Za poduk in kratek oas. Nekaj o petroleju ali ksimenem olju. (Iz 3. zvezka A. Kosijeve ,,Zabavnc knjižnico za slov. mladino".) Ko na večer tihi mrak razpne svoja temotna krila čez vso naravo in še vi, otroci — zlasti v zimskem času — svojih domačih nalog niste popolnoma naredili, prižgejo skrbna mati lampo ali svetilko, in pri svetlobelej petrolejskej luči vam je potem mogoče nadaljevati ter dovršiti svoje pričeto delo. Marsikdo izmed vas gotovo misli, da se petrčlej že od nekdaj rabi v svečavo. Toda kdor tako misli, zelo se moti. Le poprašajte dedka ali babico in morda vam Se celo oče morejo povedati, kako slabo in raotno je brlela še pred kakimi tridesetimi ali pet in tridesetimi leti v stanici vaših prarodit.eljev majlina, z repičnim oljem ali pa s svinjsko masljo napolnjena svctilka. Tudi lojenih sveč in pa borovih tresak se je v prejšnjih časih mnogo več porabilo nego-li dandanes. Petroleja seveda takrat pri nas nikdo še poznal ni. Da se petrolej tudi imenuje karaeno olje, je znano, bolj običajno je vendar oznamenilo petrolej, kar pomeni isto kakor kameno olje. Beseda »petra« znači namreč pečino ali skalo, »oleum« pa olje; torej iz pečine izvirajoče olje ali kameno olje. To ime je za potrolej tudi kaj primerno, zakaj ta tekočina izvira iz pečin kakor voda. Kedar priteče iz zemlje. je petrolej malokdaj čist, češile je vsled raznih primesij rumen ali rumenkastorjav. To je surovi petrolej, ki je zelo močnega, neprijetnega duha. Kameno olje se dobi v naravi v raznih podobah in se tudi vsled tega različno imennjo. Kakor voda čislo in redko se imennje naphta (izgovori: nafta), kar prihaja od orijentalske ali jutrove besede »nafata« = izvirati, iztekali se. Pravi petrolej, s katerim svetimo, je rumenkastorjavo in gosto kameno olje. Temnorjavej in žilavej snovi se pravi tor ali katran. Dobode pa se tudi kameno olje v podobi trdega lelesa, to je zemeljska smola ali klej (astalt). Klej so rabili pri zidanju vodnih stavb že v slarodavnih časili, in Se dandanes se rabi v te namene. Očišeen petrolej je rumenkastobele barve ter gori tudi brez stenja s svetlim sajevim plamenom, razširjaje poseben, neprijeteten duh. Surov ali neočiščen petrolej ni za rabo, ker že pri navadni toplini hitro izhlapi. Ti hlapi so zelo nevarni, hitro se vžgo in dokaj nosreč se jc že vsled tcga zgodilo. Tu naj omenim samo jedno tako nozgodo. Največ petroleja se dobiva že nekaj let sem blizu Oil-Springa v Severni Ameriki. Takoj iz začelka, ko so ondi razkrili petrolejeve vire, hotel si je neki delavec, ki še petrolejevih svojstev ni dobro poznal, prižgati z žveplenko smudko. A komaj se dotakne svetli šibični planien petrolejevega plina, izpremeni se ves plin v ognjeno morje, v katerem je našlo 22 delavcev strašno smrt. Iz studenca samega pa je tekla goreča reka tako dolgo, dokler je bilo še kaj petroleja v studencu. 0 takih in sličnih nesrečah je bilo sprva večkrat čitati in slišati. Ni torej čudo, da se je preprosto Ijudstvo te prekoristne svečave v začetku tako balo, da ni hotelo nič vedeti o njej. Saj je vendar glas, kako nevaren je petrolej, prodrl celo iz daljne Amerike sem k nam. Stareji Ijudje pripovedujejo, da se je pred kakimi pet in tridesetimi leti petroleja vse tako balo, da se je moral pri županu opravičiti oni, ki se je bil drznil kupiti petrolejevo lampo ter svetiti s tem novim, smrdIjivim oljem. Včasih pa je moral tudi tak »predrznež« petrolejsko svečavo opustiti ter lampo razbiti, ker mu boječi sosedi niso dali mini, češ: lampa mu bode razletela in strašen požar lahko spravi iudi nas v grozno nesrečo. No, polagoma je ljudstvo vendarle začelo spoznavati velike prednosti, katere ima petrolej v primeri z drugo svečavo. Sicer pa jo petrolpj, s katerim svetimo v svptilkah deslilovan ali ouiščen in zato ni lako nevaren. Petrolej se dobi, ako se izkopljejo v kraju, ki je s to oljnato tekočino napojen, velike, našim vodnjakom podobne janie. Iz teh jam petrolej ali sam curlja ali ga pa morajo črpati (pumpati), kakor pri nas vodo iz studencev. Omenil sem žo zgoraj, da je Severna Amerika petroleja najbogatejša zemljina. Tu naletiš na vire, ki" dado na dan 30—80.000 litrov kamenega olja. Tudi naši domovini ne manjka le prekoristne prirodnine Pridobiva se v Galiciji, na Slovenskem pa pri Bablji na Koroškem. Na vsej zemlji se dobi na lelo nad 100 milijonov hektolitrov petroleja. Gotovo poprašaš: Od kod je prišlo v zemljo toliko te gorljive lekočine? Misli se sploh, da je petrolej nastal vsled počasno razkrojitvc rastlinskih snovij, ki so že več tisoč let trobncle v zemlji. Oljnale dele je vročina izgnala tcr je združila potem v plasli pečin ali kamenja. — V kupeiji se razpošilja petrolej v majhnih sodčkih, ki so od zunaj navadno modre barve, znotraj pa so z vročo galunovo raztopino dobro zaliti, da petrčlej ne more premakati. Karaeno olje je bilo kot zdravilo že v starem veku znano, a od leta 1859, ko ,je Drako blizo kraja »Titusville« v Severni Ameriki odkril zelo bogat petrolejev vir, postala je ta prekoristna prirodnina predmet svetovne kupčije. Mislim da ne bode odvee, ako podam h koneu še nekoliko migljajev, kako ravnati s petrolejskimi lampami, da se ognemo raznim nesrcčain. Geprav — kakor je bilo že omenjeno — očiščen potrolej ni tako nevaren kakor surov, vendar se je po neprevidnem ravnanju s to tekočino pripetila že marsikatera velika nezgoda. Pomni torej: Ako ti je treba gorečo lampo prenesti, slori to, kolikor mogoče počasi in rairno; naglost v lem oziru je že marsikoga izučila. Stenj prehitro odsukati ni varno, istotako je nevarno piliati pri gašenju zgoraj v cilinder: svetilnica ti lahko razleti. Najprevidnejše se petrolejska luč ugasne, ako se stenj nekoliko odsuče ter potem spodaj med Spranje v tako imenovane sapnike pihne. Pomniti je Se, da lampe ne srnejo biti nikdar do vrha napolnjene in pa da je treba taiste večkrat snažili, da se sapniki ne zamašijo. Anton Kosi. Smešnica. Neki mešean s Štajarskega je bil na Dunaju. O poldne si gre želodca tolažit v imenilno gostilno. Naroči si jedil in med tem ogleduje sila majhne žemlje. Ko mu natakar prinese juhe, ga vpraša: »Vi, kako je to mogoče, da so pri nas žemlje skorej dvakrat večje od tukajšnjih?« Natakar modro odgovori: »Gotovo peki več tesla vzamejo!«