N M e •»• ZGODOVHO ... ; -:'w. ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Janez Cvirn ALFRED NOBEL IN NJEGOVA VELIKA POŽIRALKA DENARJA 5 Igor Grdina NEKAJ MISLI O KOROŠKI KOT SLOVENSKI BOLI 20 Damir Globočnik "ČUJTE SLOVENCI! ČUJTE SLOVANI! NAD BALKANOM SE DANÍ." 31 Bojan Himmelreich PRESKRBLJENOST CELJA Z ŽIVILI V KRIZNIH ČASIH 51 Mikroštudija razmer v času po prvi in pred drugo svetovno vojno Borut Batagelj OLIMPIZEM V ZAČETKU LETA 1980 65 Od iger z bojkoti k direktnemu spopadu med supersilama Janez Cvirn Alfred Nobel und seine "grosse Banknotenfresserin" 5 Igor Grdina Gedanken zum Kärntner Schmerz Sloweniens 20 Damir Globočnik "Hört Slowenen! Hört Slawen! Über dem Balkan wird es Tag." 31 Bojan Himmelreich Die Versorgung Cillis mit Lebensmitteln in Krisenzeiten 51 Eine Mikrostudie der Verhältnisse in der Zeit nach dem Ersten und vor dem Zweiten Weltkrieg Borut Batagelj Die olympische Bewegung zu Beginn des Jahres 1980 65 Von boykottierten Spielen zum direkten Konflikt zwischen den Supermächten Zapisi in pričevanja Oto Luthar LA AMISTAD: TEMNI SPOMINI NA KOLONIALNI ČAS SEVERNE AMERIKE 72 S knjižne police Petra Testen ŠO'AH 79 (Wolfgang Benz, Holokaust...) Aleksander Žižek "BRALCU PRIJAZNA IN ZAŽELENA KNJIŽICA" 82 (Rok Stergar, "Vojskiprijazen in zaželen garnizon"...) Petra Svoljšak VELIKA VOJNA CIRILA PRESTORJA 83 (Oto Lutkar, "O žalosti niti besede"...) Janez Cvìrn ALFRED NOBEL IN NJEGOVA VELIKA POŽIRALKA DENARJA Družina Brunner Dvanajstega novembra 1838 sta se v Welsu na Zgornjem Avstrijskem poročila tedaj 30-letni uradniški praktikant Wenzel Brunner, sicer po rodu iz Tabora na Češkem, in 23-letna Josepha Maria Johanna Sturm, po rodu iz Kössena. Če- prav sta se - kot kažeta datum poroke in rojstva prvega otroka - Wenzel in Johanna očitno poro- čila zato, ker je bila mladenka noseča, je bil njun zakon harmoničen. V njem se je rodilo kar 8 otrok (6 fantov in dve deklici) in sprva je druži- na živela nadvse normalno meščansko življenje. Wenzel Brunner se je počasi toda vztrajno vzpe- njal po uradniški lestvici in že kmalu postal na- mestniški svetnik v Welsu. Toda po njegovi smr- ti se je družina znašla v nezavidljivem položaju. Kot je v spominih zapisala Wenzlova vnukinja Fri- derika Dietrich (roj. Brunner), se je njena stara mati Johanna s svojimi osmimi otroki le s težavo prebijala skozi življenje.1 Kljub nizki pokojnini pa je Johanna Brunner naredila vse, da bi svojim otrokom zagotovila pri- H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen - in deutscher Schrift - meiner Mutter, Friderika Dietrich, geb. Brunner (1885-1973), die ich (in Klammern) und unterm Strich - mihi et meis - kommentiert habe, s. d., str. 1; kopijo rokopisnih spominov Friderike Dietrich, roj. Brunner, ki jih je z opombami opremil njen sin H. Dietrich, mi je posredoval Švedski pisatelj in režiser Vil- got Sjòman. memo izobrazbo. Najstarejši sin Albert Brunner (roj. 10. aprila 1839) je po osnovni šoli v rodnem Welsu obiskoval gimnazijo v Linzu (1850-1858), po uspešno opravljeni maturi pa se je odpravil študirat (1858) na znamenito Rudarsko in goz- darsko akademijo v Bansko Štiavnico (na seda- njem Slovaškem).2 Med študijem, ki ga je z odli- ko končal leta 1862, se je preživljal z instruira- njem sošolcev. Del tako prisluženega denarja je namenjal svojemu mlajšemu bratu Heinrichu, ki je na dunajski univerzi študiral pravo. Heinrich,3 ki se je že zelo zgodaj proslavil z odmevnimi raz- H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 1-2. Heinrich Brunner (21. 6.1840 Wels - 11. 8. 1915 Kissin- gen) je po študiju na Pravni fakulteti na Dunaju leta 1865 habilitiral iz nemškega prava. V letih 1866-1870 je bil profesor na univerzi v Lvovu, v letih 1870-72 na univerzi v Pragi, vietili 1872-73 pa na univerzi v Strass- burgu. Leta 1873 so ga poklicali na univerzo v Berlin, kjer je poučeval do upokojitve. Leta 1884 je postal Clan pruske akademije znanosti, bil pa je tudi član central- ne direkcije za znano edicijo Monumenta Germaniae Histórica. Heinrich Brunner je bil velika avtoriteta za nemško pravno zgodovino. Napisal je številna, sedanes pomembna dela, kot npr. Zeugen- und Inquisitionsbe- weis der Karoling. Zeit, 1866; Die Entstehung der Schwurgerichte, 1872; Das franz. Inhaberpapier des Mittelalters, 1879; Zur Rechtsgeschichte der röm. und german. Urkunde, Bd. 1,1880; Geschichte und Quellen des deutschen Rechts, v. Enzyklopädie der Rechtswis- senschaft, 5. izdaja, 1890; Deutsche Rechtsgeschichte, Bd. 1, 2, 1887-1892; Forschungen zur Geschichte des deutschen und franz. Rechts, 1894; Geschichte der engl. Rechtsquellen im Grundriß, 1909. Prim.: Der Grosse Brockhaus, Leipzig 1929,3. Band, Ble-Che, str. 421422. 6 ZGODOVINA ZA VSE pravami iz nemške pravne zgodovine, je finanč- no pomagal mlajšemu bratu Augustu, ki je prav tako na Dunaju študiral pravo, potem pa kot od- vetnik živel v zgornjeavstrijskem Lambachu.4 Če- trti izmed bratov Kari je študiral kemijo in postal profesor organske kemije na univerzi v Innsbruc- ks Oba mlajša brata sta postala uspešna poslov- neža: Rudolf je postal direktor tovarne in Eduard bančni direktor. In tudi obe sestri sta (kot pravi- jo spomini Friederike Dietrich, roj. Brunner) v življenju uspele. Ena je postala poštna uradnica, druga pa se je bogato poročila.5 Albert Brunner Najstarejši izmed otrok Albert Brunner je po končanem študiju (1862)6 nekaj časa delal nekje na Češkem, konec šestdesetih let pa so ga kot od- ličnega strokovnjaka poklicali na Dunaj, kjer je dobil službo v Poljedelskem ministrstvu.7 (V tem času je predaval tudi na rudarski akademiji v šta- jerskem Leobnu). Ko se je 1873 poljedelsko mi- nistrstvo odločilo, da bo na prošnjo celjske mest- ne občine z županom dr. Josefom Neckerman- nom na čelu nameravano državno cinkarno po- stavilo v Celju in ne v okolici Rimskih Toplic,8 je izvedbo projekta zaupalo mlademu Brunnerju. Tako se je Albert Brunner junija 1873 odpravil v Celje in začel z delom. Sam je izdelal načrte to- varne in upravnega poslopja (v njem je bilo tudi stanovanje za upravitelja) in osebno vodil celot- no gradnjo.9 Ob napornem in odgovornem de- lu pa je vseeno našel toliko časa, da se je od časa do časa udeležil te ali one družabne prireditve v 4 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 2. 5 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 2-4. • H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 9. 7 Ministrstvo za poljedelstvo in rudarstvo (Ministerium für Landeskultur und Bergwesen), ki so ga ustanovili leta 1848, je delovalo le do leta 1853. Ponovno je polje- delsko ministrstvo na začetku leta 1868 ustanovila Auerspergova vlada. Prim.- Günther R. Burkert, ..Großjährig". Die Entwicklung des ländlichen Raumes und deren Erfassung durch die Statistik von 1848-1918, v. 800 Jahre Steiermark und Osterreich 1192-1992. Der Beitrag der Steiermark zu Österreichs Grösse, izd. Oth- marPickl, Graz 1992, str. 393. H Tliomas Fiirstbaiier, Cilli 1867-1892. Fünfundzwanzig Jahre selbständigen Gemeindewesens, Celje 1892, str. 16;prim. tudi: Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909, str. 409-410; Janko Orožen, Zgodovina Ce- lja in okolice, II. del, Celje 1974, str. 132-133- 9 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 4; Friderika Brunner je v spominih zapisala: „Moj oče je zasnoval načrte za tovarno in tudi za svojo stanovanj- sko hišo, v kateri so bili v pritličju pisarniški, zgoraj pa stanovanjski prostori. Pred hišo je bil velik park s sad- nim in zelenjavnim vrtom ter veliki travniki z njivami koruze. Moj oče je gradnjo vodil sam. " mestu ob Savinji. Na eni izmed njih (na celjskem Starem gradu) je spoznal mlado, komaj 17-letno lepotico judovskega rodu Amalijo Hess, ki se je bila s svojimi starši z Dunaja priselila v Celje le malo pred uglednim rudarskim inženirjem. Ama- lija naj bi se takrat igrala še s punčkami, toda Al- bert se je vanjo zaljubil na prvi pogled. Redno je začel zahajati v hišo Hessovih in kmalu zatem je od njenega očeta Heinricha izprosil mladenki- no roko.10 Potem ko se je Amalija 14. septembra 1874 dala krstiti, ju je 3. oktobra 1874 v petrovški cerkvici poročil sam celjski opat Franc Ogradi.11 Manj kot leto kasneje, ko je Albert Brunner kon- čal z gradnjo tovarne, sta se mladoporočenca iz Gosposke ulice preselila v prostorno stanovanje v Gaberjah št. 14, ki je bilo v prvem nadstropju velikega cinkarniškega upravnega poslopja.12 Družinsko življenje Čeprav je še pred začetkom gradnje tovarne - po polomu dunajske borze 1873 - v Avstriji na- stopilo dolgo obdobje gospodarske depresije, je celjska Cinkarna (z delom je začela leta 1875) že na samem začetku, zlasti pa po dograditvi valjar- ne, upravičila visoko državno investicijo. Albert Brunner, ki jo je postavil, si je na moč prizade- val, da bi poslovala uspešno. Z novimi in novimi tehničnimi izboljšavami, kakršna je bila (leta 1881 s patentom potrjena) izboljšava destilacijske pe- či, s katero je dosegel skoraj popolno kondenza- cijo cinkove pare,13 je tudi v času gospodarske krize uspešno vodil celjsko Cinkarno. Podjetju, ki ga je sam utemeljil in ga imel za svojega otro- ka, je posvečal vso svojo pozornost, za kar ga je cesar 11. junija 1886 odlikoval z viteškim križcem Francjožefovega reda.w Pravo priznanje pa je do- bil šele po smrti poljedelskega ministra Chlu- metzkega, ki naj bi mu bil - kot je v spominih zapisala njegova hči Friderika - nadvse nenaklo- njen.15 Osmega marca 1892 so ga imenovali za 10 H Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 4. 11 Kot je razvidno iz poročne matične knjige župnije Sv. Danijela, ki jo še vedno hrani Matični urad Celje, sta se ravnatelj državne Cinkarne v izgradnji Albert Brun- ner, roj. 10. aprila 1839 v Welsu na Gornjem Avstrij- skem, bivajoč v Celju, hiš. št. 84, in Amalija Hess, rojena 9. junija 1856 v dunajskem Leopoldstadtu, stanujoča v Celju, hiš. št. 129, poročila 3- oktobra 1874 v znani ro- marski cerkvi v Pctrovčah. Poročil ju je celjski opat Franc Ogradi, poročni priči pa sta bila Eulogius Dirm- htrn, ravnatelj meščanske šole v Celju, in telovadni uči- telj Avgust Tisch. 12 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 5. '3 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 10. 14 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 9. 15 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 6. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE rudarskega svetnika z 2000 gld letne plače, 23. maja 1896 za člana izpitne komisije za železar- stvo na rudarskih akademijah v Leobnu in Pribramu, 8. januarja 1898 pa še za člana štajer- ske deželne komisije za svetovno razstavo v Pari- zu leta 1900.16 Albert, ki je bil z vodenjem Cinkarne in nadzo- rom drugih železarn polno zaposlen, je s svojo ženo Amalijo ter hčerama Adelo (roj. 26. novem- bra 1879) in Frideriko Anno (roj. 20. marca 1885) v svojem velikem stanovanju v upravniški vili, pred katero je uredil park, zraven pa še sadovjak in zelenjavni vrt, živel prijetno in normalno meš- čansko življenje. Hči Friderika je v svojih spomi- nih zapisala, da sta mu tovarna in družina pome- nili vse. In je dodala: „Otroci smo živeli kot v pa- radižu; lep velik vrt, veliko sadja, zanimiva tovar- na, široka šolska pot v mesto. Tudi jedli smo do- bro; prava avstrijska kuhinja: vsak dan opoldne goveje meso, sloviti Federspitz, poprej juha s pri- logo, vsak dan h govedini druga omaka (ribez, rozine, morski sadeži itd.). Za poobedek vedno sladice. Ob nedeljah je bila pečenka in za poo- bedek torta. Za zajtrk kava, žemlje brez masla in marmelade. Zvečer smo jedli vedno toplo, niko- li le obloženega kruha. Moja mati je bila odgo- vorna, da so jedi prihajale na mizo v redu in toč- no."17 Brunnerju je družina pomenila varno zavetje, v katerem se je lahko po napornem delu spočil in sprostil. O tem nam zgovorno priča opis praz- novanja božiča, ki je bil tudi pri Brunnerjevih ve- lik družinski praznik. Pred božičem so vedno spraznili dnevno sobo in na njeno sredo posta- vili veliko smreko. Božično drevo je z okraski, ki so bili shranjeni v 6 kartonskih škatlah (pozlače- ni orehi, zvezdice itd.), vsako leto okrasil Albert Brunner sam. Za krasitev je potreboval kar tri ve- čere in dokler svojega dela ni dokončal, žena in otroci niso smeli vstopiti v sobo. Nato je ponoči potrosil koščke okraskov pred hčerini postelji. Ko sta deklici zjutraj vstali in je zašumelo, je to pomenilo, da bo Jezušček kmalu prišel. Na klju- čavnici je bila obešena hudičkova glava, kar je še bolj podžgalo otroško radovednost. Na božični večer se je družina zbrala v temni sobici. Ko je ura odbila polnoč, so se dvojna vrata v dnevno sobo na stežaj odprla, tako da so bili od nenad- nega sija električne luči (v stanovanje jo je iz to- varne napeljal že leta 1886) vsi zaslepljeni. Na mi- zi so ležala darila. Najprej so jih odprli kuharica, hišni sluga in njegova žena, šele nato sta na vrsto prišli deklici. Prava družinska idila.18 Celjskega družabnega življenja se ni pretirano udeleževal19 (izmed vseh prireditev ni nikoli za- mudil le vsakoletne procesije na Telovo),20 seve- da pa je zaradi svoje funkcije moral biti navzoč tudi pri obiskih visokih gostov.21 Čeprav je ves prosti čas namenjal svoji družini (s hčerama je rad hodil v naravo, zlasti na Reitterjev oz. Štajer- ski hrib nad mestnim parkom),22 je bil v mestu ob Savinji nadvse priljubljen in spoštovan. Med njegovimi osebnimi prijatelji, s katerimi je nego- val tesne stike, sta bila zdravnik in v letih 1870- 1893 celjski župan dr. Josef Neckermann, pa ve- letrgovec z železnino, takrat gotovo najbogatejši Celjan Julius Rakusch. Med njegove prijatelje je sodil tudi bogati celjski trgovec Gustav Stiger. Ko je 18. decembra 1899 Albert Brunner nenadoma umrl, so se pogreba udeležili vsi najuglednejši celjski meščani z županom na čelu. Njegova hči Friderika je tragično smrt in zadnje slovo svoje- ga očeta opisala nadvse pretresljivo: „Popoldan 18. decembra (1899) je oče odšel v mesto. To je bila dobre pol ure trajajoča pot. Želel je opraviti predbožične nakupe. Med potjo mu je naenkrat postalo slabo in odšel je k svojemu prijatelju, gos- podu Rakuschu, mestnemu županu... Rakusch je hotel zapreči, toda moj oče je iz skromnosti po- nudbo zavrnil in se odpravil peš proti domu. Otroci, ki so se sankali, so mu ponudili, da ga s sanmi odpeljejo do doma. Med potjo je padel zadet od kapi s sani. Prenesli so ga v neko gostil- no in obvestili mamo in tovarniške uradnike. Mo- ja mama ni hotela verjeti, da je mrtev; pustila je, da so ga položili na njegovo posteljo in ga toplo pokrila. Potem se je zlomila; moja sestra je doži- vela živčni zlom. Poklicani zdravnik dr. Necker- mann, ki je bil prijatelj mojega očeta, je oskrbel mamo in sestro, meni pa ukazal, naj grem v po- steljo. Ker sem mislila, da se bo oče spet dvignil in tega ne bo nihče opazil, sem se vsedla na nje- govo posteljo in ga celo noč strazila. Mačke so se 16 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 9. 17 H Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 7. lf< H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 6. 19 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 7: ..Für Geselligkeit ivar er nicht eingenommen, lud auch selten die Verwandten ein. " 20 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 5- 21 Koje 1. septembra 1891 Celje obiskal Franc Jožef, je ce- sarju razkazal Cinkarno prav Brunner, njegova mlaj- ša hči Friderika pa mu je izročila šopek. Zvečer se je - oblečen v frak - udeležil slavnostne večerje, na katero je cesar povabil vse najpomembnejše Celjane. H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeicìinungcn, str. 5- 22 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 7. VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE drle na vrtu in bilo je zelo nenavadno. Molila sem in nepremično zrla v očetov obraz. Proti jutru mu je iz nosa priteklo nekaj smrklja, toda bil je trd in ledeno mrzel. - Naslednjega dne so očeta po vbo- du v srce (takrat so ga še prakticirali zaradi mož- nosti navidezne smrti) položili na mrtvaški oder. Njegova delovna soba je bila vsa v črnem, krsta je stala na sredi med tremi kandelabri. Očeta so oblekli v rudarsko uniformo; spet je izgledal tako lepo. Prišli so delavci in se ganjeni poslovili od njega. Zlasti nadzornik tovarne, ki mu je oče ve- liko pomagal, je jokal. K pogrebu so prišli vsi (očetovi) bratje. Žalostni sprevod je šel od tovar- ne preko mesta do na hribu ležečega pokopališ- ča. Ob mrtvaškem vozu so stopali delavci z gore- čimi rudarskimi svetilkami. Vse je bilo zelo ža- lostno in pretresljivo."23 Družina Hess Amalijin oče Heinrich Hess, rojen 1820 v Pro- stejovu na Moravskem, se je ukvarjal z lesno tr- govino (v okolici Prostejova so bili obsežni goz- dovi v lasti princa Lichtensteina in olomouškega nadškofa), leta 1848, po odprtju dunajskega ge- ta, pa se je - kot mnogi Judje z vzhoda - naselil na Dunaju, na Praterstraße v Leopoldstadtu. Kma- lu po prihodu na Dunaj se je poročil z mlado bratislavsko Judinjo Amalijo, roj. Stork." V nju- nem zakonu so se rodile štiri hčere in en sin, to- da dva otroka sta kmalu po rojstvu umrla: najsta- rejša Sofija je privekala na svet 1. marca 1851, Max 25. maja 1852 (umrl je 27. novembra 1852), Bert- ha 7. novembra 1853, Carolina 26. novembra 1854 (umrla je 25- julija 1855) in Amalija 9. junija 1856.25 Svojo zadnjo hči je Heinrich Hess poimenoval po soprogi, ki je dva dni po porodu (11. junija 1856) komaj 32 let stara umrla. Nesrečni vdovec, ki je ostal sam s tremi malimi otročiči, se je kma- lu znova poročil. V njegovem drugem zakonu z Julie Stern se je rodilo še pet otrok: Ludwig (Lo- uis) 7. marca 1858, Hermina, ki je kasneje posta- la (ne preveč uspešna) gledališka igralka 15. fe- bruarja 1861, Moritz 12. novembra 1862 (umrl je že 26. decembra 1862 zaradi pljučnice), Käthe, ki se je poročila z bogatim salzburškim vinograd- nikom Ignazem Weiklom, po letu 1865, in naj- mlajša Anna (Olga), ki se je - enako kot Hermina - posvetila igralstvu in bila dolgo časa glavni mo- del znanega nemškega (münchenskega) slikarja Huga von Habermanna.26 Heinrich Hess, ki se je sicer ukvarjal s trgovino z lesom in različnimi drugimi posli, je solidno preživljal svojo veliko družino. V „času ustanav- ljanja" ob koncu šestdesetih in na začetku sedem- desetih let je veliko špekuliral na dunajski borzi in si ustvaril celo nekaj premoženja. Še pred po- lomom dunajske borze leta 1873 pa se je podjet- ni Heinrich Hess s svojo številčno družino z Du- naja preselil v Celje in se v mestu ob Savinji (sta- novali so v Gosposki ulici 3) začel ukvarjati z le- sno trgovino. Čeprav v Celju ni prijavil samostoj- ne trgovine z lesom, je bil poslovno relativno us- pešen, saj se je hitro établirai v celjski meščanski družbi. Njegova hči Bertha se je leta 1876 poroči- la s prvim urednikom celjskega nemško pisane- ga časnika Cillier Zeitung Wilhelmom Goldman- nom (urednik je bil od 26. aprila 1876 do 22. apri- la 1877)27 in kmalu zatem z njim odšla v Združe- ne države Amerike.28 Amalija pa se je - kot reče- no - že leta 1874 poročila z ravnateljem Cinkar- ne v ustanavljanju Albertom Brunnerjem. Poroki obeh hčera z uglednima celjskima meš- čanoma kažeta, da je družina Hess v Celju uživa- la precejšen ugled. Toda ne relativno uspešni po- sli ne poroki dveh hčera nemirnega in dunajske- ga življenja vajenega Heinricha Hessa niso uspe- li zadržati v provincionalnem Celju.29 Vedno moč- neje ga je namreč vleklo v veliko mestni Dunaj, kjer je živela tudi njegova sestra Fanny, ki se je poročila z znanim dunajskim žurnalistom, prvim urednikom listov Die Presse (1848) in Reichszei- tung (1848) ter izdajateljem in lastnikom lista 2i Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 8-9; pri omembi celjskega župana in zdravnika dr. Josefa Neckermanna seje Friderika očitno zmotila, saj je le-ta umrl že leta 1893; o Ncckermannu glej: Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nem- cev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914), Maribor 1997, str. 366-367. 24 Amalija se je rodila leta 1824 v bratislavskem judov- skem getu (podgrajskim gričem), ki naj biga na inicia- tivo Ferenca Deaka odprli že leta 1842; prim.: H. Die- trich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 13; na splo- šno o položaju Judov v Bratislavi in na Slovaškem prim.:Jcšajahu Andrej Jelinek, Židia na Slovensku v 19- a 20. storoči, Edicia Judaica Slovaca, Bratislava 1999. 25 Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 13; Vilgot Sjóman, Mitt hjärterbarn. De länge hem- lighlllna breven mellan Alfred Nobel och hans älskarin- na Sofie Hess, Stockholm 1995, str. 52. 26 Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 19-20; Sjöman, str. 52. 88-89. 27 Prim.: Janez Cvirn, Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861-1907, Zbirka Zgodovinskega časopisa 5, Ljubljana 1988, str. 12, 79. 28 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 14. 29 Hessova vnukinja Friderika Je v spominih zapisala, da je bil njen stari oče nadvse muzikaličen, saj daje znal zapeti vsako opereto. Prim.: H. Dietrich, Handschriftlic- he Aufzeichnungen, str. 14. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Morgenpost (1848) dr. Leopoldom Landsteiner- jem.30 Na Dunaj, ki je bil Heinricha ob prihodu očaral in lepo sprejel, pa je vleklo tudi njegovo drugo ženo Julie Stern in otroke, ki so bili vsi ro- jeni Dunajčani. Zato se je Heinrich Hess odločil in se (verjetno) konec leta 1877 ali v letu 1878 z družino spet vrnil v mesto ob lepi modri Dona- vi. (Tudi tokrat si je našel stanovanje na Prater- straße v Leopoldstadtu.) Že več let prej pa je dru- žino in Celje zapustila najstarejša Hessova hči So- fija, ki ji v Celju ni bilo ostati.31 Iz Celja se je od- pravila v znano letovišče Baden pri Dunaju in se tam zaposlila kot prodajalka v neki cvetličarni.32 Alfred Nobel Alfred Nobel, ki ga je Victor Hugo označil za „najbogatejšega potepuha sveta",33 je na svet pri- vekal v revščini. Rodil se je 21. oktobra 1833 v Stockholmu, očetu Immanuelu (1801-1872) in materi Andrietti, roj. Ahlsell (1805-1889), le nekaj mesecev zatem, ko je njegov oče, sicer uspešen gradbeni konstruktor in tehnični izumitelj, ki je v Stockholmu gradil mostove in hiše, popolno- ma bankrotiral.34 Tudi prva leta njegovega življe- nja so bila v znaku pomanjkanja. Zaradi velikih dolgov, ki so bremenili očeta po stečaju njego- vega podjetja (1833), je petčlanska družina žive- la v bedi, v skromnem stanovanju na tedanjem severnem obrobju Stockholma.35 Pomanjkanje in beda, pa vedno večje nerazumevanje med nje- govima staršema,36 sta se Alfredu tako vtisnila v spomin, da je v drami Nemesis, ki jo je napisal tik pred smrtjo, zapisal: „Ti, ki v mojem srcu be- 30 Njun sin dr. Kari Landsteiner (roj. 14. 6. 1868 na Duna- ju) je postal svetovno znan zdravnik in znanstvenik, ki je že v letih 1901/2 kot prvi odkril in opisal krve skupi- ne •, • in O. Po prvi svetovni vojni so ga povabili na Rockeffelerjev inštitut v New York, kjer se je proslavil z znanstvenim delom. Že leta 1930 je prejel Nobelovo na- grado za medicino. Leta 1941 mu je skupaj z Wiener- jem uspelo odkriti pomen RH faktorja. Umrl je leta 1943 v Neiv Yorku. Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Auf- zeichnungen, str. 16; Sfornati, 87-88. 31 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 14. 32 Kenne Fant, Alfred Nobel. Idealist zwischen Wissensc- haft und Wirtschaft, Insel Verlag Frankfurt am Main und Leipzig, 1997, str. 190; Friderika Dietrich, roj. Brunner, napačno navaja, da seje Sofija v Badnu za- poslila kot natakarica v neki slaščičarni. Prim.: H. Die- trich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 14. 33 Fant, Alfred Nobel, str. 22. 34 Fant, Alfred Nobel, str. 31-33 35 Fant, Alfred Nobel, str. 33-34; današnji naslov se glasi Norrlandsgatan 9, četrt Torskenpa leži v samem središ- ču mesta. Na Nobelovo rojstno hišo, ki so jo leta 1934 porušili, spominja mala spominska plošča na hodniku novega stanovanjskega kompleksa. 36 Fant, Alfred Nobel, str. 39. reš vso uboštvo mojega življenja, veš, da sem bil od dnevov svojega otroštva žrtev trpinčenja vseh vrst. Lakota, tepež, zmerjanje - nič mi ni bilo pri- hranjeno." (2. dejanje, 11. scena).37 Leta 1837 je njegov oče prišel v stik z finsko- ruskim uradnikom Larsom Gabrielom von Haart- mannom, predsednikom vlade v Turkuju (Abo- ju) na sedanjem Finskem in predsedujočim v car- ski komisiji za razvoj industrije in trgovine.38 Haartmann je pokazal velik interes za Immanue- love ideje o izdelavi (kopenskih in podvodnih) min in ga je povabil v Turku.39 Tako se je decem- bra 1837 Alfredov oče odpravil na Finsko in v Stockholmu pustil družino.40 Za Andrietto in nje- gove tri otroke so se začeli še hujši časi. Prihodki od trgovinice z mlečnimi izdelki in zelenjavo so bili nadvse skromni. Družina se je skozi življenje prebijala le s pomočjo sorodnikov in prijateljev. Leta 1840 je Alfred začel obiskovati osnovno šolo v občini Jakob, ki je veljala za šolo revnih. V slengu so jo imenovali „Rabaukenschule", saj so se otroci stalno pretepali.41 V tej sredini je Alfred preživel dve dolgi leti. Skupaj z materjo in brato- ma je nenehno mislil na očeta in upal, da mu bo v Rusiji le uspelo in da bo s svojimi izumi druži- ni zagotovil boljšo prihodnost.42 Immanuel No- bel, ki se je že decembra 1838 preselil v St. Pe- tersburg, pa se je v mestu ob Nevi počasi le uve- ljavljal kot uspešen tehnični izumitelj. Poleg pod- vodnih in kopenskih min se je ukvarjal tudi z dru- gimi projekti, ki so bili namenjeni ruski vojski.43 Znanstvo z generalom Ogarevim, ki ga je pove- zal z ruskim vojnim ministrstvom, je Immanuelu Nobelu prineslo prvenstvo pri proizvodnji orožja za rusko vojsko. Po prvih poslovnih uspehih so se mu lahko oktobra 1842 v St. Petersburgu pri- družili žena in otroci.44 Z odličnimi rezultati pri razvoju in izdelavi kopenskih in podvodnih min, ki so jih Rusi prvič uporabili v času krimske voj- ne (pri Kronstadtu, Sveaborgu in Revalu),45 paje 37 Fant, Alfred Nobel, str. 35; drama Nemesis je izšla v Pa- rizu (v 100 izvodih) le nekaj tednov po njegovi smrti, toda vse izvode (razen treh) so uničili na željo njegovih sorodnikov. Lc-ti so namreč menili, da bi lahko tako šib- ko dramsko delo onečastilo spomin na prominentnega moža. •• Fant, Alfred Nobel, str. 41. 39 Fant, Alfred Nobel, str. 41. 40 Fant, Alfred Nobel, str. 46. 41 Fant, Alfred Nobel, str. 42. 42 Fant, Alfred Nobel, str. 43. 43 Fant, Alfred Nobel, str. 43. 44 Fant, Alfred Nobel, str. 46. 45 Fant, Alfred Nobel, str. 53 VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE družina Nobel skozi velika vrata vstopila v rusko gospodarsko življenje.'6 Immanuel Nobel je svojim sinovom omogočil odlično izobrazbo. Zlasti Alfred, ki se je v mla- dosti močno zanimal za francosko in angleško literaturo ter tudi sam pesnil, si je brez študija na univerzi, s pomočjo odličnih privatnih učiteljev, pridobil prvovrstno izobrazbo. Kemije sta ga uči- la očetova prijatelja Yuli Trapp (1808-1882), pro- fesor na Tehniški visoki šoli, in Nikolaj N. Zinin (1812-1880), profesor na Akademiji za medicino in kirurgijo v St. Petersburgu,'7 jezikov in zgodo- vine pa hišna učitelja mag. Lars Santesson (po rodu Šved) in magister Peterov.'" Veliko je bral in se še posebej vestno učil tujih jezikov. Komaj 17 let star je poleg maternega jezika povsem ob- vladal rusko, francosko, nemško in angleško. Že v mladosti je prevedel Voltairja v švedščino, po- tem pa je švedski prevod prevedel nazaj v fran- coščino, da bi se učil na napakah.'9 Resno se je ukvarjal s poezijo in razmišljal, cla bi postal lite- rat.5l,Toda zaradi nasprotovanja očeta in spozna- nja, da za kariero literata nima pravega posluha, se je napotil po očetovih stopinjah.51 Leta 1850 ga je oče, starega komaj 17 let, poslal na dveletno študijsko potovanje po Evropi in Ameriki. Po dopustu pri sorodnikih na Švedskem je obiskal večino večjih evropskih mest. V Pari- zu je delal v laboratoriju slovitega kemika T. J, Pelouzeja in se tam seznanil z njegovim mladim asistentom, znanim italijanskim kemikom Asca- niom Sobrerom, ki je izumil nitroglicerin. V fran- coskem glavnem mestu se je mimogrede zalju- bil v mlado Švedinjo, ki je delala kot pomočnica v neki lekarni. (V spomin na ljubko mladenko, ki je zaradi tuberkoloze umrla še v času njegove- ga bivanja v Parizu, je Alfred napisal romantično pesem You say I am a riddle).52 V New Yorku pa se je seznanil s slavnim izumiteljem švedskega rodu Johnom Ericssonom, enim izmed izumite- ljev ladijskega vijaka. Po vrnitvi z uspešnega študijskega potovanja po Ameriki (1852) se je Alfred zaposlil v očetovi 46 Fant, Alfred Nobel, sir. 52. 47 Fan!, Al/red Nobel, sir. 55-56. 48 Fant, Alfred Nobel, sir. 56. 49 Faul, Alfred Nobel, str 65 50 Zlasti rad je prebiral poezijo angleških romantikov Wordswortha, Schelleya in lorda ISyrona. ki je bil nje- gov najljubši pesnik. 53 Fant, Alfred Nobel, str. 65 si. 52 Fant, Alfred Nobel, str. 66-67. Alfred Nobel tovarni v St. Petersburgu, ki je v času Krimske voj- ne delala s polno paro.55 Veliko je eksperimenti- ral z nitroglicerinom, iz katerega je poskušal na- rediti komercialno in tehnično uporabno razstre- livo. Toda vsi njegovi napori so bili zaman. Ko se je po koncu krimske vojne očetovo podjetje spet znašlo v krizi, je Alfred skupaj z brati Emilom, Robertom in Ludvigom vse svoje sile usmeril v njegovo rešitev. Leta 1856 se je odpravil v Franci- jo in Anglijo, da bi očetu pri velikih evropskih bankah priskrbel potrebne kredite.54 Toda vsem naporom navkljub je z očetovim podjetjem v St. Petersburgu šlo le še navzdol. Leta 1863 se je Al- fred z očetom in bratom Emilom vrnil v Stock- holm, medtem ko sta Ludvig in Robert ostala v St. Peterburgu. Z velikimi težavami jima je uspe- lo rešiti podjetje, potem pa sta se (ob Kaspijskem morju) posvetila naftni industriji in kmalu postala ena izmed najbogatejših kapitalistov svojega ča- sa. Po vrnitvi na Švedsko (1863) se je Alfred uk- varjal izključno le še z razvojem nitroglicerina kot varnega in uporabnega eksplozivnega sredstva. Njegove poskuse so spremljale številne eksplo- zije (v eni izmed njih je 3- septembra 1864 izgu- bil življenje tudi Alfredov brat Emil), toda že ko- Si Fant, Alfred Nobel, str 76. H Fant, Alfred Nobel, str. 79. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 nec leta I863 mu je prvič uspelo, da je s pomoč- jo male količine smodnika varno detoniral nitro- glicerin, To je bil prvi korak k izumu močnejše- ga detonatorja, ki ga je kasneje uporabil pri di- namitu (v poroznem premogu ali drugi porozni substanci absorbiranem nitrogllcerinu).55 Dina- mit ali „Nobel's Safe Gun Powder" je izpopolnil leta 1866 v svojem laboratoriju v nemškem Krümmelu (pri Hamburgu) in še v istem letu so mu patent priznali v Angliji. V letih 1867-1868 so mu priznali patente za izdelavo dinamita v veči- ni zahodnoevropskih držav (v Nemčiji, na Šved- skem, Norveškem, na Finskem, v Avstriji, Franci- ji) in v Združenih državah Amerike (1868), v le- tih 1870-71 pa še v južni Ameriki in britanskih kolonijah (npr. v Avstraliji).56 S proizvodnjo dinamita v lastnih tovarnah po celem svetu je Alfred Nobel hitro obogatel. Leta 1867 so izdelali 11 ton in tri leta kasneje že 424 ton dinamita."7 Njegova podjetja po celem svetu so v kratkem času prerasla v pravi imperij in No- bel je v njihovo vodenje vložil ves svoj čas. V letih 1866-1872 je bil „kralj dinamita", kot so ga poimenovali, nenehno na poti; večino svoje- ga časa je preživel v kupejih vlakov, ki jih je v pismih imenoval „moje kotaleče se ječe"• Na za- četku sedemdesetih je bil gospodarsko prisoten v večini evropskih držav. Čeprav svojih švedskih korenin ni nikoli zatajil, je trdil: „Moja domovina je tam, kjer delam - in delam povsod".59 Bil je pravi kozmopolit, toda najbolje se je počutil v Parizu, kjer je že kot mladenič doživel nepozab- ne dogodke. Pariz se mu je zdel „mesto svetlo- be". V njem se je počutil dobro tudi zato, ker se- je že v St. Petersburgu naučil perfektno govoriti francosko. Navdušen je bil nad francosko litera- turo in je prijateljeval z Victorjem Hugojem. Leta 1873, štirideset let star, se je odločil, da si bo v Parizu ustvaril dom. Na aveniji Malakoff, v bliži- ni Slavoloka zmage in Bulonjskega gozda, je ku- pil veliko hišo/'" v kateri si je uredil stanovanje, zimski vrt in laboratorij. Toda tudi v svojem pa- riškem stanovanju je bival le nekaj mesecev na 55 Fant, Alfred Nobel, str. 122. 56 Fant, Alfred Nobel, str. 132. 57 Fant, Alfred Nobel, str 158. 58 Fant, Alfred Nobel, str. /6 S. w Fant, Alfred Nobel, str. /67 ''" Hiša na aveniji Malakoff je nosila št. 53, od leta 1891 it. 59. Leta 1936 SO ta del ceste preimenovali v Avenijo Raymonda Poincanja in nekdanja Alßedova hiša je dobila Številko 7-i. Po Nobelovi smrti je leta 1899 hišo na dražbi kupil I.ottis-Gustave Muhlbacher, njegova hči Nobelova hiša na aveniji Malakoff v Parizu leto. Ob stalnih potovanjih, povezanih z njegovi- mi podjetji, si je vzel le malo časa za družabno življenje. Od časa do časa se je udeležil kakšne- ga pomembnega sprejema, v glavnem pa je bil osamljen. Bertha von Kinsky Sredi sedemdesetih let 19. stoletja je bil Alfred Nobel eden izmed najpremožnejših ljudi na sve- tu, toda njegovo privatno življenje je bilo prava polomija. Kot mladenič se je v Parizu brezmejno zaljubil v neko Švedinjo (njenega imena ni niko- li izdal), vendar je ljubezensko idilo prekinila smrt ljubljene deklice. Osamljen in razočaran nad prijatelji, ki so ga poskušali ogoljufati, se je zato na začetku leta 1876 odločil za dokaj nenavadno potezo. V dunajski Neue Freie Presse je objavil kratek oglas: „Zelo bogat, visoko izobražen sta- rejši gospod, ki živi v Parizu, išče damo zrelih let z znanjem tujih jezikov, za tajnico in nadzor nad gospodinjstvom".61 pa jo je leta 1909 prodala nekemu bogatašu Paulhiacu, ki jo je preuredil v Art Nouveau slogu. Od leta 1994 je v njej prestižna restavracija. Prim: Fant, Alfred Nobel, str. 168. 61 Fant, Alfred Nobel, str. 182-183. VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE Na Nobelov oglas se je javila 33-letna Bertha von Kinsky, iz družine obubožanih avstrijskih grofov Kinsky-Tettau, ki se je bila zaradi pomanj- kanja sredstev primorana zaposliti kot guvernan- ta pri bogatem dunajskem baronu Karlu von Sutt- nerju.62 Odlično izobražena Bertha, ki je bila za- dolžena za vzgojo štirih baronovih hčera, pa se je kmalu zapletla v ljubezensko romanco s 26- letnim baronovim sinom Arthurjem. Iskreni lju- bezni so Arthurjevi starši odločno nasprotovali (obubožana grofica Bertha von Kinsky pač ni bi- la prava „partija" za njihovega sina) in tudi Bert- ha se je zavedala brezizhodnosti svojega položa- ja. V takšnem razpoloženju ji je prišel Nobelov oglas v Neue Freie Presse kot naročen. Takoj ko se je prepričala, da oglas v resnici izvira od slav- nega in bogatega izumitelja dinamita, mu je na- pisala pismo in že kmalu (konec aprila 1876) se je znašla v pariškem Grand Hotelu (na Boulevard des Capucins), kjer ji je Nobel rezerviral apart- ma, ker njegova vila še ni bila povsem opremlje- ni na. Alfred Nobel je na ljubko in izobraženo Bert- ho napravil nadvse simpatičen vtis. Preseneče- na je bila, ko jo na pariški železniški postaji ni pričakal star, sivolas gospod, kot si ga je bila pred- stavljala, ampak postaven 43-letnik pravilnih po- tez, nekoliko resnobnega videza, a vseeno bla- gega pogleda.64 Tudi Nobel je bil nad Bertho na moč navdušen. Že po nekaj dneh se je v mlado damo do ušes zaljubil. Kot je v spominih zapisa- la Bertha, so bili njuni odnosi od samega začet- ka „prijateljski in topli". Nobel se je ob inteligent- ni, izobraženi in čustveni Berthi počutil kot pre- rojen. Hodila sta na sprehode in se vsak dan po- govarjala o literaturi in politiki ter zlasti o vojni in miru.65 Bertha, ki je leta 1905 zaradi svoje an- gažiranosti v svetovnem mirovnem gibanju pre- jela Nobelovo nagrado za mir, je na problemati- ko razorožitve in svetovnega miru gledala pre- cej drugače kot Nobel. Bila je prepričana, da je do svetovnega miru mogoče priti le z mirovnimi manifestacijami, s propagando in organiziranjem vseh narodov proti vojni. Nobel pa je bil nasprot- no prepričan, kako je edini način, da se enkrat za vselej preprečijo vojne, izum tako strašnega 62 O znameniti bojevnici za mir Berthi von Kinksky, poro- čeni von Suttner, glej odlično biografijo: Brigitte Ha- mann, Bertha von Suttner. Ein Leben für den Frieden, Serie Piper, München 1991. 63 Fant, Alfred Nobel, str. 183-185; Hamann, Bertha von Suttner, str. 46-Í8. 64 Hamann, Bertha von Suttner, str. 48. 65 Hamann, Bertha von Suttner, str. 51-52. eksploziva, da ga ljudje iz strahu pred uničenjem sveta ne bodo upali uporabiti.66 Toda njegova idila z Bertho von Kinsky je tra- jala manj kot 14 dni. Istega dne, ko je od Nobela prejela sporočilo, da je srečno prispel v Stock- holm (tja se je odpravil 9. maja 1876 po službe- nih opravkih), ji je namreč poštar prinesel tele- gram Arthurja von Suttnerja. Stavek: „Brez tebe ne morem živeti" jo je tako pretresel, da se je od- ločila vrniti domov.67 Da je lahko poravnala stroš- ke hotela, je morala prodati diamantno ogrlico, ki jo je bila podedovala od neke sorodnice. Nato je Nobelu napisala zahvalno pisemce in se s pr- vim vlakom odpravila na Dunaj. 12. junija 1876 sta se z Arthurjem na skrivaj poročila v farni cerk- vi St. Ägyd v dunajskem predmestju Gumpen- dorf, potem pa sta se odpravila na Kavkaz. (Z Art- hurjevimi starši sta se spravila šele deset let ka- sneje).68 Sofija Hess Alfred Nobel, ki je svoji uglajeni tajnici že po nekaj dneh diskretno ponudil poroko, se je po vrnitvi iz Stockholma takoj odpravil na Dunaj, v upanju, da mu bo Bertho še uspelo ujeti. A za- man. Potrt se je odpravil v znano letovišče Ba- den pri Dunaju. V neki cvetličarni se je zagledal v mlado prodajalko cvetja Sofijo Hess, ki ga je s svojo mladostno prvinskostjo povsem prevzela.69 Že po nekaj dneh se je v koketno prodajalko cvet- ja, ki mu je natvezla zgodbo o svoji nesrečni mla- dosti, o nerazumevajočem očetu in zlobni ma- čehi, zaradi katere da je zapustila Celje in se s trebuhom za kruhom odpravila v Baden, iskre- no zaljubil. Čeprav polno zaposlen, je v nasled- njih mesecih izkoristil vsako priložnost, da je po končanem delu obiskal Sofijo v Badnu in na Du- naju. Na kozmopolitskem Dunaju, kjer so vsi ži- veli po načelu „živi in pusti živeti", se je Nobel odlično počutil. Med svojimi pogostimi obiski av- strijske prestolnice, kjer je nameraval ustanoviti tovarno dinamita, je večino časa posvečal „svo- jemu ljubemu, sladkemu otroku", kot je v pismih ljubkovalno imenoval Sofijo. Seveda je bil pri tem skrajno previden, saj bi lahko njegovo javno raz- merje z (kot je napačno menil) mladoletno Sofi- jo sprožilo škandal, ki si ga ni hotel privoščiti. 66 Fant, Alfred Nobel, str. 186-187; Hamann, Bertha von Suttner, str. 52-53- 67 Hamann, Bertha von Suttner, str. 54. 68 Hamann, Bertha von Suttner, str. 55-56; Fant, Alfred Nobel, str. 189-190. 69 Fant, Alfred Nobel, str. 190. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 Mlada Sofia Hess Sofijo, ki se mu je zlagala, da je stara 18 let, je celo pregovarjal, naj se vrne k očetu v Celje, toda mladenka o tem ni želela ničesar slišati. Da bi se zavaroval, je JO. septembra 1877 od nje dobil pi- sno izjavo, v kateri je Sofija zapisala: „Priznavam, da me je gospod Nobel pregovarjal, naj se vrnem k svojemu očetu v Celje in da ni njegova krivda, če tega nisem storila."7" Na Dunaju in nekoliko kasneje še v Bad Ischlu ji je najel stanovanje, že leta 1878 pa jo je povabil v Pariz in jo namestil v najetem stanovanju v Rue Newton št. 1, v nepo- sredni bližini svoje rezidence.71 Aprila 1880 ji je kupil razkošno stanovanje na aveniji d'F.ylau, spet nedaleč stran od svoje vile na aveniji Malakoff;7- v njem je Sofija živela vse do leta 1886, ko je za- pustila Pariz in se vrnila na rodni Dunaj. Odnos med Alfredom Nobelom in Sofijo Hess pa je bil vse prej kot harmoničen. Za velikega in- telektualca in svetovljana Alfreda Nobela, ki si je izoblikoval svoj ideal ženske v caristični Rusiji (za idealno je smatral izobraženo, grandiozno žen- sko, ki naj bi se brez najmanjšega problema gi- bala v visoki družbi in bi bila sposobna konver- zacije o vseh problemih),73 je bila mlada in lepa Sofija vse preveč neizobražena. Zdi se (kot kaže njegovih 218 ohranjenih pisem Sofiji), da ga je veliko bolj kot Sofijina (domnevna) mladost mo- tilo njeno pomanjkanje izobrazbe, njena neod- govornost in lahkomiselnost.7'' Zato, a tudi spri- čo prevladujoče morale,7S se je z njo le redko ka- zal v javnosti. Tudi v Parizu se je z njo v glavnem dobival v njenem stanovanju. Njun začetni odnos bi vsekakor lahko primer- jali z odnosom med Henryem Higginsom in Eli- zo Doolittle v drami Pigmalion Georga Bernar- da Shawa.76 Nobel se je na moč trudil, da bi „svo- jo malo ptičico" vsestransko izobrazil (v ta na- men ji je poleg služkinje in kuharice najel še pla- čano družabnico, ki naj bi jo naučila brezhibne francoščine), toda kmalu je moral razočaran spoznati, da so vsa njegova prizadevanja jalova. Če jo je še septembra 1878 rotil, naj s pridnim delom nadoknadi manjkajočo izobrazbo, ki da bo tudi njo osrečila,77 in ji avgusta 1879 prijazno očital popolno pomanjkanje izobrazbe,78 je v pi- smu z dne 20. septembra 1884 zapisal: „Od prve- ga dneva sem ti ponavljal, pridobi si potrebno izobrazbo... Toda tebi se to ni zdelo potrebno in še zdaleč nisi hotela vsaj delno popraviti žalost- nega stanja. Človek je lahko zaljubljen do ušes, toda pismo, kakršnega napišeš ti, lahko deluje le kot udarec v srce... Pomisli, moj ljubi, dobri otrok, kdor nima razumevanja za izobrazbo, je na splo- šno ustvarjen za podrejen položaj v življenju in se lahko počuti srečnega ali zadovoljnega le v njem. Ti še vedno misliš, da ne morem imeti rad nikogar: to je popolnoma zmotno, saj bi tudi te- be lahko imel rad, če mi tvoja slaba izobrazba ne bi znova in znova povzročala bolečine."79 Po ne- 7,1 SjOman, str. 26. 71 Sjöman, str 28. 72 Fant, Alfred Nobel, sir. 197. Fant, Alfred Nobel, str. 193- lani, Alfred Nobel, str. 194. Vpisnin z dne 21 0. 1882 ji je v odgovor na vprašanje, zakaj ga ne sme obiskali v francoskem zdravilišču Ai.x- les-Bains, odgovoril: .GospodShaw in drugigospodje iz Glasgowa so in in kol veš, so vsi škotjepuritanci.' - rani, Alfred Nobel, sir. 309. 76 Shawova drama Pigmalion je izšla leta 1912. Fant, Alfred Nobel, str. 253; pismo Alfreda Nobela Sofiji Hess z dne 27. 9. 1878. Fant, Alfred Nobel, sir. 270-71; pismo Alfreda Nobela So- fiji Hess z dne 26. 8. 1879. 7'> Fant, Alfred Nobel, str. 329-330; pismo Alfreda Nobela Sofiji Hess z dne 20. 9. 1884. 77 7X VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE kaj letih je moral /. grenkobo v srcu spoznati, da so bila vsa njegova prizadevanja jalova. Sofija ni- kakor ni bila Eliza iz Shawovega Pigmaliona, am- pak lahkomiseln in koketen deklic, ki se je bolj kot za učenje zanimal za lahkotno in brezskrbno življenje. In Sofija Hess, ki se ji je kmalu po odhodu iz Celja življenje radikalno spremenilo, je res znala živeti na veliki nogi. V „svojem" razkošnem pa- riškem stanovanju sta ji pomagali služkinja in ku- harica, Nobel pa ji je najel tudi izobraženo dru- žabnico, ki jo je spremljala tudi na vseh njenih potovanjih. In ta so postajala vsa pogostejša, saj se Sofija v Parizu očitno ni najbolje počutila. Spr- va je bila odsotna le v poletnih mesecih, ko je (tudi zaradi šibkega zdravja) redoma obiskovala mondena evropska zdravilišča (kot npr. Schwal- bach v Nemčiji, Trouville v Franciji, Bad Ischl v Avstriji, Karlove Vare na Češkem),80 potem pa je postajalo njeno bivanje v Parizu vedno boljred- ko. Nobel ji je 21. septembra 1883 v pismu upra- vičeno očital: „Ali se ne zavedaš, da imaš tu sta- novanje. Proč si bila celo poletje, sedaj pa nočeš priti niti pozimi. Po mojem je res. Ti ne spadaš v Pariz in Pariz ni zate. Toda zakaj si potem ne iz- bereš kraja bivanja, kjer bi se v resnici želela na- staniti.""1 Toda Nobelovi očitki niso zalegli. Nje- no pariško stanovanje je vse bolj samevalo. Sofi- ja se je vedno dlje mudila na Dunaju in v Bad Ischlu, kjer ji je Nobel leta 1884 kupil vilo. Vmes je obiskovala druga mondena evropska letoviš- ča, se predstavljala za „gospo Nobel" (torej za No- belovo ženo) in na veliko zapravljala. Nobel, ta- krat eden najbogatejših ljudi na svetu, se je nad njeno potratnostjo vedno bolj zgražal. Naravnost prizadet pa je bil zaradi govoric, da je njegova „ljuba Sofija" nadvse lahkoživa in da si povsod najde nadomestilo.82 Ko se je sredi leta 1886 Sofija odločila, da za- pusti Pariz in se vrne na Dunaj, se je Nobel poču- til še bolj osamljenega. Svojo mlado ptičico je nadvse pogrešal, zato ji je pogosto pisal.83 Od ča- sa do časa jo je obiskal v avstrijski prestolnici ali v Bad Ischlu in ves čas poravnaval tudi njene ra- čune. Toda ker je Sofija nadaljevala svoje lahko- miselno življenje, se je njegov odnos do nje po- časi spreminjal. V pismu, ki ji ga je iz Pariza po- 80 Fant, Alfred Nobel, str. 197. 81 Fant, Alfred Nobel, sir. 314; 82 Fant, Alfred Nobel, str. 198. N3 Ohranilo seje 218 pisem Nobelovih pisem Sofiji; večino jih je (v celoti oz. v izvlečkih) olijat.il Kcne Fant ti citira- ni monografiji. Nicolaus Kapy von Kapivar sla! 13. novembra 1887, je razočarano zapisal: „Ko- rak za korakom gre navzdol in še preden bom ležal v grobu, ne bom imel dobre besede zate in zate ne bom nič dobrega storil."81 Njena poraba denarja je bila tako velika, da jo je Nobel v pismu z dne 18. januarja 1888 naslovil kar z: „Ljuba Sofi- ja in velika požiralka bankovcev."85 Na začetku istega leta (1888) ji je upravičeno očital, da ga nikoli ni hotela razumeti, za povrh pa da ga je podvrgla posmehu, saj se je v zadnjih (treh) letih na njegov račun le zabavala s svojimi „nižje mi- slečimi oboževalci".86 V istem letu (1888) je v pi- smu poudaril: „Med nama ne leži le prepad, am- pak tisoč prepadov."87 In v drugem pismu (15. oktobra 1888): „Torej vidiš, ljubi otrok, da je luk- nja, ki jo mašiš z denarjem, nenaravno velika in da sam nikakor nisem pripravljen zapolniti ocea- na s svojimi prihranki."88 84 Fant, Alfred Nobel, str. 352. 85 Fant, Alfred Nobel, str. 361. 86 Fant, Alfred Nobel, str. 362. H1 Fant, Alfred Nobel, str. 364. 88 Fant, Alfred Nobel, str. 370. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 r^ • h.. GJ{11. • -'. -JU . Sofia He W11: [-1 fo^AflZEfJSB/VD • SS (zgoraj) in njena hči Margareta Veliki porabi navkljub (še novembra 1889 jo je ostro okrcal, ker je manj kot v pol leta porabila 48.267 frankov),89 je Nobel Sofijo (a tudi njenega očeta, ki je Nobela nenehno prosil za denar) še naprej finančno izdatno podpiral. Toda konec le- ta 1890, ko je od znancev na Dunaju izvedel, da je Sofija noseča'"1 (sprva je Nobelu hotela natve- sti, da je zanosila z njim - in ga celo pripraviti do poroke -, potem pa mu je le priznala, da je oče njenega otroka mladi madžarski častnik Nicolaus Kapy von Kapivar), mu je bilo vsega dovolj. Od- ločil se je, da bo z njo pretrgal vse stike in jo pre- nehal podpirati. Toda to je bila vse prej kot ure- sničljiva odločitev, saj ga je Sofija z obupanimi in rotečimi pismi vsakih nekaj dni prosila za po- moč. In Nobel je spet popustil. Že konec junija 1891 se mu je zahvalila za poslanih 2000 frankov, ki pa jih je takoj zapravila, saj mu je že na začet- ku julija pisala, da je povsem brez denarja in tudi brez primernega stanovanja. „Stanovanja so ta- ko draga; skoraj vse je treba opremiti in jaz zato nimam denarja. Pod 2000 gld ni nič primernega in vsa so v tretjem nadstropju, kar je zame previ- soko, saj imam trebuh in se ne smem preveč vzpe- njati."91 Po porodu (julija 1891 je rodila hči, ki ji je dala ime Margareta) je Nobela še pogosteje prosila za denar. Dne 18. januarja 1892 mu je pi- sala: „Rada bi te prosila, Alfred, da mi pošlješ ne- kaj denarja. Že 14 dni sem povsem brez denarja in morala sem zastaviti svoj zadnji prstan, da bi lahko živela..."92 In Alfred ji je spet ustregel in ji na začetku februarja 1892 spet poslal 2000 fran- kov.9 3 Čeprav ji je 18. maja 1892 odločno sporočil, da se ne bo dal več izkoriščati, svoje grožnje ni iz- polnil in jo je še naprej podpiral. Tudi po Sofijini poroki s Kapyem von Kapivarem (1893),9H ki je kmalu po poroki zapustil Dunaj in postal zastop- nik neke tovarne šampanjca, ji je namenil 6000 gld letne rente. (Za njenega kuratorja na Dunaju je imenoval direktorja svoje avstrijske dinamitne družbe Juliusa Heyderja, ki je Sofiji izročal po 500 gld mesečno). Toda tudi ta visoki znesek po- tratni in razvajeni Sofiji ni zadoščal. Hotela je še več. V pismu 10. julija 1894 je Nobela prosila, naj ji pošlje 200.000 gld gotovine, češ da si bo lahko šele z obrestmi od te vsote zagotovila normalno 85 Fant, Alfred Nobel, str. 375. '"' Sjöman, sir. 290. '" /-11111. Alfred Nobel, sir. 399. 1)2 Fant. Alfred Nobel, sir. 403. 'li Fan I, Alfred Nobel, sir. 404. '''' II. Dietrich, Ilandschriflliche Aufzeichnungen, str. 15. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE življenje zase in za svojega otroka.95 Čeprav jo je septembra 1894 obiskal na Dunaju in ji je v enem od pisem priznal: „Otročiček je res lep in treba ga je le pravilno vzgojiti,"96 ji zahtevanega denar- ja ni hotel dati. V svoji drugi oporoki iz leta 1895 je Sofiji namenil 26.000 gld letne retne,97 v zadnji in dokončni oporoki z dne 27. novembra 1895, ki jo je deponiral v stockholmski Enskilda-Bank, pa ji je namenil letno (dosmrtno) rento 6000 gld avstrijske veljave (njeni sestri Olgi, por. Boetger, pa 100.000 kron gotovine).98 To je vsekakor bilo precej denarja, toda za na luksus in življenje na visoki nogi navajeno Sofijo je bilo 6000 gld let- no vse premalo. Ko so kmalu po Nobelovi smrti (umrl je 10. decembra 1896 v svoji vili v San Re- mu, kjer je živel od leta 1891) objavili Nobelov testament, v katerem je večino svojega premo- ženja zapustil za nagrade velikim znanstvenikom, literatom in bojevnikom za mir, je Sofija preko nekega dunajskega odvetnika od izvršitelja opo- roke Ragnarja Sohlmana zahtevala, da ji ob renti dajo še nekaj denarja v gotovini. Ker mu je za- grozila, da bo v nasprotnem primeru objavila vseh 218 Nobelovih pisem, kar da bo povzročilo velik škandal, ji je Sohlman ustregel. V zameno za pisma so ji ob letni renti izplačali še 12.000 gld gotovine, obvezati pa se je morala, da v jav- nosti ne bo govorila o svojem odnosu z Nobe- lom.99 Takšen je bil epilog skoraj dvajsetletnega razmerja med Alfredom Nobelom in celjsko- du- najsko prodajalko cvetlic. Nobelovi stiki s Celjem Alfred Nobel je s Sofijo (in vsaj enkrat tudi sam) večkrat obiskal Celje in njene prisrčne celjske so- rodnike. Enega izmed Nobelovih obiskov iz kon- ca osemdesetih let je mlajša Brunnerjeva hči Fri- derika (1885-1973) v spominih opisala takole: „Nekoč, ko se je vračal s potovanja po Italiji, nas je Nobel obiskal v Celju in je mojemu očetu po- tožil o obnašanju moje tete, ki naj bi ga prevarala z vsakim natakarjem. Bil je zelo širokogruden in je otrokoma iz Italije prinesel darila: moji sestri dragoceno žepno uro, meni pa igračko - gon- dolo, okrašeno s školjkami. Ko mu je moj oče 95 Fant, Al/reci Nobel, str. 417; Friderike Dietrich, roj. Brunner, je v spominih zapisala, daje njena teta Sofija slabo skrbela za hči Margareto. Prim.: H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 15. 9ñ Fant, Alfred Nobel, str. 418. 97 Fant, Alfred Nobel, str. 476-477. 98 Testament je objavljen v: Fant, Alfred Nobel, str. 496- 498. 99 Fant, Alfred Nobel, str. 420. omenil, da si želi, da bi se otroka naučila igrati klavir, mu je Nobel podaril polovico zneska za nov klavir."100 V Brunnerju, izvrstnemu tehniku, je Nobel na- šel sorodno dušo in mu - kot je v spominih zapi- sala mlajša Brunnerjeva hči Friderike - celo po- nudil odlično plačano službo v eni njegovih to- varn na Švedskem.101 Toda Brunner, ki je v Cin- karni videl svojega otroka, ponudbe ni hotel spre- jeti. Vseskozi pa je bil z Nobelom v pisnih stikih in ga med drugim obveščal tudi o različnih teh- ničnih novostih in ugodnih možnostih za inve- stiranje. Ob koncu leta 1890, ko mu je v imenu svoje družine voščil za Novo leto, je Brunner v pismu prijazno zapisal: „Velikokrat se spominja- mo srečnih uric, ki smo jih med vašim tukajšnjim bivanjem preživeli z vami. Neskončno nas bo ve- selilo, če se boste odločili in spomladi spet prišli k nam."102 Toda hkrati ga je obvestil tudi o po- slovnih zadevah: „Kot slišim namerava vaša druž- ba kupiti Fehleisnovo tovarno haloksilina blizu Celja. Mogoče je za vas ta projekt priložnost, da večkrat pridete sem. Verjetno vas bo zanimalo, da Fehleisen... že dalj časa razmišlja, da bi pro- dal svojo tovarno. Po mojem mnenju bi bil vesel, če bi našel kupca in bi svoj zahtevek, četudi ne takoj, postavil nizko."103 V pismu z dne 7. januarja 1891 je Albert Brun- ner z zadovoljstvom sporočil Nobelu, češ da se bo na njegovo željo kar najhitreje pozanimal o možni proizvodnji aluminija s pomočjo elektro- lize v Avstriji.104 Podroben odgovor o tovrstni proizvodnji v Neuhausnu in o možnih lokacijah v Avstriji mu je posredoval v pismih z dne 20. in 700 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 14- 15. 101 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 7. 102 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Alberta Brunnerja, Celje, 27. 12. 1890; to in druga pisma Alberta in Amalije Brun- ner Alfredu Nobelu iz Narodnega arhiva v Stockholmu mi je posredoval kolega prof. dr. Vaško Simoniti, za kar se mu iskreno zahvaljujem. V švedskem prevodu je veči- no omenjenih pisem objavil Vilgot Sfornati v citirani knjigi. 103 Ibidem. Leta 1865 ustanovljena Fehleisnova tovarna haloksilina, močnega razstreliva, ki so ga uporabljali v gradbeništvu, je stala ob reki Hudinji ob gozdu nad Škofjo vasjo. Drugo tovarno haloksilina je Fehleisen us- tanovil leta 1869 v Spodnji Rečici pri Laškem. Prim.: Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, II. del, Celje 1974, str. 132. 104 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alf reda Nobela, pismo Alberta Brunnerja, Celje, 7. 1. 1891. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 22. januarja 1891.105 Toda Brunnerjevi odgovori so ostali brez odgovora, saj je prav v teh dneh Nobel od Sofije izvedel, da je zanosila s Kapyem von Kapivarom. Razrahljan odnos med Sofijo in Nobelom je začasno očitno vplival tudi na No- belov odnos do njenega sorodstva v Celju, saj je Albert Brunner v pismu z dne 20. januarja 1891 že zapisal: „Ne vem, kaj smo zagrešili, da ste nam med svojim potovanjem skozi Celje odrekli ve- selje, da bi vas mogli pozdraviti. Če bi bil vedel, da boste potovali skozi Celje, bi z veseljem prišel na železniško postajo, da bi vas - četudi le za ne- kaj minut - spet lahko videl."106 Toda odtlej No- bela ni bilo več v Celje, čeprav se je na poti v San Remo, kjer je živel na stara leta, z vlakom veliko- krat peljal mimo mesta ob Savinji. Kot s Sofijo pa Nobel tudi z njenimi sorodniki v Celju ni pretrgal vseh stikov. Že spomladi 1891 so Sofijini celjski sorodniki Nobelu spet začeli pošiljati pisma. Zlasti Amalija ga je večkrat po- zvala, naj bo prizanesljiv do njene sestre. V pi- smu 8. aprila 1891 je Nobela prosila, naj Sofiji od- pusti lahkomiselnost: „Že januarja, ko je bila na obisku pri nas, me je Sofija prosila, naj vam pi- šem in vas prosim, da ji oprostite za njen napa- čen korak. Tega nisem zmogla, saj nisem mogla apelirati na vaše plemenito, dobro srce, potem ko se je ona tako spozabila; za takšen napačen korak ni opravičila. Danes mi je Sofija spet pisa- la žalostno pismo... v kako resnično nesrečnem položaju se nahaja in me je prosila, naj vam še enkrat pišem. To počnem sicer s težkim srcem in menim, da lahko v njeno opravičilo navedem le eno, da je mlada in lepa v tako velikem mestu osamljena in zapuščena,... da pa vam je vse do- slej ostala zvesta, saj bi jo ta nesreča doletela že prej. Upam, gospod Nobel, da boste pri vaši zna- ni srčni dobroti Sofijino napako manj strogo pre- sojali in ji odpustili... Če boste maja ali junija po- tovali v Italijo, nam boste naredili veliko veselje, če nas obiščete." Na koncu pisma je Amalija izra- zila upanje, da Nobel Sofije v težkem trenutku ne bo zapustil, saj da je prepričana, da se bo po tej žalostni izkušnji zagotovo poboljšala.107 Zdi se, da je prav Amalijino pismo omehčalo Nobela, da je že poldrugi mesec kasneje spet za- čel finančno podpirati Sofijo. Toda, kot že reče- no, Sofija z denarjem ni in ni znala ravnati. V pi- smu, ki ga je po dolgi pavzi Amalija poslala No- belu 11. januarja 1892, je spet govorila o lahko- miselnosti svoje sestre. Sofijo naj bi neprestano rotila, naj se poboljša in začne živeti skromneje ter v skladu z možnostmi, da pa pri tem ni imela nobenega uspeha. To naj bi bila posledica Sofiji- nega značaja in družbe, v kateri se giblje. Amali- ja je Nobelu sporočila, češ da je njen soprog Al- bert (Brunner) predlagal, naj Sofiji določi skrb- nika. In dodala: „Mogoče imate na Dunaju kake- ga znanca, ki bi prevzel to nalogo."108 V pismu z dne 20. februarja 1892 se je Amalija zgrozila nad podatkom, ki ji ga je posredoval No- bel, kako se je njena sestra v njegovem imenu na debelo zadolžila. Toda Nobela je vseeno prosila, naj je ne sodi prestrogo, saj da se očitno nahaja v težkem finančnem položaju. „Da je Sofija s svo- jim denarjem na tesnem ugotavljam zato, ker mi je prej redno pošiljala po 5 gld mesečno, da bi mi vsaj malo pomagala, že nekaj časa pa tega ne počne več, čeprav gre za znesek, ki prej zanjo ni predstavljal ničesar."109 V pismu 13- aprila 1892 se je Amalija spet zah- valila Nobelu, ker je njeni sestri znova pomagal iz težav, hkrati pa ga je še enkrat pozvala, naj se z njo pogovori in ji določi skrbnika. „V vašem zad- njem pismu ste menili, da bo Sofija morala pod skrbništvo ali pa se poročiti. Mislim, da bo Sofija s slednjim manj zadovoljna kot s prvim. Toda ne- kaj se mora zgoditi in po mojem mnenju bi bil ta izhod še najboljši."110 Toda Sofija se ni in ni poboljšala, zato jo je (le- ta 1893) doletelo oboje. Skoraj hkrati s poroko s Kapyem von Kapivarom ji je Nobel na Dunaju našel kuratorja, ki ji je vsak mesec izročal po 500 gld mesečne rente. Seveda tudi ta velikanski zne- sek Sofiji ni zadoščal. Tretjega junija 1894 je Hei- nrich Hess v pismu hčerki Amaliji v Celje zapi- 105 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pisma Alberta Drunnerja, Celje, 20. 1. 1891 in 22. 1. 1891. 106 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Alberta Drunnerja, Celje, 20. 1. 1891. 107 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 8. 4. 1891. 108 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 11. 1. 1892. 109 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 20. 2. 1892. 110 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 13- 4. 1892. VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE sal, da je Sofija zadnjih sedem mesecev živela v hotelu, za plačilo katerega naj bi „doktor" porav- nal 1300 gld. V tem času naj bi porabila kar 3500 gld zgolj za luksus, kar se je tudi očetu zdelo več kot lahkomiselno. „Kar naprej potuje in si daje delati nove in nove toalete; pri neki šivilji si je naročila za 900 gld oblek. Ali ni to neumnost? Z Nobelom je povsem brezsrčna. On ji ne piše več."111 Dan kasneje (4. junija 1894) je Amalija pisala Nobelu, da so bili njeni in očetovi poskusi, da bi spametovala Sofijo, popolnoma neuspešni. Ob priloženem očetovem pismu mu je potožila, da jo je le-to spravilo v obup, saj da se boji negativ- ne publicitete. „Zame bi to bilo res grozno, ker živim v tako malem mestu, kjer vsak pozna vsa- kogar."112 Dne 27. septembra 1895 se je Albert Brunner prisrčno zahvalil Nobelu za denarno pomoč hče- ri Adeli, ki je obiskovala „Töchterheim" na Duna- ju. In je dodal: „Iz dnevnega časopisja vam je zna- no, kako slabo so v Avstriji plačani državni urad- niki. Iz leta v leto nam zgolj obljubljajo regulira- nje in izboljšanje prihodkov. Nezadovoljstvo za- radi dosedanjega pričakovanja, je pri mladih uradnikih povzročilo, da so pri zadnjih volitvah na Dunaju stopili v opozicijo zoper vlado."11315. oktobra 1896 pa je Albert Brunner Nobelu spo- ročil, da je Adela uspešno končala študij v dru- gem semestru in se mu še enkrat zahvalil za de- narno pomoč svoji hčeri.114 Tako je Nobel zadnje pismo iz Celja prejel komaj poldrugi mesec pred svojo smrtjo. Pred koso smrti smo vsi enaki Alfred Nobel je umrl za možgansko kapjo zgo- daj zjutraj 10. decembra 1896 v svoji vili v itali- janskem San Remu. Umrl je v samoti. Na drugi "' Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Hcinricha Hessa hčeri Amaliji Brunner, Dunaj, 3- 6. 1894; Heinrich Hess, kije v pismu hčeri Amaliji tožil nad lahkomiselnostjo inpotratnostjo Sofije, je tudi sam večkrat prosil Nobela za denarno po- moč. 1,2 Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Amalije Brunner, Celje, 4. 6. 1894. 1,f Riksarkivet (Državni arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Alberta Brunncrja, Celje, 27. 9- 1895; že 4. avgusta 1895 se mu je za pomoč (v fran- coskem pismu, datiranem v Celju) zahvalila Adele. 1,4 Riksarkivet (Državni.arhivi) Stockholm, Koresponden- ca Alfreda Nobela, pismo Alberta Brunncrja, Celje, 15- 10. 1896. svet so ga pospremili le njegovi služabniki. Te- den dni kasneje so se v vili Nobel v San Remu od njega tiho poslovili njegovi najbližji sodelavci (ža- lostni ceremonial je vodil švedski pastor iz Pari- za Nathan Söderblom), 30. decembra 1896 v Stockholmu pa še njegovi sorodniki, prijatelji in znanci - ter ves svet.115 Tri leta za njim je za ved- no zatisnil oči utemeljitelj in prvi vodja celjske Cinkarne Albert Brunner, ki so ga z Nobelom ve- zale tesne strokovne in človeške vezi.116 Sofija Hess, ženska, ki jo je Nobel neizmerno ljubil, pa se je za večno poslovila leta 1922 na Dunaju.117 Za razliko od Nobela, ki je za sabo zapustil veli- kansko premoženje, je umrla v revščini. Toda tu- di ona je v večno kraljestvo odšla osamljena. Ka- ko prav je imel pastor Söderblom, ki je ob zad- njem slovesu od Alfreda Nobela v San Remu 17. decembra 1896 dejal: „V smrti ni razlike med mnogokratnim milijonarjem in kočarjem, med genijem in preprostežem. Ko je igra pri kraju, smo vsi enaki."118 Zusammenfassung Alfred Nobel und seine „grosse Banknoten- fresserin" Sofie Hess - eine Frau, die das Leben des be- rühmten Erfinders Alfred Nobel (1833-1896) merkbar prägte - lebte in den siebziger Jahren des 19. Jahrhunderts eine Zeitlang in Cilli. Ihr Vater Heinrich Hess war mit seiner großen Fa- milie unmittelbar nach dem Wiener Börsenkrach (1873), der auch ihn finanziell ruiniert hatte, in die Stadt an der Savinja gezogen. In Cilli ging Hess dem Holzhandel nach und war dabei so erfolgreich, daß er sich rasch in den Cillier bür- gerlichen Kreisen etablierte. Seine jüngste Toch- ter Amalia (geboren 1856 in Wien) heiratete 1874 den Direktor der staatlichen Zinkhütte Albert Brunner. Seine Tochter Bertha (geboren 1853 in Wien) heiratete 1876 Wilhelm Goldmann, den ersten Redakteur der in deutscher Sprache er- scheinenden „Cillier Zeitung". Doch weder die Heiraten seiner Töchter mit angesehenen Cillier Bürgern noch seine recht erfolgreichen Geschäf- te konnten den ruhelosen Heinrich Hess im pro- vinziellen Cilli halten. Ende 1877 oder Anfang 1878 übersiedelte er mit seiner Familie zurück nach Wien. Bereits mehr als ein Jahr zuvor hatte 1.5 Fant, Alfred Nobel, str. 471-472. 1.6 Prim.- H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 8-9. 1.7 H. Dietrich, Handschriftliche Aufzeichnungen, str. 15. 118 Fant, Alfred Nobel, str. 469. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 Hesses älteste Tochter Sofie (geboren 1851 in Wien) ihre Familie und Cilli verlassen. Sie begab sich ins heimatliche Wien und fand im bekann- ten Kurort Baden Beschäftigung als Verkäuferin in einem Blumengeschäft. Dort traf Alfred Nobel, damals bereits einer der reichsten Männer der Welt, Sofie im Jahr 1876 (unmittelbar nach seiner unglücklichen „Liebes- episode" mit Bertha von Kinsky, der später be- rühmten Vorkämpferin für den Frieden Bertha von Suttner). Nobel verliebte sich bis über beide Ohren in die kokette Blumenverkäuferin, die ihm Geschichten über ihre unglückliche Jugend, ih- ren verständnislosen Vater und ihre böse Stief- mutter, wegen der sie Cilli verlassen hätte und auf der Suche nach Arbeit nach Baden gekom- men wäre, auftischte. Wegen der vermeintlichen Jugend des Mädchens - Sofie belog Nobel, sie sei erst 18 Jahre alt, während sie in Wahrheit bereits 25 Jahre alt war - redete ihr Nobel zunächst zu, nach Cilli zu ihrem Vater zurückzukehren. Doch bereits 1878 lud er sie nach Paris ein, wo er sie, dem Druck der damaligen Moralvorstellungen nachgebend, in einer luxuriösen Wohnung un- weit seiner Villa auf der Avenue Malakoff unter- brachte. Die Beziehung zwischen Nobel und Sofie äh- nelte zu Beginn jener zwischen Henry Higgins und Eliza Doolittle in George Bernard Shaws Drama Pygmalion. Obwohl Nobel sich große Mühe gab, sein „kleines Vögelchen" allseitig zu bilden, mußte er bald erkennen, daß seine Be- mühungen erfolglos blieben. Sofie war nicht Eliza aus Shaws Pygmalion, sondern ein leicht- sinniges und kokettes Mädchen, das mehr an ei- nem schönen und sorgenfreien Leben als am Lernen interessiert war. Sofie Hess, deren Leben sich bald nach ihrem Fortgang aus Cilli radikal verändert hatte, ver- stand es, auf großem Fuß zu leben. Ihre luxuriö- se Pariser Wohnung, in der sie von einer Diene- rin und einer Köchin bedient wurde und wo ihr eine bezahlte Gesellschafterin auf Nobels Wunsch Französisch und gutes Benehmen bei- bringen sollte, war immer seltener bewohnt. Immer häufiger war Sofie im heimatlichen Wien oder im Kurort Bad Ischi, wo Nobel ihr 1884 eine Villa gekauft hatte. Außerdem besuchte sie regel- mäßig auch andere mondäne Kurorte Europas. Überall stellte sie sich als „Frau Nobel" (also No- bels Ehefrau) vor und war so verschwenderisch, daß Nobel sie in einem Brief vom 18.1.1888 kur- zerhand mit „Liebe Sofie und grosse Banknoten- fresserin" titulierte. Außerdem benahm sie sich äußerst leichtlebig. Ihre Schwester Amalia, die nach der Heirat mit Albert Brunner in Cilli lebte, erklärte, Sofie habe Nobel mit jedem Kellner betrogen. Trotz ihres enormen Geldverbrauchs unterstüt- ze Nobel Sofie und sogar ihren Vater, der unun- terbrochen um Geld bat, auch weiterhin ausgie- big. Als ihm Sofie 1891 gestand, daß sie vom jun- gen ungarischen Offizier Nicolais Kapiy von Kapivar schwanger war, beschloß Nobel zwar, sie nicht mehr finanziell zu unterstützen, doch nach ihren flehentlichen Bitten ließ er sich wieder er- weichen. So schickte er ihr auch weiterhin Geld und nach Sofies Heirat mit Kapiy von Kapivar (1893) sprach er ihr sogar eine jährliche Rente von 6000 Gulden zu. Für die verwöhnte Sofie war dieser Betrag zu wenig. Auch mit den 6000 Gul- den, die ihr Nobel in seinem letzten Testament vermachte, war sie unzufrieden. Nach Nobels Tod erpresste sie von seinem Nachlaßverwalter Ragnar Sohlman weitere 12.000 Gulden in bar, da sie ihm androhte, bei Nichtbezahlung alle 218 Briefe Nobels an sie zu veröffentlichen. Alfred Nobel weilte mehrmals mit Sofie (sowie einmal auch alleine) in Cilli, wo Sofies Schwe- ster Amalia lebte. In Amalias Mann, dem Direk- tor der Cillier Zinkhütte Albert Brunner, fand er eine verwandte Seele. Er bot Brunner sogar ei- nen sehr gut bezahlten Posten in einer seiner Fabriken in Schweden an, was Brunner aber ab- lehnte. Brunner stand mit Nobel in brieflichem Kontakt und informierte ihn über verschiedene technische Neuerungen, zum Beispiel über die Aluminiumproduktion mit Hilfe der Elektrolyse, sowie über günstige Investitionsmöglichkeiten. Auf Brunners Anregung wollte Nobel sogar Fehl- eisens Haloxilinfabrik in Cilli kaufen. Doch nach seiner „Trennung" von Sofie 1891 machte Nobel nie mehr in Cilli halt, obwohl er auf seinen Rei- sen nach Italien - seinen Lebensabend verbrach- te er in San Remo - oft mit dem Zug an Cilli vor- beifuhr. Er pflegte jedoch bis zu seinem Tod mit Brunner und insbesondere Sofies Schwester Amalia briefliche Kontakte. VSE ZA ZGODOVINO V drugi polovici 19. stoletja so se Slovenci po- čutili majhne in negotove. Z narodno-politični- mi zahtevami so se prvič oglasili leta 1848, ven- dar jih je absolutizem naglo zatrl. Njihova samo- zavest se je okrepila z ustavno dobo na začetku šestdesetih let, ki je prinesla nekaj drobnih poli- tičnih, kulturnih in upravnih pravic. Ker so bili premajhni, da bi si upali razmišljati o samostojni državi, je njihovo najbolj drzno politično priča- kovanje predstavljala Zedinjena Slovenija, ki naj v okviru habsburške monarhije poveže vse po- krajine s slovenskim prebivalstvom. Jeseni 1870 so slovenski poslanci zahtevali Zedinjeno Slove- nijo v kranjskem deželnem zboru. Fran Zwitter, ki je nacionalnim problemom v habsburški mo- narhiji posvetil obsežno knjigo in v njej izčrpno analiziral tudi slovenske razmere, piše: "Pri Slo- vencih je narodna stranka zmagala leta 1867 v veliki večini volilnih okrajev slovenskega ozem- lja in politik dr. Valentin Zamik ugotavlja, da so Slovenci že narod s svojo lastno politiko in ne samo geografski pojem. Oportunistično stališče slovenskih poslancev v državnem zboru 1867 iz- zove opozicijo slovenskih liberalcev proti konser- vativnim voditeljem gibanja;po njihovi iniciati- vi so leta 1868 do 1871 tudi pri Slovencih doba taborov, ki imajo zanje podoben pomen kakor za Čehe, in kranjski deželni zbor zahteva leta 1870 in kot končni cilj tudi leta 1871 združitev vsega slovenskega etičnega ozemlja v avtonom- no Zedinjeno Slovenijo. Ta politika, ki sloni na nacionalnem načelu, je za Slovence hkrati tudi jugoslovanska politika; jugoslovanski kongres v Ljubljani proglasi 1. decembra 1870 voljo Jugo- slovanov v habsburški monarhiji, da nastopajo kot enota tudi v politiki in pri Slovencih se že po- javi prvi glas, ki govori o Srbiji kot Piemontu Ju- goslovanov. Vse to pojasnjuje v veliki meri atmos- fera nevarnosti nove vojne in vtis začetkov nemš- kega nacionalizma, ki so ga posebej občutili slo- venski študentje na avstrijskih univerzah; disku- sije okrog jugoslovanskega kongresa dokazuje- jo, da je pri tedanjih slovenskih liberalcih zelo malo čustva zvestobe Avstriji, da pa imajo Veli- ko Nemčijo, ki bi morala nujno zajeti vse ozem- lje do Trsta, za večjo nevarnost. Iz istih razlogov nastaja pri njih rusofilsko gibanje, vendar pa jih je carska Rusija kmalu razočarala, ker so oni pač liberalci, in pa tudi zato, ker Rusi, z izjemo nev- plivnih slavjanofilov, kažejo malo interesa za Slo- vane v Avstriji. "2 Jugoslovanskega kongresa, ki je od 1. do 3. decembra potekal v Ljubljani, so se udeležili Slovenci, Hrvati in vojvodinski Srbi. Zav- zeli so se za medsebojno sodelovanje na kultur- nem, gospodarskem in političnem področju v sklopu habsburške monarhije - "Resolucija obe- ta dalje, da bodo avstro-ogrski Jugoslovani sku- šali pomagati v enakih potrebah svojim krvnim bratom onstran meje. Svoje namene pa hočejo doseči zlasti po društvih in shodih, zborovanjih 1 Novičar iz domačih in tujih dežel, Novice, 1877/29- 2 Fran Zwitter, Nacionalni problemi v habsburški monar- hiji, Ljubljana 1962, str. 147-148. 32 ZGODOVINA ZA VSE in po časopisih, da bo mogel vsak pomagati ka- kor, kadar in kjer bo za to prilika. '6 Hkrati s porastom slovenske narodne samoza- vesti - in seveda zaradi zavesti o lastni majhnosti - se je krepila težnja Slovencev po povezavi in sodelovanju z drugimi slovanskimi narodi: slo- vanska ideja ali ideja o slovanski vzajemnosti in solidarnosti. "Ni pa bilo koristoljubje, marveč le strah za bodočnost naroda je narekoval željo, da bise maloštevilni Slovenci naslonili na kak večji slovanski narod, "• je poudaril Josip Mal. Po eni strani so slovenski politiki začeli iskati intenziv- ne kulturne in gospodarske stike s Slovani, s ka- terimi so si Slovenci delili skupno usodo pod habsburškim žezlom (npr. s Čehi, Hrvati), po dru- gi strani pa so se začeli ozirati po pomoči naj- večje in najmočnejše slovanske države Rusije (ideja panslavizma kot nasprotje pangermaniz- ma) in tudi k tistim Slovanom, za katere so meni- li, da so si sposobni sami priboriti svojo samo- stojnost (Srbi, Črnogorci). "Simpatije do posa- meznih slovanskih narodov so bile različne, na splošno pa lahko rečemo, da so si prva tri mesta delili Hrvati, Čehi in Rusi, " ugotavlja Vasilij Me- lik. "Ugled Rusov je izhajal iz tega, ker so bili edi- ni res svobodni slovanski narod, ker je bila Rusi- ja velesila in predstavnik moči in veljave slovans- tva nasploh, glavna tolažba v vseh težkih trenutr kih. Ko seje po letu 1866 zdelo, da bo habsburš- ka monarhija razpadla, sta se kazali Slovencem samo dve možnosti: ali bomo Prusi ali Rusi iti v taki dilemi so seveda hoteli biti Rusi. Hrvati so bili neposredni sosedi Slovencev, toda živeli so v drugem političnem sistemu in zato niso mogli biti vsakdanji politični soborci. Čehi so živeli v isti državni polovici, zaradi večje številčnosti in bolj- še razvitosti pa so bili politični in gospodarski učitelji Slovencev, ki so jim dostikrat sledili tudi v lastno škodo. V podrobnostih vrednotenj so se kazale tudi razlike. Katoliški slovenski tisk je ka- zal več simpatij do katoliških Hrvatov in Polja- kov - liberalnemu tisku so bili s te strani bližji Čehi s husitsko tradicijo. Večinoma pa se noben slovenski politični tabor ni želel opredeljevati v konßiktih med Hrvati in Srbi. Poljakom v Galici- ji seje nasploh štelo v zlo, da se niso držali slo- vanske vzajemnosti in da so hodili v odnosih do nemških strank svoja pota. Vpoljsko-ruskih spo- rih so bili Slovenci, zlasti liberalni, v dobršni me- ri na ruski strani. Sploh je bilo Rusom v očeh slo- venskega javnega mnenja skoraj vse dovoljeno, tudi absolutizem in zatiranje drugih narodov. "> Med številnimi članki, ki so bili namenjeni kre- pitvi slovanske vzajemnosti, naletimo tudi na čla- nek Naš narodni boj, ki je bil leta 1877 objavljen v Slovenskem narodu (1868-1943). Anonimni ko- mentator časopisa v njem piše: "Nas Slovencev je malo število. "... "Ako bi hoteli kot Slovenci ži- veti in kot 11/2 miljon močan narodič mej veli- kimi sosedi slovensko narodnost ohraniti, bile bi naše težnje sicer zmirom hvale vredne, ali tež- nje bitja, ki v zvezde gleda, ki pa premalo pomi- sli, da na zemlji stoji. Ako bi hoteli svoj narod do visoke kulture popeljati, ki na strogo le sloven- skih tleh stoji, bilo bi to zastonj; ako bi hoteli se popeti do merodajnega faktorja v državi kot le Slovenci, bilo bi to brezvspešen trud. Ali ker je Slovanov toliko miljonov v Evropi in celo v Av- striji, ker smo mi Slovenci sini velikega tega slo- vanskega naroda, nijprazno, nijsmešno, da vo- dimo za ohranitev svoje slovanske narodnosti naše skromne sile, pa vendar svoje sile v boj. Kaj bi Slovenci izolirani na svetu, brez sorod- nih si bratov zmogli! Črez dolgo ali kratko bi bili poitaljanjeni in ponemčeni. Našlo bi se sicer zmi- rom plemenitih mož, ki bi za ohranitev našega naroda delali kljub prepričanju, da so zdravniki na smrtnej postelji bitja, kojemu uže odklenku- je, ki nij več rešiti, kateremu njihovo delo zdravi- lo le malko življenje produžuje, ali tem možem bi eneržije zmanjkovalo in če tega ne, možje bi ostali brez mladega naraštaja, ker prepričanje, da se narodu v grob zvoni, ne vabi mladeži, za živ- ljenje polne ideje, ali ideje, ki se še le izcimljajo, navdušene mladeži v spremstvo narodovo; tiho postaja v prsih teh mladeničev in le tedaj pa te- daj morebiti kak krepek žalni glas: 'Poljske nij še v grobu' pojemajočo žrjavico domovinske ljubez- ni vzplamti. A brez mladega navdušenega roda, kaj hoče narod! Če bi ideja slovanske narodnosti ne bila to kar je, namreč misel, kojej se življenje odrekati ne more (vsaj največji sovražniki uže to priznava- jo), če bi Slovanstvo v našej monarhiji in v Evro- pi res nobene bodočnosti ne imelo, potem bi mi morebiti verjeli, kar naši 'laufbursche' tujstva, naš nemškutar v svojej zlobi ali bedastoći dokazati hoče, da je namreč ves naš boj zastonj, da smo le zadnji zvesti, ki umrlega domov spremljajo. 3 Josip Mal, Jugoslovansko vprašanje, Zgodovina sloven- skega naroda, II del, (reprintprve izdaje, kije izšla v 10zvezkih vietili 1928 in 1929), Celje 1993, str. 1016. 4 Josip Mal, prav tam, str. 1012. Vasilij Melik, Gledanje Slovencev na druge narode habsburške monarhije, Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes, Ljubljana 1995, str. 23. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 Brez rešitve bili bi mi Slovenci izgubljeni; nič nas ne bi rešilo v času, kjer mesto tihega občeva- nja mej ljudmi na Thurn-Taxisovej pošti železen hlapon po svetu drvi, spremljajoč ljudi vseh kra- jev in jezikov v malo časa vkup. Na našem slo- vanskem jugu je jadransko morje in skozi srce naše dežele vodi cesta germanizacije do tega morja, ki je tolike važnosti za srednjo Evropo; na- še ozemlje je polno podzemeljskih zakladov, že- leznica, tovornice, rabljajo veliko premoga; 'doli ba Slovensko,' je parola naših sosedov, tam ga do- bimo kmalu par čevljev globoko itd., koliko dru- žili potov germanizacije bi še lehko naštel! Tem mogočnim germanizatorjem bili bi mi v našem in bodočem času slabotni narodič, ki bi se težav- no branil in le morda pri za gozdi ohranil. Ali mismo močni, akoravno ne mnogoštevilni ter v obrambi zoper sovražnika, koje nam je na- ša zgodovina ter obči razvoj sveta v 19. stoletji odpadniki v lastnej zemlji podala, močni zaradi tega, ker smo udje velicega slovanskega naroda. Tolažilno nam sveti ideja, da pride Slovanstvo do svojega slovanskega razvoja, jači nas pogled, da se na vseh progah bije boj za življenje Slova ns- tva in kar ne more noben izumirajoč narod po- kazati, je to: ideja življenja narodovega je ideja naše mladeži in kaj hočemo še več!"6 Kljub temu da so bili Slovenci v prvi polovici sedemdesetih let izpostavljeni močnemu politič- nemu pritisku vladajočega nemškega liberalne- ga režima, ki je onemogočal svobodno politič- no delovanje in postavljanje radikalnih politič- nih zahtev po zedinjenju na temelju narodnega prava in krepitve slovanske vzajemnosti v okvi- ru habsburške monarhije in izven nje, so do ta- krat že prešli skoraj dve desetletji intenzivnega političnega razvoja, v katerega je sodila tudi de- litev na konzervativni in liberalni tabor. Za razli- ko od Slovencev, ki so v drugi polovici 19. stolet- ja stopali po poti kulturnega, političnega in gos- podarskega napredka, usoda nekaterim slovan- skim narodom ni bila naklonjena. Na daljnem Balkanu so se v drugi polovici 19. stoletja izpod jarma despotske Turčije osvobajali krščanski podložniki, ki so bili povečini Slovani. Balkan je pretreslo več uporov proti turškemu cesarstvu, ki so ga načele notranje krize in ga spremenile v "bolnika ob Bosporju" in igračko velesil. V19. sto- letju je Balkan veljal za najbolj nemirno evrop- sko področje. "Od začetka devetnajstega stolet- ja do leta 1878 seje dvigala skoro neprenehoma vstaja za vstajo, "je v knjigi Slovenski fantje v Bo- Naš narodni boj, Slovenski narod, 1877/130. sni in Hercegovini 1878, ki je izšla ob 25-letnici avstrijske zasedbe Bosne in Hercegovine, zapi- sal Jernej pl. Andrejka (1850-1926). Andrejka, ki se je s 17. kranjskim pešpolkom udeležil bojev ob avstrijskem posegu v Bosno in Hercegovino leta 1878, nadaljuje: "Turška osrednja vlada v Ca- rigradu si je jela prizadevati, da bi marsikaj iz- boljšala in prenaredila v deželi. V prvi vrsti je skušala skrčiti preobsežne pravice plemenitašev in hotela tako oslabiti njihovo preveliko moč. S tem pa je izzvala pri njih krvave upore. Rešid paši se je končno posrečilo ukrotiti z orožjem uporne nasilnike, toda le za kratek čas, zakaj na- to seje znova začela vstaja. Med temi notranjimi nemiri so prekoračili ropa- željni plemenitaši s svojimi divjimi četami mno- gokrat tudi avstrijske meje. Škoda, ki so jo pov- zročili samo od 1. 1815. do 1830. obmejnim av- strijskim pokrajinam s svojim ropom in pustoše- njem, iznaša po uradnem potrdilu celih osem- najst milijonov kron sedanjega našega denarja. Zaman so bile pritožbe v Carigradu. Turška vlada ni ukrenila ničesar proti ropajočim pod- ložnikom. Zato ni preostajalo Avstriji drugega, nego ukrotiti tolovajska krdela s svojo silo v manj- ših ali večjih bojih. "Leta 1839 je turška vlada raz- glasila enakopravnost vseh državljanov. "Prišelje ukaz, da se preosnujejo zastarele plemenitaške uredbe, odstranijo stotnijski okraji, uvede nova uprava. Med plemenitaši, ki bi morali sedaj iz- gubiti mnogo pravic, je jelo takoj vreti. Vdati se niso hoteli zlepa in l. 1849. je vzbuknila med nji- mi pravcata vstaja. Toda ne samo v Bosni, tem- več tudi v Hercegovini so se uprli to leto plemeni- taši pod vezirjem Ali paša Rizvanbegovičem. " Turčija se je leta 1850 naposled odločila poslati v nemirno pokrajino vojsko, ki je zatrla vstajo. Na- slednje leto so se vstajniki znova dvignili k upo- ru. Po porazu vstajnikov pri Jajcu je turški po- veljnik odvzel plemenitašem njihove predpravi- ce, v deželi je bila uvedena nova uprava, vse krist- jane pa je ukazal razorožiti. "Da bi utrdil turški značaj dežele, jejel zatirati zlasti kristjane ter jih obremenil s preogromnimi davki. Ker je po- stajalo to zatiranje čim dalje neznosnejše, so se slednjič jeli krščanski turški podložniki izseljevati na avstrijska tla. To je polagoma povzročilo na- petost in sovraštvo med Avstrijo in Turčijo. Zara- di tega je poslala Avstrija meseca prosinca l. 1853. grofa Lajningena za izrednega poslanika v Carigrad ter zbrala hkrati petdeset tisoč mož ob turški meji. Da bi bil kristjanom omogočen obstoj pod turš- ko vlado, je izdal sultan dne 18. svečana 1. 1856. posebno odredbo, ki se je sprejela po orijental- VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE ski vojni tudi v pariško mirovno pogodbo dne 30. sušca 1. 1856. Ta odredba sultanova je zago- tavljala kristjanom varnost življenja, premoženja in časti, jim podelila nekako samoupravo in pro- glasila kristjane v verskem oziru za popolnoma enakopravne z mohamedanci. Ta odredba pa je ostala večinoma le na pa- pirju. Davek kristjanov se nikakor ni zmanjšal in tudi pobiranje njegovo se ni omililo; begi in uradniki so kristjane stiskali slej kakor prej." Le- ta 1857 se je uprlo krščansko prebivalstvo v Her- cegovini. Upor je podpirala Črna gora. Nasled- nje leto je bil sklenjen mir. Črna gora je vstajni- kom pomagala tudi ob hercegovski vstaji leta I860. Tokrat so se uporniki uspeli upirati dve leti. "Okoli l. 1873- sejejel dvigati zopet plamen vstaje in upornosti, in sicer sedaj po vsem se- vernem balkanskem polotoku. Sovraštvo med kristjani in mohamedanci je prikipelo malo ne do vrhunca. Turki so j eli hrupno ugovarjati zvo- njenju v katoliških cerkvah in so zavratno mo- rili kristjane. Ti so jeli zopet bežati v Avstrijo. Pod turško vlado jim je grozil pogin, zakaj celo oblastna, pri katerih so se pritoževali zaradi za- tiranja pri nasilnih mohamedancih, so jim žu- gala s smrtjo. Po posredovanju tedanjega ministra za zuna- nje stvari, grofa julija A ndrašija, so se te homali- jeporavnale mirnim potom, a tudi le za kratek čas. "Spopadli so se namreč Turki in Črnogorci, ki so leta 1874 pri Podgorici dosegli zmago, kar je kristjane v Bosni in Hercegovini navdalo z no- vim pogumom. Znova so se dvigali zoper turško nasilje. Namesto v Avstrijo so se begunci sedaj zatekali v Črno goro. "Črnogorski knez je napro- sil slednjič avstrijsko vlado, naj posreduje med izseljenci in Turčijo in da naj izposluje ubežni- kom popoln o pomiloščenje. Posredova nje A vstri- jejepač imelo uspeh, da so se ubežniki povrnili nazaj v stiskano domovino, toda miru ni bilo do- seči. Kristjani niso več hoteli in mogli prenašati vedno rastočih davkov in bremen, katera so jim nalagali turški oblastniki, Turki/>a niso hoteli iz- polniti znova obljubljenih preosnov kristjanom v prid. Tudi Rusija se je zaman trudila izboljšati mirnim polom neznosno stanje kristjanov pod turškim gospostvom. Po stari navadi so ostale v Turčiji obljube - le obljube. Med tem je vrelo in vrelo čim dalje resneje in valovi vstaje so preplavili kmalu skoro ves bal- kanski polotok. Na splošno pozornost cele Evro- pe sta začeli na enkrat Srbija in Črna gora z vso močjo z vojnimi pripravami. Vse je grabilo za orožje in bilo je jasno, da se mora skoro izvršiti v Turčiji velik velepomemben preobrat. Mohamed In sultan. Mohamed iti sultan, Brencelj, 1877/3 V Bosni in Hercegovini paje sovraštvo med mo- hamedanci in kristjani prikipelo do vrhunca. Po- sebno hudo so razsajali turški prostovoljci, tako- zvani 'bašibozuki'. Poklali so več nego 5000 krist- janov in ni ga bilo skoro krščanskega sela ali va- si, ki bije ne bili požgali ali razdejali ti divjaki. '7 Turkom je uspelo obvladati vse upore in nemi- re v Bosni in Hercegovini razen največjega med njimi, ki je potekal med leti 1875 in J878. Vstaja je izbruhnila leta 1875 v Hercegovini in se hitro razširila v Bosno. Vzrok zanjo je bilo neznosno izkoriščanje in politično zatiranje, ki so ga nad tamkajšnjo "rajo" izvajali domači fevdalci, age ali begi. Turki so delili svoje državljane na osvajalce ("sultanovesinove") in premagance ("rajo"). "Naj le površno naslikam trpljenje ubogih kristjanov j)(> teh deželah, "je zapisal Jakob Ale.šovec v knji- žici Vojska na Turškem od leta 1875 do konca le- ta 1878, ki jo je ažurno uspel izdati že leta 1878. "Turek je vzel kristjanom vso deželo. Bogati po- sestniki, grajščaki in plemenitaši so se, da niso izgubili svojega posestva, poturčili in se zdaj ime- nujejo 'begi'. Tudi drugih kristjanov več popusti- lo je svojo vero, da so si ohranili človeške pravi- ce, kterih kristjan nima; te imenuje ljudstvo 'po- lurice', odpadnike, in ti so hujši odpravili Tur- 7 Vse po: Jernejpl. Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878., Celovec 1904, str. 9-11. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 kov, večji sovražniki kristjanov, kakor oni. (Saj so tudi med Slovenci odpadniki ali renegati, kte- re 'nemškutarje'in 'lahone'imenujemo, hujšiso- vražniki našega naroda, kakor pravi Nemci in Lahi). Tisti kristjani pa, ki niso hoteli zatajiti svo- je vere, so izgubili vse človeške pravice, vse pre- moženje in postali 'raja', t.j. čeda, živina. Sploh pa Turki vsakega, ki ni Mohamedove vere, ime- nujejo še 'gjavr'(kavr), to je toliko ko prašič'ali pes', sami se pa imenujejo pravoverne." Alešo- vec je bil prepričan, da je velika večina prebivals- tva Bosne in Hercegovine slovanskega izvora in krščanske vere: "Po vsem tem je razvidno, da so prebivalci teh dežel po veliki večini krščanski, po jeziku skoro popolnoma slovanski, ker tudi do malega vsi mohamedanci govore srbski jezik, kte- rega Slovenec prav kmalu razume in govori, ker je zelo podoben hrvaškemu. Pišejo ga večjidel s cirilico. "8 Ker mohamedanska vera ni dovoljevala enako- pravnosti drugovercem, so mnogi bosanski ple- menitaši in tudi preprosto ljudstvo zatajili svojo vero z namenom, da si ohranijo imetje, piše Jer- nej pl. Andrejka. "Tisti pa, ki so ostali zvesti veri svojih prednikov, so izgubili vse, postali borni na- jemniki, morali delati tlako ter plačevali še oseb- ni davek; Turki so jih imenovali 'rajo', t. j. čre- do. "° "Socialno je na turških tleh še vedno vladal mračen, orientalsko čemeč in odrevenelfevdali- zem, ki je postopal z veliko večino prebivalstva kot s čredo, " je zapisal anonimen pisec v reviji Življenje in svet. Krščansko vero so trdovratno zatirali; kristjani so morali plačevati znatno viš- je davke. Turška uprava ni bila več kos svojim nalogam; samopašnost, korupcija in druga zla so jo popolnoma ugonobila. Zaradi tega so bili uradniki bogovi vsakega kraja, ki so lahko poče- njali, kar se jim je zljubilo. /.../ V Bosni in Herce- govini je pred 50. leti doseglo sovraštvo med krist- jani in mohamedanci višek. V deželi so vladali roparski 'bašibozuki' poleg koruptnih turških uradnikov, ki so se brigali le zase in prepuščali rajo njeni usodi. 'n0 Znameniti strel iz "nevesinjske puške", ki je od- jeknil julija leta 1875, ni bil samo začetek vstaje v 8 Vse po: Jakob Alešovcc, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878, Ljubljana 1879 (drugi natis), str. 8- 10. 9 Jernej pl. Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercego- vini 1878., Celovec 1904, str. 8. 10 "B. ", Zadnji boji slovenskih fantov s Turki / Ob petdeset- letnici bojev za Bosno in Hercegovino, Življenje in svet, 1928/4, str. 123. Bosni in Hercegovini, naperjene proti turškemu izkoriščanju tamkajšnjega prebivalstva. Jugoslo- vansko vprašanje se resda ni pojavilo samo po zaslugi vstaje v Bosni in Hercegovini, vendar je ta uspela sprožiti različne oblike izražanja soli- darnosti z vstajniki pri drugih južnoslovanskih narodih. Vsi južni Slovani v Črni gori, Srbiji, Av- stro-Ogrski in Turčiji so upornikom po svojih mo- čeh poskušali pomagati. "Ko so spomladi [prav poleti, V. Melik] 1875. došle prve vesti, da so se v Bosni in Hercegovini vzdignili kmetje, se orga- nizirali v ustaških četah in napadali turške po- sadke, smo tudi mi Slovenci z napetostjo sledili dogodkom, zakaj čutili smo, da se bliža zgodo- vinski dogodek, ko se vendar enkrat osvobodé naši bratje na jugu, " se je (ob pomoči Vasilija Melika, urednika izdaje njegovih spominov) spo- minjal mladoslovenski politik in pisatelj Josip Vošnjak (1834-1911), ki je nadaljeval: "To smo tem gotoveje pričakovali, ker seje Srbija začela obo- roževati in ker je po mogočni Rusiji slavjanofil- ska stranka razvijala silno agitacijo za pomoč Slovanom, od Turkov neusmiljeno tlačenim. Še huje so nas razburjale dan za dnevom prihaja- joče vesti, kako grozovito so Turki začeli divjati, požigati vasi in moriti prebivalce. Na tisoče ne- srečne raje je bežalo na avstrijska tla, ki jo je bi- lo treba preskrbeti vsaj z najpotrebnejšo hra- no. "" Burni dogodki na slovanskem jugu so bili v le- tih 1875-1878 glavna tema celotnega evropskega tiska. Tudi Slovenci so bili o vstaji mnogo bolj podrobno obveščeni kot o prejšnjih nemirih na Balkanu. O črnogorsko-turški vojni sta Novice (1843-1902) in provladni časopis Laibacher Zei- tung (1783-1918) objavljala zgolj kratka poročila. Večje pozornosti je bila v obeh časnikih deležna nova črnogorsko-turška vojna leta 1862 in nape- ti odnosi med Srbijo in Turčijo istega leta, kate- rim so sledili incidenti, spopadi, borbe za spor- na srbska mesta, ki so se leta 1867 uspešno kon- čali za Srbijo. Ko je naslednje leto izbruhnila vsta- ja v Boki Kotorski, ki je bila naperjena proti splo- šni vojaški obveznosti v Avstro-Ogrski, je o njej poročal edini takratni dnevnik v slovenščini, ne- davno ustanovljeno glasilo slovenskega liberal- nega tabora Slovenski narod, ki ga je urejal Josip Jurčič (1844-1881). Slovenski narod, katerega uredništvo se je leta 1873 preselilo iz Maribora v Ljubljano, je sloven- 11 Josip Vošnjak, Juinaslovanski spomini, Spomini, (Iz- bral in uredil: Vasilij Melik), Ljubljana 1982, str. 509 VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODO VEVA ZA VSE ske bralce tudi najbolj podrobno obveščal o vstaji v letu 1875. V Bosni in Hercegovini je imel celo svoje dopisnike. Prva novica o vstaji je bila ob- javljena v Slovenskem narodu le dva dni po stre- lu "nevesinjske puške". Slovenski narod je leta 1875 tudi zahteval, naj kneževini Srbija in Črna gora stopita v vojno s Turčijo, vstajnikom na po- moč. Za podporo vstaje so bili tudi katoliški Slo- venec (1873-1945), konzervativne Novice in Slo- venski gospodar (1867-1941), medtem ko sta nemška dnevnika, ki sta izhajala v Ljubljani, Lai- bacher Zeitung in Laibacher Tagblatt (1868-1880, kot Laibacher Wochenblatt do 1893), zagovarja- la nevtralnost, kar se je ujemalo z uradno dunaj- sko politiko. "Na splošno lahko z gotovostjo reče- mo, da so vsi takratni slovenski časopisi posveti- li veliko prostora dogodkom okrog velike vzhod- ne krize, "v obsežni knjigi, posvečeni odnosu Slo- vencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875- 1878, še zlasti njihovim bogato dokumentiranim odmevom v časnikih, ugotavlja Petko Lukovič. "Novice so v tem pogledu do neke mere izjema, ker so o teh dogodkih prinašale zelo kratka po- ročila v ustaljeni rubriki 'Novičar iz domačih in tujih dežel', posebne zapise o možnih razpletih in variantah takratnih dogodkov na Balkanu pa so Novice prinašale bolj redko. Treba je poudari- ti, da je Slovenski narod, kot editti slovenski dnev- nik, prednjači! v informativnosti glede hercegov- skobosanske vstaje in drugih dogodkov, ki so jim sledili kot nujna posledica. Imel je dobro razve- jano mrežo svojih dopisnikov na bojiščih, zlasti v Bosni. Slovensko javnost ni le obveščal o teh dogodkih, temveč je v poročila vpletal tudi svoja stališča. To je zlasti značilno za članke, ki govo- rijo o potrebnosti krepitve jugoslovanske in vse- slovanske solidarnosti kot prvega pogoja za os- voboditev jugoslovanskih narodov izpod turške oblasti. '"-' Nemiri v Bosni in Hercegovini so krepko po- večali zanimanje slovenskih časnikarjev za doga- janje na balkanskem polotoku. "Stiki z Moskvo, Prago in Zagrebom so bili že po l. 1848 močni, nemiri v Bosni pred 1878. pa so področje zani- manja slovenskega urednika raztegnili globoko na Balkan, " lahko preberemo v publikaciji, ki je izšla ob razstavi slovenskega novinarstva leta 1937. "Skoro dve tretjini prostora v večjih sloven- skih listih sta bili odmerjeni pogledom po sloven- skem svetu in tesni stiki s češkimi brati so že zgo- daj podkrepili zrelost slovenskih novinarjev za pravilno razumevanje velikih nalog, ki so jih sprožila kulturna in politična trenja za posest naše zemlje, važnega, širokega izhodišča nemš- kega zaledja na Balkan. "'3 Dogodke na Balkanu so pozorno spremljali tudi na cesarskem Dunaju. Monarhija se je na za- četku sedemdesetih let, po izgubi Italije in Nem- čije in s prihodom Andrássyja na mesto zunanje- ga ministra, dokončno odločila za imperialistič- no politiko na Balkanu. Nekdanji ogrski ministr- ski predsednik in tedanji avstroogrski minister za zunanje zadeve Gyull (Julij) Andrássy (1823- 1890) je zagovarjal postopno širitev na Balkan in ne v smeri proti Nemčiji. Monarhija je samo čakala na ugodno priložnost za uveljavitev svo- jega vpliva na Balkanu. Ponudila se je na začet- ku leta 1875, ko so bili črnogorsko-turški odnosi zaradi pokola pri Podgorici najbolj napeti. Na Du- naju je bila januarja 1875 tajna seja kronskega sve- ta, na kateri so sklenili, naj v primeru vojne med Turčijo in Črno goro ter vstaje v Hercegovini in Bosni Avstro-Ogrska intervenira in okupira obe turški pokrajini, zato da bi samo majhen del pri- padel Srbiji in Črni gori. Sledili so ukrepi vojaš- kega značaja, ki naj bi zagotovili, da bo monarhi- ja vsak zaplet pričakala pripravljena in ga izrabi- la za svojo osvajalno politiko. S spretnimi diplo- matskimi potezami je monarhija sondirala teren za okupacijo obeh turških pokrajin. Dunajski mi- litaristični krogi so se celo zavzemali za hitro vo- jaško intervencijo v Bosni in Hercegovini. Andrássy je bil zagrizen nasprotnik sleherne- ga narodnoosvobodilnega gibanja zasužnjenih narodov na Balkanu. Ohranitev evropskega de- la Turčije je imel za manjše zlo kot vstajo brez- pravne raje, saj se je bal, da bodo uporniki Bo- sno in Hercegovino priključili Srbiji in Črni gori. S tem bi nastala večja jugoslovanska država, ki bi mejila na monarhijo. Zato je uradno razglasil nev- tralnost Avstro-Ogrske do vseh dogajanj na Bal- kanu. Slovenski časopisi so kritizirali Andrássyje- vo politiko taktiziranja in skorajda prijateljsko sta- lišče do Turčije ter sovražen odnos do uporni- kov. Nemce in Madžare v monarhiji so imeli za protagoniste turkofilske politike in sovražnega stališča do vstaje. Turčija je veljala za starega ded- nega sovražnika slovanstva, zato je bilo sloven- sko javno mnenje ves čas naklonjeno vstajnikom. 12 Potko Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovi- ni in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875-1878, Ljubljana 1977, str. 44. }3 Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani, Ljublja- na 1937, str. 228. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA /l VSI, 37 Ruski s\ Ruski sv. Jurij, Brencelj, 1877/4 in 5 Že kmalu se je izkazalo, tla bolni mož ob Bos- porju ni bil tako slab, kot se je zdelo. Ob začetku vstaje v Hercegovini je imel valija (administrativ- ni upravnik pokrajine) Derviš paša na razpola- go samo 4000 nizamov (vojakov redne vojske), zato je zaprosil Carigrad za okrepitve. Porta (vla- da turških sultanov v Carigradu) se je obrnila na Avstro-Ogrsko s prošnjo, naj ji dovoli prevoz čet po Jadranskem morju ter njihovo izkrcanje v pri- stanišču Kleku. Po kratkem in navideznem okle- vanju je monarhija privolila. Ne glede na očitno naklonjenost Turčiji pa je monarhija sprva dopuščala podpiranje vstaje pri jugoslovanskih narodih, dovoljevala odbore za pomoč upornikom in družinam, ki so se zatekle na njeno ozemlje, prehod prostovoljcev čez me- jo v Bosno in I lercegovino, pošiljanje orožja in vojaške opreme, zadrževanje uporniških enot na ozemlju monarhije in njihovo formiranje, nakup orožja za vstajnike na Dunaju, v Trstu idr. ter nje- gov transport na bojišče. Kljub občasnim razo- rožitvam vstajniških enot. zaplembam orožja in vojaške opreme so avstrijske oblasti molče tole- rirale omenjene oblike pomoči. Odbori, ustanov- ljeni na ozemlju monarhije, so pomenili drago- ceno pomoč vstaji, ugotavlja Petko I.ukovič. Spre- memba je nastopila februarja 1876. Monarhija se je namreč začela truditi, da bi vstaji čim bolj ško- dovala, kajti Srbija in Črna gora sta se začeli re- sno pripravljati na vojno s Turčijo. Na Kranjskem se je v tem času vse bolj zao- stroval politični boj med vodstvom slovenskega narodnega gibanja in vodstvom domače nemš- ke liberalne stranke. Slednja je imela za svoj te- melj uradno politiko habsburške monarhije do dogajanj na Balkanu. Slovenski voditelji so nas- protovali turkofilski zunanjepolitični orientaci- ji Avstro-Ogrske, Nemci in nemškutarji pa so zah- tevali, naj Andrassy še bolj odločno in dosled- no nadaljuje s svojo politiko. Nemci so imeli ob- last v svojih rokah, zato so izvajali na Slovence vse večji pritisk, zlasti na liberalno smer sloven- skega narodnega gibanja in njene časopise. Za- plembe Slovenskega naroda so bile vse bolj po- goste, tako da uredništvo ni več vedelo, kaj sme in česa ne sme objavljati. "Organi vladajočega nemškega liberalnega režima so odnos Sloven- cev do vstaje budno spremljali," piše Petko I.u- kovič. "Poskrbeli so za potrebne ukrepe, kako bi se čim bolj zmanjšalo in preprečilo propagan- do za vstajo, zlasti v slovenskih časnikih, urad- ne oblasti so se poslužile zlasti cenzure kol pre- ventivnega sredstva naraščajočih simpatij. Go- tovo bi tudi večje število prostovoljcev odšlo vstaj- nikom na pomoč Izvajali so tudi pritisk na ob- last, naj ne dovoli zbiranja pomoči za prebegle vstajniške družine. Nasprotovali so oživljanju radikalnih zahtev po 'Zedinjeni Sloveniji' ter po- novnemu aktiviranju že rahlo uspavanih poli- tičnih delavcev, ki so se nekdaj prizadevali za uresničitev jugoslovanskega programa itd. Zla- sti Slovenski narod so prizadeli poostreni ukre- pi cenzure. Na začetku vstaje so ga večkrat kon- fiscirali zaradi objavljenih poročil in člankov, v katerih se kažejo odkrite simpatije Slovencev do upornikov ali pa je pozival slovensko javnost, naj jim nudi materialno pomoč Omeniti velja. da Laibacher Zeitung in Laibaclier Tagblatt ni- sta bila naklonjena vstaji. Podcenjevala sta jo in ostro napadala slovenske časopise zaradi nji- hove naklonjenosti uporni raji. Oblastveni or- gani in domači Nemci so se obilno posluževali obeli listov, da bi'po eni strani kar največ ško- dovali vstaji in na drugi strani nadaljnji krepi- tvi slovenske narodne zavesti in slovenskemu narodnemu gibanju. Zlasti Slovenski Narod in Slovenec sta že na začetku vstaje ostro kritizi- rala sovražno nemško in madžarsko stališče kol tudi stališče uradne oblasti do vstaje, z glavno ostjo zoper Laibaclier Tagblatt, ki je bil do slo- venskih časopisov najbolj nepomirljivo in so- vražno naravnan."" VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE Kljub strogim ukrepom avstroogrskih oblasti se je nekaj slovenskih prostovoljcev borilo na strani vstajnikov. Dvajset dni po strelu "nevesinj- ske puške" se je vstajnikom v Hercegovini pri- družil Miroslav Hubmajer (1851-1910), tipograf iz Ljubljane, ki je za izredno hrabrost in pogum prejel priznanje od vojvode Miče Ljubibratiča. Za- slovel je s podvigom pri obleganju turške kara- vle Drijen. V Cetinju mu je črnogorski vojvoda Mašo Vrbič podaril revolver. Na jamniški skupš- čini pa je bil izvoljen za glavnega poveljnika v severni Bosni, vendar so mu mesto odvzeli. Hub- majer je februarja 1876 zapustil vstajo. Vstajni- kom se je pridružil tudi A. Sušnik, korektor in prevajalec pri Slovenskem narodu. Nič manj pomembna ni bila tudi slovenska de- narna pomoč družinam vstajnikov, ki so pobeg- nili na ozemlje monarhije, in pomoč v obleki, obutvi, orožju, strelivu, sanitetnem materialu, na- menjena samim ustajnikom. Novice in Slovenski narod sta prevzela pobudo zagrebškega Narod- nega Lista o ustanavljanju odborov za pomoč vstaji. Uredništvo Slovenskega naroda se je kon- stituiralo kot podpiralni odbor. Člani so bili dr. Josip Vošnjak, Josip Jurčič in dr. Valentin Zarnik (1837-1888). "Tudi mi Slovenci smo z največjo na- petostjo sledili dogodkom na Balkanu; čutili smo, da slovanske zmage okrepé tudi naš položaj, "je poudaril Vošnjak. "Zato smo se zavzeli in smo slovenski poslanci tudi v državnem zboru zago- varjali nemudnoprodiranje naše armade v Bo- sno in Hercegovino, in jaz sem v nekem govoru napadel vnanjega ministra grofa Andrassyja. Slovenci pa svojega sočutja dojužnoslovanskih bratov nismo pokazali samo z besedami, temveč tudi dejanski, v kolikor so pač dopuščale naše skromne moči. Nabirali smo denar za stradajo- čo rajo, ki je pred turškimi silovitostmi pobegni- la preko Save na avstrijska tla, pošiljali smo ob- leko, plašče za bojujoče se vstaše, ki se jim je pri- družilo tudi nekaj slovenskih prostovoljcev, in ce- lo smodnik smo vtihotapili v Zagreb. "'5 Ko so ob- lasti prepovedale zbiranje prostovoljnih prispev- kov, so slovenski časopisi pozivali bralce, naj po- šiljajo denar časopisom v Dalmaciji ali na ured- ništvo Obzora v Zagrebu. Ker niso smeli objav- ljati lastnih pozivov prostovoljcem, naj gredo z orožjem v boj proti Turkom, so slovenski časniki ponatisnili pozive tujih časopisov. 14 Petko Luković, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovi- ni in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875-1878, Ljubljana 1977, str. 45-46. 15 Josip Vošnjak, Južhoslovanski spomini, Spomini, Ljub- ljana 1982, str. 508. Od začetka vstaje skorajda ni bilo dneva, ko ne bi prišlo do večjega ali manjšega oboroženega spopada. Slovenski časopisi so pozorno sprem- ljali njihov potek, na vidnih mestih prinašali no- vice o vstajniških zmagah, poveličevali njihov po- men, pretiravali glede števila mrtvih na turški stra- ni in podvige upornikov primerjali z junaštvom Špartancev pri Termopilah, medtem ko so bila poročila o porazih vstajnikov skopa. "Da bi kar najbolj približali vstajo in tako tudi utrdili slo- vensko narodno zavest, slovenski časopisi niso le pretiravali s poročili o vstajniških uspehih, tem- več so prinašali celo novice o bojih in zmagah, kijih sploh ni bilo, "poudarja Petko Luković.16 Vojna na Balkanu je razvnemala domišljijo mar- sikaterega Evropejca, saj se je sodeč po odzivih v časnikih zdela kot slikovita pustolovščina. V re- snici v slovansko-turških spopadih ni bilo zasle- diti nikakršnih sledov viteštva. "Takratje bila voj- ska še prav turška, nikomur se ni prizanašalo, zato so na obeh krajih tudi vjeti morali pod meč in kristjani so rezali ubitim ali ranjenim Turkom ravno tako glave, kakor Turki kristjanom. Velja- lo je namreč načelo: glavo za glavo," je zapisal Jakob Alešovec, ki je imel za krvoločne bojevni- ke še zlasti Črnogorce: "Črnogorci namreč nima- jo navade dolgo streljati se, namreč kedar jim pride sovražnik dosti blizu, planejo s krikom in brlizganjem nad-nj in grozoviti handžar začne svoje krvavo delo. Kedar se to zgodi, takrat Tu- rek ne drže več mesta, ampak se spusti v beg, da bi odnesel pete. Črnogorec pa je še naglejših nog dohiti ga in poseka na tla. Te bitve so bile vselej tako krvave, da je padlo Turka več nego je bilo Črnogorcev vseh skup. 'n7 Črnogorci so v vojaš- kih spopadih ubitim in ranjenim nasprotnikom odrezali glave in jih prinašali domov kot zname- nja junaštva in zmage. Tudi črnogorske narodne pesmi, ki slavijo junake, pripovedujejo, da ti svo- jim nasprotnikom v boju snamejo glavo. Običaj je začel izginjati šele konec 19. stoletja. "Toda, če glav ni bilo več videti, še ne pomeni, daje običaj povsem izumrl, "piše Božidar Jezernik. "Kajtiče tega ne bi počel nihče več, tudi prepovedati ne bi bilo treba. Tako pa so nekateri obiskovalci Ceti- nja leta 1875 zvedeli, daje neki Črnogorec pre- stajal krajšo zaporno kazen, ker je obglavil mr- tvega muslimana v Podgorici/.../ Prepoved je mo- ral ponoviti nato še zadnji črnogorski vladar, ki 16 Petko Luković, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovi- ni in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875-1878, Ljubljana 1977, str. 111. 17 Jakob Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do kon- ca leta 1878, LJubljana 1879 (drugi natis), str. 29 in 48. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 39 je nehal kupovati glave pobitih Turkov za raz- stavljanje na stolpu nad Cetinjem in dal na stol- pu zgraditi lesen zvonik/.../ Knjaz Nikola je leta 1876 ukazal svojim vojakom, da ne smejo rezati nosov in ušes, temveč naj prinesejo fese oziro- ma kape, puške in sablje, pa se bo po tem vedelo, kdo seje hrabro boril in kdo je zaslužil nagrado; še zlasti pa naj skušajo ujeti čimveč gospode in jo njemu živo predati. m Tudi v bojih v letih 1876/ 1877 so padale "turške" glave. Vendar zaradi pro- titurškega razpoloženja krščanska Evropa ni bi- la pripravljena verjeti poročilom očividcev. Bolj uspešno je bil odpravljen običaj rezanja nosov živim sovražnikom. Grozljiv bojni običaj so Čr- nogorci prevzeli od Turkov. Rezanje glav, nosov in ušes so turški vojaki uporabljali kot represali- je zoper nepokorne prebivalce v času oborože- nih vstaj še v drugi polovici 19. stoletja. Kneževini Srbija in Črna gora sta se junija 1876 po dolgem oklevanju odločili za vojno proti Tur- čiji, vendar sta se soočili z dobro oboroženo in izurjeno turško vojsko. Srbska vojska je doživlja- la poraz za porazom. Novembra 1876 je bilo skle- njeno dvomesečno premirje med Srbijo in Tur- čijo. Črna gora je bila bolj uspešna. Ob koncu le- ta 1877 je sledila rusko-turška vojna. Če so bili do 18. stoletja na Balkanu avstrijski sovražniki Turki, se je situacija temeljito spremenila. Tekmec monarhije je postala Rusija, ki je po zaslugi pan- slovanske ideje in skupne pravoslavne vere ime- la velik vpliv na balkanske Slovane. V budimpe- štanski konvenciji, ki sta jo 15. januarja 1877 pod- pisali Avstro-Ogrska in Rusija, je slednja odstopi- la Avstro-Ogrski Bosno in Hercegovino, hkrati pa se je obvezala, da njene čete pri svojih vojaških operacijah ne bodo stopile na ozemlje Srbije in Črne gore, dunajska vlada pa je obljubila, da bo v skorajšnji rusko-turški vojni nevtralna. Rusija si je za ceno Bosne in Hercegovine, ki jo je odsto- pila habsburški monarhiji, januarja 1877 zagoto- vila avstroogrsko nevtralnost. Ruski prodor se je ustavil pri Plevni. Tu je Osman Nuri paša štiri me- sece in pol kljuboval napadom precej številnih ruskih in romunskih čet. Decembra 1877 je Plev- na kapitulirala, januarja 1878 je bila ruska vojska pred vrati Carigrada. Srbija je tri dni po padcu Plevne ponovno stopila v vojno. Zaradi odloč- nega nasprotovanja Avstro-Ogrske in Anglije, nav- zočnosti angleških vojnih ladij v vodah Galipoli- ja, Marmornega morja in Bosporja ter zaradi iz- 18 Božidar Jezemik, Glave v torbi, Dežela, kjer je vse na- robe / Prispevki k etnologiji Balkana, Ljubljana 1998, str. 155. črpanosti ruske vojske je ruski car opustil zav- zetje turške prestolnice. Januarja 1878 je v Odri- nu prišlo do premirja, 3- marca 1878 pa je bil skle- njen sanstefanski mir med Rusijo in Turčijo, ki je določal, da dobi Bosna in Hercegovina avtono- mijo pod pokroviteljstvom Avstro-Ogrske in Ru- sije. Obe pokrajini sta še nadalje ostali pod turš- ko suverenostjo, v obeh naj bi po predvidenem načrtu izvedli le reformo. Rusija je bila s spora- zumom zadovoljna, kajti ustanovitev Velike Bol- garije ji je zagotavljala prevlado na Balkanskem polotoku. Angliji ruski vpliv na Balkanu ni bil po- godu, Avstro-Ogrski pa ne podelitev avtonomije Bosne in Hercegovine. Slovenski časniki so bili veliki zagovorniki po- litike prijateljstva med Rusijo in Avstro-Ogrsko, čeprav sta bili državi največji tekmici, kar zadeva strateške interese na Balkanu. Priporočali so, naj si obe velesili razdelita Balkanski polotok na in- teresne sfere, Rusija naj si vzame vzhodni del, Av- stro-Ogrski pa naj pripade zahodni del. Sloven- ska javnost je odkrito izražala svoje simpatije do Rusov. Rusofilstvo je takrat doseglo svoj višek. Za- četek rusko-turške vojne je služil tudi utrjevanju slovenske narodne zavesti prav v času najhujših volilnih bojev, ko je vladajoči nemški liberalni re- žim razpustil kranjski deželni zbor. "Glasimo se, Slovanje!" \e bil npr. naslovljen čla- nek, ki ga je leta 1877 na prvi strani objavil Slo- venski narod: "Naše narodno razvijanje, naša prihodnjost, naše narodno bitje je denes v večjej nevarnosti, nego si mislimo. V jugu se je začel sveti slovanski boj za osvo- bojenje naših bratov. Naša monarhija pak se nij še odločila, kam bi stopila, na katero stran bi se obrnila. Magjarska in nemško-ustavoverska stranka sil- no delata, da bi se naša monarhija postavila proti našemu bratu Rusu na sovražna tla. V ogerskem zboru se delajo tursko-ljubne demonstracije, v magjarskih novinah se žuga, v ustavoverskih kro- gih isto tako. Vse v teh privilegiranih krogih na to gre, nahujskati našo državo v gotovo pogubo, v boj za krvnika Turka in zoper slovanskega carja. V očigled tega moramo mi avstrijski Slovanje, kolikor nam postave dovoljujejo, povsod, v zbo- rih, v novinah, v shodih in še na kak način pove- dati, kako mislimo, svariti pred nevarnostjo, ka- mor hoče Magjar in ustavoverec našo državo pah- niti. Dolžnost do nas samih sebe je, da glasno zav- pijemo: Vara in moti se Magjar in Nemec, če mi- sli, da smo tako neumni, da bodemo Slovanje bra- VSE ZA ZGODOVINO 40 ZGODOVINA ZA VSE tu Rusu nesrečo nosili in tako svoj lastni grob ko- pali. Grob naš pa bi bil, kot narod slovanski, če bi mi hoteli za magjarski in dunajsko-prusijanski šo- vinizem kake koli žrtve prinašati. Zato se Slovenci popolnem skladamo s tem, kar češka 'Politik' piše, ko pravi: 'Mi Slovanje v avstrijskih deželah se moramo odločno zavarovati proti nesramnosti strank, ki v imenu celotnega prebivalstva govoriti hočejo. Protislovanska izjavljanja, ki se gode vedno od ustavoverske in magjarske strani, ne žalijo le na- šega čuta, nego se obračajo naravnost zoper na- še narodne interese. Naš narodni interes je inte- res Slovanstva, in ta moramo povzdigovati viso- ko, kjer koli se škoduje. Naj Magjari in ustavover- ci demonstrirajo, kakor hočejo, oni tega ne mo- rejo delati v imenu Avstrije, ker večina prebival- cev, Slovanje in Romunje želi osvobojenja turš- kih kristjanov in spremljajo turške zastave s svo- jimi najtoplejšimi simpatijami. Ruska vojna sila ide v boj, da sorodnim bratom iz velike slovan- ske družine, ugnetenim pod nečloveški suženjski jarem, pomaga do človeških naturnih pravic. To je zasluga za vse Slovanstvo, in tistim, ki so delo podjali, gre zahvala vsacega slovanskega srca. Mi moramo ruskemu narodu svojo zahvalo kot Slo- vani izreči in mi se imamo carju Aleksandru zah- valiti, ki je k teškemu delu svoje dovoljenje dal. - Te naše čute objaviti je naša dolžnost.' Jednako govore vsi češki, vsi slovenski, vsi hr- vatski, vsi srbski, vsi rusinski časniki. Jednako naj, kolikor nam zakoni dopuščajo, glasno in svitlemu tronu Habsburgov razumlji- vo odmeva od vseh mest, vseh vasij, vseh zborišč, kjer je kakov pošten Slovan!"19 Odmevi na balkanske dogodke se niso pojav- ljali samo v konzervativnih in proavstrijsko us- merjenih Novicah, mladoslovenskem Sloven- skem narodu, katoliškem Slovencu, v glasilu de- želne vlade za Kranjsko Laibacher Zeitungu (po- pularna "Lajbacherca", najbolj bran dnevnik ljub- ljanskega meščanstva) ali glasilu domačih nemš- kih in nemčurskih liberalcev Laibacher Tagblatt, ki se je zavzemal za ohranitev evropskega dela Turčije in nasprotoval avstroogrski okupaciji Bo- sne in Hercegovine, zaradi česar so ga slovenski časopisi, zlasti seveda Slovenski narod, ostro kri- tizirali. Zanimive odmeve na vstajo v Bosni in Hercegovini zasledimo tudi v drobnem satirič- nem lističu Brencelj (1868-1875,1877-1886), ki ga Petko Lukovič ni pritegnil v svoj obsežen pregled stališč slovenskih časnikov do vstaje v Hercego- vini in Bosni in bosansko-hercegovskega vpra- šanja v letih 1875-1878. Najbrž ga je spregledal iz preprostega razloga, ker ni pričakoval, da bi sati- ričen list lahko vseboval pomembna nova dejs- tva, poleg tega se mu je moral zdeti neresen, opi- si in interpretacije dogodkov v njem pa naj ne bi bili dovolj zanesljivi. Vendar je tudi Brencelj ob- javljal številne komentarje o dogodkih na Balka- nu. Poleg množice ubesedenih komentarjev, npr. raznih šaljivih poročil o bojih, telegrafskih novic z bojišč, pesmic, opisov turških grozodejstev idr., v njem naletimo tudi na likovne komentarje - ka- rikature oziroma "komične ilustracije", kot jih je imenoval urednik Brenclja Jakob Alešovec.20 Prvo karikaturo na temo balkanskih dogodkov v Brenclju sicer lahko najdemo že leta 1872. Ko je bil avgusta 1872 v Beogradu ob prisotnosti uradnih predstavnikov tujih držav slovesno pro- glašen za polnoletnega knez Miloš Obrenovič, je Andrássy prepovedal udeležbo avstrijskih mest na beograjski slavnosti. Slovesnosti se je kljub te- ,9 Slovenski narod, 1877/99. 20 Pisatelj, dramatik, publicist in časnikar Jakob Alešovcc je bil rojen kot siti gostača-rokodelca na Skaručini 24. julija 1842. Osnovno šolo je obiskoval pri frančiškanih v Kamniku, gimnazijo pa v LJubljani (1856-63). Izsto- pil je pred dokončanim šestim gimnazijskim razredom. Dva meseca je bil na ljubljanskem učiteljišču. Leta 1864 je postal domači učitelj pri Miroslavu Vilharju na Kai- ću, leta 1866 je urejal knjižnico grofa Lanthierija v Vi- pavi. Od leta 1867 je bival v Ljubljani. Objavljati je za- čel najprej v nemščini. V šolskem letu 1860/1861 je sku- paj s sošolcem ustanovil dijaški list Die Schwalbe. Leta 1863 je v Blätter aus Krain objavil svoj prvi spis. Sledile so objave v Laibacher Zeitungu. Sodeloval je tudi z dru- gimi nemškimi listi. Napisal je tri igre, ki so jih igrali v takratnem nemškem gledališču v Ljubljani. Lovro Pin- tar, Josip Marešič, Blaž Potočnik in zlasti Miroslav Vil- har so ga spodbujali, naj piše tudi v slovenščini. Leta 1866je v celovškem Slovencu objavil prvi slovenski pris- pevek. Naslednje leto je v Ljubljani izdal svojo prvo slo- vensko knjižico. Sodeloval je z Novicami in Slovencem. Leta 1869 je na Bleiwcisovo prošnjo prevzel odgovorno uredništvo Triglava, ki gaje naslednje leto zaradi neu- godnega finančnega stanja opustil. Posvetil seje htimo- ristično-satiričnemu listu Brencelj v lažnjivi obleki. "Alešovec je bil rojen humorist in satirik, ki je zlasti pri- jemal nemškutarje, t.j. Dežmana in njegove politične so- mišljenike ter nemški liberalizem, a tudi Slovencem ni prizanašal," piše Dragotin Lončar. "V boju med 'mladi- mi' in 'starimi' je bil na strani Bleiweisa, ki mu je bil po- litični učitelj. Za Winklerjeve vlade je nastopal proti 'ela- stikarjem'. Dasi robat, je imel 'Brencelj' velik političen pomen, ker so bile tudi njegove slike drastične. Zgodo- vinsko vrednost za preučevanje tedanjih narodno-poli- tičnih razmer na Slovenskem imajo 'Brencljevi' oddelki: Krišpin Krišpovič, Pavliha in Z Olimpa." V samozaložbi je izdal vrsto knjig, na primer satirična zbornika pe- smi, zbadljivk, smešnic in zgodb Brencelj v koledarjevi obleki iz leta 1870 in Ričet iz Žabjeka, kuhan v dveh VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 41 mu udeležil Josip Jurčič. V 17. številki Brenclja je bila ob tej priložnosti objavljena karikatura "Av- strijsko-ogerski liberalizem in slovesnost v Belem- gradu". Avstrijski in ogrski vojak prežita na pot- nike, ki bi se odločili podati v Beograd. Mestna tabla je pravzaprav past: nekakšne vislice z mno- gimi zankami. Karikaturo spremlja komentar, ki prihaja iz ust urednika Brenclja-Alešovca: "Pred takim liberalizmom je treba teči. Mene ne boste ujeli. " Alešovčev satirični list so pestile mnoge teža- ve: nevšečnosti s cenzuro, premajhno število na- ročnikov in neredni plačniki. Urednik je zamu- de pri izdajanju Brenclja premagoval tudi tako, da je več številk izdajal obenem, njihov skupni obseg pa je bil seveda podoben obsegu posa- mezne številke. Leta 1875 je Alešovec omagal, vendar se je čez dve leti znova polotil izdajanja Brenclja. Leta 1877 v Brenclju naletimo na več karikatur, posvečenih dogodkom na Balkanu. Osem karikatur, ki so bile pod naslovom "Po vo- litvah na Turško-Kranjskem"(oziroma na nemš- kem Kranjskem ali v kranjski Nemčuriji) objav- ljene v 1. in 2. številki za leto 1877, se je položaja na Balkanu dotaknilo samo posredno. Alešovec in risar karikatur, ki je iz slovanske rodoljubne zavesti izbral češko zveneči psevdonim Pražan- mesecih in zabeljen s pasjo mastjo iz leta 1873 (tudi v nemščini: Ritter Riesters Hund), povesti Petelinov Janez iz 1880 in Jama nad Dobrušo ali dobri in hudobni graj- šak: pravljica iz starodavnih časov iz 1883 ter istega le- ta moralno poučno pripoved Ne v Ameriko!: Povest Slo- vencem v poduk. Po zaslugi treh zgodb Iz sodnijskega življenja, objavljenih leta 1874, velja za začetnika do- mačih kriminalk. Ljubljanske slike: Podoba ljubljanske- ga sveta pod drobnogledom, ki so najprej izšle v Trigla- vu pod naslovom Laibacher Typen, leta 1879 pa jih je razširil in objavil v slovenščini, vsebujejo satirične opi- se nekaterih ljubljanskih tipov, stanov oziroma pokli- cev. Za Alešovčevo najboljše delo veljajo satirični spo- mini Kako sem se jaz likal: Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo, ki so izhajali 1879 v Slovencu. Leta 1886, ob zaključku Alešovčevega glavnega ustvarjalne- ga obdobja, so izšli v samostojni knjigi. V njih je osvetlil kulturnozgodovinske razmere iz časa njegovega šola- nja, zlasti velik vpliv nemščine. "Bil je ljudski pisatelj v dobrem pomenu besede; brez umetniškega stremljenja je pisal preprosto, za svojo dobo pravilno ter z veliko hudomušnostjo in šegavostjo." Alešovca so že od dijaških let pestile težave z očmi. Poča- si je izgubljal vid. Leta 1885 so mu oči popolnoma ope- šale, zato ni mogel več opravljati svojega časnikarskega in pisateljskega dela, kar je tudi glavni razlog daje na začetku leta 1886 Brenceljprenehal izhajati. Jakob Ale- šovec je umrl 17. oktobra 1901 v ljubljanski hiralnici. (Po: Dragotin Lončar, Alešovec Jakob, Slovenski bio- grafski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-1932, str. 6-7; Andrijan Lah, Prva divjezahodna povest, Književni li- sti, Delo, 1999/161.) ski, sta balkanske razmere projicirala na Kranj- sko in Turke izenačila z Nemci. Pražanski je meš- čanom kranjskih mest na glave posadil turške tur- bane. Na eni sličici npr. vidimo Brenclja-Alešov- ca, ki sprašuje novomeškega Turka: "Je-li to kra- sno poslopje novo vseučilišče?", turški Novomeš- čan pa mu odgovarja: "Kaj še! To je norišnica, ktero je sezidalgosp. Hočevar za nas in naše otro- ke, ker smo ga volili. " Za naslednjo številko je Pražanski narisal kari- katuro "Mohamedin sultan". Mohamed vleče sul- tana za uho in si puli brado (puljenje brade je znana biblijska metafora za obup): "Mi boš zma- goval ali ne? Si se tako učil od mene?" - Sultan: "Ne tako hudo, slavni prerok! Saj vidiš, kako ve- lik je oni le Rus! Tvoji verni junaki pa vendar zmagujejo tako, da jih je zmiraj manj!" - Ruski vojak: "Jaz bi tem pritlikovcem že uro navil, če bi bili moji generali za kaj. " V ozadju prizora vidi- mo namrščen turški polmesec in "solnce", ki pri- naša "Slavjansko svobodo". Tudi karikaturo v 4. in 5. številki obvladujejo zgovorne in preproste rešitve. Na njej je upodob- ljen "Ruski sv. Jurij". Personifikacije "Bulgarije, Bosne in Hercegovine" vzdihujejo: "Bog daj, da bi ta junak premagal zmaja, ki nas že toliko sto- letij stiska!"Vzrok, da Rusijo personificira krščan- ski bojevnik sv. Jurij, je manifest, ki ga je Alek- sander II. izdal na Jurjevo, 24. aprila 1877. Kot je zapisal dr. Ivan Lah, je ruski car v manifestu "spo- ročil vsemu svetu, da je potrpljenje Rusije izčr- pano ter daje napočil trenutek, ko mora Rusija z orožjem v roki nastopiti v obrambo svojih bra- tov po krvi, veri in jeziku na Balkanu. Nastop Rusije so pozdravili slovanski narodi z nepopi- snim navdušenjem, saj je nastopila dolgo priča- kovana ura njihove vere v slovansko poslanje Ru- sije. 'Slovenski Narod'je izražal čustva vseh Slo- vencev, ko je pisal v samozavestnih besedah: 'Ves slovanski svet je z navdušenjem, z velikimi nadami, z veliko vero in vročimi željami najbolj- šega pozdravil rusko osvoboditeljsko vojsko, kije šla na sv. Jurija dan čez Prut, da raztepe temo, katera je morila jugoslovanski svet in da vrže ob tla barbarskega tirana iz Azije, kije uničil slovan- ske države na jugu... Ni ga poštenega Slovana, ka- teremu je mar prihodnost in svoboda našega ple- mena, da bi svoje molitve ne združil z molitvijo silnega slovansko-ruskega carja za srečen uspeh ruskega orožja. Vsak Slovenec in vsak Slovan ve in čuti, daje sorodna kri, ki bo tekla v Bolgariji, naša in daje uspeh ruskega orožja uspeh občega Slovanstva, torej tudi naš. '"21 VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE Karikatura je delo istega avtorja, ki se je tokrat podpisal kot "Franjo". Na nekaterih karikaturah naletimo tudi na začetnice "FZ". Za vsemi tremi podpisi se je skrival študent bogoslovja Franc (Frančišek) Zoreč, ki so ga zaradi sodelovanja z Brencljem kasneje imenovali tudi "župnik Šalji- vec '22 Franc Zoreč je bil rojen 15. novembra 1854 v Šentlovrencu pri Trebnjem. Po gimnaziji v No- vem mestu (1868-1875) je v Ljubljani študiral bo- goslovje. Leta 1879 je bil posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan v Stopičah pri Novem me- stu, Zagorju ob Savi in Trebelnem. Od leta 1879 je bil administrator v Žilcah pri Cerknici, od leta 1900 administrator oziroma župnik v Novi Ose- lici pri Sovodnjem. "Vedno šaljiv, časih dovolj pi- ker, je bil priljubljen župnik, kije živel z ljuds- tvom med ljudstvom. 'ni Umrl je 1. februarja 1930 v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah.24 Franc Zoreč je bil "daleč naokrog znan kot izred- no izobražen in duhovit mož, " je takrat zapisal Ilustrirani Slovenec. "Današnji rod gotovo tie ve več tega, daje bil umrli Zoreč tudi izboren risar in karikaturist ter je bil dolga leta eden glavnih sotrudnikov nekdanjega Alešovčevega 'Brenclja', v katerega je narisal večino karikatur. "" "Zoreč sodi med prve slovenske karikaturiste, " ugotavlja Jože Munda. "Humor in risarski talent je kazal že vgimn. (risal karikature, kmetom na hiše slikal svetnike), a se ni odločil za študij na dunajski akademiji. V bogoslovju ga je našel J. Alešovec in pritegnil k svojemu humor, listu Bren- celj. Zanj je Z. risal karikature po naročilu in svo- jih zamislih. Gotovo so njegove tiste, ki so signi- rane s FZ, pogosto 1879. Gre za celostranske ali polstranske risbe na temo tedanje politike na Slov. Upodobljena je vrsta javnih delavcev, Slov., Nemcev in nemčurjev, največkrat Alešovec. Por- treti so izdelani skrbno, v situacijah je veliko hu- morja. Po 1880, ko je bil kaplan, je bojda sodelo- val pri Brenclju le še literarno. Alešovca je gmot- 21 Ivan Lah, V borbi za Jugoslavijo, Ljubljana 1928, str. 54. 22 Tine Debeljak, Kulturni delavci loškega okraja v prete- klosti in sedanjosti, Škof ja Loka in njen okraj, Škof ja Lo- ka 1936, str. 72 Za opozorilo o identiteti Brencljevega karikaturista FrančiSka Zorca se zahvaljujem dr. Emilijami Ceven. 23 Koledar družbe sv. Mohorja, Celje, 1931, str. 109. 24 Biografski podatki po: Jože Munda, Zoreč Franc, Slo- venski biografski leksikon, 15- zvezek, Ljubljana 1991, str. 851-852. 25 Ilustrirani Slovenec, 1930/8. no podpiral tudi po 1885, ko lista ni več izdajal in se otepal z revščino. "26 Podlistkov s svežimi balkanskimi novicami (npr. stalna rubrika "Vojska" v Slovenskem naro- du) niso objavljali samo resni časniki. Po njihovi poti se je podal tudi urednik edinega slovenske- ga satiričnega lista v tem času, ki je na Balkan "poslal" posebnega dopisnika - "Pavliho, 'Bren- celjnovega 'poročevalca iz bojišča ", kot je bil na- slov stalnemu Brencljevemu podlistku. "Ker ima že vsak list na bojišči svojega poslanca, da mu poroča, kako se tam doli godi (celó uradna 'Lai- bacherca'), je tudi Brencelj'sklenil kaj spendati in je poslal mene na jug, ker iz skušnje vé, da se jaz nikdar ne lažem, ali če se že lažem, preko- sim v tem vsakega. Takó sem se tedaj odpravil na bojišče s pipo in marcio, ker vem da tam doli tobaka ne manjka in da tudi dež gre, " je zatrje- val Pavliha.27 Pavliha je bil seveda prav posebne vrste vojni dopisnik. Nepogrešljiva marela ga je branila pred kroglami. Če je bilo potrebno, je na nadvse krvoločne načine pobijal Turke. Nasploh mu je uspela vrsta neprenosljivih vojnih podvi- gov, ki so bili še najbolj podobni neverjetnim do- godivščinam barona Münchausna: ob zaključku balkanske dogodivščine naj bi npr. sam ujel Ha- dži Loja, družil naj bi se s Filipovičem in genera- lom Cahom ipd. Črno-belo gledanje, pri katerem so bili uporniki junaki, njihovi postopki, četudi je šlo za nezaslišana grozodejstva, pa junaška de- janja, je v še mnogo večji veri kot druge časnike obvladovalo slovenski satirični list. Ko je hrvatska Narodna stranka okrepila kam- panjo za priključitev Bosne in Hercegovine k Hr- vatski in v Zagrebu ter nekaterih drugih mestih organizirala veliko ljudsko zborovanje, so 1. av- gusta 1877 tudi slovenski deželni poslanci dr. Ja- nez Bleiweis, dr. Valentin Zamik in dr. Josip Voš- njak na •. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani na- slovili prošnjo za sklic tabora. Hoteli so pripravi- ti tabor oziroma ljudski shod, kajti takšne tabore so organizirali na Ogrskem in na njih agitirali, da je ohranitev turške države v interesu Avstro-Ogr- ske, ki bi se zato morala vključiti v vojno. Tabor naj bi potekal 12. avgusta 1877. "Ker bi lehko ino- stranski svet sodil, daje mnenje petih miljonov Magjarov res mnenje celega 37 milijonov broje- čegaprebivalstva avstro-ogerske monarhije, tre- ba je, da se tu ravna po pregovoru: 'audiatur et 26 Jože Munda, Zoreč Franc, Slovenski biografski leksikon, 15. zvezek, Ljubljana 1991, str. 851-852. 27 Brencelj, 1877/4 in 5. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA M,\ VSE 4» PJevna je šla! msm. Jlren.telj\./4[eoiJati en homeopati mu ne morejo vet pomagati? Plevna je šla!, Brencelj, 1877/6, 7 in 8 VSE ZA ZGODOVINO 44 ZGODOVINA ZA VSE altera pars'," je potrebo po slovenskem taboru utemeljeval Slovenski narod. "Ker smo podpisa- ni trdnega prepričanja, da imamo državljani v tako imenovani Cislajtaniji taiste pravice in tai- sto svobodo, svoje mnenje v važnem iztočnem vprašanji javno obelodaniti, kakor jo imajo dr- žavljani v Translajtaniji in da nema samo 5 mi- lijonov Magjarov v celi monarhiji izključivopri- vilegi/o izjavljati svoje politično mnenje na ta- borih brez vseh opovir in zaprek, prosimo pod- pisani na temelju zakona od 15. novembra 1876. leta, št. 135 drž. zak.: Naj slavno •. kr. okrajno glavarstvo blagovoli dovoliti, da podpisani v nedeljo 12. avgusta 1877. 1. ljudski shod ali tabor pod milim nebom po po- lu dne ob štirih v Udmatskej občini na Udmat- skem pašniku poleg Ljubljanice nasproti Češko- vej fabriki za sukno skličejo. Namen shoda bi bil: da bi se javno razgovar- jalo o sedanje/ rusko-turškej vojski in o interesih naše monarhije v iztoku. 'a* Resolucija, ki bi jo sprejeli na taboru, bi se glasila: "Na korist civili- zacije in občega izobraženja, kakor na korist Av- strije bi bilo; da bi edina teokratična muhame- danska država v Evropi nehala in bi stopile me- sto nje v život deloma samostalne krščanske dr- žave, deloma pa naj bi se zjedinili tisti deli, ki mejijo na naše cesarstvo s troedino kraljevino (Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo) v jedno telo pod vladarstvom prejasne Habsburške dinasti- je. 'w Vendar je bil tabor prepovedan, kajti mo- narhija se je glede rusko-turške vojne držala po- litike stroge nevtralnosti, nakar so se Bleiweis, Vošnjak in Zamik 11. avgusta pritožili.30 Uspe- šnejši so bili Hrvati, ki so 5. avgusta pripravili v Zagrebu tabor, katerega se je udeležilo 3000 lju- di, in na njem sprejeli resolucijo, "ki glasi proti turškemu barbarstvu". 28 Slovemk tabor.', Slovenski narod, 1877/174. 29 Slovensk tabor!, Slovenski narod, 1877/174. M) "Vašo prošnjo za dovolilo tabor 12. avgusta 1877 sklica- ti... • kr. okrajno glavarstvo ne vsliši in gledaje na to, da je avstro-ogerska država z vsemi državami v miru in da se rusko-turški vojski nasproti čisto neutralno drži; gle- daje na to, da se bi s to neutraliteto nekakor ne vjemalo to, ko bi se dalo privoljenje sklicati tabor, pri katerem bi se resolucija o razrušenju in o odtrganju posamesnih del države, ki z avstro-ogersko v miru živi, sklepali; gle- daje na to, da po tem takem bi ta resolucija dejanja oži- veti zahtevala, ki so splošnemu prizadevanju za ohranje- nje miru ravno nasproti, in zadnjič gledaje na to, da bi ta potem zbeganje in nemir v občinstvu napravila in ne- zaupanje v vladne naredbe ¡zbudila in ker bi pa to javni blagor v nevarnost pripraviti znalo - se na podlagi ••. 6 postave od 13- novembra 1867 tu tabor prepove" (Slo- venski tabor prepovedan, Slovenski narod, 1877/178). Razočaranje Slovencev zaradi odklonitve tabo- ra je ublažil padec Plevne. "Slaven in radosten danje denes za vsacega Slovana!, " je pisal Slo- venski narod. "Plevna je pala! Zrno turške voj- ske, ki seje obupno hrabro očajno do slednjega branila in neizmerno krvavih žrtev do vitežke rusko-slovenske osvoboditeljne vojske terjala, zdrobljeno je!Osman-paša, najženijalnejši turš- ki vojevodja, je moral, sam težko ranjen, udati se Rusom, orožje položiti! Uničena so vsa upa- nja sovražnikov slovanskih, ki so se vezala z ime- nom Plevne! Slaven danje in zgodovinski za ce- lo Slovanstvo in za ves svet, ta dan, ki nam je to veliko novico donesel. Celih pet mesecev se je Os- man v Plevni branil. Tri velikanske in hrabre šturme je odbil. Pred Plevno je teklo več ruske krvi, nego po vsem drugem bojišči vkup. Ime Plev- na, prej neznano, slovelo bode odslej, dokler bo- de govorila zgodovina. Zmagala je tukaj nad divjo azijatsko hrabrost- jo slovanska vstrajnost, slovanska neupogljivost, slovanska bodočnost! V Aziji Kars, v Evropi Plev- na: zdaj se niti Magjari in Angleži več ne bodo upali na Turke še kaj staviti. Slava Rusom!'^ V naslednji številki Slovenskega naroda je bil objavljen uvodnik, ki ga je verjetno napisal ured- nik Jurčič: "Od vseh mest, trgov in vasijpo celej slovenskej domovini se razlega radosten klic: Plevna je pala! In v treh besedah se izgovarja ve- liko dejanje: bita je in dobljena je prva zares ve- lika in odločilna bitka, ki uničuje starega dedne- ga sovražnika Slovanstva, bitka dobljena za os- vobojenje slovanskih naših bratov na jugu, za moralično dviženje narodnega duha tudi nas avstrijskih Slovanov. Naše veselje zaradi tega sve- tovno-zgodovinskega čina sme in mora tem več- je biti, ker smo še pred dobrimi par meseci, ko tretji ruski naskok nij bil Osmana v Plevnipre- mekastil, morali slišati in čitati divje veselje Mag- jarov, smrtno strupeno škodoradost nemškutar- jev in vseh neprijateljev našega rodu. Tačassmo se tolažili, da še nij vseh dnij konec, da se naj- boljše smeje, kdor se zadnji smeje. In glejte, da smo prav imeli!/.../ Po vsem tem je padec Plevne tudi padec oto- manske države v Evropi. S to mislijo seje menda uže celo naš minister vnanjih zadev grof An- drassy seznanil. Rekel je namreč baš pred pad- cem Plevne v ogerskem delegacijskem odseku, da nema več poguma za podjetje, ki bi imelo namen za 'status quo ' Turčije delati, dalje, da se mora kriva vera ovreči, ka Avstrija-Ogerska nema sr- 3' Iz rubrike Vojska, Slovenski narod, 1877/283- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 45 ca za blagost kristijanov v Turčiji. S tem je An- drassy popustil svoj znani 'status quo ante amé- lioré'in mi jadramo v politiko, kakor smo jo gori označili, na pomoč ali vsaj udeleženje pri raz- boji azijatskega barbarstva otomanskega. Ta razboj turške države utegne biti pa še silno krvav. 'Times' imajo dopis, ki navaja izrek jed- nega sultanovega prijatelja in svetovalca, kije rekel: 'Mi bomo rajši Carigrad zažgali in Bospor zopet preplavali pri svitu njegovega požara, ne- go da bi mesto Rusom prepustili. 'Kdo ve, da lise ne zgodi še ta strahota! Gotovo paje menda, da po padu Plevne Turki nimajo več moči Rusom dolgo braniti pota v Carigrad, če tudi v pol uni- čeni Carigrad. Rusi so preveč izgubili, da bi na polovici pota ostali. Narod ruski bode terjal, da bode izid te vojne tako temeljit, da bode zadnja rusko-turška vojna, čeprav morda ne bode z njo še popolnoma rešeno orijentalno in slovansko vprašanje.42 Jurčič je izrazil prepričanje, da je padec Plevne zapečatil usodo Turčije, saj Rusi ne smejo ostati na pol poti, zavzeti morajo tudi Ca- rigrad. "Plevna je padla - te tri besede so šle včeraj kot oblisk od ust od ust po mestu: z nepopisljivim ve- seljem navdajale so vsacega človekoljuba, hudo pa potrle poturčene sovražnike slovanske Rusi- je," so pisale Novice. "S padom Plevne je konec zagotovljen barbarstvu Turškemu v Evropi, ka- kor mu je s padom Karsa zadnja ura odbila v Aziji. Milostljivi Bog se je usmilil večstoletnega trpljena slovanskih kristjanov na jugu in blago- slovil orožje rešiteljice Rusije. Slava junakom Ru- skim! Se ve da veliko delo ni do konca še rešeno, in da pride še važnih vprašanj na dnevni red, ki danes še znana niso, - al dánica južnemu slo- vanstvu stoji na nebu in ne bode izginila več, ako Bog da in sreča junaška!"33 "Plevna je šla!" je na istoimenski karikaturi v številki 6,7 in 8 iz leta 1877 poudarjal tudi Bren- celj. Franc Zoreč je narisal turško trdnjavo v ru- ševinah, balkanska žena z zvonenjem oznanja ve- selo novico, v ozadju s prizorišča odhaja turški polmesec, v ospredju prizora Anglež poskuša Turku vliti nekoliko zdravja. "Aleopati in homeo- pati mu ne morejo več pomagati!" se glasi ko- mentar "Brenclja-Alešovca", ki ga prav tako lah- ko vidimo na karikaturi. Alešovec se je na kari- katurah dal upodabljati kot "brencelj", ki pika nemčurje, Nemce, mladoslovence, "liberaluhè"..., kar uvršča njegovo karikirano upodobitev med t.i. antropomorfizacije, ki so v 19. stoletju veljale za dokaj razširjen način karikiranja. Morda so se Brencljevi risarji zgledovali po najslavnejši "mu- hi" evropske karikature - plesalki in osovraženi metresi Ludvika I. Bavarskega, ki jo je münchen- ski satirični list Leuchtkugeln upodobil kot "špan- sko muho". Alešovca se je zaradi tovrstnih upo- dobitev oprijel vzdevek "Brencelj-Alešovec". V isti številki je bila čez dve strani objavljena tudi karikatura "SovražnikiRusije". Rus, ki ga ovi- rata Poljak in domači nihilist, tarna: "Poljaki in Rusi (nihilisti) so zoper mene; ta paglavec (mad- jar)pa me hoče živega požreti!", Anglež in Nem- čur (domači renegat Dragotin Dežman) mu od- govarjata: "Prav je!" Dežman drži v rokah grab- lje, ki so po zaslugi humoristične pripovedne pe- smi "Proklete grablje", ki jo je Dežman objavil v Bleiweisovem Koledarčku za leto 1855, postale njegov nepogrešljiv satirični atribut na številnih karikaturah v Brenclju. Upodobljena sta tudi Hr- vat in Prus, ki zadržujeta drobnega Madžara, da se ne bi zakadil v mogočnega Rusa. Ker so bili boji med Rusijo in Turčijo končani, je Brenceljnov poročevalec z bojišča Pavliha lah- ko sporočil domov: "Prav za prav zdaj tu doli ni nič več; vse je v kraji, kakor po kakem pogrebu. Turčija je pokopana in pogrebci so se jeli vračati vsak na svoj dom. Le v Berolinu, kjer je tisti Bi- smark gospod, ima še biti neka sedmina ali ka- kor pravijo pri sodnijah, 'abfolenga',pa bo vse v redu. '94 Ruske zahteve do Turčije bi popolnoma poru- šile balkansko ravnotežje v prid Rusiji, kar ni bi- lo všeč ostalim velesilam. Zato so se odločile re- vidirati mirovno pogodbo, sklenjeno v San Šte- fanu. V tej situaciji se je nemški kancler Otto von Bismarck ponudil za - kot se je sam označil - "po- štenega mešetarja ". Evropa je bila leta 1878 v zna- menju Berlinskega kongresa. Zbor najuglednje- ših politikov držav, ki so leta 1856 podpisale pa- riški sporazum, je med 13. junijem in 13. julijem 1878 zasedal pod Bismarckovim predsedstvom. Imel je 20 plenarnih sej. Poleg Bismarcka so bili najbolj znameniti udeleženci kongresa: knez Gorčakov, grof Šuvalov, lorda Beacosfield in Sa- lisbury ter grof Andrássy. V spremstvu Andrássyja je bil tudi diplomat slovenskega rodu baron Jo- žef Schwegel (1836-1914). Kongres je revidiral do- 32 Po padu Plevne, Slovenski narod, 1877/284. 33 Iz Ljubljane, Novice, 1877/50. 34 Pavliha, 'Brenceljnov'poročevalec z bojišča, Brencelj, 1878/6. VSE ZA ZGODOVINO 46 ZGODOVINA ZA VSE ločbe o ustanovitvi in ureditvi Velike Bolgarije. Namesto nje je sklenil ustanoviti kneževino Bol- garijo, Makedonija pa naj bi še nadalje ostala pod Turčijo. Ciper je izročil Angliji, Srbiji in Črni gori je priznal neodvisnost in jima odobril precejš- nje ozemeljske pridobitve. Evropske sile so na kongresu podelile Avstro-Ogrski mandat za oku- pacijo Bosne in Hercegovine. Zaradi močne opo- zicije proti avstroogrski vojaški okupaciji, katere nosilci so bili poslanci liberalne večine v dunaj- skem parlamentu in ogrskem državnem zboru, Andrássy aneksije na kongresu ni sprejel, tem- več je zadnji dan kongresa s turškimi pooblaš- čenci podpisal sporazum, ki je vseboval tajno klavzulo, po kateri je sultan ohranil suverenost nad nemirno provinco Bosno in Hercegovino, okupacija pa je bila označena kot začasna. "Kaj pa Avstrija?,"'je pisal Jakob Alešovec. Wo, tej sta bilipripoznani deželi Bosna in Hercegovina pod tem pogojem, da si jih pridobi z orožjem in ukro- ti Turke. Vlada turška se je zavezala, da bo svoje redne vojake umaknila iz vseh teli zanjo izgub- ljenih krajev in se avstrijski armadi ne bo ustav- ljala. To se pravi po domače, da ona se ne bo voj- skovala z Avstrijo; mohamedanskim četam pa, ki bi se ustavljale avstrijskim vojakom, ne bode dajala ne pomoči ne potuhe, marveč prepustila jih avstrijski armadi, naj jih ona kroti, kakor vé in zna; sploh ona noče biti nikakor odgovorna za upor. Po tej določbi je torej Avstrija dobila nalogo žandarja, ki ima v Bosni in Hercegovini napra- viti red; da ima deželo, ko jo zasede tudi obdrža- ti zase ni bilo popolnoma določeno, a to se ume samo po sebi, ker Avstrija ne bo tlake delala za Turčijo. *< Na karikaturi "Slepe miši lovijo" v 4. številki iz leta 1878 je Franc Zoreč predstavil štiri evropske državnike, ki so se posvetili otroški igri. Andrássy,- "Vaju že imam, le stojta/"- Ruski zunanji minister Gorčakov odgovarja Bismarku/ "Figo! Sam sebe boš vjel, naju ne. " - Anglež, ki se je skril pod mi- zo: "Nazadnje bom še morda jaz edini vjet. " Na karikaturi "Vtis ruskih zmag na 'turkofile'" iz iste številke pa je upodobil užaloščene personifika- cije nemških časnikov "Laibacherico", "Tagblatt" in Neue Freie Presse ter Angleža, Madžara in Dež- mana, ki je v besu polomil grablje. V prvi številki Brenclja, ki je izšla leta 1877, ko je Alešovec znova začel izdajati svoj satirični list, lahko npr. prebe- remo: "Gotovo je, da za časa Rimljanov ni bilo še Turkov na svetu, ker se nikjer ne bere, da bi bili takrat že izhajali 'turški listi', kakor dunaj- ski N. Fr. Presse', Floh', 'Kikiriki' in ljubljanski 'Tagblatt'. "}6 "Največ in najhujših sovražnikov so imeli pa slovanski uporniki na Dunaju -poseb- no po tistih nemških časnikih, ki so v židovskih rokah; po teh se je ravnalo mnogo meščanskih prebivalcev in višjihpolitikarjev, "prav tako piše Alešovec. "Res, človeku bi se bil skoro žolč izlil, kako so ti ljudje zasramovali in obrekovali ubo- ge trpine na jugu. Bili so jim tolovaji, morilci, uši- vi, neomikani ljudje, ki so bolj podobni svinjam, kakor ljudem: kdor je to bral a ni vedel, zakaj tako pišejo, imel je res usmiljenje s Turki, ktere so poveličevali, kakor da bi bili največja sreča za Evropo. Da so židje tako pisali, temu sta bila razven prej omenjenih še dva vzroka. Židje namreč le barantač, denar mu je prva reč. Turška vlada v Carigradu je že toliko prebrisana, da ve koliko denar stori, in marsikatero pero je bilo po njeni volji podkupljeno, da se je za Turčijo poganjalo. Vrh tega je v Avstriji veliko denarja naloženega v turških srečkah, vsak, kdor jih ima kaj - in ta- kih je veliko, se je tresel za svoj denar, kajti če Turčija propade, kdo bo plačeval obresti, kdo po- vrnil denar.' Torej le na vso moč podpirati Turči- jo, da ne pogine, kajti če se to zgodi, kdo bo dal kaj za ta papir.'"37 Alešovec in Zoreč sta za 6. številko pripravila "politično basen" v štirih podobah "Rus, Turek in Madjar". S karikaturami opremljena krajša slika- nica prikazuje Rusa, ki je natepel najprej Turka in nato "madjarskega so/to" - "pritlikovca" An- drássyja. V 8. številki je bila objavljena Zorčeva karikatura "Vseprizadevanje zastonj. "Na njej je Bismarck predstavljen kot muren, ki ga skušata privabiti iz luknje Anglež in Andrássy: "Muren, muren, pojdi ven!" Poleg Brenclja jih opazujeta Pavliha in Krišpin Krišpovič, personifikaciji red- nih podlistkov v Brenclju, v katerih je Alešovec komentiral dogodke na Balkanu: "Saj ga ne bo! Vidite, kako vama osle kaže? V luknji objektivi- tete se murnu Bismarku predobro godi. " "Evropejski kongres" prikazuje Zorčeva karika- tura v 11. številki. "Kteri izmed te gospode bo zma- gal? Čegava bo obveljala? Kteri je najmočnejši?", se glasi njen podnapis. Okrog kongresne mize je zbranih sedem zastopnikov evropskih velesil. 35 Jakob Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do kon- ca leta 1878, Ljubljana 1879 (drugi natis), str. 85. 36 Modro premišljevanje, Brencelj, 1877/1. 37 Jakob Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do kon- ca leta 1878, Ljubljana 1879 (drugi natis), str. 22-23. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 47 Sulimzema prositi "Rujfi .Tako, sultan ! Weill, tudi (lil je ti Kaj naučil."- sultan: Vt*, trtv.'-'Anqlti.\ Jat Li ma rcuJpcnutqal, pa rat {aKt giotno šeip/jeS-Dtimcm t„ Jitni so /tam grabljt tü'aiile'U tlaajar hm. Sultan že zna prositi, Brencelj, 1878/2 Personificirajo jih različne živalske vrste (ruski medved, nemški lisjak Bismarck, turški pes Sul- tan itd.). Zamisel /a karikaturo bi bila lahko pov- zeta po nemški karikaturi "Živalska konstitucio- nalna monarhija", ki so jo leta 1823 kot samo- stojen tisk založili v Ulmu. /a 13. številko je Alešovec najbrž kar sam se- stavil satirično pesem Andraževa, Zoreč pa ji je dodal karikaturo. Andrässy prepeva satirično pe- smico, spremljata ga Brencel] na kitaro in Pavli- ha na harmoniko. V 15. in 16. številki ji sledi kari- katura "Vroča kaša". Prikazuje bosenski kotel, ki v tem času velja za eno najpogostejših metafor in se večkrat pojavlja tudi na karikaturah v du- najskih in drugih evropskih satiričnih listih. Tu- rek dodaja nova polena na ogenj. Andrässy, ki se je opekel z vročo kašo iz kotla, mora poslušati očitke Brencelj-Alešovca: "Je vroča ta kaša, je-li? Zakaj je pa nisi maral prej, ko je bila že hladna, in si čakal tako dolgo, da jo je Turek zopet razbe- lil?"Anglež sedi v varnem zavetju na drevesu in je kašo iz posode z napisom "Ciper": "Moja kaša je pa ravno prav. "Prizor opazujejo predstavniki velesil. Trojna cesarska zveza, Avstro-Ogrska, Nemčija in Rusija, je bila leta 1873 zadolžena za mir v Evro- pi. Že v začetnem obdobju srbske in črnogorske vojne s Turčijo je bil julija J876 v Reichstadtu na Češkem tajni sestanek avstrijskega in ruskega ce- sarja. Sporazumela sta se, naj Avstro-Ogrska do- bi pravico, da zasede dobršen del Bosne in Her- cegovine celo v primeru, če bi Srbija in Črna go- ra zmagali. Ker se vojna ni končala in je kazalo, da bo Srbija poražena, so se v slovenskih časni- kih vedno pogosteje pojavljali članki, ki so se zav- zemali za delitev obeh obmejnih turških pokra- jin med Avstro-Ogrsko in obe kneževini. V teku leta 1877 je slovenska javnost vse bolj odkrito za- govarjala avstroogrsko okupacijo Bosne in Her- cegovine. Odločilna za opredelitev Slovencev za okupacijo sta bila poraz Srbije in sklenitev sepa- ratnega miru s Turčijo. Argumenti za zasedbo Bo- sne in Hercegovine so bili naslednji: kneževina Srbija je zaradi oklevanja izgubila zaupanje mno- gih jugoslovanskih narodov in nima več pravice do piemontske vloge, okupacija bi zaščitila dal- matinsko zaledje, turške oblasti niso zmožne iz- peljati reforme, monarhija bi v obeh upornih po- krajinah hitro vpeljala red in pomirila razmere, VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE uredila bi agrarno vprašanje, naselitev siroma- šnejših slovenskih kmetov na prostranih in neob- delanih površinah v rodovitem predelu Bosne bi preprečila izseljevanje avstrijskih Slovanov v daljno Ameriko idr. Razlogi, prevedeni v sodob- ni politični in ekonomski jezik, pa se glasijo: že- lja po bogatih surovinah, potrebnih za nadaljnji razcvet industrije, s katerimi bi omilili ekonom- sko krizo, ki je ravno takrat pestila monarhijo, Dalmacija bi dobila zanesljivo in bogato zaled- je... Slovani pa so razmišljali, da bo logična po- sledica precejšnjega povečanja slovanskega živ- lja v državi občutno izboljšanje njihovega poli- tičnega in ekonomskega položaja. Priključitvi obeh pokrajin bi sledil zlom dualizma in notra- nja preureditev monarhije na trialistični osnovi. Nemci in Madžari so aneksiji nasprotovali. Povedano z besedami Jakoba Alešovca, ki je za čimprejšnjo okupacijo Bosne in Hercegovine imel nekaj posebnih razlogov, pa se glasi: "Le brž v Bosno! Slovanom sovražni ljudje in časniki se tako neusmiljeno bojé, da bi Avstrija ne zasedla Bosne. Ta strah je pa sila neumen, kajti ravno ti bi se morali potezati za Bosno in Hercegovino, ker bi bilo zix-nje jako dobro, če bi pridobila si ti deželi, in to iz sledečih vzrokov: 1. Bi se dalo tam doli napraviti silno veliko lo- terijskih kolektur, ker loterije ondašnji, neomika- ni ljudje še ne poznajo. To bi bila velika sreča za- nje in za prazni žakelj našega denarnega mi- nistra. 2. Če bi se deželi vredili po našem kopitu, koli- ko sto in sto uradnikov bi bilo treba! Ker pa doli nihče ne zna nemški, bi jih morali poslati tje le iz naših dežel; tako bi prišlo veliko ljudi do kruha, ki ga zdaj nimajo. 3. Vlada bi gotovo skrbela tudi za izobraževaje naroda in napravila šole, više in niže. Zopet lepa prilika za nemške in ponemčene učitelje in pro- fesorje priti do boljših služeb, ker bo lahko že vsak šolski strežaj postal profesor, če bo le nemš- ki vsaj nekoliko znal. 4. Pri volitvah bo še veliko več prostora za nemš- kutarske agitacije in kak Frencelj se bo lahko ta- ko 'avscajhnal', da bo postal kar naravnost de- želni predsednik (ali vali) vse Bosne. 5. Koliko dela bo za ponemčevalce, ker doli še najstareji ljudje ne znajo nemški! Vsaj 50 let bo treba, da se bodo prebivalci toliko izobrazili, da bodo znali vsaj toliko nemški, kakor 'purgarji' po slovenskih mestih; koliko ljudi bo pri tem izobra- ževanji služilo si svoj kruh! 6. Po vsi Bosni in Hercegovini ni še nobene 'ka- zine', nobenega 'konštitucijskega' društva, ne 'tur- narjev', ne nemčurskih gasilcev - sploh prav nič takega ne. Koliko takih društev bi se dalo tam napraviti! 7. Tudi sleparskih društev še ni, ki bi ljudem denarje iz žepov vlekla; za dunajske jude sila ve- liko polje. 8. Ustanoviti bi se dalo veliko zavarovalnic za življenje in doživljenje. Koliko bi se pa takih da- lo ljudem denarja izpuliti! 9- Celó ječe bise dale vreditipo liberalnem ko- pitu tako, da bi se hudodelniki pitali na stroške drugih. 10. Gotovo bi se sčasoma osnovalo več slovan- skih in opozicijskih listov, ktere bi bilo treba več- krat konfiscirati, - tedaj tudi za državne pravdni- ke mnogo posla. To in še marsikaj druzega bi se dalo napraviti v Bosni in Hercegovini. Naj vse to premišljujejo gori omenjeni ljudje in časniki in spoznali bo- do, da se iz teh dežel že še dà kaj napraviti.,g8 Karikatura Franca Zorca "'Epur si muove'- ven- dar gremo v Bosno" v 2. številki Brenclja iz leta 1878 preroško prikazuje četo avstrijskih vojakov, ki koraka proti Bosni. Spremljata jo Brencelj-Ale- šovec in Pavliha. Pavliha poudarja: "Vidiš Bren- celj'sva vendar več vedela, kakor vsi diplomati. " Za isto številko je Franc Zoreč narisal tudi kari- katuro "Sultan že zna prositi". Rus vzgaja turške- ga psa Sultana: "Tako, sultan! Vidiš tudi ti si se že kaj naučil!." - Sultan/ "Vev, vev!" - Anglež; "Jaz bi mu rad pomagal, pa me tako grozno ščiplje. "- Dežman; " Meni so se pa grablje zlomile. " Prizor opazujejo Dežman, tuleči "Magjar" in Anglež, ki stoji na prehodu z napisom Dardanele. Če se je večina ag in begov, višjih duhovnikov in bogatih trgovcev sprijaznila z bodočo okupa- cijo, so muslimanski nižji sloji postajali vedno od- ločnejši nasprotniki avstroogrske zasedbe Bosne in Hercegovine. Začeli so se pripravljati za obo- roženo vstajo zoper napadalce. Avstroogrske če- te so prešle bosansko ozemlje 29. julija. Čeprav je Andrássy trdil, da zadostuje za zasedbo Bosne in Hercegovine ena sama stotinja z godbo na če- lu, je vojno ministrstvo odločilo poslati ves XIII. armadni kor s štirimi pehotnimi divizijami. Av- strijski vojski je poveljeval feldcajgmojster Josip baron Filipović (1818-1889), Hrvat po rodu,39 ki • Brencelj, 1878/9 in 10. 39 "Okoli Ključa je več katoliških vasi. Za nas je mestece znamenito, ker je domovina prednikov generala Filipo- viča, glavnega poveljenika te vojske. Dedi njegovi so se namreč preselili v Liko na avstrijsko zemljo. Je pa še v kljuškem okraju rodovina begov Filipovičev, kterih last- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 49 se je izkazal med boji leta 1848 in 1849, deset let pozneje je v bitku pri Solferinu 12 ur vztrajal v najhujšem ognju, leta 1866 pa se je udeležil bo- jev s Prusijo. Avstrijska vojska, ki je s štirih smeri vstopila na ozemlje Bosne in Hercegovine, je šte- la 72713 mož, 13313 konj in 112 topov. Pokraji- no, razen nekaterih manjših mest in krajev, naj bi zasedla v 15 dneh. Muslimani so bili številčno slabši in glede vojaške opreme in oborožitve v podrejenem položaju, vendar so nudili avstroo- grskim silam zlasti v Bosni krepak odpor in jim prizadejali precejšnje izgube. Monarhija je posla- la še 68000 vojakov, 24013 konj in 212 topov. Da je lahko zavzela Bosno in Hercegovino, sta bila potrebna 2 meseca in več kot 150000 vojakov. Pro- ti vstajnikom se je borilo tudi okrog 20000 slo- venskih vojaških obveznikov, "ki so tako imeli ne baš prijetno priliko, da za slovo vrnejo Turkom vsaj nekaj krvavih udarcev, ki jih je dobivalo na- še ljudstvo toliko časa od otomanskih tolp. "*° Evforiji nad pridobljenim novim ozemljem se je pridružil tudi Brencelj-Alešovec. Leta 1878 je namreč v sodelovanju z podjetnim ljubljanskim knjigarnarjem in založnikom Janezom Giontini- jem (1818-1879) izdal že omenjeno knjižico Voj- ska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878. Zaradi aktualnosti teme je knjižica kmalu pošla, tako da jo je lahko že naslednje leto ponatisnil. Takole se glasi Alešovčevo vabilo za naročilo knji- žice: "Vsak ni mogel sam iti na Turško, da bi bil videl, kaj seje zadnja štiri leta tam godilo; pot je dolga, nevarna in draga. Ker smo vsi Eve sinovi, smo podedvalipo nji - če druzega ne - vsaj rado- vednost, zato bo gotovo vsakemu posebno za zimski čas vstreženo s knjigo: Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878. Ta knjiga je prav v domačem jeziku spisana in s podobami nališpana prišla prav pred Božični- mi prazniki na svitlo, spisal jo je - ne 'Pavliha' ali Brencelj', pač pa Jak. Alešovec, kterega menda že še kdo pozna. Na 104 straneh je z lepimi črka- mi 'Narodne tiskarne'natisnjenega veliko, česar že vsak ne vé, čeje bil prav sam doli na bojišči. Toraj naj brž vsak stopi sem po njo, dobi jo pri Jan. Giontiniju v Ljubljani za nič več ko 50 kr. mehko, za 60 kr. pa trdo vezano. Komur je pa v nina je polovica zemlje tega okraja" (Jakob Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878, Ljubljana 1879 (Drugi natis), str. 125). 40 ~B. ", Zadnji boji slovenskih fantov s Turki / Ob petdeset- letnici bojev za Bosno in Hercegovino, Življenje in svèt, 1928/4, str. 123-124. Ljubljano predaleč, naj si jo naroči po pošti in pridu za poštnino še 5 kr., pa jo bo dobil na dom. Čepa kdo naroči si 10 knjig, dobi eno po vrhu in mu ni treba plačati poštnine. Svojim naročnikom Brencelj'še naznanja, da jim tudi on priskrbi to knjigo po enaki ceni. Kdor ne mara posebej naročiti si je, naj naročnini, ki jo bo poslal o novem letu za list, priloži gori ome- njene krajcarje in poslala se mu bo nemudoma po pošti."41 Artilerijskega generala barona Josipa Filipovi- ča je Brencelj predstavil na Zorčevi karikaturi "Turški zmaj v Bosni in njegov premagovalec" v 1. številki iz leta 1879. Karikatura "Bosenska sla- nina" v 6. številki za leto 1879 pa prikazuje ru- skega mačka in madžarsko miš, ki oprezata za kosom bosanske slanine. Mladi 'Brencelj' spra- šuje starega 'Brenclja': "Glejte no, ata, zdaj nam bo pa ta-le mišsnedla slanino, ki smo jo tako tež- ko dobili. "Ta pa mu odgovarja: "Jaz se pa bojim, da, če se miš loti slanine, potem ne bi vzela mač- ka vsega skup - slanine in miši. " Zamisel za kari- katuro najbrž ni izvirna, kar velja tudi za marsi- katero drugo Brencljevo karikaturo. Sorodna ji je npr. karikatura, ki je bila septembra 1878 ob- javljena v dunajskem humorističnem tedniku Fi- garo (1857-1919). Na njej si mačka (Italija) po- skuša kot kompenzacijo za od monarhije osvo- jene province pridobiti iz sklede regije z italijan- sko govorečim prebivalstvom. Karikature v Brenclju predstavljajo redke slo- venske likovne odzive na dogodke na Balkanu, med katerimi velja v prvi vrsti omeniti ilustracije Jurija Šubica (1855-1890). Šubičeve ilustracije so nastale na temo epsko-lirskih pesmi iz cikla Raja Josipa Stritarja (1836-1923). Romantično zasno- vane ilustracije desetih Stritarjevih pesmi niso bi- 41 Nekaj za 'Brenceljnove'bralce, Brencelj, 1878/22 in 23. 'Vojska na Turškem od leta 1875- do konca 1878. Za priprosto ljudstvo spisal Jakob Aleševec. V Ljubljani 1878. Založil Janez Giontini. Namera g. pisatelja je vse hvale vredna. 'Ta knjiga obse- ga vse, kar se je v štirih letih na jugu godilo, in ni suh popis bitev, marveč vpletene so politične opazke, geo- grafične ter kulturne date o važnejših krajih Bosne in Hercegovine, katere nabrati je stalo pisatelja veliko tru- da.' Ta knjiga je pri nas perva te vrste; gospod Aleševec zna take reči zares prav 'po domače' pripovedovati. Gospod založnik je pridal knjižici pet podob; tudi to bi bilo hvale vredno in knjižici na korist; samo nekaj: po- dobe so prav 'na debelo'; dobro vemo, da se za ta denar ne more zahtevati kedd vé kaj; ali te podobe so vendar malo - prehomuristične, sosebno perva! Knjižica se do- biva za 50 kr, po pošti 55, terdo vezana za 60 kr. pri za- ložniku gosp. Giontini-ju v Ljubljani" (Zvon, 1879/1). VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODOVINA ZA VSE le natisnjene hkrati s tekstom, saj je Stritar pesmi v dunajskem Zvonu (1870,1876-1880) objavil že leta 1876. Čez dve leti pa je pri Subicu, ki je bil velik oboževalec njegove romantične poezije, na- ročil še ilustracije. Objavljene so bile leta 1878 v dunajskem Zvonu. Šubic je ilustracije izdelal pred odhodom v vojsko. Tudi sam je bil namreč eden izmed slovenskih fantov, ki so se udeležili bojev v Bosni in Hercegovini. Zusammenfassung "Hört Slowenen! Hört Slawen! Über dem Balkan wird es Tag." Mit dem Anwachsen des slowenischen natio- nalen Selbstbewußtseins in den sechziger und siebziger Jahren des 19- Jahrhunderts verstärkte sich das Streben der Slowenen nach Verbindun- gen und Zusammenarbeit mit anderen slawi- schen Völkern - die slawische Idee bzw. die Idee der slawischen Wechselseitigkeit und Solidarität. Die Slowenen begannen intensive kulturelle und wirtschaftliche Kontakte mit jenen Slawen zu suchen, mit denen sie das gemeinsame Schick- sal unter dem Zepter der Habsburger teilten (so zum Beispiel mit den Tschechen und Kroaten). Gleichzeitig begannen sie hilfesuchend auf den größten slawischen Staat, Rußland, sowie auf jene Slawen zu blicken, von denen es schien, daß sie ihre Selbständigkeit aus eigener Kraft erkämp- fen können (Serben, Montenegriner). Die Slowenen beobachteten sehr aufmerksam die Versuche der christlichen Untertanen, die sich zu jener Zeit am Balkan vom türkischen Joch zu befreien versuchten. Den Türken gelang es, aller Aufstände und Unruhen in Bosnien und Herzegowina Herr zu werden, mit Ausnahme des größten Aufstandes, der im Jahre 1875 begann. Bald mischten sich auch die Fürstentümer Serbi- en und Montenegro in den Konflikt ein. Ende 1877 brach der russisch-türkische Krieg aus, der im März 1878 durch den Frieden von San Stefano beendet wurde. Gemäß der Friedensbestim- mungen sollte Bosnien-Herzegowina eine Auto- nomie unter der Schirmherrschaft Österreich- Ungarns und Rußlands bekommen. Mitte des Jahres 1878 revidierten Vertreter der Großmäch- te am Berliner Kongreß die Bestimmungen des Friedensvertrags von San Stefano. Österreich- Ungarn bekam das Mandat zur Okkupation Bos- nien-Herzegowinas und führte diese noch im selben Jahr durch. Die stürmischen Ereignisse im slawischen Sü- den waren in den Jahren 1875 bis 1878 das Haupt- thema der europäischen Presse. Slowenische Zeitungen, wie Novice (1843-1902), Slovenec (1873-1945), Slovenski narod (1868-1918) und andere informierten die Leser ausführlich über die Kämpfe am Balkan und waren den Aufstän- dischen durchgehend gewogen - im Unterschied zu den deutschen Zeitungen Laibacher Zeitung (1783-1918) und Laibacher Tagblatt (1868-1880). Der Slovenski narod hatte sogar Korresponden- ten in Bosnien-Herzegowina. Die Slowenen ver- suchten den Aufständischen auf verschiedene Arten zu helfen. Ein interessantes Echo auf die Konflikte am Balkan finden wir auch im satirischen Blättchen Brencelj (1868-1875,1877-1886), das vom Schrift- steller, Dramatiker, Publizist und Journalist Jakob Alešovec (1842-1901) redigiert wurde. Die Kari- katuren waren das Werk des Theologiestudenten Franc (Frančišek) Zore (1854-1930), der wegen seiner Mitarbeit im Brencelj später „Pfarrer Spaß- vogel" genannt wurde. Die Karikaturen im Brencelj gehören - ebenso wie die von episch- lyrischen Gedichten aus einem Zyklus von Raj Josip Stritar (1836-1923) inspirierten Illustratio- nen von Jurij Šubic (1855-1890) - zu den selte- nen slowenischen im Bild festgehaltenen Reak- tionen auf die Ereignisse am Balkan. Alešovec gab 1878 in Zusammenarbeit mit dem umtriebigen Laibacher Buchhändler und Verle- ger Janez Giontini (1818-1879) das Buch „Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878" (Der Krieg im türkischen Gebiet vom Jahr 1875 bis zum Ende des Jahres 1878) heraus. VSE ZA ZGODOVINO a i i^!>!VV>oö9oojw>»o:)a>oooooiWv^!vvvoooöo^ Bojan Himmelreich PRESKRBLJENOST CELJA Z ŽIVILI V KRIZNIH ČASIH Mikroštudija razmer v času po prvi in pred drugo svetovno vojno 1••<•g>0>&000¿>00¿VV>0>í>OOOOa¿>?*>r>¿>^^ Borut Batagelj OLIMPIZEM V ZAČETKU LETA 1980 Od iger z bojkoti k direktnemu spopadu med supersilama "Igre" v športnem svetu Vojna v olimpijski vasi, bodoči jetnišnici,1 se je povsem razplamtela. Vroče so bile bitke z brzo- strelkami, nevronskimi in atomskimi bombami, z raketami zemlja-zrak, s torpedi, z izstrelki, ki so kos najdebelejšemu tankovskemu oklepu. Rušili so hiše, sestreljevali letala. Ta enolična zgodba je v živo potekala vsak dan do 22h v olimpijskem rekreacijskem centru. Vrste do nenavadne olimpijske katarze so se vile v dol- gi kači. Trije ducati igralnih avtomatov v dvorani centra so namreč brneli brez prestanka.2 Kakor je vodil športnik svojo virtualno igro povsem zavedno, tako je on bil spet možic v ne- ki večji igri, igri, ki jo je vodil Olimpijski komite z njim. "Olimpijski mecen" športnika amaterja na nivoju države je bil v začetku leta 1980 Olimpij- ski komite. Nacionalni olimpijski komite je olim- pijca nadzoroval, dajal možnost nastopa, ki si jo je z garanjem športnik pridobil, a mu jo je brez oklevanja kdaj, v imenu "višje koristi", lahko tudi odvzel. Olimpijski komite je bil namreč spet sa- mo možic v še eni igrici. Za avtomatom je stala zdaj še večja institucija, z višjimi interesi-država. Evgen Bergant, Branko Tomič Olimpijske steze: enciklo- pedija zimskih olimpijskih iger, Delo - Ljubljana/ Oslo- bođenje - Sarajevo, 1983, (dalje Olimpijske steze). Delo, 18. 2. 1980, str. 10. Za Delo sta iz Lake Placida po- ročala Evgen Bergant in Jože Dekleva. Če je tista prva igrica bila povsem jasna, druga malo manj, je bila tretja že bolj skrivnostna. Ven- dar nam je skrivnostna zgodba najjasneje napla- vila utopljenca. To je bila usoda zadnjega bivajo- čega v igrici, male ribice, ki jo je pojedla večja. Takšna je bila usoda športnika hladne vojne, ki so se mu vsled interesa "višje bivajočega" podrli že žrtvovani življenjski cilji. Zadnji, žrtveno jag- nje na oltarju politike, je tako za trenutek utopil svojo žalost skozi režo igralnega avtomata v olimpijski vasi v Lake Placidu. "Boycot Moscow Olympics" Na stebru javne razsvetljave je bila prilepljena nalepka. In ni bila edina v olimpijskem mestu. Nihče najbrž ni videl, kdo jo je tja pritisnil in brž- kone ga niti niso iskali. Na pravokotni, 10 cm viso- ki in 15 cm široki nalepki, pa je bilo vtisnjeno zelo jasno sporočilo: "Boycot Moscow Olypics".3 Sovjetski tanki so konec leta 1979 zaorali v Af- ganistan. Pred gverilskimi islamskimi mudžahi- di z ameriškim orožjem je Sovjetska zveza z in- tervencijo podprla vladne sile v Kabulu. Združe- ne države niso ostale križem rok. Po ostrih pro- testih v Varnostnem svetu in grožnjah so se zao- strovanja prenesla tudi v svet športa. 3 Delo, 15. 2. 1980, str. 10. 66 ZGODOVINA ZA VSE Ameriški predsednik Carter je januarja pozval k bojkotu poletnih olimpijskih iger v Moskvi.4 Olimpijski komite ZDA se o bojkotu zatem še ni odločil, popolnoma pa je podprl Carterjev pred- log, da naj bi igre iz Moskve preselili ali pa odpo- vedali. Člani Olimpijskega komiteja ZDA so tudi podprli zahtevo o umiku sovjetskih čet iz Afga- nistana do 20. februarja 1980.5 Pravica ni bila le ena, vsaj dve sta bili v tem ča- su. Kakor so v ZDA ostajali trdni pri svoji, tako se je sovjetska stran še trdneje zasidrala pri svoji razlagi. Zakaj pa ne? Sovjetski dnevniki so ko- mentirali zadevo, trdno stoječ na svojem stališ- ču: mi smo edini branilci čiste olimpijske ideje, enotnega gibanja. V filozofiji olimpijskega giba- nja so se oprijeli za bilko, ki je kazala ameriško destruktivnost. Ping pong z očitki torej. Objavili so, kako je menda prišlo do sklepa Olimpijskega komiteja ZDA. Pravni svetovalec predsednika Carterja, Cutler, naj bi pritisnil na člane, da komite ne bo dobil obljubljenih 16 mi- lijonov dolarjev, če ne sprejmejo bojkota. Komi- te naj bi se tako proti svoji volji moral odločiti za sklep. Komentarji so bili enotni: ne sme se do- pustiti, da bi se politikanti vmešali v šport. Was- hington naj bi najprej ustvaril bajko o sovjet- skem vdoru v Afganistan in zdaj na vso moč špe- kulira, kako bi čimbolj prizadel Sovjetsko zvezo, tudi s tem, da bi razbil igre. Kajti, ne more se sprijazniti s tem, da je bila Moskvi - prestolnici velike športne države - zaupana organizacija te- ga praznika.6 Sovjeti pa so izjavljali, da bodo potovali na zimske olimpijske igre v Lake Placid, saj je pet krogov simbol neporušene enotnosti in prija- teljstva mladine vseh kontinentov. Odšli naj bi ne toliko zato, da bi pokazali visoko mojstrstvo, velike in rekordne dosežke, ampak da bi poka- zali dobro voljo, prizadevanje za sodelovanje, vero v olimpijske ideale.7 Olimpijski komite Sovjetske zveze je v nasled- njih dneh sporočal, da nadaljuje s pripravami in da nikakršne sile ne morejo spodkopati olimpij- skega gibanja.8 Generalni sekretar Organizacije združenih na- rodov Kurt Waldheim se je zelo zavzel za zmanj- šanje napetosti in podprl igre v Moskvi.9 Pravta- ko je združenje državnih Olimpijskih komitejev - AKMO, po dvodnevnem sestankovanju v Me- xico Cityju, zahtevalo od Mednarodnega olim- pijskega komiteja, naj prepreči poskuse organi- ziranja bojkota.10 Priča smo bili drugačni igri, novi rundi politi- ke, ki sta jo velesili še enkrat sklenili zaigrati na račun ostalega sveta. Igrali sta se dvojni diktat: kdor pride v Moskvo je sovražnik "svobodnega sveta", kdor pa ne pride, je slabič, ki se vdaja pri- tisku imperializma. Šport je postal le simbol, majhen otok v morju napetosti in konfliktov, so- vražnosti in nasilja.11 Alternative ni Ko je potekel Carterjev rok umika sovjetskih sil12 iz Afganistana (20. februar 1980), se je ame- riška vlada samodejno (kdo bi se oziral na šport- nike) odločila nepreklicno bojkotirati poletne igre v Moskvi.13 Na slovesnem sprejemu po končanih zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu za 150 ameriš- kih olimpijcev v Beli hiši je nauspešnejši šport- nik iger, hitrostni drsalec Eric Heiden,14 pred- sedniku Carterju izročil podpisano peticijo športnikov proti bojkotu.15 Carter, gotovo pod močnim vtisom, zahteve nacionalnih herojev najbrž ni mogel kar ignorantsko vreči preko ra- mena. Po hollywoodsko spretno, kot to znajo le ameriški prvi možje, se je delikatni situaciji izog- Dclo, 23. 1. 1980, str. 3- Delo, 28. 1. 1980, Delo šport. Delo, 31. 1. 1980, str. 3- Prav tam. Delo, 2. 2. 1980, str. 9. 9 Dnevnik, 30. 1. 1980, str. J. 10 Dnevnik, 7 2. 1980, str. 14. 11 Delo, 9. 2. 1980, Sobotna priloga. 12 Brcžnjcv je umik iz Afganistana pogojeval z ameriškim nevmešavanjem v zadeve. (Delo, 23- 2. 1980, str. 1). « Delo, 21. 2. 1980, str. 1. 14 Novinarji so izbrskali, da predniki petkrat zlatega Erica izvirajo iz Ljubnega ob Savinji. Njegova prababica Ve- zočnikova in praded Kumeršek sta se l. 1905preselila v Ameriko. Babica Olga Thompson, kije bila ena najbolj vnetih navijačic na tribunah štadiona za hitrostno dr- sanje, je ohranila stike s sorodniki. V pismu (Olga govori slovensko, pravzaprav staro ljubensko narečje, pisma pa piše raje v angleščini in doda kasneje pozdrave v slo- venščini; Delo, 19. 2.1980, str. 11.) sestričnama Pepci Ce- rar in Tončki Juvan je zapisala, daje Ericova velika že- lja udeležiti se zimskih iger v Sarajevu in tako obiskati takratno domovino. Pri želji pa je tudi ostalo. Eric, kije dosegel v drsanju vse, je le-tega opusti! in se posvetil ko- lesarstvu. (Olimpijske steze). 15 Delo, 27. 2. 1980, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO XC;O»OVII\A ZA VSK «7 SPORT IN POLITIKA *s& 1ßöJKOTl f^M v»/ /j ^iy Ya /Kl /jPv A2L *• • -- —' »Süddeutsche Zeitung« />/«, 24. januar 1980 nil in se kmalu zatem, sicer zelo kratek čas, začel zanimati za neko novo idejo. Grški premier Karamalis je hotel poiskati ne- kakšno rešitev v stilu: "Kjer se prepirata dva, tret- ji dobiček ima". Oprijel se je zamisli, da bi se igre poslej odvijale v Olimpiji. Tako bi bil olimpijski ideal rešen svetovnih, političnih in ideoloških nesporazumov."1 Carter je idejo podprl v govoru na večerji (nekega) ameriško-grškega združe- nja v nekem vvashinglonskem hotelu.17 A to je bi- lo tudi vse. Sledil je razplet igre. Mednarodni olimpijski komite, ki je v Lake Placidu tako kot na vsakih igrah vneto zasedal, je soglasno sprejel predlog, da bodo igre poleti v Moskvi.IK V Moskvi so zavrnjeno Carterjevo re- solucijo pozdravili.19Športniki ZDA in zahodnih držav2" so se še enkrat obrisali pod nosom. Vzhodni blok (z izjemo Romunije) je vrnil olim- pijski udarec kasneje, 1984 v Los Angelcsu. Poli- 16 Dele <>. J. 1980, str. t. 17 Delo, 27. 2. 1980, sir. I. Is Delo, li.-'. 1980, str. i. Vseh 73 Članic je sklep podprlo. ''' Dnevnik, /.-»'. -'. 1980. -'" VZR Nemčiji so se razvnele ostre politične razprave gle- de udeležbe v Moskvi. Vlada in opozicija sla Carterjev predlog o bojkotu podprli in športnim organizacijam neprikrito zagrozili z zmanjšanjem denarne podpore. Predsednik. Olimpijskega komiteja se je zavzemal za udeležbo. Kljub protestu športnikov pa je nacionalni ko- mite sklenil, dase iger ne udeležijo. Udeležbo v Moskvi je odpovedalo M) držav, 33 pa jih ni odgovorilo na povabi- lo. - Kronika 100let olimpijskih iger: 1896-1996, Založ- ba Mladinska knjiga. Ljubljana. L9'X>. str 12, 13. (Dalje: Kronika 100 let olimpijskih iger). AAŽIGALNA VRVICA GORI •2J Delo, 31. januar 1980 tika je še vedno zmagovala. Kratko pa je vselej potegnil, tako kot vedno, zadnji v verigi - šport in športniki ter športnice. Kriza z imenom Olimpizem Olimpizem je postal nemočen, idealiziran duh. Kriza organizacije Mednarodnega olimpij- skega komiteja je bila do tedaj že dolgo jasna in luknje v njegovem institucionalnem mednarod- nem okviru so vse bolj zevale. Mednarodni olimpijski komite se je že v se- demdesetih pokazal kot oligarhična samostojna organizacija z vseobsežnimi svetovnimi mono- polističnimi tendencami, kateri manjka demo- kratičnih struktur, legitimnosti in kontrole od spodaj. Od dekolonizacije Afrike in Azije in od začetka rasti neevropskih športnih gibanj je športna scena začela zoreti drugače in olimpij- ske strukture so začele kazati na ogromno na- cionalno in kulturno neenakost. Olimpizem je postal pomemben faktor ekspanzije Zahoda v kulturo tretjega sveta (na račun njihove prvobit- ne podobe).21 Strukturni problem dominacije Zahoda pa se- je še bolj poglabljal zaradi prevlade kapitalistič- nega in komercialnega mišljenja v gibanju in ve- čanja odvisnosti od interesov multinacionalk v tej elitistični organizaciji. -'' //. Eichberg, Body cultures. Essays on sport, span' and identity. Routledge, London and New York. 1998. VSl-ZA ZGODOVINO 6S ZGODOVINA ZA VSE Delo, 9. februar 1980 Vse od tedaj pa do danes se vprašanje preobli- gel preseči vse kategorije, ki so se razvile v toku kovanja Mednarodnega olimpijskega komiteja burkaškega stoletja, od oblikovanja sorbonske- neprestano prelaga. Tako in drugače. ga olimpijskega gibanja. Podporo jugoslovanski ideji organiziranja zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, leta J984, ki se je ob dejstvu abstinence vsakršne sodobne zimskošportne osnove22, v začetku sklicevala na neokrnjeno naravo, lahko razlagamo tudi kot kratkoročni poskus rešitve tega vprašanja. V ne- prestani igri bojkotov med blokoma hladne voj- ne, so bile igre svojevrstna zahvala jugoslovan- skemu vodenju neuvrščene politike. Jugoslavija je bila edina od "bandunških" držav zmožna zahtevne organizacije in olimpizem je to dobro- voljno izkoristil. Na igrah, ki so pomenile enega zadnjih romantičnih labodjih spevov bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, je bilo daleč pre- seženo število23 držav udeleženk. Konec hladne vojne je dejansko pomenil ko- nec izsiljevanj z bojkoti, a rešitev ogroženega olimpijskega internacionalizma so izvedli z dru- gačno terapijo (zahodno - kapitalistično, ki je "vojno" dobila): reanimacijo Olimpije s terapijo komercializacije. Edino denar je v športu zrno- -'-' Ključno rlogo so v Sarajevu in planinah naokoli odigra- li Slovenci, ki so edini imeli prepotrebne izkušnje prt pri- pravi pomembnih mednarodnih tekmovanj. Tako "ra- traki" kol tudi strokovnjaki so vsaj malce pripomogli tu- di k "olimpijski afirmaciji'' slovenskega jezika, kije svoj trenutek slave doseglo s Khžajcvo (sicer malce jeclja vo J olimpijsko prisego na otvoritvi iger. Kar zadeva poveza- vo šport-politika, pa povejmo, da seje ta Se enkrat poka- zala z izstrelitvijo predsednika komiteja olimpijskih iger Branka Mikuliča med zvezde jugoslovanske vrhovne politike, -•' V.Sarajevu seje (potem ko je Mednarodni olimpijski ko- mite prvič sprejel sirotke za enega tekmovalca) iger ude- ležilo 49 držav, v lake Placidu jih je bilo 37. (Kronika 100 let olimpijskih iger, str. 159). Žrtve morajo biti. Prva žrtev (in nikoli več ne bo tako, kot je bilo) je bilo pravilo 26 - o pripu- stitvi izključno amaterskih športnikov na olim- pijske igre. Odmik od Coubertinovih načel je nakazal in izvedel prav tri dni pred Moskvo izvo- ljeni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Edino s ko- mercializacijo in profesionalizmom je po njego- vem olimpijsko gibanje pripravljeno na sodob- ne zahteve. Ob poletnih igrah v Los Angelesu 1984, se je pokazalo, da iger brez popolnega pri- vatnega financiranja (rigoroznega vstopa spon- zorjev in prodaj pravic za TV prenose) sploh ni mogoče izvesti. Proces popolnoma privatno fi- nanciranih iger je posledično prinesel tudi šte- vilčno vključitev novih športov in podrejanje športnih bojev atraktivnim terminom v olimpij- skem programu.24 Sodobnemu olimpijcu je važno sodelovati, a pomembneje je uresničiti največji sen in zmaga- ti, postati olimpionik. Le olimpioniki so še zani- mivi sponzorju, ti pa za pot do zmage ne izbira- jo več sredstev... A vrnimo se k naši zgodbi "čez lužo". Lake Placid in znova očitki Generalna ocena novinarjev, ki so na igrah bi- li, je bila, da so te bile slabše organizirane. Ame- ričani se niso potrudili.2^ Najslabše so bili ure- -'' Kronika 100 let olimpijskih iger, str. 12, 13- -"> Olimpijske steze, str. 172. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 NAPORNA DISCIPLINA Konk, Li Monde Delo, 20. februar 1980 jeni prevozi. Novinarji so se pritoževali in orga- nizator se je velikokrat iz velikih težav rešil s spretno improvizacijo. Pritožb s strani sovjet- skih udeležencev je bilo posebej veliko. Koliko namernih napak so jim povzročili organizatorji in koliko teh je moč razložiti v kontekstu celotne šepave organizacije, je težko oceniti. Gotovo se posebej zanje niso pretegnili, šla pa je šepava iz- vedba iger na njihov mlin. V Moskvi so tako zamerili Američanom, ker so na newyorskem letališču pustili čakati sovjetsko letalo polni dve uri, nakar je moralo odleteti v Washington. Športniki so morali tako v avtobu- su odsedeti dvakrat daljšo pot. Po centralni TV mreži so poročali o neprimerni namestitvi športnikov in zelo poudarjali bodoče jetniško poslanstvo olimpijske vasi.'*' Tekača Zinjatina in Ročeva naj ne bi obvestili o podelitvi medalj in ju tam ni bilo.J7 Sovjetski smučarji so imeli veliko težav pri nastanitvi, posebej pa naj bi jih opozar- jali, da vsakokrat na smučišču pokažejo smučar- sko vozovnico, medtem ko smučarjev iz Jugo- slavije-8 po vozovnicah nihče ni spraševal."' 26 Dnevnih, 14.2, 1980,str. 15. Za Dnevnik sta iz Lake Pia- cid« poročala Jože Pogačnik in Tone Vogrinec. 27 Dnevnih, 16. 2. 1980, sir. 14. Jugoslovanski alpski smučarski izkupiček bo ostal v zgo- dovini vedno zaznamovan z osumljenim Križajcm. V i eleslalomu je za samo 2 Stotinki zaostal za olimpijskim bronom, V slalomu pa je kot najožji favorit celo za zma- go v prvem teku (morda Inili v sumljivih okoliščinah) Spregledal36. vratca, zavil V levo, vratca pa pustil na de- sni in l?il lik pred drugim nastopom, potem ko je moral i • prvem še enkrat kot I'). I»ž nastopiti, diskvalificiran. 29 Dnevnik. II. J. I')S(>. str -i. V dvorano, na led, k spopadu v čeladah, mož na moža V času blokovskega ravnotežja sta sili merili moči na različnih področjih, največkrat na tujih tleh, pa tudi v vesolju. Iz oči v oči pa le poredko. Velikokrat čisto na robu spopada je prevladal ra- zum nad možnostjo katastrofalnih posledic. Boj se je tako insceniral na nižji nivo, prirejena bojiš- ča, na atletske stadione, v parketirane dvorane, na travnate površine, v modre bazene. Množični boj so tako zamenjale ekipe specializiranih in- sektov, izbranih državljanov. Hoj je tako postal prestižni fenomen, v katerem se je vsakdo rad poistovetil z izbrano vrsto, odeto v bojne barve dresa. Zmage so bučno proslavljali, ob porazu prizadeto žalovali. Ob prihodu domov jih je pri- čakal "slavolok", po "krivičnem" porazu pa so se kmalu užaljeni vrnili med svoje uteži in teke in z jekleno voljo čakali na revanšo. Veliko pričakovanje je bilo tako namenjeno tu- di hokejskemu dvoboju v finalni skupini obra- čunov med domačimi ZDA in Sovjetsko zvezo. Simbolni spopad supersil so tesno, 4:3, potem ko so vseskozi vodili Sovjeti (1:0, 2:0, 3:2), dobile ZDA. V zadnjem dvoboju so amaterski ameriški štu- denti za potrditev olimpijskega zlata3" le še pre- magali Fince, 4:2. To je bila velika senzacija iger, saj so sovjetski hokejisti tik pred začetkom iger nadigrali ameriško reprezentanco v newyors- kem Madison Square Gardnu kar z 11:3-31 Na začetku turnirja je kazalo vse drugače. ZDA so pred igrami sicer obljubile zlato, a so že v prvi tekmi modre skupine razočarale občinstvo. Pič- le štiri sekunde" pred koncem so proti Švedom komaj uspele izenačiti." Sovjeti so s 67 streli na gol pohodili Japonce, 16:0. Že v naslednjem ko- lu pa so Američani navdušili z zmago (7:3) proti favorizirani reprezentanci ČSSR/' ki se je je sov- jetski trener Tihonov najbolj bal.5' '" Edino zlato so ZDA osvojile na domačih zimskih olim- pijskih igrah v Sijuaiv Walleyu. leta I960. I Delo 23. 2. 1980). 31 Olimpijske steze, str. 174. Dnevnik, 13. 2. 1980. str. 16. poroča o izidu 10:3. 32 Dnevnik, 13- 2. 1980, str. 16, poroča, da je do konca manjkalo ie 27 sekund 33 Delo, 14. 2. 1980, str Ki 34 Delo, 16. 2. 1980, str. 7. •i5 Delo, 22. 2. 1980, str. 11. Njihove tekme Je posnel na vi deolrak. VSL; ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE V predzadnjem kolu, pred uvrstitvijo najbolj- ših štirih reprezentanc v finalno skupino, so se sovjetski hokejisti mojstrsko izvlekli proti Fin- cem. Pet minut pred koncem jim je kazalo slabo, rezultat 1:2 pa so do konca preobrnili v 4:2. Ka- zalo je, da grenkobe poraza Sovjeti spet ne bodo občutili in niso je že od Grenobla 1968. Tam jih je zadnjič ugnala ČSSR (4:5), poslej pa so redno dobili vse olimpijske turnirje.36 Boj in srčnost domačih fantov je ob bučnem navijanju 800037 gledalcev zmagala nad tehnič- no zrelostjo rdečih. Daily Olympic Digest je mastno napisal ob sliki čez celo stran: U.S. ICERS TRIUMPH.38 Znano je, da od vseh zimskih špor- tov prav hokej v ZDA največ pomeni. Carter ni odlašal, trenerju Brooksu in vsem igralcem je ta- koj čestital k zmagi nad SZ.39 Zmaga hokejistov je povsem zasenčila najsijajnejšo bilanco zim- skih olimpijskih iger, pet zlatih medalj Erica Hei- dena40 v hitrostnem drsanju. V Lake Placidu je na tisoče navijačev v praznovanju prebedelo noč. V Moskvi so sprejem hokejistov odpoveda- li. Politično v športnem vseeno spuhti In vendar, četudi je bil sprejem sovjetske dele- gacije ob otvoritvi bolj zadržan, je nastop drsal- nega para Rodnina in Zajcev vseeno izzval gla- sne ovacije publike.41 Iz avditorija se je oglasil le osamljen klic: "Pojdite domov!", drugi gledalci pa so glasno negodovali zaradi takega ravna- nja.42 Tudi o odločilni tekmi hokejskega turnirja so novinarji poročali kot o korektni. Tekma je bila ocenjena kot "fair", kljub konfliktom, ki so sicer v hokeju običajni. Sovjetsko ekipo so gledalci sprejeli korektno, navijali so za svoje, od tretjine do tretjine bolj zavzeto. Razpoloženje na tribu- nah je bilo razposajeno, gledalci so si med od- mori s tribune na tribuno metali frizbije. V vse prej kot napetem vzdušju je med ogrevanjem predmet spretno ujel tudi eden izmed sodnikov 16 Delo, 20. 2. 1980, str. 11. 17 Delo, 25. 2. 1980, str. 11. .i8 prav ¡am •VJ Prav tam. 40 21-letni študent medicine iz Milivaukeeja je presegel do- tedanji rekord Skobilkove, štiri zlate medalje. (Olimpij- ske steze). 41 Kronika 100 let olimpijskih iger, str. 149- 42 Dnevnik, 21. 1. 1980, str. 15. in ga v istem zamahu vrnil na tribuno ter požel bučen aplavz.43 Politične igre so lahko kvečjemu preprečile športno merjenje moči, vendar ko je do njega prišlo, so tu ostali športniki sami. Podvržene pri- tiskom v veliki želji po dokazovanju je najboljše še bolj podžgala volja za dosežkom in tako le še pripomogla k borbenejši in kvalitetnejši igri. Se- veda jim je prestižna zmaga nad "ideološkim so- vragom" pomenila več kot druge (pravzaprav je pomenila ljudem vsakršnega poslanstva iz ozad- ja veliko več), vendar so jo razumeli le v šport- nem duhu. V direktnem spopadu sta se nasprot- nika dodobra spoznala in naposled ugotovila, da tekmec le ni tako drugačen, grd in zloben, kot mu ga je vselej vcepljal skrbno usmerjen propagandni ustroj. Enako mu je smrdelo iz ust in enako se je prepoten v znoju prerival in še bolj vneto tolkel po paku le v eni viziji, za zmago svoje ekipe. Podobo hokejista bi lahko v skrajnosti pribli- žali bolj tragični vlogi zmanipulirano vodenega vojaka, ki se je znašel na krvavi fronti prve voj- ne. Ko mu je končno uspelo poslanstvo - ubiti nasprotnika -, mu je iz kateregakoli razloga za- čel brskati po žepih. Pri njem je našel edino ci- gareto, osebni dokument, sliko domačih, pismo dekleta... Končno je s pomočjo tega in še česa drugega, skritega za prekleto uniformo, ugoto- vil, da je nasprotnik enako zaslepljen našel svoje mesto v obrambi neke skupnosti, le v njemu nasprotnem jarku. Vsi boji v simbolih, pod katerimi se znajde ka- darkoli človek, uniforma ali pa dres z grbom, so tudi dokaz človeku prirojene tekmovalnosti. Ta je v minulem stoletju prevečkrat izzvenela tra- gično. Vendar pa človek lahko tekmovalnost preusmerja tudi v "taprave" kurze, ki mu poma- gajo preseči vsakršne, po človeku umetno us- tvarjene meje. Politični sistem je uvidel v športu še en teren za izkazovanje moči. Upanje za bolj čisti šport ostaja, le športniki ne bi smeli nikoli več nasesti na čeri politikanstva, ki je v njih uvidelo še eno orožje. Njihov način življenja je že tak, da se ji ne marajo in ne morejo posvečati. To, da se požviž- gajo na politiko je že prav, le svoje usode se mo- rajo bolj zavedati.