 8. redni seji zavzela stališče, s
katerim podpira „akcijo sohdarno-
sti" poziva vse člane delovne skup-
nosti, da prispevajo svoj delež.
Predsedstvo se je odločilo za 2 %
prispevek netto enomesečnega oseb-
nega dohodka, ki bi ^ naj sleherni
član delovne skupnosti prispeval ob
prvem izplačilu osebnih dohodkov
ali pa najpozneje v roku dveh
mesecev. Zavedajoč se situacije, v
kateri se nahajajo prizadeti prebival-
ci, je predsedstvo tudi menilo, da bi
pomoč morah dati čimprej, kajti
poznejša skoraj gotovo ne bi imela
željenega efekta, saj je prizadetim
potrebna takojšnja pomoč. Prepri-
čani smo, da v kolektivu TGA ne bo
niti enega člana, ki ne bi s tem
skromnim deležem pomagal tisim,
ki so bili tako hudo prizadeti.
M. F.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972]
Vse poti Ptujčanov so zadnje tri
dni vodile na dvorišče minoritskega
samostana, kjer so igrali in peli šte-
vilni ansambli na letos že četrtem
tradicionalnem ptujskem festivalu,
ki ga je v sodelovanju z ljubljansko
radijsko hišo organiziral radio Ptuj,
pod pokroviteljstvom mesokombi-
nata Perutnina. Na vehko veselje
vseh je bilo vse tri večere lepo vre-
me, tako, da je bila prireditev lahko
na prostem, v nasprotnem primeru
pa bi se morali seUti v Kidričevo v
tamkajšnjo dvorano.
Ko smo se sedaj, že po festivalu
pogovarjali s predstavniki radia Ptuj,
so bili veseli, ker je šlo vse po načr-
tih in pričakovanju. Zadovoljni so
bih vsi - gledalci pa tudi ansambh,
ki so tri večere zapored čakali' na
odločitev občinstva in komisije.
Dvorišče nekdanjega samostana je
bilo skoraj pretesno za vse, ki uživa-
jo ob vedrih zvokih harmonike, da
je takšnih mnogo pa pričajo skoraj
vse razprodane vstopnice.
V Ptuju se je v festivalskih dneh
pojavilo tudi mnogo obiskovalcev iz
drugih slovenskih krajev, ki so si že-
leli ogledati to prireditev, ki je pre-
rasla ozke občinske meje in postala
znana širom Slovenije in tudi v za-
mejstvu.
Kot vsa leta doslej, sta tudi letoš-
njo prireditev vodila napovedovalca
radia Ptuj Vida Vidovičeva in Mar-
jan Šneberger; ki sta svojo nalogo
dobro opravila in ponovno opravi-
čila zaupanje gledalcev in poslušal-
cev pri radijskih sprejemnikih. V
imenu pokrovitelja - Mesokombi-
nata Perutnine, je zbrane pozdravil
direktor Ivo Tomažič.
V	petek večer so prišH v finale
štirje ansambh in sicer: Planinski in-
strumentalni kvintet, ansambel Ru-
dija Marondinija, ansambel Nika
Zajca in Ptujski pihalni ansambel.
Domačini - Ptujski pihalni an-
sambel je požel velik aplavz zaradi
svoje izvirnosti in originalnega na-
stopa. Na odru so se pojavili s kmeč-
kimi predpasniki, presenetili pa so
tudi z nevsakdanjo zasedbo. Doslej
smo bili namreč vajeni najrazlič-
nejših triov, kvintetov, tako velikega
ansambla pa še naenkrat ni bilo na
odru. ^
V	revijskem delu festivala se je
predstavil moški komorni pevski
zbor pod vodstvom dirigenta prof.
Branka Rajšterja in ansambel Tone-
ta Kmetca s humoristom Viktorjem
Potočnikom.
Kot prvi je tudi drugi večer pote-
kal po določenem programu. V fi-
nale se je to večer uvrstilo 9 ansam-
blov in sicer: Odmev iz Radovljice,
ansambel Francija Lipičnika iz Za-
gorja, Rudi Bardorfer iz Kranja, Ša-
leški fantje iz Velenja, Viki Ašič iz
Celja, Kvintet Planinka iz Šoštanja,
Tone Žagar iz Zg. Kašlja in Instru-
mentalni kvintet Gorenjci.
Izven konkurence so nastopih Do-
bri znanci s sestrami Potočnik.
To je bil kratek sprehod skozi dva
festivalska večera in sedaj še nekaj
besed o finalnem večeru, ko sta
strokovna komisija in občinstvo iz-
rekla svoje mnenje. Vsi ansambh, iz-
(Nadaljevanje na 10. strani)
Jvo Tomažič, direktor meso kombinata Perutnina iz Ptuja je v petek zvečer
otvoril četrti ptujski festival
Direktor radia Ptuj Mihael Gobec je podelil najboljšemu ansamblu - Rudija
Bardorferja bronasti kipec Orfeja z liro. Nagrado je prevzel Rado Kokalj
vodja ansambla.
Sedeži na dvorišču minoritskega samostana so bili vse večere zasedeni.
Ptujski pihalni ansambel si je pripihal nagrado občinstva.
V nedeljskem programu so nastopili gostje iz Madžarske - folklorna sku-
pina, ki deluje na agronomski fakulteti v Nagykaniszi.
Vida Vidovičeva in Marjan Šneberger sta tudi letos svojo nalogo dobro opra-
vila.
jjpl^IK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972
STRAN 5
87 LETNICA MIHE ARBEITERJA
V četrtek, 24. avgusta, se je v
Paradiž pri Cirkulanah odpravila
petčlanska delegacija, ki so jo
sestavljali: Franc Tetičkovič, sekre-
tar OK ZKS Ptuj; Franc Zadravec,
član komiteja OK ZKS Ptuj; Ivo
Rau, tajnik skupščine občine Ptuj;
Franc Voda, načelnik oddelka za
državljanske zadeve in Milan Zma-
zek, sekretar osnovne organizacije
ZK Cirkulane.
V gričevnate Haloze so se odpra-
vili zato, da bi stisnili roko in
zaželeli še mnogo zdravih in aktiv-
nih let najstarejšemu komunistu v
ptujski občini, Mihi Arbeiterju, ki
tam v majhni hišici preživlja iesen
svojega plodnega in delavnega življe-
nja. Čeprav ga zadnje čase muči
bolezen in kljub devetemu križu, ki
mu vedno bolj pritiska na pleča, je
možak še vedno vesel. Svoje goste,
ki so mu prinesli darilo za njegov
87. rojstni dan, je popeljal na vrh
bližnjega griča odkoder se odpira
prekrasen razgled daleč naokrog.
Franc Tetičkovič mu je izročil zlato
partijsko značko in mu v imenu
vseh zaželel, da bi še vrsto let užival
svojo častitljivo starost med vino-
rodnimi haloškimi griči. Čestitkam
in najlepšim željam ob prazniku, se
pridružuje tudi uredništvo našega
lista.	S. S.
Miha Arbeiter z ženo in vnučkom Miranom med svojimi gosti, ki niso
pozabih na njegov jubilej.
Le s skupnimi napori do uspelia
Taborniška organizacija v Kidriče-
vem je sicer . za letošnje leto
•■pripravila določen program dela, ki
pa verjetno ne bo v celoti izpolnjen,
vsaj kar se tiče problemov kot so
dokončna ureditev doma taborni-
kov na Jelovicah. Svoj čas smo že
poročali o tem dogodku ter takrat
tudi omenih, da bi bilo treba dom
primerno urediti in ga pripraviti tudi
za morebitna zimska letovanja oz.
taborenja, saj so tam prav idealne
možnosti za zimsko rekreacijo.
Delovni kolektiv tovarne gUnice in
aluminija je imel posluh za akcijo
mladih tabornikov, saj so samo-
upravni organi dodelili 6.000 din
dotacije, katere pretežni del je bil
namenjen ureditvi doma in nakupu
manjkajoče taborniške opreme. Do
sedaj so taborniki iz Kidričevega
dvalaat tabprili na Jelovicah, od
koder so hodili tudi na krajše izlete
na bližnjo Donačko goro, vendar na
drugo taborenje le ni bilo pričakova-
nega odziva, saj je taborilo le okrog
10 tabornikov, ki pa so prinesh s
te^ taborovanja zares dobre vtise,
saj so izrazili željo, da bi takšnih
taborenj bilo še več. Zal je lahko le
vsem tistim, ki se tega taborenja
niso udeležiU ali bolje rečeno žal
staršem, ki niso pustili svojih otrok
na oddih v prelepe haloške griče,
kjer gvežega zraka ne primanjkuje. V
času taborenja so taborniki urejali
tudi okolico doma ter pripravljali
drva za zimo in podobno. Dopolnili
so manjkajočo strešno opeko, nujno
pa bi bilo urediti tla ter sobe
prepleskati in urediti šipe in okna
ter fasado, s čimer bi stavba zelo
spremenila svoj videz in postala
privlačnejša tudi za tiste, ki se za
sedaj še niso odločili odpočiti si v
tem mirnem kraju s prelepim
razgledom in zares zelo svežim
zrakom. Da bi bilo vse urejeno kot
treba pa bo potrebnega še mnogo
dela in skupnih naporov, ki jih
taborniki sami gotovo ne bodo
zmogh. Vendar upajo, da bo v
prihodnjem letu dom že v celoti
služil svojemu namenu.	M. F.
Ormož: odpisi davicov
Takoj, ko so odtekle vode julij-
skih poplav, je davčna uprava ormo-
ške občinske skupščine pričela zbi-
rati prijave, potrebne za ocenitev
škode. Do sedaj so prejeh okrog 500
prijav, ki so obenem prošnje za od-
pis davka. Točne višine izpada pro-
računskih dohodkov iz kmetijstva še
ni mogoče posredovati, ker so po-
datki v natančnejši obdelavi. Do se-
daj so ugotovili samo, da so poplave
zajele 12 katastrskih občin s skup-
nim katastrskim dohodkom
3.431.050,00 dinarjev od katerega
uničen katastrski dohodek znaša 50
do 60 odstotkov ali približno
1.095.000,00 dinarjev. Na tej podla-
gi ocenjuje davčna uprava, da bo za-
radi odpisov davka od kmetijstva
skupni izpad proračunskih dohod-
kov znašal pribUžno 700.000,00 di-
narjev. Pri tem je vštet občinski in
republiški davek od kmetijske dejav-
nosti ter prispevek za starostno in
zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za primerjavo je nedvomno za-
nimivo, kakšni odpisi davkov so bih
lansko leto v občini Ormož. Olajšav
in oprostitev je bilo deležnih 881 za-
vezancev za skupni znesek
220.685,70 dinarjev. Od tega zneska
odpade na občinske prispevke in
davke 134.176,50 dinarjev. V pri-
imerjavi z letom 1970 so odpisi in
olajšave bile lansko leto nižje za
52.417,90 dinarjev, to pa zato, ker
se je število upravičencev zmanjšalo
za 269. Predvidena vsota izpada
proračunskih sredstev zaradi letoš-
njih odpisov davka bo po navedenih
podatkih visoko presegla vse doseda-
nje. V Ormožu pričakujejo, da bodo
deležni „kakšnega dinarja" iz skla-
da, v katerega vsi zaposleni Slovenci
prispevajo 2 odstotka od svojega
netto osebnega dohodka namensko
za pomoč prizadetim po poplavah.
jr
Pšenica in hmelj
Omenjeni kulturi sta poleg koruze
osnovna pridelka v poljedelstvu -
delovni enoti podje^a Slovenija vino
- samostojni obrat Jeruzalem, Or-
mož. O letošnjem pridelku hmelja in
pšenice smo se pogovarjah z inž. Te-
rezijo Štefančičevo.
Pšenico je pričelo „dajati" dežev-
no vreme že spomladi. Bilo je tudi
nekaj mraza. Vrh vsemu skupaj pa
so bile juUjske poplave in močne pa-
davine v času žetve. Zaradi navede-
nep je letošnji pridelek pšenice za
približno 10 metrskih centov po
hektarju manjši od lanskega. Dežev-
je v času žetve je povzročilo izredno
slabo kakovost zrnja. Hektoliterska
teža je mnogo manjša od lanske.
Kombajni dolgo niso mogh na njive
pa se je zato zgodilo, da so žetev
končali šele 17. avgusta. Nekaterih
površin sploh niso mogh požeti.
Skupno je bilo s pšenico zasejanih
400 hektarjev površin, škoda po-
vzročena zaradi navedenih okoUščin
znaša približno 150.000,00 dinarjev.
Pšenica ni prinesla podjetju nobene
akumulacije.
Te dni je tudi v Ormožu obiranje
hmelja v polnem zamahu. Obrati je
treba 15 hektarjev nasadov. Minuh
teden so končali z obiranjem 8 hek-
tarske parcele v Tr^ovišču. Ta hmelj
je star šele dve leti. Približno polovi-
ca parcele je bila pod vodo olaog 14
dni. Kvahteta hmelja je dobra, med-
tem ko je količina prizadeta. Na tej
Parceh so nabrali 1000 kg na hektar.
Na parceli pri železniški postaji v
Ormožu — v tako imenovani „Ciga-
nici" - kjer je nasad hmelja starejši
(4 leta) in ni bil prizadet pri popla-
vah - je hmelj tudi kohčinsko bolj-
ši. Obirati so ga pričeb v začetku
tega tedna, pridelek pa je enkrat
boljši kot v Trgovišču - 2000 kg na
hektar.
Obiralna de^la opravlja povprečno
340 ljudi na dan. Z dvema avtobuso-
tia vozijo delavce iz sosednjih krajev
Hrvatske. Zasluži se tudi dobro. Me-
rico plačajo po 3,80 din. Pričaku-
jejo, da bodo hmelj pobrah do
5. septembra.
"Ormoški kombinat ima tudi svojo
podružnico. Sami hmelj tudi vlažijo
in polnijo v vreče. Tudi letošnji pri-
delek - okrog 23 ton - bodo tako
kot vsako leto, prodah Hmezadu.
Pridelek pšenice je letos zatajil,
hmelj pa, kot je videti, bo dal sora-
zmerno dober pridelek.	jr
Obiranjfe hmelja je v polnem zamahu.
VRAČILO KONJUKTURNEGA DODATKA
Iz Kreditne banke Ptuj sporočajo:
Prejeli smo obvestilo, da je vlada ZR Nemčije sklenila vrniti
konjunkturni dodatek delavcem, ki so bili ali so zaposleni v ZR
Nemčiji. Želimo opozoriti zdomce, kakor tudi tiste, ki so se vrnili
domov, da čimprej uveljavijo svojo pravico do vračila dodatka, ki
so ga plačali v Nemčiji za časa zaposlitve, ker je vlaganje zahtevkov
za vračilo časovno omejeno.
Imamo navodila o načinu in pogojih za vračilo konjunkturne-
ga dodatka in kdor želi glede tega podrobnejša pojasnila, se lahko
obrne na Kreditno banko Ptuj, Lackova 5/1.
Nadica je z mamico obiskala tet-
ko, da bi videli novega bratranca. Z
zanimanjem je opazovala, kako je
tetka nahranila sinčka. Malo nato je
z medvedkom igrala „mamo in otro-
ka". Nenadoma je odpela oblačilce
in nekaj
zaman iskala po zgornjem životu.
Potem je vzdihnila: „Medo, mamica
nima nič. Boš pač dobil dudko."
Neki možakar hiti proti dvigalu:
„Hitro, hitro! Zapeljite me v šesto
ladstropje!"
,,Ni šestega nadstropja, samo pet
etaž ima ta stavba," mu odvrne
službujoči.
„Dobro, dobro! Potem me pa
peljite dvakrat v tretje nadstropje."
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972]
PONOVNO SREČANJE V ŠOLSKIH
KLOPEH
Ze sedaj temeljite priprave
Letošnji prvi krajevni praznik v
Kidričevem ob 60-letnici rojstva ter
19-letnici	smrti velikega revolucio-
narja ter narodnega heroja BORISA
KIDRICA je brez dvoma v celoti
uspel. Čeprav je vse to zahtevalo
ogromne priprave in veliko dela ter
materialnih sredstev, je potekalo vse
po naprej pripravljenem programu.
Tega se zavedajo vsi, ki so največ
delaU pri teh pripravah, sedaj pa že
mislijo na naslednji krajevni praznik,
ki bi naj bil prihodnje leto ob
20-letnici	smrti tega velikega moža,
po katerem nosi Kidričevo ime.
Velike izkušnje, ki so si jih pridobili
pri pripravah na prvi krajevni
praznik so pokazale, da je za
pripravo podobnih svečanosti in
prireditev potrebno veliko časa,
maksimum napora ter volje. Zato ni
nič čudnega, če že sedaj kujejo
načrte za drugi krajevni praznik
Kidričevega, ki bi naj bil ^
svečanejši, kot je bil prvi. To bo
skoraj gotovo tudi doseženo, ker se
lahko vidimo, da urejajo okolje
naselja, asfaltirajo razne poti j,,
ceste itd. vsi se namreč zavedajo, da
je praznik svečan, če je dočakan i
določenimi uspehi na vseh področ-
jih dela krajevne skupnosti
družbenopolitičnih organizacij.
Čeprav je sicer še prerano
govoriti, kako bo pripravljen nasled-
nji krajevni praznik, nekateri ž«
sedaj kujejo načrte, da bi morda
takrat odkrili doprsni kip Borisa
Kidriča ter aluminijasto skulpturo
ki bi bila ponos kraja. Če bodo
sredstva in predvsem dovolj razume-
vanja in tesnega sodelovanja med
organizacijami, potem bo verjetno
moč izvesti tudi to akcijo.	p
Te dni se bodo vrstili pred izpitno komisijo še zadnji kandidati, da bi
odpravih izpite za prehod v drugi letnik
Izlet turističnega društva
Samo še nekaj dni in zopet se bo
slišal veseh vrvež v šolah, šolske
klopi bodo zopet polne knjig,
zvezkov in drugih stvari. Seveda pa
se bo potrebno najprej zmeniti,
kako je bilo na počitnicah.
Enako kot v rednih šolah bodo v
septembru pričeli s poukom tudi pri
Delavski univerzi v Slov. Bistrici,
kjer bo 43 sicer redno zaposlenih
nadaljevalo drugi letnik dopisne
ekonomske šole. To ni ravno lahko,
saj morajo kandidati razen redne
zaposlitve in opravljanja domačih
poslov najti še dovolj časa za
obiskovanje predavanj in učenja.
Res je sicer, da se bodo nekateri
od njih ob koncu avgusta in v
začetku septembra srečah še z
izpitno komisijo, ker še niso opravih
vseh izpitov, toda pričakovati je, da
jim je počitniško obdobje prineslo
novih moči in znanja. Večerna-do-
pisna ekonomska šola, ki deluje v
okviru delavske univerze v Slov.
Bistrici, bo trajala štiri leta, kandi-
dati pa bodo po končani šoh lahko
uspešneje opravljali svoje delo.
Kljub temu, da je med nekaterimi
delovnimi organizacijami bistriške
občine vladalo za to obliko izobra-
ževanja kadrov precejšnje zanima-
nje, pa pri delavski univerzi zagotav-
ljajo, da niso bile izkoriščene vse
možnosti za pridobitev potrebne
strokovnosti zaposlenih v mnogih
delovnih organizacijah, kjer je po-
manjkanje takšnih kadrov mnogo
večje, kot pa je to izraženo v številu
udeležencev večerne šole. Najverjet-
SIROVI CMOKI
Zelo fine sirove cmoke pripra-
vimo, če vmešamo 15 dkg presnega
masla, dodamo 4 rumenjake, pol
kilograma pretlačenega sira, stol-
čemo sneg iz beljakov, ki ga narahlo
primešamo, pridamo še 20 dkg
pšenične^ zdroba in malo posoli-
mo. Pustimo stati kakšno uro, da se
zdrob napoji, potem obhkujemo
drobne cmoke, ki jih zakuhamo v
slano vodo in kuhane pobiramo v
skledo. Zabelimo jih z na maslu
praženimi drobtinami in po želji
jemo slane ali sladke.
Bolnik se je zbudil iz narkoze in
slabotno zašepetal belobrademu mo-
žu, ki seje sklanjal nadenj: „Gospod
doktor, ah je operacija dobro uspe-
la? " -- „Kakor se,vzame," je bil
odgovor, ,jaz sem sveti Peter."
neje so temu osnovni vzroki fi-
nančno vprašanje in težave, ki
nastajajo v izmenskem delu posa-
meznika na delovnem mestu.
Tudi tokrat je imela največ
posluha za svoje člane delovna
organizacija IMPOL iz Slov. Bistrice,
potrebno razumevanje pa so poka-
zah tudi v bistriški Steklarni.
V času delovanja delavske univer-
ze v Slov. Bistrici je to že tretja
večja skupina, ki si v njenem okviru
pridobiva srednješolsko izobrazbo.
Značilno za to skupino je vehko
sodelovanje, kar se izraža tudi v
tem, da predavatelji opravljajo v
času šole tudi veliko število prosto-
voljnih ur za dodatno obrazložitev
snovi, ki je precej obsežna in tudi
zahtevna.
Foto in tekst: V. H.
TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ
PRIREJA V DNEH OD 15. DO 17.
SEPTEMBRA TEGA LETA svoj
vsakoletni in zato že tradicionalni
izlet, ki bo tokrat potekal po
centralni Avstriji in bo njegove
udeležence seznanil s kulturno,
zgodovinsko in umetnostno dedišči-
no Koroške in Solnograške. Temu
osnovnemu namenu je podrejen tudi
itinerer potovanja, ki vodi mimo
Vehkovca in Celovca na Gosposvet-
sko polje, kjer bo ogled znamenite
cerkve. Krnskega gradu in vojvod-
skega prestola. Sledila bo vožnja
skozi srednjeveško glavno mesto
Koroške Šentvid ob Glini, kratek
pogled na grad Visoko Ojstrico in
Kapitelj Strassburg ter končno daljši
postanek pri najlepši romanski
bazihki Avstrije Krki in v najstarej-
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ
OSOJNIKOVA 1
VPISUJE V
—	osemletko za odrasle. 7, irazred
—	osemletko za odrasle, 8. razred
—	tečaje nemškega jezika I. in IT. stopnje
—	tečaj angleškega jezika
—	tečaj francoskega jezika
—	jezikovne tečaje nemščine in angleščine za otro-
ke od 5. do 12. leta
—	tečaj za upravljalce težke giradbene
mehanizacije
—	tečaj za kurjače centralnih kurjav
—	šiviljske tečaje
—	kuharske tečaje
—	tečaje iz varstva pri delu
—	tečaje iz ^>higienskega minimuma«
—	tečaje iz požarne vairuosti
Na posebno željo naročnikov, organiziramo tudi
diruge izobraževalne dejavnosti!
\ se informacije daje Delavska univerza v Ptu-
ju. Osojnikova 1 ali po telefonu 77 5'59.
• Pohitite z vpisom!
šem koroškem mestnem naselju
Brežah.
Prek prelaza Hohentauern bo
potovanje vodilo po lepi dolini med
Mrtvim gorovjem in Dachsteinom
skozi Bad Aussee, Bad Goisern in
Bad Ischl v Salzburg, kjer bo
naslednji dan ogled mesta in
njegovih kulturnih spomenikov ter
obisk razstave salzburškega pozno-
gotskega slikarstva v tamkajšnjem
deželnem muzeju.
Povratna vožnja bo udeležencem
razkrila lepote Visokih Tur, ko bo
vodila prek grossglocknerskega pre-
laza v Heiligenblut, kjer bo ogled
znamenite cerkve, nato pa po
Dravski dolini skozi Zgornji Dravo-
grad, Špital (ogled gradu Porcia),
Beljak (kratek ogled mesta), ob
južni obali Vrbskega jezera mimo
Vetrinja v Celovec ter skozi
Velikovec in eventuelno Šentpavel v
Lavantinski dohni v Dravograd ter
nazaj v Ptuj.
Potovanje bo zelo zgoščeno ter bo
poskušalo v omejenem časovnem
okviru treh dni razkriti udeležencem
čimveč naravnih lepot in jih
opozoriti na mnoge med njimi tudi
zelo znamenite kulturne spomenike,
mimo katerih človek sicer potuje,
ne da bi se jih zavedal in spoznal
njihovo čudovito kulturno in
umetnostno govorico, ki sega do ns
deloma celo iz ranih obdobij naše
sedanje evropske zgodovine.
Jože Curk
PRIJAVE IN VPLAČILO ZNE-
SKA DIN 400.- SPREJEMA TU-
RIST-BIRO PTUJ DO 5. SEPTEM-
BRA,T. L.
JUHA IZ SESEKLJANEGA
MESA
Potrebujemo: 10 dkg sesekljanega
mesa (govejega) žlico riža, čebulo, 3
žlice olja ah druge maščobe, 2 žlici
moke in pol del kisle smetane.
Meso in na drobno zrezano
čebulo pražimo na olju le tolik'
časa, da spremenita barvo. Posuj«'
mo z moko, zalijemo z vodo.
popopramo in posolimo. Kuhanic
15 minut. Nazadnje zakuhamo '
juho še riž in ji dodamo sve!
sesekljan peteršilj.
SKUTA Z JAJCI
Rumenjake umešamo s slad-
korjem, dodamo sladko smetano,
odišavimo z vanilijo in malo ruma.
dodamo pretlačen sir in serviramos
piškoti.
jjpl^IK — četrtek, 31. avgusta 1972
STRAN 7
Letos več hmelja KK KZ SI. Bistrica
20. avgusta 1972 so pričeli z
obiranjem hmelja tudi pri Kmetij-
skem kombinatu v Slov. Bistrici, ki
ima to zeleno zlato na 11 ha. Od
tega je 5 ha starega in 6 ha novega
hmeljišča.
Slabo vreme, ki je prevladovalo v
začetku obiranja, je bilo osnovni
vzrok, da pri obiranju hmelja, ki je
prav letos pokazal dokaj "lepe
rezultate, ni vedno dovolj obiralcev.
Med njimi pa je tudi letos v največji
meri opaziti otroke in žene. Večkrat
se v obiranje vključijo vsi člani
družine. Medtem, ko je v času
lepega vremena, ki ga je te dni zelo
malo, v hmeljiščih mogoče našteti
200 do 300 obiralcev, pa se to
število ob slabšem vremenu hitro
zmanjša. Pri KK KZ Slov. Bistrica
tako tudi ne morejo določiti točne-
ga datuma, do kdaj bodo hmelj
obrah. Odvisno je od lepega vreme-
na in števila obiralcev. Ves hmelj
tega kombinata za sedaj še obirajo
ročno.
Kljub temu,- da je KK KZ Slov.
Bistrica vsled dotrajanosti moral
opustiti v preteklem letu proizvod-
njo hmelja na 5 ha hmeljišča pa
pričakujejo, da bo letošnji pridelek
na preostalih hmeljiščih mnogo
ugodnejši. Tako predvidevajo, da
bodo na enem hektarju obrali okoh
14 centov hmelja, kar naj bi skupno
znašalo okoh 1400 kg ah 30.000
meric za razhko od preteklega
sušnega leta, ko so nabrah samo 900
kg.
Obiralci na področju bistriške
občine dobijo za nabrano merico
3,80 ND. Medtem ko še neizkušeni
obiralci naberejo dnevno poprečno
8—10 meric pa izkušnejši dnevno od
16 do 20 meric. Najspretnejši pa
tudi več.
Ker je v proizvodnji hmelja KK
KZ Slov. Bistrica član poslovnega
združenja STVRIA iz Žalca prodajo
temu združenju tudi ves pridelek.
Združenje pa jim nudi ugodne
kredite in strokovno pomoč pri
gojitvi hmelja ter v vzdrževanju in
širjenju hmeljišč na območju obči-
ne.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
Tudi v hmelju je prijetno. Ob šah in prijetnem pomenku hitro mine čas.
Pri tem pa ne zamudijo priložnosti, da bi nabrah kar največje število meric in
tako z izkupičkom zadovoljni pohiteh domov.
Prenovljena sola na Runču
Osnovna šola na Runču je podruž-
nična šola. Zgrajena je bila leta
1886 in od takrat bila nedvomno
večkrat na ta ah oni način urejeva-
na. Kljub temu je zadnji čas kazala
potrebo po temeljitem popravilu.
Le-to je bilo v načrtu že lansko leto.
Imeh so tudi denar, vendar niso mo-
gli najti izvajalca. Letos je bilo več
sreče in tako sedaj potekajo dela v
zaključni fazi, vendar ne bodo go-
tova tako, da bi se pouk lahko pri-
čel 1. septembra.
Dela od marca letos izvaja Stano-
vanjsko komunalno podjetje Ormož.
Najprej so uredili zadčve z vodo.
Znano je, da je zgradba šole na viso-
kem hribu in je zato voda zelo dra-
gocena. Imajo sicer studenec (glo-
bok 38 metrov!) vendar je glede vo-
de nezanesljiv, saj žejne večkrat pu-
sti na cedilu. Zgradih so torej cister-
no, ki „prime" 60 tisoč htrov vode,
ob koncu šolskega leta pa so pričeh
z adaptacijo šolske zgradbe. Popra-
viti ah kaico drugače urediti je bilo
treba mnogo stvari. Šola je dobUa
vsa nova vrata, severna in vzhodna
stran zgradbe ima nova okna, dose-
danja suha stranišča so zamenjah z
angleškimi ter tla in stene obložih s
keramičnimi ploščicami, zgradih so
npva stopnišča (dosedaj so bila lese-
na) iz betona in jih oblekh s podoh-
tom. Na vrsto so prišh tudi kletni
prostori, saj so jih v celoti adaptirah.
Tu so uredih šolsko mlečno kuhinjo
za otroke, ki je dobila povsem novo
opremo, vehko shrambo in slačil-
nico za otroke, kjer si bodo otroci
lahko na toplem sezuh blatne škor-
nje in nataknih copate.
Parket je bil v vseh prostorih šole
položen že nekaj let prej.
Polovico šolske zgradbe so hori-
zontalno in vertikalno izohrah od
vlage, v celoti zamenjah električno
napeljavo in vgradih nekaj dodatnih
svetlobnih elementov v učilnicah.
Popravih so tudi streho, sedaj pa je
na vrsti pleskanje vseh notranjih
prostorov šole in celotna ureditev
pročehj (fasade).
Osnovna šola na Ranču je tako
zadnja v vrsti desetih šolskih zgradb
na področju ormoške občine, ki je
bila deležna izdatnejših popravil.
Znano je, da je ormoška občina v
zadnjih nekaj letih v celoti uredila
svoj šolski prostor. V tem času so
zgradili eno povsem novo šolo, dve
pa dozidah in se lahko štejejo kot
povsem nove.
Sredstva za adaptacijo šolske
zgradbe na Ranču so prispevaU: Te-
meljna izobraževalna skupnost Or-
mož, Repubhška skupnost otroške-
ga varstva (za mlečno kuhinjo), del
sredstev pa je prispevala šola sama.
Vrednost investicije ah popravila
znaša 38 mihjonov starih dinaijev.
Tako bo šolska zgradba urejena za
nekaj let, postavlja pa se vprašanje,
kaj bo z učiteljskim kadrom. Sedaj
so ostah tam samo trije učitelji, ki
bodo morah poučevati pet oddel-
kov. To pa je skoraj nemogoče! Pe-
dagoški vodja šole na Ranču Mirko
Novak, ki se tudi odpravlja v Or-
mož, je izrazil upanje, da bo ma-
tična osnovna šola rešila ta problem
tako, da se bo eden izmed učiteljev
vozil iz Ormoža. Kako bodo reših
problem, bo sicer zanimivo, vendar
si mi raje zamishmo otroka iz teh
slabo razvitih vinorodnih predelov,
kako vehko doživetje bo zanj, ko bo
stopil v, lahko bi rekh, novo šolo.
Znano je, da gradnja šolskega si-
stema v Ormožu prehaja v drugo fa-
zo. Pri vseh osnovnih šolah bodo
pričeli graditi športna igrišča in telo-
vadnice. Pričakovati je, da Runč ne
bo spet zadnji!	jr
Zgradbo osnovne šole na Runču so od zunaj in od znotraj popravili in
obnovih.
Foto: J. Rakuša
IN ŠE KUHINJSKI NASVET
JUHAZ ŽLICNIKI IZ
MOŽGANOV
Potrebujemo sveženj zelenjave za
juho, majhno čebulo, 5 zrn popra, 3
žlice olja ali druge maščobe in 2
stroka česna.
Za žličnike pa: pol čebule, 2 žlici
olja, 10 dkg možganov, jajca, sol,
poper, zeleni peteršilj in žemljo.
Na olju pražimo polovico korenja
in pol čebule. ZaUjemo z vodo in
dodamo ostalo zelenjavo. Kuhamo
do mehkega, precedimo in zakuha-
mo žličnike.
Za žličnike: možgane prepražimo
na drobno sesekljani čebuh. Ko se
ohladijo, dodamo jajce, namočeno
žemljo, sol, poper in sesekljani
peteršilj. Zmes mora nekaj časa
stati, nato pa iz nje zakuhamo
žličnike.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972]
črešnjevec - vas napredka in
razgibane kulturne dejavnosti
Do vasice Crešnjevec je mogoče
priti po asfaltu in je okoli 5 km
daleč od občinskega središča.
Krajevna skupnost šteje skupno
okoli 1100 prebivalcev, sama vas
Crešnjevec pa ima okoli 400
prebivalcev v 110 gospodinjstvih. Za
hiter in uspešen razvoj te vasi je
pomembno vehko razumevanje in
medsebojno sodelovanje posamezni-
kov v reševanju krajevne problema-
tike in tudi pri organizaciji
kulturnega življenja. Prav ta pa je v
Črešnjevcu na prvem mestu med
vasmi bistriške občine.
Njihova prizadevanja na skoraj
vseh področjih ne ostajajo neopaže-
na, ne samo med prebivalci krajevne
skupnosti, ampak tudi med vsemi
občani občine. To še posebno velja
za obdobje zadnjih nekaj let, ko so
krajani s prostovoljnimi prispevki in
udarniškim delom pripeljah v vas
telefonsko žico, obnovili dom
kulture in zgradili več kakor dva
kilometra asfaltne ceste, ki jih je
tako tesneje povezala z občinskim
središčem. V naslednjih dneh pa
bodo dobili še novo vodno črpalko
za vodovod do naselja. To je samo
nekaj pomembnejših akcij, ki pa so
zahtevale od vsakega posameznega
prebivalca krajevne skupnosti veliko
organizacijskih sposobnosti, volje in
predvsem pripravljenosti na sodelo-
vanje s prostovoljnim delom. Težko
bi našteli še mnoge skupne ah
posamezne akcije, ki so jih krajani
izvedh z namenom olepšanja zuna-
njega videza naselja.
Čeprav se doseženih uspehov zelo
veselijo pa še vedno ugotavljajo nove
pomanjkljivosti, ki jih bo treba s
skupnimi močmi rešiti, da bi naselje
in celotna krajevna skupnost ugodila
željam prebivalcev.
Med pomembnejše težave sedanje-
ga časa v kraju navajajo slabo
vzdrževanje makadamskih cest na
območju te skupnosti. Dotrajah pa
so že tudi nekateri mostovi in jih bo
treba obnoviti.
Tudi podatek, da je bila vas
Crešnjevec še pred nekaj leti skoraj
v celoti kmečka vas, sedaj pa je v
njej še samo nekaj gospodinjstev, ki
se ukvarjajo samo s kmetijstvom,
zgovorno potrjuje hitro napredova-
nje njenega prebivalstva. Največ je
zaposlenih v Slov. Bistrici, medtem
ko se nekateri vozijo tudi v
oddaljenejše kraje.
Kljub vsestranskim prizadevanjem
pri urejanju domačih poslov, službo-
vanja, skrbi za reševanje krajevne
problematike pa vaščanom nikoli ne
zmanjka volje in časa, da bi se
posvetili kulturni in športni dejavno-
sti.
Ti dve dejavnosti sta aktualni v
jesenskem času in vse do prvih del
na poljih. Velikokrat pa se celo
primeri, daje potrebno domača dela
za čas potisniti ob stran, da bi se
uspešneje vključili v kulturno
dejavnost, kjer najuspešneje delujeta
trenutno moški pevski zbor in
dramska sekcija. Vsa dejavnost na
tem področju je vključena v
program kulturno umetniškega dru-
štva Crešnjevec, ki ima v te namene
sedaj tudi lepo obnovljeni kulturni
dom. Pevci kot dramska skupina
pripravijo vsako leto (predvsem v
mrtvi sezoni) številne kulturne
programe, dramska sekcija pa
pripravi igro, s katero gostujejo
(enako tudi pevci) v krajih v občini.
Večkrat se odpravijo na gostovanje
tudi izven nje. Nemalokrat gostuje v
Črešnjevcu pevski zbor ah kakšna
druga skupina v okviru medsebojne-
ga kulturnega sodelovanja, za kar
imajo prav vaščani Crešnjevca velik
posluh. To se kaže tudi v obisku
prireditev, ko je dvorana Doma
kulture skoraj vedno polna do
zadnjega kotička.
Govoriti o Črešnjevcu in ob tem
ne omeniti športne dejavnosti, bi
bilo prav gotovo pomanjkljivo.
Skoraj ni prebivalca, ki ne bi vsaj v
mishh sodeloval v dejavnosti odboj-
karskega kluba Crešnjevec, Id ima v
tem kraju že dolgoletno tradicijo in
vrsto uspelih uvrstitev na številnih
tekmovanjih. Krajani se veselijo
vsake njihove zmage.
Tekst in foto:
Viktor Horvat
Krajani Crešnjevca si skoraj ne morejo zamisliti, da v kateri od njihovih akcij
ne bi sodelovali pripadniki JLA, gamizije v Slov. Bistrici, s katerimi so vsa
leta gojili prijateljske stike. Skupni posnetki domačinov in pripadnikov JLA
pri postavljanju telefonskih drogov niso tako nobena redkost.
Toplice bodo, toplic ne bo
Tako se pogova^ajo ljudje, ko od
daleč z nezaupanjem zrejo v vrtalni
stolp geološkega zavoda iz Ljub-
ljane, la je središče pozornosti šte-
vilnih občanov ptujske občine.
Ko smo se prejšnji teden mudih
na delovišču geološkega zavoda,
smo zaprosih za kratek razgovor
vodjo te skupine delavcev, Mirka
Kraljiča, ki nam je povedal, da so do
takrat privrtah do globine 65 m in
seveda pri tem naletih na več vodnih
plasti. Ta voda je še mrzla, priča-
kujejo pa, da bodo nekako v globini
800 do 1000 m naleteli na izvire to-
ple vode, ki jo bodo potem izkori-
stih za turistične namene, saj bi na
tem mestu zgradiH topUce, ah pa
vsaj kopališče. Upanje, da bodo na-
leteli na izvir tople vode, vsekakor
obstaja, čeprav bo treba do takrat
počakati še nekaj mesecev, ker vsak
dan lahko (odvisno od zemeljskih
plasti) izvrtajo približno 15 m v glo-
bino.
Nadaljnje analize vode bodo tudi
pokazale, če vsebuje kakšne mine-
ralne snovi in če bi jo lahko upora-
bih v zdravihške namene.
Ce počakamo še nekaj časa, bo-
mo čisto gotovo lahko vedeU, kaj se
obeta Ptuju - kopahšče ah čisto „ta
prave" toplice. Karkoh bo, vsega bo-
mo veseh, da bo le kje kraj, kjer bo-
mo lahko namočiU in v vroči po-
letni vročini s plavanjem pregnaU
utrujenost iz teles.
S. S.
objava
Oddelek za državljanske zadeve Skupščine ob-
čine Ptuj ima večje število najdenih moških in žen-
skih dvokoles. Lastnike pozivamo, da se zglasijo v
pisarni oddelka v Ptuju, na Trgu mladinskih bri-
gad št. 1, drugo nadstropje, v sobi št. 25, najpo-
zneje do 6. septembra 1972 dio 12. uire s pismenimi
dokazili o lastništvu (gairantni list, .račun trgovine
s tovarniško številko dvokolesa) zaradi ugotovitve
lastninske pravice.
Najdena dvokolesa. za katera lastništvo do na-
N edenega ,roka ne bo dokazano, bodo prodana na
javni dražbi
dne 7. septembra 1972 ob 9. uri na dvorišču občinske
zgradbe (magistrata) na r.rgu mladinskih l^rigad
št. 1.
Iz pisarne oddelka
za državljanske zadeve SO Ptuj
Glasbena šola
OPD Svobode Ptuj
Vpisovanje za harmoniko in kitaro
Vpisovanje za harmoniko in kitaro v Glasbeno
šolo DPD — Svoboda Ptuj. bo v soboto. 2. septembra,
od 9. do 11. ure in od 15. do 16. ure v NARODNEM
DOMU — GLASBENA SOBA.
K vpisu morajo obvezno priti starši, sicer učen-
ca ne \pišcm(). Mesečna šolnina je din 45 in vpisni-
na (!in 5.
Učenci, ki so že obiskovali pouk v prejšnjem
šolskem Iciu. sc naj javijo za vpis k prejšnjemu
učitelj u.
Vodstvo šole
Pred kletko orangutanove samice
in njenega mladiča se je zbrala
množica gledalcev. Kadar je hotel
mali plezati po kletki, je stara samo
ravnodušno stegnila roko in ga po-
tegnila nazaj.
„Poglej jo no, opico," je rekla
žena prijateljici, „kako zadovoljna je
videti."
,,Kaj ne bo zadovoljna? " je odgo-
vorila ta. „Saj ima to, kar bi si želela
vsaka mati - štiri roke."
jjpl^IK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972
STRAN 9
$ pomočjo festivala...
se razkrivajo karakteristike
ggc. Da, to ni samo glasba
Jarejših in ne samo kmečkega
jlbivalstva, niti samo neizobra-
Lstva oz. polizobraženstva. Je
l^sovna glasba. Preprosta. Učinko-
^ Vendar ne plemeniti, ker ne
v globino. In niti najmanj ni to
«ša glasba V dolgem obdobju
Line akulturacije smo jo sprejeli
, prikrojili svojim razmeram,
tžnjam. Tudi izrazna sredstva.
Naša, resnično naša narodna
esem se izgublja. Koliko bolečine,
rpljenja, optimizma, življenjskih
adosti, vsakdanjosti, a kako priza-
eto, kako globoko izraža! KoUko
,pih starih pesmi se je že potopilo v
ecnosti? mishmo svojo boga-
tvo še kar naprej izgubljati?
Sprejemamo tudi novo glasbeno
nier. Predvsem mladi. Množična
omunikacijska sredstva (radio, TV,
a tudi gramofon in magnetofon)
pravljajo vlogo agenta, posredoval-
X Zelo učinkovito,
riisoče, desettisoče novih pesmic.
Preprostih. Pevnih. Plehkih. Brez
(rednosti, narejenih samo, da se
jobro prodajo. Cisto v stilu
tapadnega pehanja za dobičkom.
Množice sprejemajo to glasbo. Tudi
laše. Ne samo mladi, ne samo v
nestih, ne samo izobraženstvo. Tudi
aaše popevkarstvo je na tem nivoju.
Porazno.
Malo je tistih, ki se prepuščajo
težji glasbi, ki v njej iščejo del sete,
del življenja, odkrivajo problef^e —
pekoče, a rešljive, ker za človeka
mora biti vse rešljivo, na najbolj
koristen način, ki v njej slutijo
logajanje. In vse je tako čudovito
»dano. Ker to je glasba mojstrov.
• njej je zajeta klasika, pomešana z
azzom, rockom in še bi lahko
laštevali, da bi ne na koncu prišh, o
ronija, do narodnega melosa.
I Nova izrazna sredstva so se razvila
do mogočnih, neslutenih okvirov in
se še razvijajo. Malo je bilo nekoč
mojstrov, malo jih je danes. Prav
tako pri nas malo ljudi sprejema to
glasbo, kot jih je tudi nekdaj malo
sprejemalo glasbo enkratnih moj-
strov te lepe človekove kulture.
Kar odkrito poglejmo resnici v
obraz. Namesto dobrega, sprejema-
mo slabo. Nizek je naš kulturni
nivo. A potolažimo se (vedno se radi
tako tolažimo), da ni samo pri nas
tako. Vendar je drugje mnogo bolje.
MIMO TEGA, KAR SEM DO
SEDAJ POVEDAL, BI ZADEL ŠE
OB NEKAJ, KAR ME JE STRAHO-
)TTO ZBODLO V OCl IN SAMO V
OCl.
Verjamem, da so ptujski krčmarji
festivalskih dneh dobro zaslužih.
vec kot navadno.
Kriki pijanih, boleči, odurni,
Prostaški, so trgali tišino in se
pomešali s prijaznim, veselim
smehom. Pretepi. Kri. Alkohol. In
y>uko mladih je bilo med njimi!
elika večina. Da, resnično gre za
jobicek. Danes je še, a že jutri bo
guba, škoda naravnost pošastnih
razmerjih.
bi naše gostince in ne samo
P 'fjske, da naj poskusijo varovati
^ase bogastvo, mlade ljudi, ki bodo
kni-u^" tvorih jedro naše družbe, a
J^l^bo tistih, ki nikdar ne bodo
Dn?^^ tatova srečno pobrišeta s
^'"'no vrečo nakradenih stvari.
sva H ^^^ no, malce preštejva, koliko
•laanes prislužila," pravi eden.
p'i "Jf^i k hudiču! Jaz sem utrujen,
pi^pjva do jutri, saj bo v časo-
okusili tega in bodo propadh prej,
da naj od slej ne prodajajo
alkoholnih pijač mladim, a se bojim,
da tvorijo hladen, preračunljiv,
brezsrčen stroj, kot da ti ljudje ne bi
imeli svojih lastnih otrok in jih ne bi
prizadela in bolela usoda takih,
kateri propad zdaj še samo
podpirajo.
*Naj nihče ne reče, takih propada-
jočih mladih ljudi, ki jim je vzrok
tragedije, poglobljen z osebnimi
problemi, alkohol - ni.
Dajte jim na razpolago vse
brezikoholne pijače, Id jih imate.
Še več. Povečajte izbiro, le tega
strupa, uničevalca življenj, mladim
ne prodajajte.
Naj vas ne zavaja ta resnica, po
katerih tako čudovito poje mlad
glasbenik:
Tako zelo morate tekati,
da ostanete, kjer ste.
Tako zelo delate,
tako težko zaslužite,
tako lahko porabite.
Več imate, več žehte -
spirala brez konca.
Ne, ne težite za tem, ne na račun
propada mladih življenj. Kako
grozna je resnica, da to ravno zdaj
počenjate.
K.
Bistriški upokojenci
o svojih problemih
Dopustniški meseci upokojencev
občine Slov. Bistrica niso motili, da
ne bi za nedeljo, 20. avgusta 1972
skliqah letnega občnega zbora. Zbo-
ra se je udeležilo nad 200 najstarej-
ših Bistričanov in je bila dvorana v
novem „Šarhovem domu" zasedena
skoraj do zadnjega kotička.
Tako vehko število udeležencev je
pomenilo tudi uspešno dejavnost
zbora, na katerem so posvetih po-
sebno pozornost pomanjkanju obve-
ščenosti (ah bolje rečeno neobve-
ščenosti) zakaj so jim v zadnjih
nekaj mesecih od pokojnin odtego-
vali določeni dodatni procent.
Kljub temu, da so to neugodnost
udeležencem obširno objasnih in po-
udarih, da so to sredstva, ki bi jim
jih morah odtegovati s porastom
pokojnin, pa tega niso štorih in je
tako potrebno plačevati sedaj še za
nazaj prispevek za obnovo in grad-
njo šolskih prostorov, za kar so se
pred petimi leti odločih prebivalci
občine, tudi upokojenci, katerim so
od pokojnin odračunavali, niso pa
pri tem upoštevah zvišanja pokoj-
nin. Kljub temu, da so po pojasnje-
vanju udeleženci zbora to prejeh z
razumevanjem, so pripominjah, da
bi bilo treba, preden so pričeh z
odtegovanjem vsaj vse prizadete ob-
vestiti, ne pa pričeti z odtegovanjem
brez pojasnila. Da bi to zadevo v
čim krajšem času pojasnih vsem
upokojencem, je bila izvoljena po-
sebna komisija, ki bo obiskala vse
večje kraje občine.
V nadaljevanju so udeleženci raz-
pravljali še o predlogu pokojnin-
skega in invalidskega zakona in se
zavzemali za to, da bi naj pokojnine
obdržale vrednost, kot jo imajo ob
upokojitvi.
Obširno so razpravljali tudi o pre-
tekli dejavnosti, predvsem o otvo-
ritvi novega „Šarhovega doma" upo-
kojencev v Slov. Bistrici ter obnovo
nekaterih stanovanj upokojencev v
ostahh krajih občine. Z doseženim
pa še vedno niso povsem zadovoljni,
žehjo si še nove in šuše dejavnosti,
ki je prav z otvoritvijo doma v Slov.
Bistrici dobila tudi nove možnosti.
Delovni program za prihodnje man-
datno obdobje vsebuje naslednje:
-	zavzemali se bodo za dograditev
še dveh traktov doma upokojencev;
-	stremeh bodo za to, da se v
petletnem obdobju dogradi stano-
vanjski del doma upokojencev v
Slov. Bjstrici ter razširi število stano-
vanj ža upokojence v Poljčanah na
Pragerskem in v Oplotnici;
-	pripravih bodo seznam vseh
socialno šibkih in onemoglih upoko-
jencev v občini in jim v okviru
možnosti nudih pomoč;
-	poskrbeh bodo za organizirano
družabno življenje upokojencev;
-	še nadalje bodo organizirali
daljše in krajše izlete in pri tem
nudih solidarnostno pomoč socialno
šibkejšim članom;
-	pri „Šarhovem domu" bodo
uredih park za upokojence;
-	še naprej bodo nudili pomoč ob
smrtnih primerih upokojencev glede
ureditve družinskih pokojnin njiho-
vih družinskih članov;
-	ker bo z 1973 letom prenehal
izhajati „Upokojenec" bo treba or-
ganizirati nove oblike obveščanja
upokojencev.
Da bi sklepe kar najuspešnejše
realizirali, so na občnem zboru izvo-
hh 9-članski upravni odbor 4 pover-
jenike in 5-članski nadzorni odbor.
Na prvi seji odborov bodo izvohh
predsednika društva.
vH
PARADIŽNIKOVA JUHA PO
PRIMORSKO
Potrebujemo: pol del namiznega
olja, malo ze}ene, vodo, sol, 20 dkg
paradižnikove mezge, zelen peteršilj
in poper.
V hladno olje denemo paradižni-
kovo mezgo	hladno vodo,
dodamo očišč . oprano in na
koščke zrezan zeleno, poper in sol.
Kuhamo 15 do 20 minut na
zmernem ognju. Pred serviranjem
dodamo sesekljan peteršilj in listje
zelene, da s kuhanjem ne izgubita
svoje hranilne vrednosti. V juho
zakuhamo riž.
Nekega vinskega bratca so vpra-
šah, kaj bi si želel, če bi mu izpolnih
tri želje.
„Najprej pivo, toliko, kohkor bi
ga sploh mogel spiti!"
,,Nato klobase, do sitega."
„Ce dobro premislim, bi prav.:a-
prav še nekaj piva ne škodilo."
Vpisovanje v glasbeno šolo Ptuj
za šolsko leto 1972/73.
Vpisovanje v glasbeno šolo Ptuj bo dne 4., 5. in
6. septembra od 9. do 11. uire in od 15. do 17. ure
v prostorih glasbene šole.
Poučevali bomo naslednje instrumente: violino,
violončelo, kontrabas, klavir, trobila (trobento, rog,
pozavno), pihala (klairinet, flavto, picolo) in blok-
flavto.
Otroke od 5. leta starosti dalje vpisujemo v
glasbeni vrtec, učence 1., in 2, irazreda osnovne šole
v pripravnico in oddelek za blokflavto.
Učenci se lahko vpišejo tudi samo za predmet
nauk o glasbi.
Informacije dobite v pisarni glasbene šole.
Hrvatski trg 3, dnevno od 9. do 11. uire, tel. 77204.
Posebno opozorilo!
Vabimo dečke in deklice od devetega do trinajstega
leta starosti, da se prijavijo v pripravljalni oddelek
za pihalni orkester. V tem oddelku je brezplačen
pouk trobil in pihal proti obvezi, da se bodo uspo-
sobljeni učenci vključili v pihalni orkester v Ptuju,
Lastniki motornih vozil, pozori
01)veščamo vas, da je SIGMA Ptuj odprla v Ormo-
žu novo trgovino z rezervnimi deli za vozila ZA-
STAVA, ŠKODA, NSU ter motorna kolesa MZ in
TOMOS.
Obiščite novo trgovino, kjer boste hitro in solidno
postreženi.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972]
MIRKO ŠOŠTARIC:
Izleti v ptujsko okolico
in preteklost
(Nadaljevanje)
S Ptujske gore je doma romanist,
pesnik Anton Turk ter podpolkov-
nik Davorin Žunkovič, ki je v svojih
številnih delih dokazoval, da so
Slovenci praprebivalci Evrope, ki so
šegah tja do srednje Anglije in
matematik ter astronom Matej
Vodušek.
V takih razmerah sta po trideset-
letni vojni seveda cveteh vražever-
stvo in čarovništvo in iz Podlehnika
so iz let 1695 in 1701 znani
monstruozni čaroVniški procesi. 26.
maja 1695. so pri Sv. Trojici v
Podlehniku sodili Marini Šep, 50 let,
zaradi copranja; sodil in zashševal je
z mučenjem dr. P. S. Apostel iz
Celja. Marini so 4. junija z mečem
odsekah glavo ter jo na grmadi
sežgah. Zanimiv je sodnikov stro-
škovnik za sodni postopek v
skupnem znesku 37 fl 48 kr: 9
dnevnic, ogled hudičevega znamenja
(45 kr), zashševanje s torturo
dvakrat po 45 kr, in dr., posebej
stroški pisarja, biriča (tudi si je
zaračun^ ogled hudičevega zname-
nja), striženje, tortura, obglavljanje,
sežiganje, zagrebanje pepela, slav-
nostno kosilo, vse zelo natančno
protokolarno obračunano — suma
sumarum etc. Vsebinsko pestrejši je
protokol procesa V Podlehniku julija
meseca 1701 proti Klanešnikovi
ženi, podložnici minoritov. Ko so jo
„privih", je v mukah pač priznala,
kar so od nje sodniki želeli izvedeti
in vse je v protokolu vestno in
natančno zapisano, kako jo je hudič
zavajal in ji dal jesti začarano
gibanco (Gobaenzen), nato jo je s še
eno žensko dvignil v zrak in odnesel
na Rogaško goro, kjer so jedle
(žgance in češnje v času cvetenja, da
ne bi obrodile), pile in plesale;
podrobno je opispo, kako so bila
omizja pogrnjena in razsvetljena. Z
zhm duhom Simekom je tudi
grešila. Kaj vse niso visoko-
spoštovani in pooblaščeni sodnik dr.
Apostel hoteh izvedeti — vse
pregrehe in sodelavke in kake
počutke so imele pri grešenju, vse to
je mogla tako nazorno izpovedati
samo pod vplivom drog (mak ali
rženi rožički) kot ugotavljajo
raziskovalci te mračne dobe. So-
dniki so sadistično izrabljali svojo
moč in ljudsko vraževernost, vse pa
baročrlo bujno protokohrah - Zi
nas: „ . . . Bekhent, das sie sich mil
ihrem boessen Feindt, Nambens
Schimeckh nicht oefter als ainmahl
fleischlichen versindiget . . weh-
cher ein khalten reverondo Schamb
wie ein Eyss Zapffen gehabt, ist
aber balt gleichwie ein Haan fertig
worden . ." Pred nekaj leti je
Klanečkovca zhla neurje z Rogaške
gore čez ,, Spi tal" (Prevala?) in
proti Trem Kraljem na Hrvaškem
(na Ravni gori). Na leto je tri do
štirikrat letela v coprniški družbi na
Brezovo goro, Rogatec in Pohorje,
kjer je v času cvetenja jedla češnje,
jabolka in slive. Pred štirimi leti je
na Sentjanževo na predvečer letela s
Katarino Krištofličko in Lucijo
Flajšmanko na Brezovo goro, od tod
pa na Rogaško goro. Iz zapisnikov
lahko razberemo neverjetno revšči-
no ljudstva ter omejenost sodnikov,
ki so takrat šteli v vrh t. i. družbene
ehte!^.
' (Nadaljevanje prihodnjič)
Razstava
ob 30 letnici Slovenskogoriške čete
Razstava, ki jo je za občinski
praznik pripravil Pokrajinski muzej
Eod pokroviteljstvom Skupščine ob-
ine Ptuj, prikazuje zgodovinski
razvoj čete od ust^ovitve do konca
njenega obstoja. Že na začetku je
treba omeniti, da zaradi kvalitete,
vsebinske in kronološke pregledno-
sti niso zajete vse pripravljene in
neizvedene akcije Slovenskogoriške
čete samostojno ali v povezanosti s
člani ptujskega okrožne^ komiteja
KP in OF, niso našteta imena vseh
sodelavcev in postojank čete in
okrožnega komiteja, kakor tudi ne
vsa imena ustreljenih in poslanih v
koncentracijska taborišča.
Ustanovitev čete ni bila spontana,
temveč je le-ta plod temeljite
politične, propagandne in organiza-
cijske priprave, ki so jo izvedli člani
KP pred in za časa okupacije.
Ustanovitelji, člani ptujskega okrož-
nega komiteja KP, so skrbeli za njo
in jo aktivirah, v njo vključevali svoj
kader, mobilizirali borce, odj
vse vrste izdajalcev in dvj.
borbeni duh v vseh vrstah p^
cev, ne ^ede na njih politij,
versko pripadnost in prepričanj,
Slovenskogoriška četa, ustajj
na v času, ko je bil okupat^
višku svoje moči, ni le borbeni
razpoloženja prebivalcev, te
tudi njih nadaljnji proces difen
cije na patriote in koristo
slaatka izraz idejne pohtičnen
jenosti in povezanosti na ei
močno poudarjene zavesti do j
ne pripadnosti med prebivalci
skega okolja na drugi strani.
Slovenskogoriška četa je bilj
partizansko organizirana enot
ptujskem področju, ki je za
njenega obstoja hkrati najaktiy
in najuspešnejša enota v vzk
Sloveniji. Od ustanovitve dol
je skozi herojske podvige z*
med ljudmi, povzdigovala njili
benost in oznanjala boj za naa
no, politično in gospodarsko
boditev ter nadaljno krepitev'
nosti delavskega razreda. ,
Čeravno je bila četa več ali;
navezana na določeno ozemlje
na del zahodnih Slovenskih g«
dajala varnost prebivalcem
nasiljem okupatorja. Ne le izvi
sklepov sestankov v Kicaiji
likvidaciji okupatorjevih ovadi
ampak tudi njene akcije kažeji
je četa varovala varnost prebivi
njih svobodo in samostojno
danih pogojih na eni in vodili
podporne osebe na drugi strani
Razstava bo zopet odpti
razstavnem paviljonu Dušana
dra od 4. 9. do 14. 9. 1972. 1
ORFEJ JE ŠEL V KRANJ
(Nadaljevanje s 4. strani)
brani v petkovem in sobotnem
festivala so se še enkrat predsi
občinstvu, med najboljšimi pas
brah naslednje: nagrado za ansai
iz zamejstva je dobil ansambel
zeta Hledeta iz Števerjana pri
rici, Jože Slodnjak in Ivan Mala'
si dehta nagrado za najboljše 1
dilo v narečju za pesem Micika,
je izvedel ansambel Vandrova
Ptuja, Marjan Stare je prejel naj
za najboljše besedilo, ansambel
Zajca se je najboljše odrezal ko
s svojo instrumentalno izvedbo,
Ašič si je s svojo Razigrano hi
niko priigral nagrado kot na|
kvintet, najboljši debitant je bi
ninski instrumentahii kvintet,
lepše je zapel kvartet Zvončel
cinstvu pa je najbolj ugajal P
pihalni ansambel, ki je dobil
večje število glasov. Ostala nait
še ena nagrada, ki jo je radio
letos prvič podehl in sicer m
šemu ansamblu, ki se je pred
na festivalu. Dragi bralci, kot v
na letošnjem ptujskem festiva
bilo torej vse v znamenju naj. ■
vam torej zaupam še to, kateri
ta ansambel, je za svoj naj ■ ■
nesel iz Ptuja bronastega Orfej
lo akademskega kiparja Vil
Gojkoviča iz Ptuja. Strokovni
misija je zaupala kipec ansa
Rudija Bardorferja in kv!
Zvonček iz Kranja. V revijskeni
festivala so zaplesah in zaigrali
je iz madžarskega mesta Na)
nisze.
Tako, 4. festival je srečno 2
mi. V nedeljo ga je v nekaj bc'
zaključil predsednik skupščine
ne Ptuj, Franjo Rebernak.
Tekst: S. S. Foto: S
Haloze na platno
Bori je s svojo sUkovito okohco
letos že četrtič zapored gostitelj
slikarske kolonije, ki je zaživela leta
1969 ob 1900-letnici Ptuja. Tri leta
doslej so prihajah sem v ta prelepi
halogi svet umetniki, priznani
slikarji, ki so jih lepote narave tako
prevzele, da so jih s svojimi čopiči
in barvami prenesli na slikarsko
platno in predstavili ljudem Haloze
v taki luči, kot jih vidijo oni sami, s
svojimi očmi, kakor jih sprejemajo
njihova srca. Ta generacija, ki je
prišla na Bori letos, se je odzvala
vabilu upravnega odbora ptujske
slikarske kolonije, sestavljajo pa jo
sami mladi umetniki, stari do 35 let.
V četrtek, 24. avgusta so se na
Borlu zbrali naslednji slikarji:
Winifried Tonner iz Regensburga v
Nemčiji, Vlado Jakehč iz Splita,
Slavko Mitič iz Arandželovca,
Barbara in Matjaž Vidic iz Maribora,
Nikolaj Beer iz Križevcev, Toth
Lazslo iz Szombathelyja na Madžar-
skem in Tone Marolt iz Kranja
Mladi slikarji bodo ostah na Borlu
10 dni in bodo v tem času nashkali
več slik, od katerih bodo najlepše
izbrane za razstavo, ki bo prihodnje
leto v Ptuju.
Slovesnosti, ki je bila v prostorih
borlskega gradu, so se poleg že
omenjenih gostov udeležili še
predsednik upravnega odbora 4.
slikarske kolonije dr. Vladimir
Bračič, tajnica Mira Brusova,
ravnatelj pokrajinskega muzeja v
Ptuju, prof. Jože Curk, prišel pa je
tudi predsednik skupščine občine
Ptuj Franjo Rebernak.
Zbrane je pozdravil dr. Vladimir
Bračič, ki je med drugim izrazil tudi
željo, da bi se mladi umetniki tudi
čez leta vračah v ta lepi svet med
zelenimi vinogradi, kjer živijo še,
vedno preprosti Ijud^, ki se dan za
dnem borijo za lepše življenje.
Prepričani smo, da bodo mladi
umetniki z najrazličnejšimi izrazni-
mi oblikami vdihnili pokrajini na
platnu tudi kanček življenja, kot ga
živi, čuti in pozna preprost haloški
človek.
Med gosti je bil tudi karikaturist Remigi Bratož, ki si je med shkarji takoj
poiskal svoje žrtve" in jih v trenutku postavil na papir. Žrtev pa je mladi
splitski umetnik Vlado Jakehč.	Tekst in foto: S. S.
jjpl^IK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972
STRAN 11
Studenice
Studenice leže v ozki dolinici ob
vzno^u Boča. Kraj je še ohranil
"poln kmečki videz, učinkovito pa
L zaključuje mogočno ozadje
Gozdnatega Boča. Ce se človek pelje
^ cesti in gleda te ponosne vrhove,
L se strmo dvigajo nad vasjo, dobi
Jltjs, da hočejo zaščititi nekaj
neprecenljivega, svetega, da ta mala
vasica skriva v sebi dragoceno
zgodovino .
Vtis ni varljiv. To potrjujejo
lazviine samostanskega gradu, oko-
li katerega se suče legend, da je na
zunanji strani še vedno opaziti sled
krvi lastnikov, ko so jih uporniki na
tistem mestu pobili. Obenem nam
to tudi potrjuje nekdaj mogočni
samostan, v katerem sedaj stanujejo
stranke in se že na pol podira.
Legenda pravi, da so to nove
Studenice. Stare so bile na Zormilah
in ker so bili Studenčani brezbožci,
so se ugreznile. Na tistem mestu pa
so sedaj velike jame.
Današnje Studenice so bile prvot-
no last krške škofije in se 1. 1249
imenujejo „Studenitze iuzta contr-
minium Poelschach". Tu blizu je
bila že v času Rimljanov naselbina
in se je ob Dravinji vila rimska cesta
od Celja proti Ptuju. Ob že v antiki
znanem izviru je bil tu ustanovljen 1.
1215 hospital s cerkvijo. Sofija
Rogaška pa je 1. 123T ustanovila
samostan sv. Dominika. Sofija je
bila hči bogatega/rogaškega graščaka
Alberta. Okrog 1. 1224 seje omožila
s plemenitim gospodom Rikorjem iz
Junske doline na Koroškem in je po
očetu podedovala posestvo okoli
^udenic in graščino Zreistein na
Dravskem polju. L. 1237 ji je umrl
"lož in Sofija je ostala vdova brez
otrok. Odločila se je, da se bo
odpovedala posvetnemu življenju in
zaprla za samostanske zidove.
Ustanoviteljica studenškega samo-
. stana je še isto leto (1237) začela z
gradnjo.
Studenice so bile takrat, težko
oostopna vas z desetimi hišami in
^gosto so jo ogrožale poplave. Da
Je izbrala ravno ta odmaknjen kraj
^ tesni soteski pod Bočem, je bila
R v^^ značilnost samostanov. Sestra
pikica ji je v ta namen darovala štiri
vasi na Dravskem polju. Po 1. 1277
Sofija umrla in se odrekla zemlji
vse darovala samostanu. Njene
l^osti počivajo pod današnjo cerkvi-
jo- L. 1277 je škof Ditrich prezidal
, "Mo cerkev v samostansko. V 14. in
stoletju je bil studeniški
«"iostan eden najbogatejših, k
mur so seveda veliko pripomogle
1 ■ te nun. Toda s svojo razkošnostjo
P^^abljal uporne kmete in Turke.
° pa je zajel samostan protestanti-
zem, je nastopil zanj zelo kritičen
čas. Prednica Barbara, ena redovnica
in še dve dekleti so živele zelo
prostaško življenje. Da bi samostan
reših in uvedli strogo življenje, kot
je vladalo za časa Sofije, so izvohh
novo prednico Uršulo, ki pa je bila
skrivna luteranka. Kmalu so ji
stopili na prste in izvohh zopet
novo, ki pa je pobegmla in se
omožila. Samostan se je že zelo
majal in če se ne bi zanj zavzel
patriarh, bi razpadel. T^at je
stezal po njem svoje pohlepne rbke
tudi grof Tahi, graščak iz Statenber-
ga, vendar je delal račun brez
krčmarja. V red ga je zopet spravila
prednica Rachter, ki je umrla 1.
1582. Njen nagrobnik je še sedaj v
studeniški cerkvi, levo od vrat poleg
kropilnika. L. 1635 je samostan
trpel pod vpadi kmetov in zoi^t se
je začel nevarno majati. Pojavile so
se nepojasnjene zarote proti priorki
Hekni Mirkozi de Markoviz. Nune
pa so bile obdolžene, da mešajo
strupe. Stanje se je kmalu izboljšalo
in redovnice so se zopet z vso
vnemo predale svetemu življenju.
Tako so med leti 1642-1648
postavile cerkvi sv. treh kraljev, sv.
Lucije in povečale samostansko
cerkev ter dale narediti orgle, ki jih
še danes uporabljajo. Nune so vneto
delale vse do 1. 1782, ko je samostan
ukinil cesar Jožef II. Legenda pravi,
da je prišel cesar, preoblečen v
berača v Studenice in se ustavil pri
krčmarju. Vprašal ga je, kje bi se
dalo tod dobiti kaj za pod zob.
Krčmar ga je napotil v samostan. Ko
so nune zagledde berača, so začele
godrnjati in po daljšem moledovanju
so mu le dale lonec plesnivega
fižola. Preoblečen berač se je
ponižno zahvalil in odšel nazaj h
krčmarju. Ko ga je ta vprašal o
sprejemu, je berač raztrgal beraško
suknjo in preplašeni krčmar je
zagledal bleščečo uniformo samega
cesarja, ki je samostan s skopušnimi
nunami kmalu ukinil. 1787 pa gaje
zajel požar. Po zaslugi graščaka
Sprovitza so samostan nasehle
šlezijske magdalenke. 9. maja 1949
pa so ga popolnoma razpustili.
Tako ima ta mala vasica res
zgodovinsko preteklost. In kdo
sploh ve zanjo? Zgodovinarji in ti
ljudje, ki se ozirajo za razpadajočimi
samostanskimi zidovi, za nekoč
čudovitim obzidjem in vrtom, zdaj
preraslim s praprotjo in plevelom.
Zanjo ve ponosni Boč, priča davne
preteklosti vasi ob svojem vnožju in
mogočna drevesa, ki otožno ječijo,
ko gledajo kako razpada to, kar so
spremljala stoletja in stoletja.
Janica Rojs
Požar v Zabovcih
v noči od 23. na 24. avgust je
izbruhnil požar na stanovanjskem
poslopju Jakoba Kjisoviča iz Zabo-
vec št. 21. Rdeči petehn se je pojavil
najprej ob stojalu za električno na-
peljavo in se potem bhskovito razši-
ril po vsem ostrešju, zajel pa je tudi
gospodarsko poslopje in ga v celoti
uničil.
Ognjeni zublji so uničili vso krmo,
in deteljo, zgorel je ves pridelek pše-
nice, prav tako pa tudi trije še ne-
omlačeni vozovi žita, ki so bili pod
gospodarskim poslopjem.
Ko smo se naslednji dan mudih na
pogorišču, se nam je nudila žalostna
shka, ko je od nekdaj veUkega po-
slopja štrlelo v zrak le še ožgano zi-
dove, iz kupa krme, ki je bil na po-
gorišču, pa se je še vedno kadilo. Po-
vprašah smo po gospodaiju, pa so
nam ljudje, ki so samo nemo opa-
zovali ožgano tramovje in komisijo,
ki je raziskovala in ugotavljala vzro-
ke požara, povedah, da je že več let
skoraj popolnoma prikljenjen na po-
steljo. Poiskali smo ga v njegovi hiši,
nasproti pogorišča, ki je na srečo
platnen ni dosegel. V sobi sta sedela
z ženo Terezijo in na obrazu so se
jima poznah sledovi neprespane no-
či in prestanega strahu ter panike, ki
je zavladala, ko so sredi noči zagle-
dah ogenj na domačem dvorišču.
Povedala sta nam, da sta sama in
da nimata nič otrok. V hiši, ki je
zgorela, je stanovala delavka, ki jima
je na stara leta pomagala pri delu.
Ona je tudi prva opazila plamen in
to šele' tedaj, ko se je že razširil na
celo ostrešje". Gospodar Jakob in že-
na Terezija sta že oba stara nad
70 let in še vedno garata in delata na
svojem posestvu. Imata 6 glav goveje
živine in konja. Živino so še pravo-
časno reših in jo spravih na varno.
Da je življenje še težje, je gospodar
Jakob že dolgo leta bolan. Sedaj so
ostah popolnoma brez vsega, nimajo
niti krme, da bi nakrmih živino, ki
je pri bližnjih sosedih. Na vprašanje,
če so imeh karkoh pri hiši zavaro-
vano, sta dejala, da ne, saj ni bilo
denarja, da bi plačah zavarovanje.
Udarec je torej toliko večji. .
Komisija, ki je raziskovala vzro-
ke požara, v času našega obiska še ni
mogla dati natančnejših podatkov,
iz vsega pa je razvidno, da je ogenj
izbruhnil zaradi slabe električne na-
peljave.
Tekst in foto: S. Spolenak
Ostalo je le pogorišče
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža in
očeta
FRANCA KOCEVARJA
sodarskega mojstra iz Obreza
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
znancem in prijateljem, ki so nesebično priskočili na
pomoč v težki bolezni in v trenutkih ob smrti. Po-
sebno se zahvaljujemo dr. Borisu Vovku in vsem
drugim zdravnikom Zdravstvenega doma Ormož, se-
stri Venčeslavi Rizmanovi in babici Kristini Jane-
žičevi, ki so pokojnemu lajšali trpljenje. Zahvala tudi
duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za
odpete žalostinke, govornikoma, darovalcem vencev
in cvetja ter središkim obrtnikom za spremstvo z
društvenim praporjem na pokojnikovi zadnji poti.
Obrež in Cirkovce, dne 24. avgusta 1972
Žalujoči: žena Angela, sinova Marijan in Jože ter
hčerka Milica z družino.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972]
Ludvik, Nevenka in Anica preživljajo
počitnice na radiu
(Nadaljevanje in konec)
Spoštovani bralci, v prejšnji
številki smo vam predstavili dva
bivša dijaka, ki preživljata počitnice
na ptujskem radiu in le še tu in tam
obujata spomine na prijetne in
žalostne dogodke v šolskih klopeh,
ki so že za njima. Ludvik in
Nevenka sta rešena težav, enemu se
je matura izmuznila, drugi jo je
srečno prebredel. Anica, naša tretja
znanka pa bo okusila vse lepote
maturantskega življenja v bližnji
prihodnosti, saj se ji bo že jutri
začel pouk, z jutrišnjim dnem bo
prestopila med maturante tudi
uradno - neuradno so si ta naziv
pri do bih že s predajo ključa pred
šolo, junija letos.
Da mish čisto resno na šolo, sem
se prepričala ob neki priložnosti, ko
sem na potepanju pri sosedovih na
oknu zagledala cel kup skript.
Zgrabila me je radovednost in takoj
sem se zapičila vanje. Seveda,
knjigovodstvo, poslovanje, uzance,
ekonomika. Kje so že tisti lepi časi,
ko smo bih mi maturantje? Kje je
že mesec junij, ko smo izgubih ta
zveneč naziv? Za nami so prišh
drugi, tisti, ki smo jim včasih za šalo
pravili zelenci. In tudi njim bo leto
hitro minilo.
Pri sosedovih se večkrat oglasim,
zadnje čase, ko so se pripravljali na
festival, me je večkrat odneslo k
njim. Naša znanka Anica je vse
dneve sedela za pisalnim strojem in
pridno tolkla po njem, prepisovala
besedila pesmi, pisala najrazhčnejše
stvari in se na sploh čisto posvetila
strojepisju. Včasih sem ji kar
zavidda, ko je pisala na tako
imeniten stroj, s katerim se moj
Tops ne more niti primerjati. Rekla
mi je, da rada piše na stroj in da ji
delo ugaja. Pa kako ji ne bi, ko dela
v takem mladem kolektivu, kjer se
lepo razumejo med seboj. Letošnji
festival jim je dal spet precej dela in
tako je Aničina pomoč radijcem kar
prav prišla.
Mimogrede sem jo povprašala,
kako se kaj počuti sedaj, ko bo
treba iti spet v šolo, pa je rekla, da ji
je že kar nekam dolgčas po sošolcih
in sošolkah. V razredu se namreč
zelo dobro razumejo in zato se
dvomesečna ločitev kar pozna. Kot
četrtošolci so verjetno že v tretjem
• letniku kaj premišljevali, kam bodo
ŠU na zaključni izlet, ki je krona
vsemu štiriletnemu delu in trpljenju
v šolskih klopeh. (Tisto o trpljenju
je bolj tako - nek izgovor namreč
mora biti.) Na moje vprašanje se je
samo nasmehnila in rekla, da so
mislih že tudi na to, vendar je vse še
v oblakih in ni še nič gotovega.
Odpravih bi se namreč radi v Pariz.
Pa niso kar tako, ti naši bivši
„zelenci". Žehm jim le to, da ne bi
veter razgnal njihovih oblakov in jim
porušil načrta, ki je res imeniten.
Ko sem jo povprašala, če bi vzeh še
koga s seboj, je samo molčala Jaz
pa sem že na tihem upala, da se bom
lahko drugo leto sprehajala po
Parizu in občudovala lepote v stilu
Ludvika XIV. Škoda.
Anica se je torej s knjiganu
oskrbela, dobre volje za zače
novega šolskega leta ji tudj
manjka, sedaj je vprašanje
nagrada, ki jo bo dobila za
delo. Prepričana sem, da bo i
lepa, saj imajo sosedovi (Jm
posluh za prazen dijaški žep,
kako ga ne bi ime h, ko ni še do;
tega, kar so sami drgnili šoji
klopi.
Moja sogovornica se vozi
Pobrega. Ja, pa ne s kolesom.)
včasih že, ampak večinoma ose
svojega železnega konjiča in
zapodi proti Ptuju. Spet me jenej
pustila zadaj. Jaz se namreč mot
hočeš nočeš cijaziti s koj
(neuradni naziv za pony kolo, pa
na motorni pogon), ona pa je
prestala šoferski izpit A kategoi
Sedaj pa hodi v tečaj za avto. Pa
še kdo reče, da se „naši zlati mlai
ne godi dobro", vzdihnem včai
ko pomishm, kako so hodili
službo naši očetje in matere, ko
ni bilo jeklenih konjičkov in koj
Ker me je čas že priganjal, %
hitro odšla domov, še prej pa
pogledom ošvrknila kup skripti
oknu in si po tihem mislila. I^«
srečo si imela, da si se izmazi
poglej, kohko papirjev si mon
preglodati, da si premagala matw
Anica, tudi ti se sedaj pripravi, saj
pred teboj še eno dolgo, a vseei
kratko, pestro, in zelo lepo leto.(
vas maturantov pa je odvisno, če
boste z delom in pridnos^o za
življenje med šolskimi zidovi
olepšat. Pa vso srečo!	S
Anica za ,,čudežnim pisalnim strojčkom", ki zna vse drugo, le tipkati noče
sam.
RODILE SO:
Frančiška Fištrovič, Mihalovci 1
-	Mileno; Ana Kolarič, Podvinci
120 - Darjo; Miiihca Munda,
Sodinci 9 - dečka; Katarina Prevolj-
šek, Kočice 72 - Martina; Snežana
Planine, Dravska, 3 - j^uanito;
Majda Petrovič, Cesta Olge Meglič
17 - Tomaža; Terezija Korže,
Grdina 29 - deklico; Nada Novak,
Zagrad n.h. - Gorana; Lizika
Toplak, Placar 64 - Andreja;
Štefanija Kocuvan, Hutinski 14 -
Jasno; Terezija Weis, Podvinci 107
-	Majdo; Marija Pečnik, Popovci
28/a Martina; Terezija Habjanič,
Stara cesta 28 - Katjo; Frančiška
Petrovič, Trnovska vas 44/a -
Martina; Marija Burg, Pristava 5 -
Avguština; Rozina Zelenko, Krčevi-
na 23 - Alenko; Elizabeta Kocmut,
Podgorci 58 - deklico; Irena Kojc,
Grkulane 43 - dečka; Štefanija
Šešerko, Rogoznica 17 - Romana;
Frančiška Perkovič, Vitomerci 2 -
Brigito; Marija Zoreč, Grajena 40 -
deklico; Danica Goričak 45 -
Bernardko, Juhjana Senčar, Potrče-
va 56 - Tanjo; Pavla Anderlič,
Sodinci 57 - Mirana; Cecilija
Šmigoc, Trdobojci 20 - Konrada;
Ana Levičnik, Pohorje 17 — Boruta;
Marija Cuš, Placar 13 - Andreja;
Danica Taciga, Breg 6 - Gorazda;
Zalika Gumilar, Lacova vas 13 -
deklico; Cecilija Furek, Lovrenc 54
- deklico; Marija Horvat, Lahonci
45 - dečka; Katarina Krajnc, Zg.
Leskovec 6 - dečka; Štefanija
Anžel, Drbetinci 7 - Romana;
Herta Korez, Crmožiše 55 - dekli-
co; Ana Skok, Hrastovec 128 -
deklico; Cecilija Perger, Kidričevo
12 - Tomaža; Anica Hanžehč, Ob
železnici 9 - Boštjana.
POROKE
Rudolf Mohorko, Apače 143 in
Olp ^ Kolar, Apače 129; Mihael
Biškup, Sp. Velovlak 53 in Julijana
Pernek, Podvinci 32; Janez Hladen,
Igriška 70 in Ema Razlag, Razlagova
21; Branko Šprah, Volkmerjeva 4 in
Justina Majcenovič, Lackova 8;
Jožef Kos, Zetala 28 in Marija Ber,
Crmožiše 76; Janez Mernik, Krčevi-
na 28 in Otilija Vesenjak, Bresnica
42.
Skuta - idealno hranilo
Skuto, sir ali sirček vse premalo
vnašamo v naše jedilnike, ker ne
cenimo dovolj sestavin, našemu
telesu neobhodno potrebnih, ki jih
najdemo prav v tem mlečnem
proizvodu.
Skuto pripravljamo iz kislega
mleka, ki je lahko polnomastno ali
posneto. Od tega je odvisna tudi
kakovost sira, saj je polnomasten sir
bogat maščobe, za bolnike pa
priporočajo manj mastno vrsto.
Glavni sestavni del skute, ko
odlijemo sirotko, je kazein. V
kazeinu so tudi sestavine, ki jih naše
telo potrebuje kot vitamine. Ce jih
ne dobimo v dovoljni kohčini,
nastopijo razne motnje. Beljakovi-
nam pripisujemo veliko važnost.
Mleko je eno od živil,> ki nam jih
daje v veliki meri in zakaj potem
bolj ne upoštevamo skute?
Med drugim je v siru bogato
zastopano železo. Torej še en vzrok
več, da bomo ta mlečni izdelek
večkrat ponudih na naših mizah.
Ce res nimamo časa, da bi
pripravljah sirov zavitek ali palačin-
ke, zmešajmo večkrat za malico, po
kosilu ali za večerjo skuto s sadjem
ah kot namaz na kruh.
SKUTA S SADNIMI
SOKOVI
Sir mora biti mehak, da ga lahko
razmešamo. Zato moramo zelo
paziti, če sir pripravljamo sami
doma, da ga ne zaparimo. Najlepše
ga razmešamo z mešalnikom, če ga
pa nimamo, sir pretlačimo skozi
gosto sito. K razmešanemu siru
dodamo stolčeno sladko smetano in
razredčimo s svežimi sadnimi
sokovi: marehčnim, borovničnim,
jagodnim sokom in iz črnega ribeza.
T^ka pijača je lahko prebavljiva in
koristna posebno za slabotne.
SKUTA Z BANANAMI
Sir dobro stlačimo, da ni koščl
vmes in dolijemo malo kuhanf
mleka. Posebej razmešamo v mei
cu banane, da dobimo penasto ka
Dodamo siru, osladimo in ponii
mo v visokih kozarcih.
KROMPIR S SKUTO
Srednje velik podolgovat krom
olupimo, operemo, izdolbemo ja
co in osušimo s krpo. V jam
potresemo malo soh in na olji
pečici spečemo. V pečenega na
vamo sirov nadev: sir pretlačir
dodamo nasekljano prekajeno me
malo čebule, kisle ali sla(
smetane in po želji nekaj kaper a
do 3 sardelne obročke. Še post
mo za nekaj minut v pečico in to
serviramo.
PRLEŠKA SIROVA GIBANIC
Pripravimo rezančno testo, le
dodamo malo vode, da je t£
mehkejše in se da hitreje valj
Razvaljamo tanke kolobarje, ve:
kot posoda, v kateri bomo gibai
pekh. Vsak kolobar na W
prevrnemo v slanem kropu, da sf
sprimejo. Polagamo jih v ve
skledo ali na desko.
Posodo pomažemo z maščob«
začnemo nalagati kolobarje, ki
sproti namažemo z nadevom,
nadev pripravimo pretlačen
smetano, fladkor, sol, vanilijo,'
jajce in par rozin. Rozine nado
stimo lahko z zmletimi orehi
naribanimi jabolki. Zadnja plast
bo sir, ki ga bogato oblijemo s k
smetano. Gibanico pečemo
zmerni vročini, dokler se 1'
temno rjavo ne obarva. Servii^
toplo.
jjpl^IK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972
STRAN 13
pg FRAN BRUMEN:
;iavoboli
(Nadaljevanje)
Xako smo tudi po tej poti prispeli
J tisto mesto, kjer moram pledirati
ustvaritev in utrditev pozicije
(iiužinskega, če že ne osebnega
ijdravnika. (Vladarji in papeži vedo,
^kaj imajo svoje osebne zdravnike
ne posedajo po različnih
, ambulantah.)
Današnje zdravstvo je v mnogih
deželah v krizi. Te krize je krivo
„tjstvo, da MNOGOKJE O PRINO-
IH ZDRAVSTVA NE ODLOČAJO
ZDRAVSTVENI STROKOVNJA-
KI, Tako se vrivajo v mero daj ne
(Kiločitve drugotni vphvi in tu in
tam postaja medicina politikum. Te
napake je potrebno čimprej uvideti,
da se nam medicina, ki naj bi čuvala
naše največje dobro - zdrahe - ne
izpridi. Marsikje temu botrujejo tudi
materialni pomisleki. Toda ti
pomisleki so obrnjeni v napačno
smer. V vseh deželah, kjer je
uveljavljena preveč hberalno sociali-
zirana medicina, se pohiijo zdravni-
ške čakalnice in praznijo zdravstve-
nozavarovalne blagajne in apoteke.
Upam trditi, da je potrošnja zdravil
v takih pogojih za dobro polovico
previsoka. Da ne govorimo o
številnih nepotrebnih preiskavah,
prevozih i.p. Taka trditev bi mogla
vzbuditi mnenje, da je torej.vsega
kriv zdravnik, češ da on odloča.
Toda to ne bi bilo prav zato, ker
.VEDICINA NI EKSAKTNA VEDA.
Težko je nekaj odkloniti, ko obstaja
mnogo možnosti in negotovosti.
Kakor povsod v življenju, tako je še
posebno v medicini težko, ali pa
nemogoče dokazati alternativo -
kaj bi bilo, ako bi ukrenili drugače.
Ta problem bi nekoliko osvethl
tisti, ki bi podatke statistično
obdelal in potem primerjal številke:
prebivalcev, zaposlenih oseb v
zdravstvu, razmerja posameznih
profilov, razmerja odgovornih in
manj odgovornih funkcij, razhčnih
preiskav, potrošenih medikamentov
itd. - recimo za leti 1931 in 1971.
Zdi se mi verjetno, da bi bilo število
prebivalcev približno enako. Ostale
številke pa bi se prav gotovo močno
razlikov^e. Odstotek umrljivosti ne
bi bil sorazmerno različen. Vzpored-
no s tem bi bila zanimiva primerjava
zamude časa, ki nastaja iz zdravstve-
nih razlogov. ZDRAVSTVENO
STANJE PREBIVALCEV DVEH
PRIMERJANIH OBDOBIJ NAJ-
VERJETNEJE NE BI BILO BI-
STVENO RAZLIČNO.
Zašel sem nekoliko na stran pot.
To pa iz razloga, ker menim, da je
to poglavje zelo primerno za
opozorilo upoštevati človeka kot
celoto, kjer je potrebno ovrednotiti
vse nje^ve pozitivne in nepozitivne
nagibe in hotenja. Povsem razumlji-
vo je, da človek stremi za tem, da bi
čimbolj zaščitil svoje zdravje. Taka
volja je prav gotovo lastna vsem, ki
so še dovolj življenjski. Laik ne ve
presoditi pravilnosti, potrebe in
nujnosti določenih ukrepov. Težko
pa ga je prepričati o pravilnosti
opustiti nekaj, za kar se je odločil
sam, ali pa pod vplivom okohce.
Zdravnik mora v takem primeru
ravnati tako, da ne zbudi suma, da
noče; da ne zgubi zaupanja in
končno tudi, da si ne nakoplje
očitka, da bi bilo bolje, če bi
ukrenil po želji.
(Nadaljevanje sledi)
MATI IN ODRAŠČAJOČ OTROK
Ljubezen, ki jo mati izkazuje svo-
jemu otroku ob otroški posteljici,
pri usmerjanju njegovih prvih kora-
kov v svet, vsa nega in slab - to je
materinska ljubezen, ki ne pozna
tijiljenja, ampak čuti samo zadošče-
nje. Objem otrokovih ročic, boža-
joče in blesteče otroške oči, otro-
kove nežnosti, so plačilo za njene
skrbi.
Toda za otroškimi leti pride čas,
ko začne otrok doraščati, ko začne
poleg matere ^ubiti tudi druge ljudi,
tovariše in prijatelje. Zaradi tega se
začne nehote odtujevati skrbeči ma-
terinski ljubezni. Otrok hoče biti
prost in samostojen.
Pri nobeni materi, ki ima svojega
otroka resnično rada, ne gre to od-
tujevanje brez sledu.
Vsaka mati pa bi morala biti v
tem kritičnem obdobju otrokovega
razvoja močna in širokosrčna. Za-
kon narave je pač tak, da raste
otrok v samostojnega človeka. In
katera mati si tega ne žeU?
Skrajno napačno bi bilo ugoditi
materinski ljubosumnosti in skušati
pridržati otroka zase s silo, solzami
aU očitki.
Doraščajoče otroke moramo pu-
stiti hoditi po lastnih poteh, pa če-
prav proč od mat^e. Moramo pa
jim slediti od daleč in jih varovati,
da ne zaidejo v svojih mladostnih že-
ljah in idealih.
Otroška ljubezen do matere je ta-
ko zakoreninjena v njegovem srcu,
da je neminljiva. To otrokovo ljube-
zen pa lahko mati sama zamori, če v
teh odločnih letih preveč vsiljuje
svojo ljubezen in s tem ovira naravni
razvoj otroka.
Cas, ko pripada otrok samo ma-
teri, obsega samo nekaj let. Že v teh
letih mora biti mati otroku tudi pri-
jateljica. Otrok naj vidi v materi ti-
sto bitje, s katerim se lahko pogo-
vori o vseh važnih stvareh, ki ga lah-
ko vpraša za vse nasvete in mu za-
upa vse svoje veselje pa tudi žalost.
Na otrokova vprašanja odgovar-
jamo s taktom in materinsko mo-
drostjo. Poslušajmo jih z razume-
vanjem, posebno kadar nam pripo-
vedujejo o svojih prijateljih ah ide-
jah, za katere se navdušujejo. Le mi-
mogrede in na pravem mestu doda-
jamo tudi svoje pripombe in mišlje-
nja.
Na tak način bo ostala vez med
mateqo in otrokom takšna, kakršno
si žeh vsaka prava mati. Otrok bo to
čutil in kot odrasel človek bo popla-
čal materino razumevanje z zaupa-
njem, spoštovanjem in hvaležnostjo.
PO 50 LETIH ZAKONA PONOVNO »DA«
Preteklo soboto, 27. avgusta 1972
sta v poročni dvorani v Slov. Bistrici
zakonca Terezija in Karel Javornik
iz Slov. Bistrice sklenila nadaljevati
skupno zakonsko življenje, medtem
ko je za njima že 50 let sožitja, razu-
mevanja in skupnih naporov za bolj-
šo prihodnost.
Svoj „da" sta izrekla pred pred-
sednikom občinske skupščine Mi-
rom Kolenkom, ki jima je ob tem
visokem jubileju zaželel še mnoga
srečna in zdrava leta ter jima ob tej
priložnosti izročil tudi darilo skup-
ščine.
Terezija in Karel Javornik sta skle-
^la zakonsko zvezo 22. avgusta
1922 leta v Slov. Bistrici. Kljub te-
"lu, da je njej letos že 84 let, njemu
pa „komaj" 75, sta svojo zakonsko
pot preživljala v razumevanju in
t^dem delu, kar ju je ohranilo še da
"es čila in zdrava. Brez večjih težav
sta premagovala vse težave življenj-
ske poti, ki še posebno v vojnem in
povojnem času ni bila z rožami po-
^!'ta. S tem pa se'ne moreta pohvah-
" niti danes.
V mladih letih sta se oba preživlja-
^ kot dninarja pri števihiih premož-
"«jsih družinah v Slov. Bistrici. Ne-
let pred upokojitvijo pa je Karel
^ooil zaposUtev v tovarni olja v
^'ov. Bistrici, kamor še danes rad za-
•^aja. Velikokrat pa za svoje nekda-
nje sodelavce prinese tudi malice. V
njegovega službovanja je Tere-
l^*!® gospod Ulj ila, kar ji še danes,
'l.^o visokim letom starosti pomeni
eiiko zadovoljstvo. Imela sta pun-
ki jima je že v otroških letffi
"iiirla. Kljub temu, da sta po tem
^kem dogodku ostala osamljena
pa jima ni bilo nikoh dolgčas, saj sta
se morala skozi ves dan krepko tru-
diti, da sta si omogočila osnovne
življenjske pogoje.
Pred dvema mesecema sta dobila
stanovanje v novo zgrajenem domu
upokojencev v Slov. Bistrici, kjer
bosta preživljala jesen življenja. Ker
sta še pri dobrem zdravju, še vedno
primeta za marsikatero delo in si
zboljšujeta življenje. Obema je v ve-
hko veselje urejanje rož. Navdušuje-
ta pa se predvsem nad pristno doma-
čo hrano, kjer je na prvem mestu
fižol in dobra goveja juhica. Njuna
najmočnejša želja je, da bi jima
zdravje še naprej tako dobro služilo
kot do sedaj.
Tekst in foto: Viktor Horvat
Ugodne posledice solz
„Joči, to te bo olajšalo!"
Ta stari nasvet ljudske modrosti je
newyorški psihiater dr. Jost A.
Merloo tudi znanstveno utemeljil:
„Dober jok," tako zatrjuje ameriški
zdravnik, ,je vreden več kot vsa
pomirjevalna sredstva skupaj."
Znano je, da uničuje slana voda,
ki jo izločajo naše solzne žleze,
bakterije in varuje naše oči pred
raznimi vnetji. Po mnenju dr.
Merlooja je ta voda prav tako
potrebna za naše duševno ravnoves-
je-
„Solze omogočajo sprostitev živč-
ne napetosti," trdi ameriški psihia-
ter v zadnji številki revije Medicina
in higiena.
V Dovru so med zadnjo vojno
prebivalci z občudovanja vrednim
pogumom prenašah nemške bombne
napade, ki niso prenehah ne podnevi
ne ponoči. Ko so zavezniki končno
osvobodih belgijsko obalo in one-
mogočih nadaljnje rušenje mesta, je
nenadoma pričel teči skupni potok
solza.
„Vse pretveze so dobre," trdi
nadalje psihiater, ki vidi v nekaterih
oblikah ganjenosti, meječih že na
smešno, podzavesten poskus, da bi
se reših stalnih skrbi. Neka ženska se
je npr. jokala zaradi bolezni svoje
mačke, zato ker so jo njene
zakonske težave privedle od živčne
pobitosti.
,,V vseh primerih," pojasnjuje
ameriški psihiater," so solze poskus,
da bi si znova pridobili mir in
varnost fetusa, človeškega zaplodka,
varnost dobe, v kateri je bil
organizem ves potopljen v maternič-
ni tekočini, solze skušajo pregnati
ah vsaj oddaljiti boleče agresije."
Nič naj bi ne bilo bolj nevarno
kot zadrževati solze. Pri nekaterih
otrocih, ki požirajo solze, opažamo
krče obraza. Študent, ki pričakuje,
da bo uspešno opravil izpit ah padel,
v trenutku skoka občuti - ker se ne
upa jokati - nenadno potrebo po
izpraznenju mehurja.
Dr. Merloo je tako zelo prepričan
o ugodnih posledicah, da jih je med
zadnjo vojno uporabljal za zdravlje-
nje. „Da bi pomagah vojakom,
paraliziranim od strahu v psiholo-
škem šoku, smo jih skušah na več
načinov pripraviti do joka, pri
čemer smo uporabljali vonj amonia-
ka, etra ah celo surove čebule.
Obenem smo jih skušah prisiliti, da
bi se spominjali najbolj bolečih
doživetij. Pacient, ki je bil vse do
t^a trenutka ves napet, suhih oči,
ki je kar preveč obvladal sebe, je
nenadoma bruhnil v jok. Njegove
tegobe pa so se s tem bolj razpršile,
čimbolj je ihtel.
Ne da bi se zatekali k tako
močnim sredstvom, kakršne je upo-
rabljal ameriški psihiater, smo pre-
pričani, da prinese izdaten jok od
časa do časa človeku sprostitev od
napetosti sodobnega življenja.
„Kaj vas je privedlo v zapor? "
„Cista pozabljivost."
„Kako naj to razumem? "
„Pozabil sem spremeniti številko,
ko sem prodajal avto."
Predsednik Občinske skupščine predaja zlatoporočencema cvetje.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972]
Skopa gospodinja
Takole je tesar Tine pripovedoval
svojo resnično zgodbo:
Bilo nas je sedem tesarjev in delo
nam je šlo hitro od rok, dokler nam
ni gospodinja vzela veselja s skopo
mahco. Prinesla nam je čebule, hleb
kruha in steklenico žganja. Slabe vo-
lje smo posedh po tramih in se sihh
z mahco. Kmalu so je bile deležne
tudi kokoši, ki so se v jati zbrale
okoh nas. Najbolj požrešen je bil ve-
hk, lep petehn, ki si ga je mojster
Jože začel ogledovati z vidnim zani-
manjem. Potem je pogledal še nas in
nam pomežiknil:
„Fantje, če boste tiho, bomo ne-
kaj naredili!"
„Bomo, bomo!" smo mu priki-
mah, ker smo bih radovedni, kaj ima
za bregom.
Jože se je ozrl naokoli, če je vse
,Jasno", potem pa pohl vehk kos
kruha z panjem in namočenega me-
tal petehnu. Petehn je hlastno šavsal
in kaj hitro vse pospravil, a je takoj
dobil še druge koščke . . .
Krma je presenetljivo hitro učin-
kovala in petelin se je v hipu razži-
vel. Pognal se je za kurami, le redka
mu je ušla. Ponosen sam nase se je
potem pognal na plot, da bi z njega
vsemu svetu oznanil, da ni kar tako
in da se sploh nikogar ne boji. Toda
tu je siromak že precerijeval svoje
moči, zakaj komaj je stegnil vrat in
zajel sapo, že se mu je zasukalo v
glavi, izgubil je ravnotežje in kot
ustreljen čotnil v koprive ob plo-
tu .. . Greben in podbradek sta mu
pomodrela, skušal je vstati, a ni šlo
in kmalu je negiben obležal.
Segh smo po orodju in začeU te-
sati, da bi tako zadušiU pritajeni
smeh, ki nas je davil. Kmalu se je
prikazala gospodinja, ki je prišla po
posodo in ostanke mahce, in hkrati
zagledala ,mrtvega' petehna:
„Jezus, Marija, kaj pa je s koko-
tom? Mrtev je! Ste ga mogoče vi s
čim zadeh? !" je vzkliknila.
Odločno smo zavrniU vsako tako
in podobno sumničenje, gospodinja
pa je pobrala petelina in nas pogle-
dala vprašujoče:
„Ce bi vedela, da ga boste hoteh
jesti, bi ga zavrela in vam ga pripra-
vila za večerjo . . ."
„Saj ni še čisto do kraja mrtev.
Kar zarežite, naj bo, ga bomo že po-
jedh, da bo vsaj nekaj koristi od nje-
ga!" je dejal Jože, mi pa hiteh tesati
na. vse pretege, ker nas je hotelo raz-
nesti od zadržavanja smeha.
Ko smo zvečer končah z delom,
nas je gospodinja pokhcala k večerji.
S pošastnim tekom smo zajemali
mastno juho, potem pa je gospo-
dinja prinesla še skledo solate in na
dveh tožnikih zlato zapečenega pe-
tehna .. .
„Fantje, počasi jejte, da vam pe-
tehn ne bo preveč zlezel v glavo!" je
dejal mojster Jože in nam prebri-
sano pomežiknil izpod košatih obr-
Mini nogometni turnir v SIcorbi
Kdor se je v nedeljo, 27. avgusta
peljal mimo hajdinske šole, je
verjetno nehote vprašal, kaj se
dogaja, saj je ob cesti in na bhžnjem
travniku stal cel kup avtomobilov.
Njihovi lastniki pa so bili nikjer
drugje, kot na vaški, gmajni". Tako
se namreč imenuje nogometno
igrišče ob potoku pod šolo.
To nedeljo je nogometni klub iz
Skorbe pripravil nogometni turnir,
na katerem so se pomerila društva iz
Gerečje vasi. Stojnic, Hajdine in
Skorbe. V medsebojriih, sicer malo
skrajšanih nogometnih dvobojih so
pokazali svoje sposobnosti in se
potegovali za naslov zmagovalca
turnirja.
Ob igrišču se je zbrala cela
množica opazovalcev nevsakdanjega
srečanja, ki so z zanimanjem
opazovali potek iger. Da pa slučajno
kdo ne bi ostal lačen ali žejen, je
organizator poskrbel tudi za to. V
belih plaščih sta se vrtela dva
kuharja, ki sta si poiskala pomoč še
pri ženskem spolu in potem so pekh
čevape, pečenke, na ražnju pa so
vrteh kokoš in svinjsko glavo. Na
uho povedano, kokoš je bila
„perutninska", svinjsko glavo pa so
si sposodili od odojka, ki je
potrpežljivo čakal na lačne želodce.
In teh je bilo veliko, saj je bila okrog
kuhinje v naravi vedno gneča
Sedaj pa še nekaj besed o tekmah,
ki so bile odigrane na turnirju.
Prvo srečanje je potekalo v
dvoboju med Hajdino in Gerečjo
vasjo in je občinskim prvakom
prineslo zmago z rezultatom 5:2.
Stonjci so v naslednji tekmi
premagali domačine, igralce Skorbe
z enim golom prednosti, saj je bilo
stanje ob koncu 0:1 za goste. V
boju za tre^e mesto sta se pomerih
ekipi Skorbe in Gerečje vasi. To pot
so imeh domačini več sreče, saj so
goste premagah z rezultatom 2:1.
Zadnja tekma je odločala o tem,
kdo bo zmagovalec turniija, kdo si
bo odnesel pokal. Tudi tokrat je
zmagala Hajdina in to z veliko
pre^ostjo, saj so dah 6, dobih pa
en gol. Občinski nogometni prvak je
torej spet dokazal, da je najboljši
tudi na svojem terenu. Tekme so
bile vse odi^ane brez zapletov,
tako, da so bih na koncu zadovoljni
prav vsi, igralci, publika, in seveda
organizator.
Nedeljsko srečanje ni bila zgolj
prireditev za ljubitelje nogomet^
ampak je bilo, kot so trdih nekateri,
nekaj več, bil je pravi piknik v
malem. Mishmo, da bi bilo
podobnih srečanj, kjer bi se društva
pomerjala med seboj, potrebnih več,
saj se na ta način krepi športni in
tekmovahii duh, zbližajo se pa tudi
ljudje, ki pridejo navijat za svc)ja
moštva. Res, da nekdo mora izgubiti
in nekdo postati najboljši, a to
človek hitro pozabi, ostane pa lep
spomin na prijetno srečanje.
Organizatorju velja vse priznanje,
prav tako pa tudi vsem ekipam, ki"
so pokazale mnogo športnega duha.
Zmagovalcem turnirja čestitamo,
vsem ostahm ekipam pa želimo v
prihodnje več tekmovalne sreče.
S. S.
PRENIZEK HOTEL
Pride Ribničan na obisk k so-
rodnikom v mesto in ker jih ne dobi
doma, stopi do najbližjega hotela in
povpraša po prenočišču in ceni.
„Takole je, očka, s to stvarjo pri
nas: soba v prvem nadstropju stane
5 jurjev za noč, v drugem štiri, v
tretjem pa tri", mu pojasni receptor.
„Hvala za pojasnilo", se je zahvahl
Ribničan, „bom še malo pogledal
po mestu, če imajo kje kak hotel s
šestimi nadstropji!"
Svet krajevne skupnosti Kidričevo
razpisuje po 11. in 12. členu zakona o urejevanju in
oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št.
42/66) in pooblastilu Sveta za urbanizem Skupščine
občine Ptuj z dne 9. 7. 1971.
JAVNI NATEČAJ
za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča družbene
lastnine v predelu Kidričevo — Njiverce za grad-
njo družinskih stanovanjskih hiš.
1.	Predmet oddaje so komunalno opremljene stav-
bene parcele, označene na zazidalnem načrtu z
zač. št.
1.	V IZMERI 666 m^	12. V IZMERI 647 m^
2.	V IZMERI 708 m^	13. V IZMERI 672 m^
3.	V IZMERI 701 m^	14. V IZMERI 642 m^
4.	V IZMERI 716 m^	15. V IZMERI 687 m^
5.	V IZMERI 713 m^	16. V IZMERI 673 m^
6.	V IZMERI 697 m^	17. V IZMERI 759 m^
7.	V IZMERI 782 m^	18. V IZMERI 835 m^
8.	V IZMERI 840 m^	19. V IZMERI 792 m^
9.	V IZMERI 658 m^	20. V IZMERI 753 m^
10.	V IZMERI 662 m^	21. V IZMERI 813 m^
11.	V IZMERI 626 m^
2.	Izklicna cena za uporabo tega zemljišča je 45 din
za ml Od tega odpade na račun odškodnine za
pravico uporabe tega zemljišča 15 din, na račun
prispevka za komunalno ureditev tega zemljišča pa
30 din. V stroških komunalne ureditve so zajeti
stroški dosedanje komunalne opremljenosti zemlji-
šča (cesta v makadamski izvedbi, vodovod in ka-
nalizacija .s priključkom na parcelo in električno
omrežje).
3.	iJavni natečaj je usten in bo v sredo, 20. septembra
1972 s pričetkom ob 16. uri v sejni sobi Krajevne
skupnosti Kidričevo, Kidričevo št. 12/1. Interesenti
morajo eno uro pred pričetkom predložiti potrdilo
o vplačilu varščine v višini 2.000 din, ki jo je treba
nakazati na žiro račun Krajevne skupnosti Kidri-
čevo št. 524-645-109.
4.	Odškodnino za uporabo zemljišča mora^ najugod-
nejši ponudnik plačati v 30 dneh po sklenjeni po-
godbi o prenosu uporabe tega zemljišča.
5.	Na parcelah, ki so predmet natečaja je dovoljena
gradnja enonadstropnih ali visokopritličnih dru-
žinskih stanovanjskih hiš ob pogojih lokacijske do-
kumentacije zavoda za urbanizem Maribor in po-
sebnega lokacijskega dovoljenja.
6.	Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po sklenjeni
pogodbi o prenosu uporabe zemljišča, rok za kon-
čanje pa leto 1975. Ce investitor v tem času ne
prične z gradnjo, izgubi pravico do uporabe zem-
ljišča, ki je predmet natečaja.
7.	Za parcele, ki na ustnem natečaju 20. septembra
1972 ne bodo oddane, velja razpis do oddaje.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisnim natečajem dobite
v tajništvu Krajevne skupnosti Kidričevo, Kidriče-
vo št. 12/1.
KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO
jjpl^IK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972
STRAN 15
tElFBUBIII)
jpljer den no bete lepo pozdrov-
jjca mi je odišla v Savinjsko do-
, hmelj cufat, jas pa moren son
-J biti, za prase no kravo skrbeti
^kure moren fojtrati. Glih pred
.jvure sen kravo jjodoja no si zaj
j^o kuhan za frostikel. Zaj še ku-
, vidin, kejko je ženska pri hiši
nlna, saj sen moga iti sosidovo Ju-
iti pitat, kak se mleko kuha, saj
,(n veda, moren fcoj kaj vode vle-
ili ne. Ja, to pa je že hujdič, če se
Sčlovik na štora leta še gospo-
va vičiti. Ja, to so resen ene
le muke no se mi le zdi, da so
je kuharske spretnosti čista na
jen repi. Zato prosin fso toplo no
[lo žlohto, da tote dneve ne ho-
p k meni na obisk, saj jih lehko
Urežen samo s kuhanoj vodoj, z
^kami no jabolkami no še s kok-
B slivo.
ilica je že tjeden dni v Savinjski
Eni no mi je do zdaj še samo eno
pisemce napisala. Pa poslu-
tf, kaj piše. „Momo se dobro, vre-
nje slabo, spimo na štali, ko pri-
i domu dobiš nove zimske gate,
iski mantl, saj veš tistega kosmo-
a pa boš mi tak ti kupa ... Od
lega virta sin je joko prijazen deč-
no me fsoko večer na štali obi-
I,	Pa ke si ne boš kaj pregrešnega
da, saj veš, da je na stali krma, ki
more živini doj na gumno zmeta-
.. Lepo te pozdrovla tvoja Mica
odriv koti pa mi je pripisala: Lujs
pozobi, ke moreš krompir sko-
II,	drva nažagati, štalinko po-
ivfti, gruške strosti, otovo posi-
li k sosidovin na tavrh hoditi . . .
še cele litanije delovnih iialogof
je fcoj napisala. Zaj pa rečte, če
ca ne skrbi za mene, ke mi ne bi
iduma preveč dugi cajt.
Zaj pa van še naj poven, kak je
bilo na ptujsken festivali narodno
zabovne glasbe. Vete, jas rad poslu-
šan domače štime pa sen ba fse tri
večere abonirani na festivali. Jas gen
si seveda kupa za fse tri večere sto-
jišče, saj ležišč tak ali tak neso meh.
V soboto zvečer, kdo je televizija
doj filmala, te sen se postava čista
pred tistega karmermana, da bi me
malo na televiziji prikoza. Enkrat je
drža prta meni tisti mitraljez no ste
me vena vidli, kak sen se lepo drža.
Pužova Treza, ki ma v naši vesi edi-
na televizor, mi je takoj drugi den
rekla: ,,Ježeš Lujs, snoči pa sen te
na televiziji vidla, tak si se drža kak,
da bi bija son na sveti. Ne mren ver-
vati, kak je te tisti karmeman tok-
šnega trotla v televizijo sprava . . ."
Jas sen se znajša pa sen ji nazaj za-
brusa: ,,Ti mas televizijo, jas pa man
v štali samo tele —, vizija sen jas no
sem ba zato prikozani na ekrani. Te-
bi še teleta ne bi hteli pofilmati, ne
ke bi tvoj fris pokozali . . ." Od to-
teg pogovora dale sma na smrt skre-
gana no fkraj gledama, če se sreča-
ma na cesti . . .
Ja, pa kak so na toten festivali
polke no valčke igrali tak, ke so me
tort naprej pete srbele. Še zaplesa bi
pa blo je tejko Udi, da niti s ta malin
prston na nogi nesen moga migati.
Tudi nekšne prleške prleske pesmi
so peli, zodjo večer pa so še dikline
iz Madžarske pokozale, kak vejo le-
po plesati. Tote Madžarice so se tak
vrtele na odri, da so jin jenkice frfra-
le na fse štiri strani neba. Saj rečen,
Ptujčani majo resen srečo s tokšni-
mi prireditvami. Fse tri dni blo je
lepo vremen no se vidi, da tudi ne-
beški gasilci radi domočo muziko
poslušajo, saj so dobro doj zaškrnoli
fse nebeške pipe no fentile. Gdo jas
duma krmo sišin pa obvezno dež
gre. To neje pravica.
Zaj pa te po tak pomalen hejejmo,
saj mi v štalinki že prašiček kruli no
mo moren jesti dati.
Zaj pa še neke. Tote dni, ke de še
Mi<ja hmelj obirala, si vzamem v
službo eno gospodinjsko pomočni-
co. Pločan dobro, no garantiram fse-
stransko dobro počutje. V poštev
pridejo ženske v starosti od 20 do
30 let. Ponudbe sprejeman pod šif-
ro: Skok čez plot z osamlenih mo-
ških . . ."
Vaš Lujzek
NEDELJA, 10. septembra -
4.30-8.00 Dobro jutro; Poročila -
vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Z vami
na izletu; 5.45 EP; 6.00 Novice;
6.30 EP; 6.50 Danes za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.50 EP; 8.00
Poročila — Radijski in TV spored;
8.05 Radijska igra za otroke; 8.38
Skladbe za mladino; 9.00 Poročila;
9.05 Koncert iz naših krajev; 9.5 5
EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še
pomnite tovariši; 10.25 Pesmi borbe
in dela; 10.45-13.00 Poslušalci
čestitajo - vmes ob 11.00-11.20
Poročila; 12.00-12.10 Poročila;
13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in
zabavna glasba; 13.30 Reportaža;
13.50 Domači ansambli; 14.00
Poročila. 14.05 Veliki zabavni
orkestri; 14.30 Humoreska; 14.50
EP; 15.00 Poročila. 15.05 Slovenska
zemlja v pesmi in besedi;
16.00—19.00 Športno popoldne;
vmes ob 17.00-17.05 Poročila;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgled-
nice; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00 Poročila; 22.20 Godala;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz: 24.00 Poro-
čila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30—8.00 Do-
bro jutro; Poročila — vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija (ob poned., sredah in
petkih); Na današnji dan (ob tor.,
četrt, in sob.); 7.00 Poročila; 7.15
EP; 7.25 Radijski in T V spored;
7.45 EP; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 11. septembra -
14.00 Poročila; 14.10 Ljudske
pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Boston Pops; ■7.00
Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne;
18.00 Poročila; 18.15 Popevke in
plesni ritmi; 18.45 Kulturni globus;
19.00 Lahko noč, _otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Štirje kovači;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Operni koncert; 21.30 Tipke
in godala; 22.00 Poročila; 22.15
Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literar-
ni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00
Poročila.
TOREK, 12. septembra - 14.00
Poročila; 14.10 Od melodije do
melodije; 14.40 Na poti s kitaro;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Musorgski: sklepni prizor 2.
dej. opere „Boris Godunov"; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Robert
Hanell; 17.00 Poročila. 17.10
Simfonični koncert; 18.00 Poročila;
18.15 V torek nasvidenje; 18.45
Pevec Lado .Leskovar; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Dorka Škoberneta; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna
melodij; 20.30 Radijska i^ra; 21.36
Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; , 23.15 Pri
skladatelju Danilu Švari; 24.00
Poročila.
SREDA, 13. septembra - 14.00
Poročila; 14.10 Skladatelji Glasbene
matice; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Recital Leona Engelmana;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Vieroslav Matušik; 17.00 Poročila;
17.10 Glasbeno popotovanje; 18.00
Poročila; 18.15 Igramo za vas;
18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč,
otroci; ' 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP,
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Simfonični orkester; 21.20 Veliki
zabavni orkesteri; 22.00 Poročila;
22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Zabavna
glasba; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 14. septembra -
14.00 Poročila; 14.10 Pesem mla-
dih; 14.30 Ansambel Atija Sossa;
14.45 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Poje mezzosopra-
nistka Marilyn Horne; 16.00 Vrti-
ljak; 16.50 Orkester Heinz Hoetter;
17.10 Po željah poslušalcev; 18.00
Poročila. 18.15 Orgle v ritmu; 18.30
Kasetna glasba; 18.45 Naš podlistek;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Francija
Puharja; 19.2 5 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Domače pesmi;
21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbe-
ni nokturno; 22.00 Novice; 22.15
Jazz;^ 22.40 Plesni zvoki; 23.00
Poročila. 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Škerjanc in njegovi učenci;
24.00 Poročila.
PETEK, 15. septembra - 14.00
Poročila; 14.10 Koncert za mladino;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Ob lahko glasbi;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Michel Legrand; 17.00 Poročila;
17.10 Človek in zdravje; 17.20
Operni koncert; 18.00 Poročila;
18.15 SignaU; 18.50 Kitara v ritmu;
19.00 Lahko noč, otroci, 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Borisa
Francka; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Pesmi in plesi drugih
narodov; 20.30 Top-pops 13; 21.15
Oddaja o morju in pomoščakih;
22.00 Poročila; 22.15 Iz logov
domačih; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
SOBOTA, 16. septemra - 14.00
Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Francoska baroč-
na glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester Paul Mauriat; 17.00
Poročila; 17.10 Gremo v kino;
17.50 Ansambel Silva Štingla; 18.00
Poročila; 18.15 Iz operetnega sveta;
18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Borisa Franka; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
soboto zvečer; 21.05 Radijska igra;
22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za
izseljence; 23.00 Poročila;
23.05-01.00 S pesmijo in plesom v
novi teden — vmes ob 24.00
Poročila; 01.00 Poročila.
Bogataš, ki je bil zrasel na dežeh,
naprosil svojega bivšega soseda,
j bi v poletnih mesecih sprejeh
tgovega sina, ki naj bi delal na
rmi.
Sredi julija se je skrbni oče poza-
[nal, kako se fant kaj obnese. „No,
Ijole," je rekel kmet. „Ce bi imel
sin še tretjo roko, bi potreboval
'tretji žep v svojih hlačah."
m
IptujI kreditna banka ptuj
sporoča občanom in varčevalcem, da lahko opravijo vse posle s hranilnimi
vlogami
—	v centralni enoti, Lackova 5
—	v Mestni hranilnici
—	v poslovalnici v Kidričevem
—	v podružnici Službe družbenega knjigovodstva in
—	pri vseh poštah v ptujski občini
OBRESTI ZA VSE VRSTE VLOG 7,5 DO 10 %
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. avgusta 1972]
NEDELJA, 3. septembra - 9.40
Po domače z ansamblom Valterja;
10.12 Kmetijska oddaja; 50.55
Mozaik; 11.00 Otroška matineja;
1L25 Mestece Peyton; 12.15 T V
kažipot; 14.25 Olimpijske igre;
19.30 Za konec tedna; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.35
3-2-1; 20.40 Ko nisem bil več
vojak; 21.10 Športni pregled; 21.30
Olimpijske igre; 23.30 Poročila.
PONEDI LJEK, 4. septembra -
14.55 01imp"iske igre; 17.50 Obzor-
nik; 18.00 L impijske igre; 19.15
Mozaik; 19.20 Kremenčkovi; 19.45
Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 K.
Zanussi: Za steno; 21.35 Olimpijske
igre; 23.20 Poročila.
TOREK, 5. septembra - 17.25 E.
Peroci: Rožni pogovori; 17.40
Obzornik; 17.55 Propagandna odda-
ja; 18.00 Olimpijske igre; 18.15
Mozaik; 18.25 Zbor „ France Preše-
ren" iz Kranja; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Diagonale; 21.30 Olimpijske igre;
23.00 Poročila.	y
SREDA, 6. septembra - 14.55
Olimpijske igre; 19.00 Mozaik;
19.05 Nova Zelandija; 19.35 Naši
operni pevci; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Olimpijske igre; 23.00 Poročila;
ČETRTEK, 7. septembra -M5.55
Olimpijske igre; 19.20 Mozaik;
19.25 Carni svet živali; 19.40
Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 G.
Neveux: Vidocq; 21.25 Olimpijske
igre;
PETEK, 8. septembra - 14.25
Olimpijske igre; 19.00 Mestece
Peyton; 19.25 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Precep; 22.20 Poročila; 22.25
Olimpijske igre.
SOBOTA, 9. septembra - 13.20
r enchen 72; Rokomet; 14.55
ipijske igre; 18.00 Obzornik;
lo.^S Mozaik; 18.30 Serijski film;
18.55 Olimpijske igre; 19.50 Cik-
cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 Olimpijske igre;
O Me prijatelj Toni; 22.05
npijske i. ,0.25 Poročila.
lovci so streljali
Tekmovanja v streljanju na glina-
ma jo pri svojem no-
;	domu organizirala lov-
diuzina .Miklavž pri Ormožu, se
je minulo nedeljo udeležilo dvanajst
šestčlanskih ekip posameznih lov-
skih družin od blizu in daleč.
Najbolje so streljah lovci iz Vehke
Nedelje, saj je njihova ekipa osvojila
prvo mesto in s tem pokal. Drugi so
bih Ljutomerčani, tretji pa Ormo-
žanci.
Med posamezniki - sodelovalo je
skupno 72 lovcev - je zmagal Janko
Rožmarin, član LD Spodnje polje
Ptuj, drugi je bil Anton Furijan,
član lovske družine Zavrč, tretji pa
Anton Horvat, LD Središče ob Dra-
vi.
Po tekmovanju je bila zabava.
Ves prestrašen je prišel pacient k
psihiatru.
„Gospod doktor, strahotno sem
sanjal. . ." je pričel nervozno, „sa-
njalo se mi je, da sem bil v družbi z
najmanj stotimi lepoticami, postav-
nimi, razgaljenimi. Joj, joj, bilo je
grozno . .
„Kako grozno? "
„Ker sem bil tudi jaz ženska!"
nov naCin pridobivanja svetlobne energije
Kdor ne verjame, naj si ga gre ogledat. Predvsem ponoči je to čudo
narave dobro vidno. Svetilka je sredi vej in nagajivo kuka na pozne nočne
popotnike. Skoda le, da do njega vodijo žice, po katerih se pretaka
elektrika, saj bi drugače res lahko sodih svetilko na trnovem drogu, ki je
čeprav posekan, pognal lepe zeleneče veje, za novo odkritje v načinu
cestne razsvetljave.	S. S.
Akacija je pa res trmasto drevo. Čeprav so jo posekah, še vedno ne
da miru in neutrudno poganja nove in nove veje, ki so lep narave^n okras
svethke, škoda je le v tem, dajo bodo počasi zakrile.
drobni nasveti
Kuhinjske nože boste zelo hitro
nabrusih, če boste obrnih porcela-
nasti krožnik ah skledo narobe in
boste z nožem nekajkrat potegnih
po grobem robu dna.
Počrnele lesene kljukice za obeša-
nje perila puščajo na perilu rade
madeže. Da boste to preprečih, jih
vsaj enkrt v dveh mesecih namočite
v vročo vodo in dobro operite. Sicer
pa je najbolje kljukice hraniti v
plastični ah pltneni vrečici.
Da bi vrata ne škripala, vam jih ni
treba snemati in mazati z oljem.
Dovolj bo, če boste z ostrim vrhom
starega mila namazah razmak na
no šilih.
Ce je potrebno, da v juho ah
omako dodate še nekoliko moke,
nahjte v skodehco najprej malo vo-
de, nato pa moko in dobro preme-
šajte, predno vlijete v juho. Ce tega
ne boste štorih, bo moka ostala v
kepicah.
Porcelanaste posode nikoh ne po-
mivajte s kovinsko žico, ker bo le-ta
pustila na posodi črne raze. Dovolj
bo, če jo operete v toph vodi z
majhnim dodatkom detergenta. Za
aluminijasto posodo uporabite po-
sebno jekleno vato, ki jo lahko
kupite v vsaki prodajalni.
Peteršilj vam bo ostal dlje časa
svež, če boste vodi, v katero ste ga
dah, dodah ščepec soh.
Špinačo na deščici laže seseklja-
mo, če skuhani in dobro odtečeni
dodamo malo moke.
Uspešno uspavalno sredstvo je ko-
zarec mlačnega mleka, ki ga močno
osladimo z medom. Popijemo ga po
požirkih.
Čevlje, ki neprijetno zaudatjajo
po znoju, kdaj pa kdaj znotraj
zdrgnemo s hipermanganom. Svetle
in zelo občutljive čevlje čistimo z
mešanico mleka in terpentina v raz-
merju 1:1. Brž ko so čevlji povsem
suhi, jih namaženo z dobro brez-
barvno kremo za čevlje.
IZGUBILA se je psička — lovski te-
rier, črno-rjave barve. Najditelja pro-
sim, naj jojproti nagradi vrne Erne-
stu Perkovicu, Ptuj, Tomšičeva 5.
PRODAM dobro ohranjen fiat
1300. Naslov v upravi.
IŠČEM sobo v Ptuju. Naslov v upi%-
vi.
V VARSTVO sprejmem več otrok.
Naslov v upravi.
GREM v pomoč v gospodinjstvo,
vsak drug teden ves dan, vsak drug
teden pa samo popoldne. Naslov v
upravi.
IŠČEM prazno sobo v okolici Ptuja.
Naslov v upravi.
DRUŽINA išče prazno sobo za eno
leto. Naslov v upravi.
PLAŠČKE, jopice in razna druga
dobro ohranjena oblačila za deklici
od 3-6 let poceni prodam. Naslov v
upravi.
POCENI prodam dvosedežni moped
colibri. Branko Rašl, Kicar 2, Ptuj.
AVTO NSU - princ 30, letnik 1960
v voznem stanju in peč za centralno
kurjavo, 32 tisoč kal. z vgrajenim
bojlerjem prodam. Ptuj, Gajzerjeva
PRODAM veliko stiskalnico za sadje
in grozdje. Vprašajte na Srbskem
trgu 8, Ptuj.
ZDRAVSTVENA DELAVKA išče
sobo v Ptuju ali v okolici ali v Ki-
dričevem, po možnosti s posebnim
vhodom. Plača dobro. Ponudbe na
upravo lista pod „Nujno".
HOROSKOP
OVEN: V službi jn doma v
zaposleni. V tem času boste
skrbeli tudi zase, da vam ne bo tj
čakati, ko boste v tretjem nadg,
ju. Zaslužek.
BIK: Zaradi tesnih prostoro,
pričnete zanimati za izboljša
Pomoč_ dobite tam, kjer vas Ijm
Zanalašč za vas se bo nekaj pd
DVOJČKA: Lepo naključje
imelo tudi lepe posledice. Klepei
simpatija vas začenja utrujati. [
rediti se boste morali kolelg
zahtevi pa bo spet vse dobro.
RAK: Odpeljali se boste zi,
dolžnosti in se vrnili z d«
uspehoma. Po zasedbi nekega me
ki je bilo razpisano, pridete kom
do svojih pravic.
LEV: Dosegli boste druži*
zaupanje. Informacije bodo pn
ne. V nedeljo boste rahlo navduj
za ilegalno prijaznost. Kljub si
mu vremenu odpotujete.
DEVICA: Samostojna, nekol
zadržana oseba ^vam bo prepro
rekla, da ste ji všeč. Tam, ^erbo
v ponedeljek, boste še velikolj
vse do zime.
TETHNICA: Prošnja bo ugoi
rešena, čeprav je v zvezi s sorod
kom. Na predlog simpatije odgon
te tako, da ne bo vedela, za kajj
ŠKORPIJON: Popravih boste
nose do tovariša, ki ni kriv, čejt
luno. Do sorodnice boste poisl
drugo pot, malo daljšo in boj
Noro vas ljubi!
STRELEC: Od dveh strani
bodo gledale hrepeneče oči.
nedeljo boste pripravili vse it
soboto. Kar ste kupili zase, b(
radi poklonili svoji najljubši o»
KOZOROG: Lovile vas bi
stare, neizpolnjene obljube. Ten
lasa oseba vam greje srce in gabi
bolj, ko boste službeno poviš
Vreme zasuče največji načrt.
VODNAR: S težavo boste doi
nekaj več osebne svobode, ki st
šele sedaj pričeli pogrešati. Za
novice v nedeljo boste pozneje d
potovali.
RIBI: Obdržali boste naklc
nost, ker niste zlobni, pa bi
nekoga lahko bili. Odkrih b
smešno naključje; takoj boste
znali, kdo je za njim.
nedeljo v juršince
Lovska družina v Juršii
priredi lovsko vrtno veselicc
lovski koči Juršinci v ned(
3. 9. 1972 s pričetkom ob
uri s sledečim programom:
1.	Streljanje na glin
golobe in tekmovanje med i
družine.
2.	Izvajale se bodo lo
šale.
Nato sledi prosta zab
Igral bo ansambel
KOV" iz Ljutomera. Za
strežbo bodo poskrbeli lov
raznimi specialitetami ir
dobro domačo slovenjegor
kapljico.
V primeru slabega vremef
prireditev preloži na naslei
nedeljo.	L. D. Jur
TEDN.IK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski
Maribor, Svetozarevska ulica 14.