Leto LXV
Poštnina plačana v gofovfnl
V Ljubljani, v petek, dne 8. januarja 193)
Stev. S a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SEOVEMEC
Gek. račun: Ljub-Ijuna št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv 7563, Zagreb štv. 54.011, Praca-Dunaj 24.797
Telefoni nredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
(Jprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Naš notranji minister
V naši državi uvesti dobro upravo ni igrača. Sest različnih pravnih območij (Slovenija z Dalmacijo, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Vojvodina, Hrvatska s Slavonija, Srbija) se je združilo v eno državo. Velike modrosti je treba in dolgotrajnega notranjega miru, da se v vseh teh prej na tako različne načine upravljanih pokrajinah vpelje enotna uprava, ki jo do neke mere terja enotna država, ki pa naj bi se kolikor mogoče prilagodila upravnemu načinu in življenju, ki so bile te pokrajine toliko let vajene. Danes imamo že skoraj za sleherno upravno panogo enotne zakone, še preveč enotne, ki pa ne kažejo na bogve kako veliko modrost niti ne na dolgoletni notranji mir. Vsej upravi Jugoslavije se pozno preteklost Jugoslavije, burna je. večkrat na zelo važnih mestih pomanjkljiva, v njej se zrcalijo najrazličnejši nazori in načela — kakršni so bili pač upravniki, ki so se razvrstili ob njej in kakršne so bile komisije, ki so ji dajale smer in zakonska besedila.
Prav zaradi posebne narave sestavnih delov naše države je bilo mesto notranjega ministra od prvih let ono izmed najbolj važnih ministrstev, v katerem so že vsi mogoči in nemogoči jugoslovanski državniki preizkušali svoje upravne, roditeljske in tudi krotiteljske sposobnosti. Po mnogih poizkusih je slednjič država prišla v tako zagato, da so morali popolnoma drugi ljudje poprijeti za krmilo, da so jo še pravočasno, pn z vso potrebno opreznostjo, obrnili v bolj svetlo smer. Med temi možmi je bil tudi dr. Anton Korošcc, ki je prevzel nič kaj zavidanja vredno mesto notranjega ministra. Čeprav njegovo ime ni neznano niti v tuzemstvu niti v inozemstvu, vendar so vsi, ki se za našo državo zanimajo, najbolj pa njeni državljani sami brez razlike na politično ali svetovno nazorno usmerjenost takoj zaslutili, da je notranji minister postal mož. ki je stal že ob zibelki države in ki ni prevzel tako vplivnega in tako odgovornega mesta samo zato, da bi bilo članstvo vlade popolno. Vsa javnost je takoj vedela, da 1к> dr. Korošec posvetil državi vse svoje sile in že tolikokrat preizkušene sposobnosti — ta zavest sama je že precej pomirila duhove, ki so bili baš v tisti dobi razdraženi do skrajnih meja.
Prod dobrim poldrugim letom je bilo to in na to za zgodovino sicer kratko dobo more biti dr. Korošec ponosen, država pa mil more biti hvaležna, da uživa notranji mir in prav zaradi tega tudi zunanje spoštovanje, česar prej že toliko let ni bila deležna. Prvp, kar se je zgodilo po nastopu dr. Korošca, jc bilo to, da so izginili »protidržavni elementi«. Nihče prav za prav ne ve, kako je do tega prišlo, noben ukaz ni izšel, nobenega tozadevnega sodnega procesa ni bilo, nihče ni bil interniran na določen kraj v državi, nihče ni bil izgnan iz države — in vendar »protidržavnih elementov« ni! Prej pa je bil ves državni aparat na lovu za njimi, z vsake seje ministrskega sveta so sipali žveplo in ogenj na nje. v narodni skupščini je vse odmevalo proti temu trdoživemu slojil državljanov, ki se ni maral niti izpreobr-niti niti umreti, da ie že inozemstvo postalo pozorno, češ, kaj se bo izkuhalo na tem čudnem nepomirljivem »Balkanu« in se pripravljalo »za vsak slučaj«... Danes, po skromnem poldrugem letu od vse te gonje ni ne duha ne sluha, noben služben organ ne govori več o >protidržuvnih elementih« in inozemstvo počasi prihaja do prepričanja, da Jugoslavija le ni tako nenaravna tvorba, da bi ne moglu imeti prav take vztrajnosti kakor katerakoli druga država. Ako še kdo kaj zine o »separatistih«, jc to osamljen slučaj, ki sproži samo debato o notranjepolitičnih nazorih, ki jo notranje ministrstvo morda opazuje, žandarmerija pa zaradi tega še ne skoči pokoncu. Do tega normalnega ocenjevanja državljanov s strani notran jega ministrstva je moglo priti samo na ta način, da jc ob 36. notranjem ministrstvu kraljevine Jugoslavije, ki nosi isto ime kukor njen prvi podpredsednik, po državi zavela druga sapa. bolj ljudska, po kateri je za državo tudi tisti, ki dnin morda proti njeni sedanji ureditvi kaj ugovorov, po kateri je dovoljeno tudi kaj svetovati, tudi predlagati kaj drugega in po kateri je pritožba pravica državljanov. Ob takem duhu, ki ga zn vpeljati sado dober državnik in širokogruden značaj, so seveda izginili sprotidržavni elementi«, ostali pa so državljani s tolikimi posebnimi željami in tolikimi različnimi načrti, ki jim ustrezajo v majali zakona, ker vsak ve, da so za njegovega sodržavljana prav tako postavljeni kakor zanj.
Edini element, ki je naperjen izrazito proti državi in je torej še protidržuven, je komunizem. ki svoje osti niti ne tuji Toda to niso dr-žavljani-posamezniki, ampak nazor, ki jc naperjen proti vsaki urejeni družbi, zato se je vgnezdil kakor vsak drug dosedanji nazor, najprej med izobraženci, čeprav hoče biti namenjen v prvi vrsti »preprostemu ljudstvu«. Noben nazor pa še ni pregnan, pa nuj bodo pregnani vsi njegovi posamezni pristaši, zato se notranje ministrstvo pori vodstvom dr. Koro-Sca v boju proti komuni/mil ne poslužuje sile, ampnk hoče, da najprej ljudstvo premoga komunizem, potem bo notranje ministrstvo ljudstvo že branilo pred komunisti z zakoni, ki v vsaki urejeni družbi kaznujejo nasilje ali šču-vnnje k nasiliu. Zato dr Korošec v svojem novoletnem radijskem govoril ni rohnel proti komunistom kakor pred njim cela vrsta notran jih ministrov proti »protidržavnim elementom«, ampak je dejal, da se mora v boj proti komunizmu spustiti »cerkev, šola. časopisje, gledališče in družba, zlasti pa družina, vsi nn plan!« T,e ob takem pojmovanju se more zgoditi, da ti. pr. bclsrujska policija odkrije zvezo dr Dru-goljuba Jovunovica s komunisti, pn sc mu nič ne zgodi mirno potuje po državi, zboruje, obišče svojega političnega prijatelja Adamu 1 ri-bičeviča na Golniku in sc ^-mimogrede« sestane v Ljubljani z dr. Lončarjem, dr. Ilacinom. Vidmarjem in drugimi in ima z njimi ?razgo-vore« — pa ni nihče pognan v internacijo. Ljudstvo nui premaga komunizem in zapeljive lraze Drago!juba Jovunoviča in notranje mini-
Turčija mobilizira na meji Sirije
Oster spor s Francijo zaradi Atehsandrette Sanje o obnovi otomanshega imperija
Istambul, 7. jan. b. Tukaj je povzročilo precejšnje vznemirjenje nenadno potovanje predsednika turške republike Kemala Ata Turka v Kenijo, kjer je glavni štab poveljstva južne turške armade. Na križišču železniškega vozla Istambul-Ankara-Konija-Adam so pričakovali predsednika turške republike ministrski predsednik Inoni, šel generalnega štaba maršal Sevzi, zunanji minister Teviik Ruždi Aras, notranji minister ter ostali člani vlade, ki so z njim nadaljevali pot v Konijo, nato pa v Euski Sehi, kjer je bila seja vlade pod predsedstvom Kemala Ata Turka. Seja je trajala pozno v noč. V političnih krogih govorijo, da je bila ta seja sklicana na licu mesta zaradi tega, ker je prišel iz Pariza v zadevi Aleksandrete negativen odgovor. Pot Kemala Ata Turka v Konijo smatrajo kot dokaz, da Turčija zelo resno gleda na položaj in je pripravljena na oborožen spopad, za kar pa naj bi padla odgovornost na Francijo.
V turških vladnih krogih je vedno večje ogorčenje zaradi francoske nepopustljiv osti. Turški tisk je poln člankov o tem vprašanju ter celo povdar-ja, da Francija pozablja na sile nove Turčije. Turčija ne bo nikdar več igrača velesil kakor nekdaj. Nova Turčija si ne bo pustila zapovedovati v lastni hiši) v katero spadata tudi Antiohija in Aleksandreta. Če se Turčija odloči, bo zavzela sporno področje v 24 urah kljub vsem silam, ki jih Francija koncentrira. Če pa še to ne bo dovolj, bo šla Turčija naprej in zavzela vso Sirijo v najkrajšem času, ne da bi jo motile ovire. V političnih krogih povdarjajo, da Turčija ne more odstopiti od svojega stališča v tej zadevi. Če bo Zveza narodov odločila ta spor v škodo Turčije, bo Turčija bržkone nastopila z zahtevo, da se izvede plebiscit v najkrajšem času. Če Zveza narodov tudi tej želji Turčije ne bo ugodila, bo pač izvajala posledice vsled takšnega stališča Ženeve in bo iz ZN izstopila.
Vznemirjenje v Parizu
Pariz, 7. jan. b. Ostrina, s katero namerava Turčija rešiti spor zaradi Aleksandrete, je vzbudila splošno pozornost vsepolitične in širše javnosti. Po vesteh iz Antioh'je so priredili tamkajšnji Turki manifestacije v korist turških zahtev. V pariških političnih krogih so zlasti opazili odločno pisanje turškega tiska, iz katerega izhaja, da hoče Turčija eventuelno tudi proti Zvezi narodov rešiti ta spor v svojo korist. Pa ne samo v Parizu, temveč tudi v Londonu se opaža bojazen, da bo Turčija napravila udarec, s katerim bo postavila Francijo in Zvezo narodov pred gotovo dejstvo. Francija tudi sedaj povdarja že dobro znane argumente, po katerih ne more kot mandatarna oblast sprejeti nobenih sklepov brez Zveze narodov, vendar pa Francija že danes odločno povdarja, da nikakor ne bo dovolila, da Turčija ustvarja samo-lastne sklepe, zlasti še, ker bo ta problem predmet razprave na bodočem zasedanju Zveze narodov, ki se sestane 18. januarja. Pri tej priliki bo bržkone storjen tudi končni sklep v tej zadevi. Francoska vlada nima torej nobenega razloga, da
TURQUIE
.Запаа
8 P tr' ш\тш/
ARABIE
Mesto in sandžak (deželo) Alexsandrette se nahajata v francoski Siriji, v severnem kotu Sredozemskega morja, ob meji Turčije, desno od mesta Tarsus.
spreminja svoje politike v stvari svojega sirskega mandata in tudi mi pripravljena pomagati Turčiji, da izkorišča napeto stanje v Evropi za dosego svojih ciljev, ki gredo za obnovo starega otomanskega imperija. Z druge strani povdarjajo, da je popolnoma neopravičena bojazen Turčije, da bi se mogla luke Aleksandrete jx>la-etiti Italija, ki je Francija v nobenem primeru nima namena zapustiti zapadnega ji mandatnega področia. Kljub vsej napetosti pa so pariški di-plomatični krogi prepričani, da bosta Turčija in Francija spor rešili na miren način.
Pariz, 7. januarja, b. Vprašanje Aleksandrete je tudi tukaj pričelo vznemirjati politične kroge in tisk. Razširile so se senzacijonalne in alarmantne vesti o seji turške vlade, ki se je sestala pod predsedstvom Kemala Ata Turka v Ankari takoj potem, ko se je vrnil turški zunanji minister Ruždi Aras. Njegovo poročilo je bilo zelo pesimistično ter se tukaj trdi, da so bili vsled tega storjeni izredno važni in daljnosežni sklepi, ki lahko iznenadijo Evropo. Vznemirjenje raste, ker obstoja nevarnost, da izvrši Turčija vojno intervencijo, ki zna imeti v sedanjem trenutku nedogledne posledice. Jasno je, da Turčija želi izkoristiti sedanji zamotani položaj v Evropi, da uresniči svoje eilje, toda tukaj se bojijo, da bi v primeru, če bi Francija popustila Turčiji v vprašanju Aleksandrete, dobila v najkrajšem času po-željenje tudi po Siriji in tako no bi bilo nikdar ne konca ne kraja sporov.
V političnih krogih trdijo, da Francija tukaj ne more popustiti, ker je vezana s pogodbami in mandatom. Za Francijo je ta spor vsekakor zelo neugoden in kakor se čuje, ne želi niti Pariz niti London, da bi se ustvarile komplikacije na vzhodu v trenutku, ko v Španiji divja krvava meščanska vojna. V nobenem primeru se Francija ne namerava umakniti ter upa, da bo imela za seboj tudi Veliko Britanijo, ker je ogrožena tudi Palestina.
Govori se, da sta francoska in angleška vlada že storili v Ankari korake, da ne pride do poostritve sedanjega stanja ter sta opozorili Turčijo, naj ne stori prenagljenega koraka. Za vsak primer pa je Francija zelo okrepila svojo posadko v Aleksandreli. V Siriji je francoska vojski stalno pod orožjem, da hi lahko takoj intervenirala, če bi bilo potrebno.
Dve diviziji mobilizirani
»Excelsior« se bavi s sporom, ki je nasital med Francijo in Turčijo zaradi Aleksandrete in
ugotavlja, da je turška vlada že odredila mobilizacijo dveh divizij v neposredni bližini meje. Razen tega pripravlja Turčija številne četniške skupine, ki jih namerava vreči v Sandžak, da agitirajo med tamkajšnjim prebivalstvom v korist Turčije.
Poluradni »Petit Parisien« poroča, da je prišlo do prvih zvez med Londonom in Parizom v zadevi najnovejšega spora, ki je izbruhnil med Francijo in Turčijo. V Londonu vlada prepričanje, da se Turčiji nikakor ne sme dopustiti samolast-nega postopanja v vprašanju Aleksandrete.
S pomočjo Anglije ...
Jeruzalemski dopisnik *Daily Telegrapha« poroča, da bo Turčija svojo zunanjo politiko popolnoma preusmerila. Turčiji ne gre samo za to, da reši vprašanje Sandžaka, Aleksandrete in An-tiohije, temveč je treba smatrati turški korak kot prvi ukrep v smeri, da pride nazaj do petrolejskih izvorov, ki jih je morala svoječasno preoustiti Iraku kljub odločnemu protestu. »Daily Herald poroča, da Turčija računa pri tem na pomoč Anglije 1er hoče zlasti Londonu dokazati, da je nujno potrebno, da se Turčija iz kopnene oblasti razvije tudi v močno letalsko silo, za kar pa rabi mo-sulske petrolejske vrelce. Le na ta način se sme lahko računati na njeno pomoč.
Prvi spopadi na meji med Turki in Francozi
Ankara, 7. jan. c. Na mejo Sandžaka in Aleksandrete so poslali dve najmoderneje opremljeni diviziji turških vojakov Na meji je ž c prišlo do spopadov med turškimi in francoskimi vojaki.
V Aleksandreto je prišla danes mednarodna komisija ZN, ki proučuje položaj v tej mandatni deželici. Komisija se je nastanila pri mestnem poglavarju, ki je Francoz. Turška prebivalci mesta so orostli, du jih naj komisija zasliši, pa jih je policija z orožjem razgnala. Manjšinski turški z.a-stopniki so nato poslali brzojaven protest komisiji.
Policijski organi zelo pospešeno delijo orožje vsem tistim prebivalcem v Sandžaku, ki so sovražno razpoloženi proti Turkom. Napetost je na viška.
S treh strani na Madrid
Franco prodira — Rdeči priznavajo poraz
Salamanca, 7. januarja, e. Danes dopoldne se je začel odločilni naskok na Madrid. Lahko se trdi, da je bil današnji dan zaključek velikega ofenzivnega načrta nacionalističnega vrhovnega [ioveljstvu, da se hitro zavzame Madrid. Ofenziva se je začela že pred tremi dnevi in nacionalistične čete so v teku teh bojev zavzele vse nakazane postojanke. Vdrlo so do Las Rosas. Na ta način je bila madridska rdeča armada odrezana od one v Escorialu in na Gndarrami. Skozi ta vdor pri Las Kosas je danes dopoldne general Orgaz prodrl še dalje in hitro razvil razsežen napad na severu Madrida. Rdeče čete dolgo niso razumele teh strateških sprememb, ker so še zmeraj imele povelje, naj zavzamejo nazaj Las Rosas in prodirajo še dalje v smeri proti Boadigli del Monte. General Orgaz je medtem že izvršil razdelitev svojih čet na severu Madrida in to tako, kakor je bilo določeno v ofenzivnem načrtu, ki je bil že dolgo pripravljen. General Orgaz je pri svojih četah in ves nacionalistični generalni štah poveljuje tik za prvimi oddelki. Ves generalni štab je zelo optimističen in upa, da je sedaj usoda Madrida pač zapečatena.
Madrid, 7. januarja, c. Bitka za Madrid traja že tri dni, poroča Havasov dopisnik v španskem glavnem mestu. Dopisnik pravi, da je to najbolj krvava bitka, odkar se je izvršil znani napad na mesto pri Francoskem mostu. Nacionalisti imajo ločno in sijajno izdelan napadalni načrt in se je 48 ur trajajoča bitka razvijala najprej v smeri
strstvo ga bo brez posebnih alarmov varovalo pred komunisti.
Ako tuk pomirljiv duh zavejo po državi, potem pa že ostane tudi nekaj časa /a izpopolnitev uprave. Uvesti pomirljivega duha — to je stvar državljanske modrosti, globokega psihološkega spoznanja in velike vere v državo, izpopolniti upravo pa je stvar organiz.ucijc zmožnosti in strokovnih skušenj. Tudi na tem polju more dr. Korošec pokazati državljanom lepe usneiie, ki bi jih lahko želi tudi njegovi predniki v resorn, pa so jih zamudili, čeprav je polje dosti doleo ležalo neobdelano Ne bomo uče-njuško razlagali, kakšen napredek za našo upravo jx>meni »Glasnik notranjega ministrstva«: to naj presodijo strokovnjaki in praktili, ki ima sedaj pri roki vir. h kateremu se bodo iuliko zatekali ob tolikih nejasnosti na katere naletijo pri svojem vsakdanjem delu. Najbrž tliličp tega -Glasnika« ni sprejel z drugačnimi občutki kakor z obžalovanicm. da ni pričel izhajati /e zdavnaj prej. Srečno roko dr Korošca kot upravnika l>o ljudstvo čutilo ob dveh uredbah, ki srno jih prav te In. objavili: o domovinski pristojnosti, /lacfi z o/irom na nezakonske otroke, in o državljanstvu izseljen-
cev. V obeh primerih gre za ljudi, ki jih je vsaka občina ali vsaka država hotela imeti za svoje, kadar je od njih kaj terjata, kadar pn jim je bilo treba kaj dati, pa se jih je otepala vsaka občina, oziroma država. Tako se je dogajalo, da marsikateremu otroku ni bilo mogoče najti domače občine, vsaka si- ga je branila po odredbah, pravilnikih, zakonih in njihovih iz-premembah otrok pa je jedel grenki kruli; marsikak izseljenec jc bil podvržen dvojni vojaški dolžnosti, ko pa bi se rad poročil, se je šele začel «pnr. čigav državljan je. Vsa tn vprašanja so čakala.... pa ni bilo časa, treba je bilo goniti »protidržavne elemente«. Dr. Korošec jc imel smisel za malega človeka zato je tudi našel čas, da jc upravnim oblastem <ini jasno navodila, po katerih l«) imel vsak človek vsaj svojo občino in svojo državo.
Zn zgodovinarja tn dolm. v kateri se v državi čuti roka njenega notranjega ministra Ir Korošca, ni dolgu zn rod. ki io preživlja, jc pa kljub temu pomembna. Vsak dan .41111 v bolj insni luči kaže doslej no veliko znan način vladanja, ki je ljudski, demokratičen v najširšem • «mislit. vsej Jugoslaviji, kakor ie dr. koro-I šec znan in priljubljen po vsej Jugoslaviji
proti severozapadu, torej proti Escorialu. Izgleda torej, da so nacionalisti najprej obšli armado j rdečih, ki je okoli F^scoriala. Bilka na tem delu ! je bila najbolj krvava pri Coruni, kjer se je izvršila bitka za vsako pet zemlje in so streljali naravnost izza oglov posameznih hiš.
Borba je strašna in krčevita. Rdeči se hudo branijo. Nacionalisti imajo najmodernejša sredstva in ponoči so se borili posebno močno nemški in marokanski oddelki. Razvoj pehote pa podpira izredno močno število tankov.
Opoldansko poročilo obrambnega sveta samo priznava danes, da nacionalisti napredujejo in da imajo izredno veliko število tankov. Tudi priznava, da je bilo pri Las Rosas zbito eno rdeče letalo.
Od bolniške postelie svetega očeta
Vatikansko mesto, 5. januarja. TG. O paževem zdravstvenem stanju je v torek zvečer izšlo sledeče poročilo, ki ga je treba smatrati za uradnega, čeravno ne nosi podpisa papeževega osebnega zdravnika prof. Marinija:
»Vsi vatikanski prelati upajo, da bo sveti oče nastopil pot ozdravljenja, kakor hitro bo končana sedanja kriza, ki povzroča tako hude bolečine. Toda nikdo si ne dela utvar, da bo sveti oče moral Se dolgo časa ostati v bolniški postelji vsled živih bolečin, ki trajajo dalje v njegovi levi nogi in so se pojavile tudi že v desni nogi. Označene bolečine so začele mučiti svetega očeta že pred meseci, prav za prav že med poletnimi počitnicami. Sveti oče sploh ni več mogel sam brez tuje pomoči vstopiti v voz ali iz njega izstopiti, odnosno se sprehajati po vatikanskih vrtovih, ter se je moral poslužiti posebnega vozička, ki ga papeži niso več uporabljali od časov papeža Leona XIII. Profesor Milani je nocoj obiskal bolnika ter je ugotovil rahlo izboljšanje v splošnem zdravstvenem stanju, toda napetost v žilah, kjer je obtok krvi zelo slab, ni ponehal, pojavi naraščajočega težkega dihanja (astme) pa so bili močnejši kot včeraj.
(Nndaljcvanje na 2. strani.)
(Nadaljevanje s t. strani.)
Dopisnik priškega Tempsa«, ki je obiskal Vatikan, poroča svojemu listu sledeče informacije o bolezni svetega očeta:
»Sveti oče je prebil od 5. na 6. januarja sorazmerno mirno noč. Davi je kot običajno sprejel kardinala Pacellija, nadalje kardinala Rossija, prefekta kongregacije kardinalskega zbora. Prihod kardinala Rossija je vzbudil v rimskih kregih precej razburjenja. Razširile so fe novice, da namerava sveti oče še na bolniški postelji imenovati tri nove kardinale, in sicer westminsterskega (londonskega) nadškofa H i n s 1 e y a , msgr. P i z z a r-d a, sedanjega državnega podtajnika in beneškega patrijarha in nadškofa P i a z za. Kardinal Rossi je pri odhodu izpovedal, da jc svetemu očetu poročal samo o zadevah svoje kongregacije in da je odredil, da se kardinali n e s m e j o o d d a 1 j i t i i z R i m a . da jih bi mogel takoj sklicati, če bi se pokazala potreba za to.«
»Opaziti je, da se število sprejemov pri sv. očetu veča. Sv. oče bi rad nekatere kardinale sprejel po večkrat na dan, toda zdravniki so mu to zabranili. Davi je sv. oče osebno pregledal veliko število dopisov, jih opremil s svojimi osebnimi opazkami ter oddal državnemu tajništvu v nadaljnji postopek.«
»Vsako jutro bereta sv. mašo v sosedni sobi bolnikove sobe papeževa dva osebna tajnika. Vsako jutro papež tudi sprejme sv. obhajilo. Bolnik ni dovolil, da bi se sv. maša brala v njegovi bolniški sobi ter se je v tem
ozira podvrgel predpisom cerkve. Vsak dan moli tudi rožni venec skupno z nekaterimi osebami iz njegove najbližje okolice. Takrat, kadar dobi bolestne napade v nogi, sveti oče najrajše in najbolj goreče moli ter pravi, da je za bolečine hvaležen, da se zaveda resnega položaja in da je na vse pripravljen.«
»Kadar pa bolečine nekoliko prenehajo, se sveti oče počuti sorazmerno dobro in bi takoj rad opravljal svoje delo. Zdravniki in ostali, ki k njemu prihajajo, ga komaj zadržujejo, ker je jasno, da z ozirom na težave pri krvnem obtoku in z ozirom tudi na srčno slabost bolnikov, vsak najmanjši nemir povzroči usoden srčni napad.«
Kakor v vsem svojem življenju, tako tudi sedaj v bolezni sveti oče nikakor noče zaupati dobrotam, ki mu fih ponuja zdravniška znanost. Zato poleg prof. Marinia nobeden drugi zdravnik ni smel k njegovi bolniški postelji. V Vatikanu govorijo, da je sveti oče nekemu kardinalu, ki ga je vprašal, če naj pokličejo še druge zdravnike na posvet, z vedrim in hudomušnim očesom odgovoril,« da že en Sam zdravnik zadostuje, da spravi bolnika na oni svet.«
»Sveti oče ne sme zapustiti bolniške postelje. Njegova leva noga se nahaja zavita v poseben trd zavoj, da je ne more premakniti in da je tudi odeje ne obtežujejo. Do sedaj mu niso predpisali nobene posebne prehrane, niti mu dajejo kakšne posebne injekcije, ker se bojijo, da bi škodovali itak slabotnemu srcu, ki ga gloda poapnjenje žil.«
&ka bodoče ozemske kraljice
Dan vesеЦа po vsej Nizozemski Soprog presiolonasSednice Jalijane ne bo nikoli kmtj
Haag. 7. jan. AA. DNB: Prestolonaslednira Nizozemske se je danes pokazala v svečani obleki, da*i je vreme neugodno. Mesto je polno ljudi, ki so prišli iz vse Nizozemske. V notranjosti mesta ■Ч) v veljavi dunes posebne prometne odredbe. Največ ljudi hodi po ulicah, koder bo šel slavnostni sprevod. Deseltisoči se vale po ulicah in občudujejo izložbe, ki so sijajno okrašene. Povsod vise zastave kraljevskega doma. Kraljevska palača je okrašena bogato in je vsa v srebrnih nitih. Glavna ulica jo obdana od oranžnih dreves, ki so ravno v cvetju. Najprej bo civilna poroka v mestni dvorani, nato pa cerkvena poroka v cerkvi sv. Jakoba. Na vladnih poslopjih vise grbi. in poslopja kolonij Bastirajo velikanske kulise, ki kažejo življenje po kolonijah Povsod so postavljeni visoki kandelabri, kjer bodo obešene zastave. Posebno ponoči je po gled na mesto krasen, kor se mesto vse vali v svetlobi svoje razsvetljave.
Va čelu poročnega sprevoda, ki je krenil iz kralje\ske palače v občinsko hišo. od ondol pa v katedralo, stopn oddelek redarjev na konjih, dalje oddelek konjeniškega topništva in eskadron konjenice z zastavami in godbo. Nalo je vozil voz z driiiii in družicami, za njim pa znameniti zlati voz,
ki ga je vleklo 10 konj, in v njem naslednica prestola Julijana, oblečena v belo svilnato obleko, z vencem in tančico. Ženin, princ Holandski, je v svečani huzarski uniformi. Ljudstvo navdušeno pozdravlja ženina in nevesto. V tretjem vozu sta kraljica Viljemina in princesa Lippe-Biesterfeldova.
Ko je evatbeni sprevod prišel v cerkev svetega Jaboka, jo prinčevski par krenil na sedež v neposredni bližini bogato okrašenega glavnega oltarja. Za njima so bili sedeži za kraljico Viljemino, bližnje sorodnike mladega para in visoke povabljence. Ostale ugledne osebnosti so zasedlo mesta, ki so jim bila že poprej določena. V cerkvi so bili (iied drugimi vsi člani vlade, skoraj vsi državni dostojanstveniki, generaliteta in ndmiraliteta, člani diplomatskega zbora in vodilne osebnosti iz vrst lio-landskega in tujega tiska. Dvorni pridigar prof. dr. Obink je imel nato kratek govor, ki mu je bila osnova psalm: »Spremljal te boni s svojimi očmi«. Izrekel je ženinu in nevesti prisrčne čestitke v imenu vsega holandskega naroda in prosil Vsemogočnega, da podeli blagoslov mlademu paru.
Nato je bil cerkveni obred poroke, opravil ga je dvorni duhovnik, ki je bil krstil prestolonaslednik). Cerkveni zbor je pel svečani psalm. Med zvoki orgel sta mladoporočenca nato krenila v konzistorij, kjer so jima čestitali starši in sorodniki.
Gibanje sprevoda do mestne posvetovalnico in cerkve sv. Jakoba so sporočali ljudstvu zvočniki na vseh važnejših točkah mesta. Ko je mladi par med zvonjenjem zvonov iz vseh cerkvenih zvonikov odhajal iz cerkve sv. Jakoba, so se na vseh straneh slišali vzkliki s čestitkami prestolonaslednik in princu-soprogii.
Vrnitev na dvor, po bogato okrašenih haaških ulicah, je bila pravi triumfalni mimohod. Na pragu kraljeveekega dvorca je mladi prinčevski par sprejel dvorni maršal.
(Bodoča kraljica Nizozemske bo seveda princesa Julijana in bo njen soprog — ki ne postane kralj — nosil samo naslov »princa-soprogac.)
Dunajska vremenska napoved: Nagle spremembe, mlačno, spremenljiva oblačnost, na višinah sneg, močan veter z zapada.
Zagrebška vremenska napoved: Topleje, oblačno, deževno v zapadnih krajih, jasno v južnih krajih.
„Nevmešavan'e..
Odgovor Rima m Berlina
Berlin, 7. januarja, c. Nocoj bo najbrž objavljen odgovor nemško vlade mi noto Francije in Anglije glede Španije. Hitler je dopoldne odobril j besedilo note. Odgovor Nemčije ne bo nobena senzacija. Nemško stališče v španskem vprašanju se ni spremenilo. Po obvestilih, dobljenih v nemških političnih krogih, se more vsebina odgovora na i noto resuinirati v tri locke:
1.	nemška vlada ho zahtevala ureditev celotnega vprašanja nevinešavanja. Prepoved pošiljanja prostovoljoev Nemčiji ne zadošča, ker želi, da se prepove vsaka pomoč vojnjočiinu se strankama. Zalo ne sme hiti ne pošiljanja vojnega materiala ne denarja. Po nemški sodbi je treba onemogočiti tudi politiko vmešavanja Sovjetske Rusije.
2.	Nemčija zahteva v svrlin izvajanja celotnega načela neviimSavaiija, da se dejansko izključi na Španskem sleherni iuj vpliv in da tuji politični ngenli Ziipustc španska tla. To posebno meri ua čedalje očitnejši vpliv, ki ка ima po nemški sodbi na Španskem Moskva in z njo komunistična internacionala.
3.	Stališče, ki ga je zavzela Nemčija v španskem vprašanju, s« popolnoma krije z italijanskim stališčem. More se pričakovati, izjavljajo v Berlinu, da bosta rimski in berlinski odgovor v jedru če že ne tudi po obliki enaka.
London. 7. januarja, c. Angleška vlada je objavila, da je sklenila darovati 100.000 funtov šterlingov za odbor, ki bo na raznih krajih Španije stražil, da ne bo nihče ničesar dovažal v Španijo. Angleška vlada je povabila že drugo velesile in države, da naj darujejo slične vsote. Romunija, Albanija in Madžarska pa so že sporočile, da nimajo denarja za take zadeve in da ne bodo ničesar prispevale. Vsota, ki bi bila potrebna, bi znašala milijon luntov šterlingov (250 milijonov din).
Rim. 7. januarja, c. Italijanska vlada je danes dopoldne odgovorila na noto Francije in Anglije, glede nevmešavanja in pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Italijanska vlada je dopoldne izročila svoj odgovor francoskemu odpravniku poslov v I Rimu Blondelti in angleškemu veleposlaniku siru Kricu Drumniondu.
Amerika prepovedala izvoz o roža
Washington, 7. januarja. A A. (Reuter): Ameriški senat in poslanska zbornica sta se sestala, ; j da slišita tradicionalno poslanico predsedstva g. , j Roosevelta.	j
Senat in poslanska zbornica eta nato sprejela i zakon o posplošitvi ameriške nevtralnosti. Zakon je bil takoj podpisan od predsednika Roosevelta.
Predsednik vlade dr. Siojadinovšc
v Monahovem
Miinchen. 7. januarja. TG. Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič se je na potu v Švico, kamor je šel k svoji družini, da 1 v družinskem krogu	prebije pravo-
slavne božične praznike, ustavil v Monakovem. V j Monakovem so ga videli na ulicah v ponedeljek popoldne. Uradnega obiska ui napravil nobenega, marveč je prosti čas uporabil samo, da si je ogledal umetnine tega mesta. V Monakovem je tudi prenočil, nakar se je v torek zjutraj 7, brzo-vlakom odpeljal proti Lintlau in dalje čez kon-stanško jezero	Nemške oblasti
so ukrenile vse potrebno, da počitniško potovanje jugoslovanskega ministrskega predsednika ni postalo predmet javne senzacije, niti da je kdo motil mir jugoslovanskega državnika, dokler se je nahajal na nemškem ozemlju.
9i
«
Goring - kancler
Pariz. 7. jan. TG. Agencija Havas poroča iz Berlina: V narodnosocialistiriiili krogih v Berlinu iti drugod po Nemčiji se zadnje tedne z veliko vztrajnostjo širi vest. da namerava Hitler dne .'10. januarja, torej na dan četrte obletnice, odkar je ; narodni socializem prevzel vso oblast v svoje roke, i pred državnim zborom, ki ho v ta namen sklican, I izjaviti, da se odreka službi državnega kanclerja I in da hoče obdržati samo še vrhovno vodstvo nemške države in nemškega naroda. Postal hi torej samo predsednik oiIiiomio vrhovni vladar nemške države z imenom »tiihrer«. med tem ko Iti posle državnega kanclerja ali predsednika vlade prevzela druga od Hitlerja imenovana osebnost, ki ni nihče drugi kot general Hermanu (ioring, sedanji predsednik Prusije, predsednik državnega zliora, I vrhovni poveljnik vsega nemškega letalstva ter j vrhovni diktator gospodarske štiriletke. Če bodo tej spremembi sledile še druge, ni znano.
Hud spor
med Beigi'o in llafà'o
zaradi DegreSlovega govora
Bruselj, 7. jan. c. Med italijansko in belgijsko vlndo je nastal resen spor zaradi tega, ker je snoči predaval po italijanskih radijih Degrelle in v tem govoru napadel notranje razmere Belgije. Vati Zeeland jo danes izjavil časnikarjem, da je spor zelo resen, ker je belgijska vlada opozorila rimsko vlado, da misli Degrelle napasti Belgijo in da naj zalo prepreči, da hi se italijanski radio udeleževal notranje-političnih bojev v Belgiji. Italijanska vlada pa se na ta opomin ni ozirala.
Vsi današnji belgijski listi pišejo obširno o tem dejanju italijanske vlado. Katoliški dvenik 20 Siecle« piše, da jo Italija zagrešila proti Belgiji neprijateljsko dejanje, ker hoče llali.ia sedaj posegali v belgijske notranje razmere. To pa ni dopustno.
Domači odmevi
„Enkrat za vselej"
Čudno, da se »Narod a vedno tako razburi, da je ves iz sebe. če mu le količkaj namigneš s kakšnim komunizmom in podobnimi pokreti, o katerih sicer rad modruje, čeprav bolj po nagibih orientalsko bujne fantazije, ki jo zna vliti v nedosegljivo pester jezik, kot pa na osnovah suhoparnega znanja, za katerega bi mu bržkone tudi slovenskih izrazov zmanjkalo. Zadnje čase je bilo v tem pogledu že nekoliko boljšo in je imelo vrhovno idejno vodstvo listov Knafljeve ulice prav, da je nekoliko zamašilo žuboreči vrelec, ki se je odprl vsako opoldne in metal iz sebe razne, tudi za napredne želodce neprebavljive snovi. Sedaj, ko smo inu k njegovemu sporočanju« o Španiji in o sovjetski Rusiji izrekli čestitke, je pa zopet hud na nas, hud jio starih nianirah iz onih časov, ko je bilo nominelno vodstvo »Naroda« v bolj mišičastih rokah. >Kdor seje burjo«, tako piše, >požanje viharc. Govoreč o sovjetski Rusiji pa nadaljuje: ,Mi mu (namreč »Slovencu«) na to pot ne bomo nikoli sledili, ne glede na to, kdo v Rusiji vlada, in brez bojazni, da bi utrpeli pri tem le na jmanjšo škodo...«
Verjamemo. Radi verjamemo. Tisti slovenski, pregovor, ki pravi, da »vrana vrani nikoli oči ne izkljuje« je jamstvo za »Narodovo« napredno ne-uslrašnost in za našo vero.
Prebivalstvo Zagreba v številkah
Na večer pred novim letom so v vseh zagrebških katoliških župnih cerkvah po stari navadi po pridigi prebrali podatke o rojslvih, smrtih in porokah. Toni podatkom smo prišteli še podatke pro-testanlovske, pravoslavne in slarokatoliške župnije, ki tudi vodijo tozadevne statistike; skupno številke so sledeče: Leta 1930 je bilo v Zagrebu rojenih 3739 otrok; porok je bilo 2305; umrlo pa jih je 3130. »Hrvatski dnevnike ob teh podatkih pristavlja, da se razmere glede porodov in splavov v Zagrebu nekoliko izboljšujejo. Naravni prirastek zagrebškega prebivalstva znaša 600 na 10ГЛ letno. Največjega pomena za Zagreb z ozirom na prebivalstvo pa je seveda priseljevanje, ki dvigne število prebivalstva vsako leto za 10 do 12 tisoč. Ako se mestu priključi še okolišUa-o|xmia Vrapče, bo kmalu imelo četrt milijona prebivalcev.
Škofovska konferenca
Belgrad, 7. jan. m. Nocoi je odpotoval v Zagreb belgrajski nadškof dr. Ujčič. Z njim je odpotoval tudi skopljanski škof dr. Gnidovec. Škofovska konferenca bo trajala tri do štiri dni, ker bo lo pretresali vsa cerkvenopolitična vprašanja.
Osebne vesti
Belgrad, 7. jan. m. Dosedanji brigadni gene-ralštabni general Lev Rupnik je postavljen s kraljevim ukazom za poveljnika šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu.
Belgraiske vesti
Belgrad. 7. jannarja. m. Dne 13. t. m. bo imelo tukajšnje Prosvetno društvo v dvorani v Kruti ki ulici ob S. zvečer prosvetni večer, na katerem bo predaval Ulaga o temi »Čigava bo mladina«. Udeležba je obvezna, prijatelji vabljeni.
Belgrad, 7. januarja, m. Delegati romunske zadružne zveze, ki bodo prispeli koncem tega meseca v Belgrad. se bodo zadržali v Belgradu dva dm, na Hrvaškem tri dni in v Sloveniji tudi tri dni.
Belgrad, 7. januarja, m. Zastopnik predsednika vlade in zunanjega ministra, notranji minister dr. Korošec je sprejel v kabinetu zunanjega ministrstva tukajšnjega romunskega poslanika g. Kadere iu nemškega poslanika g. Viktorja von Heedrena.
Belgrad, 7. jan. m. Današnja nogometna tekma, ki je bila odigrana prvi dan pravoslavnih božičnih praznikov, se je končala z rezultatom 3:3 (2:0). Igrala sla Bask in dunajski Vienna. Tekmo je eodil Radon.jič v glavnem slabo.
<w
Cmtkafšeh - Ccmsuîjam
Kar smo imenovali kitajska revolucija in smo mislili, da ogroža naravnost svetovni mir, se je izkazalo kot spretno vprizorjena komedija. Maršal Čansuljan, poveljnik armade, ki ima svoj glavni etan v me.stu Sianlu v provinci Šensi, se je bil, kakor vemo, pred par ledni uprl in zaprl diktatorja Kitaja in vrhovnega poveljnika njenih vojsk Čankajšeka, ki ga je bil prišel nadzorovat iz Nan-kinga. Osrednja kitajska vlada v Nankingu je poslala nato proti upornemu Čansuljanu celo armado, ki pa ni potegnila meča. Medlem so se vršil^ pogajanja med Čansuljanom in zaprtim ČankajšeV.om, v katere je seveda posegla tudi nankinška vlada in inozemski diplomati. Čansuljan, ki dolgo ni hotel ničesar slišati o tem. da bi vodjo Kilaja izpustil, se je naenkrat, baje brez vsakih pogojev udal, Čankajšeka osvobodil in se sam z njim podal v Nanking, kjer so upornega generala zaprli. Čan-kajšek pa se je odpovedal vsem svojim mestom in častem, češ da je sam kriv, da jc prišel v tak položaj. Toda vdrugič se je dal vodja Kitaja pre-prositi in je sedaj zopet neomeen vladar dežele, dočim je Cansuljana sodilo posebno vojno sodišče in ga tudi obsodilo, pa ga dan zatem popolnoma osvobodilo. Kaj naj si o tej zadevi mislimo?
Volk spokornik ...
Stvar bomo popolnoma razumeli, če se spomnimo, kakšne pogoje je poveljnik kitajske armade v Sensiju, Čansuljan postavil svojemu vrhovnemu poveljniku in vodji Kitaia. Čankaišeku, potem, ko ga je bil zaprl in se z njim pogajal o njegovi osvoboditvi. Čansulinn ie zahteval, da mora Cankaj-
šek nemudoma začeti proti japonsko politiko in v to svrho pripraviti vojsko. Nankinška vlada trdi sedaj po osvoboditvi Čankajšeka, da niti ona niti kitajski vodja sam ni sprejel nobenih pogojev, in da je osvoboditev Čankajšeka pripisati samo temu, ker se je Čansuljan premislil in se svojega lahko-mišljenega koraka skesal . . . Toda lemu ne verjame nihče, kdor pozna Cansuljana in kitajske razmere sploh.
Tajnostna pogajanja.
Čemu ie bila sploh zbrana kitajska armada v Sensiju? Bila je zbrana zato, ker so začeli v zadnjem času zopet rogoviliti oboroženi kitajski komunisti, ki so po navodilu moskovske komiuterne zamislili revolucijo v Kitaju, in sicer s pomočjo tiste armade, ki je bila zbrana v Sensiju. da prepreči vdor komunističnih čet iz kitajskega Turkestana, ki je danes popolnoma pod sovjetskim protektoralom in prav 7.a prav od Kitaja sploh ni več odvisen Računali so na poveljnika te armade, maršala Cansuljana, ki je znan tako po svojih pustolovščinah kakor po svojem ogromnem bogastvu in predrznosti. Svoj namen naj bi ta armada dosegla bod:?i s pomočjo kitajskega vodje Čankajšeka samega ali pa proti njemu. Kakor vidimo, je Čansuljan izbral drugo pot, ko je namreč Čankajšeka, ki se je bil kot vrhovni poveljnik vsega Kitaja, podal v Čansuljanov generalni š'ab v Sianfu, zaprl in začel iz njega izsiljevati politiko, kalero bi Kitaju radi narekovali sovjeli. Ali sla se ohadva kil.V.ska oblastnika pogodila ali ne in o čem sta ee pogodila, oziroma kdo izmed njiiu je drugega prevaral, ni mogoče izvedeti. Pač pa je
precej upravičena bojazen Japonske, da se je kitajska osrednja vlada nekaterim zahtevam sovje-tom prijaznega pustolovca Cansuljana udala, ker bi si bilo drugače težko misliti, zakaj je nankinško vojaško sodišče maršala takoj po obsodbi pomi-lostilo.
Kitaj — druga Španija.
V Sianltiju je Moskva poizkusila isto, kar se ji je posrečilo uprizoriti v Španiji. Treba je vedeti, da je poveljnik kitajskih komunističnih čel Mao prijatelj in zaupnik šefa tajnega kabineta Čansulja-novega, to je, generala Lia. Mao pa je intimen Stalinov prijatelj, znan po svoji izredni lokavosli. Odkar je kitajski vodja Čankajšek komuniste potolkel, je dobil general Mao iz Moskve povelje, da se z ostanki svoje armade umakne v hribovito in skoro nedostopno ozemlje na jugu reke Jancek-jang, ki je skoro tako obsežno, kakor vsa F.vropa. General Mao, ki je končal univerzo za komunistično propagando v Moskvi pod vodstvom Rade-ka, je s Stalinom v zvezi z mogočno oddajno ra-diopostajo. Kurirji med Moskvo in generalom Maoni pa vzdržujejo medsebojno zvezo, preoblečeni v budistovske menihe, skozi ozemlje kitajskega Turkestana. ki je za komuniste popolnoma varen. Mao pa je bil nedavno sam v Moskvi, kjer ie imel dolge razgovore s Stalinom, Vorošilovom in Dimi-trijevim. Generala oziroma maršala Cansuljana, ki nui je bila zaupana važna naloga da ščiti severo-zpadno mejo Kitija tako proti Mongolom, ki se pod vodstvom častnikov japonskega generalnega štaba skušajo odcepili od Kitaja. kakor proti komunističnim četam generala Mao. pa je poveljnik kitajskih rdečih čet pridobil na partiji pokerja, ki sta jo igrala v Čansuljanovi razkošni palači v Sianfuju. kamor se je bil Mao pripeljal z letalom iz svojega jancekjanškega gnezdi Juhina. V Tokiu se boje.' da ne bi sedai. ko je Čansuljan s svojim
uporom, ki sliči na opereto, propadel, sledile v Sianfuju nove partije pokerja med pomiloščenim in s par milijoni dolarjev potolaženim Čansuljanom v škodo Japonske. Zakaj, ni izključeno, da je bil Čankajšek osvobojen na podlagi gotovih koncesij v političnem pogledu, ki jih je dal ali moral dati onim elementom, ki težijo za kilajsko-sovjetsko alianco proti Japonski.
Mogočen jnpon>ki utrjeni pas na kilajsko-niongolski meji.
Pa naj se zgodi karkoli, v Tokiu pravijo, da so dobro pripravljeni. In v resnici je Japonska na severu Kitaja zgradila pravo Maginotovo črto. ki objema vso boljševizirano zunanjo Mongolijo in sega že do kitajskega Turkestana. ki je pod boljševiškim vplivom. To ni zid iz granita, kakor ga je pred dvatisoč leti zgradil kitajski cesar lluangti, ampak lo so |H>d zemljo zabetoni-rane^ trdnjave s lopovi največjega kalibra, z le-lalisči in skladišči tankov. Ta bariera se začne |>ri Kalganu, se vije ob vsej meji med Kitajem in Mongol i jo iu dosega Turkestan pri Etsingolu. To mongolsko ozemlje je po Japonski tako zastraženo. ila ne more skozenj noben tujec. Celo Japonci ga morejo prestopili le, če imajo potrebno pismeno dovoljenje vrhovnega poveljnika japonske artnade v Port Arthurjii. Na tej barie-ri stoji nepretrgana vrsta japonskih vojaških slraž. ki so med seboj brezžično zvezane. Ob tej črti se pa nahajajo tudi ogromna skladišča za bencin.
Razumljivo je, da Moskva lo gleda z veliko skrbjo, ker so Japonci na ta način popolnoma pretrgali tudi njene trgovske zveze s Kitajem preko Kalgana. šele na podlagi teh dejstev se nam operetni ptič v Sianfuju prikazuje v svoii pravi luči in jako resnem pomenu.
Delo banovinskih elektrarn
Elehtriiikacija Slovenije leta 1936
Ljubljana, 7. januarja.
Kranjske deželne elektrarne, ki že leta in leta po smotrenem načrtu elektrificirajo Slovenijo, ne samo v njenih bogatejših, ampak tudi siromašnejših delih, za investirane milijone ne morejo pokazati veličastnih zgradb in palač. Dočim se pri zgradbi nalaga milijon z vsako opeko v višino, se nasprotno investicije banovinekih elektran raztezajo v širino. Investirani milijoni banovinekih elektrarn eo posejani v številnih kilometrih električnih daljnovodov, v skromnih transformatorskih postajah, ki stoje v bližini vsakega večjega naselja in v raz-sežnih omrežjih, ki omogočajo, da se posamezne hiše morejo priključiti na električni tok. Podroben zemljevid Slovenije, v katerem bi bili začrtani vsi daljnovodi banovinekih elektrarn, bi že skoraj spominjal na pajkovo mrežo; od eevera na jug, od vzhoda na zabod vodijo žice električno energijo iz banovinekih električnih central na vse kraje. Ogromnega dela, velikih investicij in iz vsega tega izvirajočih gospodarskih koristi in napredka ni mogoče objeti z enim 6amim gogledom.
Poučen in tudi veličasten pa je pregled celotnega dela, ki so ga izvršile banovinske elektrarne 6amo v preteklem letu. Čeprav so banovinske elektrane lansko leto posvetile največjo pažnjo elektrifikaciji Dolen;ske, so bila kljub temu izvršena tudi v drugih delih Slovenije važna dela, spadajoča v splošni program elektrifikacije Slovenije. Dolenjska je eeveda odnesla rekord in je lansko leto dalo Dolenjski precejšnje število daljnovodov za visoko napetost, ki merijo skupaj prav neverjetno število kilometrov. Banovinske elektrarne so zgradile lani na Dolenjskem v smeri Grosuplje—Trebnje—Sevnica—Krško sledeče daljnovode: Grosuplje — Trebnje — Sevnica, nadalje daljnovod Sevnica—Radeče in Sevnica—Krško. Vsi ti daljnovodi merijo skupaj 98 km. V smeri Grosuplje—Kočevje eo banovinske elektrarne postavile tudi 3'A km daljnovoda za visoko napetost, tako da je Dolenjska v lanskem letu dobila skupno 101И km daljnovodov za visoko napetoet. Na Gorenjskem je bil zgrajen daljnovod za visoko napetost iz Police do Žirovnice, dolg 24 km. Na Štajerskem, Notranjskem in v kamniškem okraju so bili tudi podaljšani nekateri že obstoječi dalino-vodi v ekupni dolžini okrog 10 km, tako da je v lanskem letu narastla skupna dolžina daljnovodov KDE za celih 135 km. Ta dolžina res ni več malenkost, zlasti če upoštevamo, da bi s tako dolgim daljnovodom mogli priti iz Ljubljane do Jesenic in zopet nazaj v Ljubljano.
Električno omrežje, ki hoče črpati električno energijo iz daljnovodov visoke napetosti in po-razdeljevati električno silo po hišah, mora dobiti električni tok nizke napetosti, zato mora ob vsaki taki nekakšni črpalni postaji etati posebna transformatorska postaja, ki epreminja tok visoke napetosti v tok nizke napetoeti. Tako je tudi Dolenjska v lanskem letu dobila 14 transformatorskih postaj v vseh občinah, ki eo bile priključene na omrežje KDE. V kamniškem октаји sta tudi zrasli dve novi traneformatoreki postaji, na Štajerskem pa tri. Skupno je torej pridobilo omrežje KDE v lanskem letu 19 transformatorskih postaj, na katere se je priključilo na Dolenjskem 14 občin, na Gorenjskem in Štajerskem po 5 občin, na Notranjskem pa 2 občini. Lansko leto je torej prineslo električno luč 26 občinam Slovenije, pri čemer moramo upoštevati, da je večina občin takih, da še z lepa ne bi mogle priti do električne luči, če jim tega ne bi omogočila velikopotezna akcija KDE.
V vsaki občini, v kateri je lani na novo zagorela električna luč, je bilo treba izpeljati električno napeljavo od hiše do hiše. Zgraditi je bilo torej treba tako zvano krajevno omrežje, iz katerega odvzemajo tok posamezni odjemalci. Skupna dolžina vseh teh krajevnih omrežij, ki so bili zgrajeni lani v nanovo priključenih občinah pa meri 75 km, pri čemer seveda zavzema Dolenjska e 55 km, dobri dve tretjini tega novega omrežia. Celokupna investicija za tako lepo elektrifikacijo v lanskem letu je zahtevala okrog 6,500.000 Din, pri čemer moramo upoštevati, da je precejšen del tega denarja šel za delavske mezde in za drogove, ki eo jih navadno dobavili domačini.
Z napredovanjem elektrifikacije Slovenije in priključevanjem novih odjemalcev električnega toka na omrežje banovinskih elektrarn z vsakim letom tudi močno narašča poraba električnega toka. Banovinske elektrarne dobivajo električno
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joselova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Joselova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Osi. reg 8. br. 80474/35.
energijo iz svojih vodnih central, največ električne sile pa odvzemajo od velike kalorične centrale v Velenju. Ker morejo električne vodne centrale dobaviti v teku vsakega leta približno vedno le iete količine toka, se povečana poraba električnega toka pozna zlasti v velenjski kalorični centrali, ki mora z vsakim letom dobavljati večje množine električnega toka. Tako eo banovinske elektrarne prevzele v lanskem letu od velenjske elektrarne za 6,565 000 Kwh toka in je Velenje dobavilo skoraj 2,000.000 Kwh več, kakor predlansko leto.
Prav zanimiv je tudi pregled, koliko bakrene žice so banovinske elektrarne porabile v zadnjih sedmih letih, odkar po načrtu razširjajo elektrifikacijo Slovenije. Na številnih daljnovodih in omrežith je bilo napete v zadnjih sedmih letih nad 700 000 kg bakrene žice. Da si to množino lažje predstavimo, moramo pomisliti, da predstavlja ta žica 70 vagonov, kar da dva precej lepa tovorna vlaka. Banovinske elektrarne so večinoma kupovale baker in eo prepustile nato izdelavo žic domačim tvrdkam. Te domače tvrdke so izvlekle žice različne debeline, tako od najtanjših, ki so imele v premeru 2Vi mm, do najbolj debelih, ki so merile v premeru 1 cm. Skupna dolžina tako izdelanih žic v zadnjih sedmih letih znaša nekaj nad 4000 km. V zadnjem letu so seveda banovinske elektrarne zaradi elektrifikacije Dolenjske porabile
več žice, kakor v letu 1935 in 1934 skupaj. Drogov za postavljanje daljnovodov so KDE v zadnjih sedmih letih porabile 25.000 kosov, zadnje leto pa je bilo postavljenih nad 5000 drogov. Železnih drogov so postavile KDE v istem razdobju okrog 200, transformatorskih postaj pa 265. Žice eo na daljnovodih pritrjene s pomočjo izolatorjev. Na vseh številnih daljnovodih so KDE porabile nad 100.000 izolatorjev, ki tehtajo okrog 170.000 kg. kar da polnih 17 vagonov izolatorjev. To velikansko težo moremo razumeti, če upoštevamo, da tehta najlažji izolator, uporabljen na daljnovodih KDE, /fikg, doslej najtežji uporabljeni izolatorji pa po 7 Vi kg.
Čeprav ne morejo KDE za v lanskem letu investiranih 6,500.000 Din pokazati nikakršne veličastne palače, vendar ni dvoma, da 26 na novo nazsvetljenih občin in nad 200 km daljnovodov in omrežij, posejanih širom Slovenije, odtehta zu-nanii blesk vsake palače, ki bi se dala zgraditi za isti denar. Če pa upoštevamo, da bodo banovinske elektrarne tudi v bodočem letu še naprej omogočale zmagoslaven pohod elektrike po Sloveniji ter ee pri tem ne bodo plašile žrtev, tedaj moramo priznati, da predstavlja delo KDE največjo in najbolj smotreno akciio, prinesti slehernemu Slovencu koristi elektrike in s tem tudi napredek, kulturo in blagostanje.
Prihajajo in odhajajo
Naši izseljenci v Ameriko in Francijo skozi Jesenice
Jesenice, dne 7. januarja.
Jeseniška postaja je prava izseljenska postaja. Res je sedaj največ tistih, ki se vračajo v domovino in zadihajo tu prvi občutek domače zemlje. Največ je med njimi takih, ki s prihodom na domača tla niti ne vedo, kje bodo in kdaj bodo njihove roke ponovno prijele za delo, vendar jim misel domovine razvedri lice, toliko so tujino že spoznali. Največ je takih, ki se vračajo iz Francije, katera sedaj veliko čisti. Mnogi med njimi so taki, ki potujejo s karto od našega poslaništva in morajo obiskovati naše urade, da dobijo prosto vozovnico, ali pa na račun občine. Tisti, ki prihajajo sami od sebe, se navadno ločijo že od daleč. Uspelo jim je s pridnostjo nabrati par grošev in jih varno kot čebele prenašajo v svoj rodni kraj, da sezidajo na njih svoj dom — četudi skromen.
Oni, ki prihajajo iz Francije, pravijo, da so zaslužki srednji in znašajo od 25 do 40 fr., to je 25 do 40 Din z ozirom na življenjski obstanek pri nas. Nič ne prikrivajo, da so pod Blumom dobili nekaj več, povedo pa tudi, da so se cene živilom dvignile še za več, tako, da so na istem. Kruh je dražji, vino, sladkor — vse. Več zaslužijo le rudarji v Lolaringiji in Moseli, tam pa so več zaslužili že prej in pred 5, 6 leti tudi po 80 fr dnevno. Tudi tam so zaslužki padli. Danes se v Francijo ne izseljujejo radi zaslužka in radi prihrankov, ker prihraniti ni mogoče. Gre le za življenje. Posebno se je pohvalil izseljenec, ki dela na
kmetih v srednji Franciji. Francozi nočejo radi delati na kmetih, ker raje delajo po 8 ur v tovarnah, na kmetih je sedaj edina biljka za tujce, ki jih jo v Franciji nad 2 milijona. Z ženo sta tam oba, imata hrano in stanovanje ter letno po 10.000 frankov. Seveda na uro ne smeta gledati, ampak delati od zore do mraka. To je menda res edini primer našega poljskega delavca v tujini. Včasih je bilo takih primerov več. Gospodar pa sedaj že pravi, da tako ne bo šlo dalje, da je stiska, a naš fant se ne boji, doma ga čaka domek iz zaslužka in prihranka 5 let.
Tudi dva >Amerikanca« sta šla pred dnevi nazaj čez lužo. Oba v zlate rudnike. Zaslužek tudi v Ameriki ni več tako visok, da bi vnbil. Kar naši ljudje prihranijo, prihranijo z varčevanjem. Nikdar nikamor, nikdar zabave, nikdar veselja. Na delo in z dela domov, to je njihova pot. Kak glažek, kak kino morda le četrtletno. Zaslužek v zlatem rudniku znaša 5.25 dolarje na dan; včasih pride ludi na 5, 0, kadar stisnejo, tudi več. Delajo večanoma brez obleke v veliki vrofini. Kom-panija jim da stanovanje in hrano in plačajo za to 1.50 dolarja dnevno. Drugo ostane, če ne zapravijo drugače. Obleka stane 00 dolarjev, srajca 2 do 6 dolarjev. Fanta sta bila tam 5 let in sta prihranila. Sedaj se vračata, da bosta še prihranila. Tu sta se poročila, mlade žene so ostale tu. Od daleč se lepše sliši >v Ameriki«, blizu pa je drugače. Bodisi ob odhodu, bodisi pri prihodu, domovina se dOpada vsem. Težko jo zapuščajo in srečni se vračajo naši očetje, sinovi in tiratje.
Javna dela v Ljubljani
Ljubljana, 7. jan.
Javna dela v Ljubljani sedaj, ob zaključku enega in v začetku drugega leta kljub trdi zimi živahno napredujejo. Mestni gradbeni urad je dosedaj postavil skoraj vse mednarodne prometne in tranzitne znake, za kar je uporabil kredit 270000— 30.000 dinarjev.
Na novo gradijo 200 m dolg odsek Poljanskega nasipa ob bolnišnici za duševne bolezni, to je ob bivši prisilni delavnici. Dalje so tlakovali državno cesto štev. 2, to je bodočo transverzalo skozi Ljubljano od Sv. Jakoba mostu do Emonske ceste in na delu Groharjeve ceste. Skupno bodo dosedaj tlakovali 2500 kv. metrov drobnega tlaka. Od Emonske do Groharjeve ceste pa bodo napravili 3500 kv. metrov trdo litega asfalta na betonski podlagi. Skupni stroški za ta dela bodo 1,150.000 dinarjev, od katerih bo plačala država 900.000, mestna občina pa 250.000 din.
Za zbiralni kanal v Trnovskem pristanu, ki ga sedaj grade, je določenih 450.000 din.
Mestna občina je letos dovršila osnovno šolo na Vodovodni cesti, dalje je zgradila 4 linijske urade in 17 mitniških čuvajnic. Dalje je pričela graditi prizidek k Delavskemu domu na Bleiweisovi cesti. Banska uprava je dovršila trinadstropno gimnazijsko poslopje v Kržičevi ulici ter gradi sedaj eno-nadstropni prizidek v državni bolnišnici. Banska uprava nadzoruje tudi gradnjo štirinadstopne uni-verjitetne knjižnice v Vegovi ulici. Higijenski zavod
Nad 1000 kupnih pogodb
Ljubljana, 7. januarja.
V sezoni letnih statistik, poročil in bilanc za preteklo leto kaže tudi zemljiška knjiga prav zanimive podatke. Ta knjiga je drugače prav zanesljiv barometer o gospodarskem in finančnem stanju mesta in okolice, spadajoče pod omenjeno sodišče. Vloge za razne zemljiškoknjižne posle eo lani prav močno narasle. V glavnem gre za prenos lastninske pravice in za vkjižbe raznih posojil. Zemljiškoknjižni urad je imel lani obilo posla, kajti dnevno je skoraj prihajalo nad 100 vlog. Vseli vlog je bilo lani 7699, predlanskim pa 7200. Torej znaten dvigi Od septembra lani je pri okrajnem sodišču začela poslovati tudi zemljiško-prometna komisija, ki izkazuje v štirih mesecih 464 vlog Lani je bilo drugače v zemljiški knjigi in pri davčnih uradih zaznamovanih 1068 kupnih pogodb za celotno kupninsko vrednost 80.180000 dinarjev. Realitetni trg je bil lani prav živahen napram prejšnjim letom splošne gospodarske krize. Veliko je povpraševanje po stavbnih parcelah v neposredni bližini mesta, nasprotno zaznamujejo oddaljeni in glavnim prometnim žilam odtujeni kraji neznatne kupčije. Po naseljih naš kmet žilavo brani svojo grudo. Le kmetje, ki so prišli v gospodarske in finančne stiske, se skušajo rešiti z'odprodajo nekaterih parcel. Mnogi pa skušajo svoje posestvo zaokrožiti in menjujejo parcele s sosedi. Prav poučna je primerjevalna statistika o kupnih pogodba za zadnja leta. V 1. 1934 je bilo zaznamovanih 733 kupnih pogodb za vrednost 45,207.000 Din, predlanskim pa 815 kupnih
pogodb za 59,960 300 Din. Lanski december zaznamuje 91 kupnih pogodb za 6,250.000 Din.
Cene stavbnim parcelam ee močno dvigajo, ker je za nje znatno povpraševanje, a tudi ponudba je velika. Cene so se drugače gibale med 10 do 500 Din mJ. Najdražji je svet v središču mesta in ob velikih prometnih cestah, tako v k. o. Kapucinsko in k. o. Gradiško predmestje, dalje je svet drag v šentpeterskem in spodnješišenskem okraju, pa tudi v Zgornji Šiški, Dravljah, na Viču, v St. Vidu in na Ježici so 6e cene zemljišču močno dvignile. Lahko trdimo, da za 50 in še več odstotkov.
V decembru so bile drugače izvršene večje kupčije, tako n. pr.: Veterinarski polkovnik v p. dr. Ivan Keber je kupil od sod. svetnika v p. dr. Ščitomirja Dolenca dve tretjini vlož. št. 211 k. o. Ljubljana mesto, obstoječe iz hiše št. 18 na Bregu, za 360.000 Din. Mesar in posestnik Fran Nered na Viču je kupil od Frana Mraka posestvo vlož. št. 767 k. o. Trnovsko predmestje za 90 000 Din. Inž. Faganelj Grozdan jc kupil od trgovca Josipa Snoja travnik pare. št. 946 k. o. Trnovsko predmestje za 102.000 Din. Ljubljanska kreditna banka je prodala trgovčevi soprogi Jelki Medvedovi pare. št. 86 k. o. Gradišče, obstoječe iz vile št. 7 Cesta na Rožnik z delom vrta za 387 900 Din. Odvetnik dr. Koder Fran in soproga v Murski Soboti sta kupila od mestnega stavbenika Mu-drovčiča vi. št. 488 k. o. Gradišče za 627.000 Din. Drugače pa je za praznike opažati delni zastoj na realitetnem trgu.
je pričel z gradnjo dvonadstropne šolske poliklinike v Aškerčevi ulici.
Za stanovanjsko kolonijo carinarnice grade sedaj enonadstropno uradno poslopje Kmetijske poskusne in kontrolne postaje.
Od zasebnih zgradb so bile letos dovršene šti-rinadstopna hiša stavbenika Slokana v Cigaletovi ulici, štirinadstropna hiša g. Adamiča v Trdinovi ulici in štirinadstropna hiša stavbenika Mudrovčiča na vogalu Cigaletove in Trdinove ulice. Vse te hiše so si sosedne ter predstavljajo nov stanovanjski blok v neposredni bližini sodne palače. Dr. Pri-slan je zgradil na vogalu Medvedove in Ruske ulice strinadstropno hišo. V Frančiškanski ulici so oo. frančiškani zgradil trinadstropni konvikt z dvorano. V Kotnikovi ulici sta stavbenika Bricelj in Kavka zgradila trinadstropno hišo. Na oglu Gregorčičeve in Igriške ulice je g. Ciuha zgradil trinadstropni prizidek k hiši. V Jesenkoovi ulici je ga. Josipina Zor zgradila dvonadstropno hišo. V Ilirski ulici je g. Marolt zgradil dvonadstropno hišo. Fond za zgradbo stanovanjskih hiš na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani je zgradil deloma dvonadstropno, deloma trinadstropno hišo na Vodovodni cesti, ki pomenja zopet nov napredek te stanovanjske kolonije, ki jo gradijo železničarji iz lastnih sredstev.
Na vogalu Aškerčeve ceste in Groharjeve ulice je g. Kaiser zgradil dvonadstropno hišo. V surovem stanju je sedaj dograjena trinadstropna hiša Antona Reschitza na vogalu Celovške ceste in Mal gajeve ulice. Dalie trinadstropna hiša ge. Danice Rudolfove na Medvedovi cesti in pa štirinadstropni prizidek hotela Miklič na Masarykovi cesti. Kakor vidimo, je torej letos lepa obširna parcela v bližini ivovarne Union, tam, kjer je bilo včasih igrišče irije, spremenjena v krasen stanovanjski blok.
Pred novim letom je pričel stavbenik Slokan graditi trinadstropno hišo na Bleiweisovi cesti, da lje je ga. Bôhm oričela graditi trinadstropno hišo na vogalu Medvedove in Malgajeve ulice, g. Kosler in Lukman pa sta pričela trinadstropno hišo na vogalu Dvorakove in Vošnjakove ulice. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj je v Je-senkovi ulici pričela graditi dvonadstropno hišo Tovarna Štora v Žapužah pa je pričela pri svoiem poslopju graditi dvonadstropni prizidek. V gradnji je tudi več enonadstroonih in pritličnih hiš ter raznih dozidov in prizidov v stanovanjsek in gospodarske namene.
Regulacija Ljubljanice se je v 1. 1936 pospešila Delo je napredovalo že kakšnih 150 m nad prulskim mostom. Obenem je napredovalo tudi delo pri re gulaciji Malega grabna. Regulacija napreduje, in sicer v odseku od Čamernikovega posestva mimo Hrastarjevega posestva vzdolž ceste Dveh cesarjev Za ta dela je določenih 1.600.000 din.
Javna dela so torej bila v 1. 1936 v Ljubljani zelo obsežno izvajana, pa tudi zasebna iniciativa ni počivala.
r;
,,S?oven€eva' podružnice
Liublfono, lurševa cesta
t palača Poštni -lom)
v 4/<
JBrez Bayer-jevega križa | ^	ni Aspirin tablet."
Vsaka Aspirin ..uleta ima Bayer-jev križ.
i
"ri ri'omiiUzmu, цгцч in uročim.:
0(1» i« <«|ulr. pod S. Si IWU od 5, XII l«J6
Brezposelni
bodo dobili delo
Vsakdanja nadloga za ljubljansko prebivalstvo,, namreč čimdalje bolj številni delomrzneži, bo v kratkem odpravljena, seveda le, ako bo ljubljansko prebivalstvo tudi v resnici podpiralo stremljenja mestne občine. Prvi poizkus, zaposliti resnično brezposelne pri zgradbi kanala v Šiški, se je obne-sel in namerava mestna občina sedaj v kratkem izvesti še druga večja javna dela, pri katerih namerava zaposliti le brezposelne.
Javnost mora namreč razlikovati med brezposelnimi, ki iščejo delo in pa med delomržneži, ki su dela izogibljejo in ki predstavljajo največjo socialno, pa tudi kriminalno nevarnost ter nadlegujejo ljudi kar v skupinah kot resnični brezposelni. Brezposelni delavec rad prime za vsako delo, delo-mržnež pa se te »nevarnosti« izogiblje. Ti delomržneži so tudi najbolj nasilni, kadar gre zato, da bi dobili kakšno javno podporo, obenem pa tudi najraje zabavljajo čez mestno občino ter radi odlagajo svoje izmišljotine v časopisje, ki sedanji mestni upravi ni naklonjeno
Mestna občina namerava takoj pomladi začeti z rednimi proračunskimi sredstvi, dalje e sredstvi iz raznih skladov in pa z raznimi nabiralnimi akcijami večja javna dela, predvsem razne kanalizacijo na Mir ju'. za Bežigradom in drugod ter pri tem zaposliti vse brezposelne, ki so zdravi in dela zmožni. Nihče ne bo imel v bodoče v Ljubljani več pravice nadlegovati ljudi s prošnjami, češ da je brezposeln, ker bo mogel sleherni dobiti delo na magistratu, kdor p;i ne bo hotel delati, tega bo mogel vsakdo označiti za delomržneža. Seveda bodo še naprej živeli ljudje, ki bodo računali, da naberačijo več, kakor bi zaslužili z rednim delom, toda javnost bo vsaj vedela s kom ima opravka.
25.000 lovcev
zavarovanih
Osrednja zveza lovskih društev kraljevine Jugoslavije nam poroča:
Ustrezajoč davni želji lovskih krogov, je Osrednja zveza po sklepu letnega zbora z dne 18. oktobra 1936 sklenila z zavarovalnico »Jugoslavijo« dogovor, po katerem se s 1. januarjem 1937 zavarujejo vsi člani veeh zakonitih lovskih organizacij in zapriseženi lovski čuvaji za primere nezgod in zakonite dolžnosti jamstva.
Zavarovanje za primer nezgod je obvezno za vse člane zakonitih lovskih organizacij in za zaprisežene lovske čuvaje ter velja za primer smrti in za primer popolne ali delne invalidnosti. Po sklepu letošnjega občnega zbora Zveze lovskih društev za dravsko banovino plača ртсппјо za nezgodno zavarovanje svojih članov na temelju dogovorjenih temeljnih zavarovanih vsot zveza sama, ne da bi ee zaradi tega povišala letna članarina. Če pa se hoče kak član zavarovati za višje zavarovalne vsote, mora svoji zvezi naznaniti, za koli-kokratni iznos naj se zavarovalne vsote zvišajo, in sam plačati sorazmerno razliko v premiji.
Zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva trel-iim osebam in rizika lova pa je neobvezno. Lovci, ki pristopijo k temu zavarovanju, so zavarovani za škode, ki bi jih morali na podlagi obstoječega zakona povrniti tretjim osebam zaradi poškodovanja ali usmrtitve ene ali več oseb in zarad: poškodovanja tujih stvari in živali.
Zaradii enostavnosti postopka prijavijo posamezne lovske zveze, ki so včlanjene v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije, svoje članstvo v zavarovanje za primer nezgod po Osrednji zvezi samo v skupnem številu. V tej prijavi je treba navesti sedanje številčno stanje članov, ki imajo člansko izkaznico svoje zveze.
Za zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva pa je treba predložiti seznam zavarovanih članov s ločno navedbo imena, priimka in stalnega bivališča posameznega člana.
Če želi biti kak član zavarovan preko dogovorjenih temeljnih zavarovalnih vsot, je treba za takega člana v seznamu navesti, za kolikokratni iznos naj se zavarovalne vsote povišajo.
Z uvedbo teh zavarovanj je rešen velik socialni problem članov lovskih organizacij in zapriseženih lovskih čuvajev. Po sedanjem stanju članstva Osrednje zveze bo deležnih dobrote zavarovanja okrog 25.000 članov.
Pobudo za to koristno zavarovanje so dali delegati Zveze lovskih društev za dravsko banovino in je bil glavni referent blagajnik zveze g. ravnatelj Ivan Zupan.
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani Jo-sef grenčicec.
Ljudsko gibanje 1936
Grčarice. V letu 1936 je bilo v grčareki župniji rojenih 7 otrok (od teji 4 Slovenci, 2 Nemca in 1 Slovenec po materi, po očetu Nemec); umrlo jih je 6 (5 Nemcev in 1 Slovenec); poročen je bil en par (nemiki). Od 15. julija do konca I. 1936 je bilo razdeljenih 671 sv. obhajii (617 v Grča-ricah. 54 na Glažuti).
Novo mesto. V preteklem letu je bilo v Novem mestu rojenih 247 otrok, od katerih pa jih je le 22 iz mestne župnije. Umrlo jc 18 ljudi, od katerih ie bila na;'starejša 86 letna Rozalija Ko-lenc. Od meščanov, živečih v mestni župniji, se ;e v kapiteljski cerkvi poročilo 9 parov, trije pari pa drugje. Oklicanih je bilo 19 parov. Pred sto leti, ko jc po Novem mestu hudo razsajala kolera, se je rodilo 30 otrok, poročenih ie bilo 10 parov in umrlo 147 meščanov. — Sv. obhajil ie bilo razdeljenih v kapiteljski cerkvi 35.000 (za 1000 več kot prejšnjo leto), v frančiškanski c**-kv* na 53.780 (za 1000 več od I. 1935), sku'pàjT torej 88.780.'
Drobne
Kaj pravite?
1'red dobrim pol stoletjem je prišel v Ljubljano obrtnih ■/. Madjurske. Moi je bil vljuden in je prodajni sicer drago, toda dnbrn blago. V I iubljani ga je zatekel preobrat in tedaj so ga Slovenci vprašali: >-40 let sle v Ljubljani, pa ne znate niti besede slovenski. Kaj še iščete tukaj?* Mož pa je odkrito odgovoril: îKtiko naj se naučim slovenski, ko nisem vseh 40 let niti ene besede slovenske slišal. Vsakdo, ki je pri meni kupoval moje blago, je /. menoj govoril nemški!'
To je listu rtašu usodna napaka, ki se ponavlja sedaj. V Ljubljani j (h dosli llrvalov in Srbov, ki so tu nastavljeni v ra/.nili javnih službah. Marsikateri bi se med njimi rad naučil slovenski, toda vsi priznavajo, da se ne morejo, ker noče nihče z njimi govoriti v jeziku te dežele, temveč se vsak trudi, da govori 7. njimi neko srbolirvatsko ali »jugoslovensko. mešanico.
To ni samo znamenje nekega čuta podrejenosti, ki si ga moramo Slovenci vendar enkrat izgnati iz glav in iz src, temveč je tudi znak pretirane vljudnosti, ki je podobna bizantinizmu. Zadnjič sem slišal uglednega ljubljanskega gospodarja in znanega obrtnika. Zadnji njegov hlapec. ki ne zna prav nič, razen pometati in čistiti posodje, je zdrav sin krščene Dalmacije, ki seveda rte bo nikoli znal slovenski, ker celo njegov gospodar govori z njim idiom, ki ni ne slovenščina. še manj pa srbohrvaščina.
Po naših uradih je polno napisov, ki niso ne slovenski, ne hrvatski, dogaja se, da je napis v cirilici, pa ni srbohrvatski. Na ljubljanski glavni carinarnici so po nekih nam neznanih predpisih samo napisi v cirilici in pa v hrvaščini, čeprav je večina trgovcev, ki nosi denar na carinarnico, Slovencev Naša ustava priznava, da je slovenski jezik državni jezik in zalo moramo Slovenci vendar enkrat za svoj lepi jezik krepko nastopiti in zahtevali to, kar nam po pismu in pravici pripada! Vse polinteligente, ki prezirajo slovenski jezik, pa moramo osmešiti s preziranjemI Ti namreč tudi srbohrvaščine ne znajo!
Sigurno, milo. normalno izpraznienie omogočujejo
ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA.
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-že j Din 8-— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50 Ogl. rcg. pod S. or. 22115 83.
Koledar
Petek. 8. januarja: Severin, opat; Teofil, mu-
čenec.
Novi grobovi
-f Мгтнг Jožefa, vdova po obrtniku, stara 87 let, je umrla v Ljubljani. Pogreb ho v petek ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Gradišče 11 k ev. Križu.
+ Lazarjeva mama. Račna: Dne 5 t. m. smo ipreinili na zadnjo pot go. Marijo Zajec. Bolehala, je že dalj časa, vendar njena bolezen ni bila tako resna. Ob zatonu slarega leta pa jo je nenadoma napadla zavratna liolezen, ki ji je po treh dneh pretrgala nit življenja. Bolezen je prenašala mirno iu vdano, saj tako je bilo vse njeno življenje. Bila je dobra ljubezniva ifi usmiljena ter je bila vsem priljubljena, saj jo je spremljalo na zadnje domovanje toliko sorodnikov, prijateljev in znancev. Ko .smo jo spremljali in molili za mir njeni duši, je sijalo solnce in pošiljalo zlate žarke njej v zadnji pozdrav. — Za blago pokojnico žalujejo v neizrekljivi bolesti mož in 9 otrok.
f Aleš Strniša je izdihnil evojo dušo na dan ev. Treh kraljev v Ljubljani v visoki starosti. Pogreb bo danes ob dveh popoldne i/ mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Naj i>očiva v miru! Žalujočim sorodnikom naše sožalje!
f Ludvik Drexler, nadsprevodnik državnih železnic v pokoju, je odšel v večnost na svojem stanovanju na V-dovoan;' cesti, odkoder ga bodo v soboto ob štirih popoldne prepeljali na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Svojcem naše sožalje!
f Vodnik Marija, vdova po strojevodji. Je umrla na svojem stanovanju v Hranilniški ulici št. 2. Pokopali jo bodo v soboto ob tri četrl na 4 popoldne. Naj počiva v Bogu! Žalujočim družinam naše sožalje!
f Stavbeni svetnik g. Kircschlager Moric je umrl v Ljubljani ter bo pokopan v soboto ob dveh popoldne izpred ljubljanske splošne bolnišnice. Mir njegovi duši! Svojcem naše sožalje!
Osebne vesti
— Napredovali so v čin brigadnega generala
peh polkovnik Linus Dekaneva; v čin polkovnika peh. podpolkovnik Mirko Paja; v čin kap. bojnega broda kap. fregate Edgar Angeli in Miroslav Štum-bergor; v čin podpolkovnika topniški major za ge-lieralštnbne posle France Stropnik in inž. major za generalšlabne posle Dragotin Gaherščik; peh. major Lojze Kumer, Armin Grin. Jernej Paulič, Josip Kopači 11, Franjo Šimič, ranjo Užar in Josip Štefa-novič; topniški major Roman Domanik; konjeniški major Miroslav Nežmah ; inž. major Edinund Tur-naj; zrakoplovni majorji Pavel Cciič'č, Ferdo Gradišnik, Gustav Koračin in Zdenko Ooriup in inten-dantski major mornarice Franjo Dernič; v čin kap. Iregate kap. korvele Zdenko Helenbah, Karel Le-vičnik in Leo Zakarlja; v čin majorja topniški stotniki 1. ra/.r. za generalšlabne posle Milan Prosen, Ernest Pelerlin in Dragotin Helbih peh. stotniki 1. razr. Ljudevit Bertok. Marko Podrug, Vladimir Sir-nik, Nikulai Pavlič in Rudolf Šimič; topniški stotniki I. uizr. Josip Štetotič, Vilko Žiborski, Anton âvajger i Olon Cuš; konjeniški stotnik L razreda Oton Egoisdorfer; inž. stotnik I. razr. Jaroslav Vo-raček in san. stotnik I. razr. mornarice dr. Josip Kotnik; v čin kap korvete |>oročniki bojnega broda I. ra/.r. Adolf Cvirn, Jundre Vrkljan in Hinko Draksler; v čin stotnika I. razr. stotnik II. razr. Vladimir Božič inž. stotnik II. razreda Stanislav Bauer; i nt. stotnik II. rzar. mornarice Miroslav Oglič in veterinarski stotnik H. razr. Rudolf Rede; v čin poročnika boj. broda I. razr. por. bojnega broda II. razr. Boris Tomažič; v fin stotnika U. razr. peli. poročniki Franlo LIpovšek, Josip Hoižič
novice
in Josip Krašovec in inž. poročnik Alojz Guštin; v čin poročnika peh. podporočnik Peler Bizjak; topniški podporočniki Alojz Kralj, Mirko Kelemen iu Leopold Cuček; inž. podporočnik Josip Despot; strokovni podporočniki Ivan Katalin, Franjo Zaje, Kudolf Najverš in Vekoslav Rušeč; strojni podporočniki Ludovik Valentinčič, Filip Kumbatovič, Lovro Stambuk, Jakob Hreškovič, Anton Erceg in Adolf Kolarič; za višjega stalnega voj. profesorja IV. ra/.redn Milan Šare; za nižjega san. pomočnika
1.	razreda Gregor Rebula in za višjega voj. kapel-nika III. razreda Ferdo Hercog.
—	Pevski tečaj zbora pevovodij bo na koncu januarja, in sicer bomo začeli 27. januarja ob 8 zvečer in končali 29. januarja zvečer s koncertom. Kdor ni sodeloval pri koncertu v Grobljah in želi priti k temu tečaju, naj piše po note. Stanovanje in hrana sta preskrbljena, prošnja za polovično vožnjo je V Belgradu Priti bo treba točno, ker bomo imeli mod tečajem dva koncerta.
—	Novoletna Številka Glasnika presv. Srca Jezusovega je pošla. Prosimo vse one, ki bi Glasnik ne hotel naročiti, naj ga takoj vrnejo, da moremo postreči novim naročnikom. S poznejšimi vrnitvami bi nam ne bilo pomagano. — Uprava Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega 9.
—	Vremenska napoved. Evropa: Topli val je zajel ves evropski kontinent. Posledica je deževno in oblačno vreme v zahodni in srednji Evropi, sneg pa v vzhodni Evropi. Malo vedrine je na Balkanskem polotoku in nad Sredozemskim morjem. — Jugoslavija: Oblačno v vsej kraljevini. Nekoliko vedrine na jugu in vzhodu države. Temperatura se je le malo dvignila. Najnižja je zabeležena v Skoplju —5, najvišja pa v Splitu +13 stopinj. — Napoved za danes: Temperatura se dviga. Prevladuje oblačno z dežjem na zahodu in v severnih krajih. Nekoliko jasneje 11a jugu.
—• Za bivšo upravno občino Biš, ki je bila s komasacijo vključena v upravno občino Sv. Bolfenk v ptujskem okraju, je prevzela s 1. januarjem 1937 tudi davčne in taksne agende davčna uprava Ptuj vsled odredbe dravske finančne direkcije v Ljubljani št. 701-24-111 r. dne 30. dec. 1986.
—	Jubilejno leto šmihelskih šolskih sester de Notre Dame je zatonilo. Bilo je posvečeno z nesebičnim delom, žrtvami in trpljenjem in blagoslovljeno z uspehi, ki jih bodo uživale prej ali slej dolenjske sirote. Z novim letom vstaja tudi naša velika prošnja vsem blagim srcem: podpirajte nas še nadalje vse dotlej, ko bomo mogle hvaležno objaviti: »Dom kraljice Marije stoji — Bog plačaj vsem njegovim dobrotnikom!« Preden potegnemo črto pod seznam dobrotnikov v letu 1936, se še enkrat javno in iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam poslali svoje prispevke za sirotišnico. Predvsem smo dolžne še enkrat javno zahvalo našim vrlim ameriškim Slovencem širom ameriških slovenskih naselbin, ki porabijo vsako priliko, da zbirajo prispevke za sirote v etarem kraju. Do sedaj so nabrali vsega skupaj ca. 750 dolarjev. In kako ginljivo pišejo o naši stvari v »Ameriškem Slovencu«! Povrni Bog, dragi naši rojaki onstran luže! Z nakupom jubilejne knjižice so prispevali za sirotišnico sledeči dobrotniki: po 22 Din ali več (od 13. XII. 1936) 40 prejemnikov, po 30 Din ali več 3 prejemniki, po 50 Din 9 prejemnikov. Za sirotišnico pa so prispevali ali s preplačili, ali s pristopnino v društvo: t Tonca Ogoreutz roj. Lakner, Poljčane, 100 Din, Angela Šerko-Ztrrc, Ljubljana, 100 Din, dr. Fr. Pucher, Ljubljana, 100 Din, Alojzij Gorjup, Ljubljana, 100 Din, dr. Miha Krek, Belgrad, 100 Din, Zav. družba »Slavija«, Ljubljana, 100 Din, Fr. Lukič, Ljubljana, 100 Din, Javornik Josip, Žalna, 122 Din, Ana Čeh. Novo mesto, 100 Din, Košiček Marija roj. Windischer, Zagreb, 100 Din, Stanka Švigelj-Kapusova, Breg pri Borovnici, 100 Din, Ženska kaznilnica, Begunje (2 knjigi) 100 Din. Ant. pl. Fichtenau, Struga pri Št. Petru, 200 Din. Teodor Korn, Ljubljana, 50 Din, Anica Petrove, Gor. Logatec, 50 Din, Aneta Bulovec, Radovljioa, 50 Din, Helena Trdan, Cetinje, 60 Din, M. Trupej, Sevnica 100 Din, Avgusta Rravanja, Opčine pri Trstu, 600 Din, ameriški Slovenci iz Pueblo, Colorado, 102 dolarja (nabrala gg. Spillar in Kolbezen). — Vsem imenovanim ee najprisrčnejše zahvaljuje odbor za postavitev sirotišnice.
—	Natečaj za delo v šolah za zaostale. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 80.220 z dne 15. decembra 1936 na osnovi §§ 15, 70, 162 in 180 zakona o narodnih šolah, člena 14/2 uredbe
0	višji pedagoški šoli P. br. 36.020/1936 in na predlog kraljevske banske uprave v Ljubljani razpisalo konkurz za učitelje (-ice), ki bodo poslani na delo v šole za zaostale otroke, in sicer: 1. na drž. pomožni šoli v Ljubljani za 4 učitelje (-ice);
2.	na gluhonemnici v Ljubljani za 3 učitelje (-ice);
3.	na zavodu za slepo deco v Kočevju za 1 učitelja (-ico); 4, v pomožnem oddelku na Vranskem, srez Celje za 1 učitelja (-ico); 5. v pora. odd. v Trbovljah, srez Laško za 3 učitelje (-ice); 6. v pom. odd. v Laškem za 1 učitelja (-ico); 7. v pom. odd. na Viču (Ljubljana mesto) za 2 učitelja (-ici); 8. v pom. odd. v Šmariu pri Jelšah za 1 učitelja (-ico); 9. v Rogaški Slatin (Šmarje pri Jelšah) za 1 učitelja (-Ico); 10. v pom. odd. v Kozjem (Šmarje pri Jelšah) za 1 učitelja (-ico); Za ta konkurz se morejo javili učitelji (-ice), ki so položili diplomski in praktični učiteljski izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom, ki so najmanj štiri leta z odličnim ali prav dobrim uspehom delovali v ljudskih šolah ter niso starejši od 28 let. Pravilno kolovane in opremljene prošnje je predložili po uradni poti do 18. januarja 1937 kraljevski banski upravi v Ljubljani.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 4 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati letak z naslovom ■ Slovenci«, dalje letak »Svim hrvatskim društvima
1	ustanovama, javnim radnicima, uredništvima li-stova i čitavoj javnosti; knjigi »Izdata revolucija« od Lava Trockega in »Crvena knjiga« od Siedova, ki sta izšli v Parizu v francoskem jeziku; kniižico
Govor dr. Ivana Andresa, branitelja u Keresti-načkom procesu«; knjižico »Italija pruža ruku«; letak 'Izbnrnn naï'lja nad SDK u opštinskim izbo-rima« in žpnni Uo'edar Soča« za 1937 leto
—	Veliki, vaakn leto običajen kramarski sejem na dan sv. Antona 17. januarja se vrši to leto v (iuštanju v nedeljo, dne 17. januarja 1937.
—	Lovci I Danes ob pol 9 zvečer družabni sestanek ljubljanskega lovskega društva s predavanjem pri Mikliču na Mnsarykovi cesti.
Sovenskn dijaHka ladruqn r Prattl, ki zdru-ilrjo v«e ,slovenske študente. Stud ira loče na visokih So. lah v Pragi, sporoča odbor izbran v decembru minulega leta: i.rodsod, Kovač VI!ko, iiodpredsed. Doberšek M irk. tajnik I. Vutvlar Karel, tajnik 11. llasliunčl« Sigi, blagajnik I. Jur*№ Slnnc, blagajnik II. Franke Ivan, arhivar I.avronfllč Marko, odbornik Polhar sle. fmn, rrvl7.or.le Skalar Vranjo in Humek IJnlsi. Pro. slino s]ovrii#>» Javnost, da liani tudi v IkhIočc ohrani svojo nnMo/ieuoM ter po svojih ino"eh podpira naše druStvo. Glavni namen SHZ Je s.krlieti /n gmotno i« kulturno potrebo članov, katerih večina Je radi ne.no. I polnosti naAlh Sol prisiljena, da Študira v tnl'nl. Po-I sobno so obračamo nn one. ki so v svojih dijaSkih I letih niivali pomoč zadruge ali bili njeni člani. Odobr.
Ljubljana
I Nagla smrt pri delu. Včeraj |x>|ioldne se jc zgrudil v Zupančičevi gramozni jami na Linhartovi cesti neki delavec, ki je sejal tam pesek. Delavcu so priskočili na jiomoč njegovi tovariši, ki pa so takoj ugotovili, da je umrl Sla kraj dogodka je j>rišla |x)licijska komisija in sicer policijski zdravnik dr. Lužar in policijski uradnik g. Florjan. Komisija je ugotovila, da je delavca med delom zadela srčna kap ter jc odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Delavec je 55 letni Albin Petelinšek iz Most, Zvezna ulica. Petelinšek je bil oženjen ter zapušča tri otroke, ki j>a so že odrasli.
I Razstava Božidarja Jakca podaljšana do nedelje 10 t. m. V nedeljo ob 11 dopoldan jc tudi zadnje vodstvo. Vodi B. Jakac sam.
1 Akademska služba božja pri frančiškanih. Ker se z 9. januarjem končajo božične |)očitnice, bo v nedeljo 10. t. m. ob 11 redna akademska služba božja pri 00. frančiškanih. Vsi pevci in pevke se zato zanesljivo udeležite pevske vaje v soboto zvečer ob 0 in v nedeljo ob 10
I Vihravo vreme. Prvi dnevi so nam letos prinesli zmeren mraz. Najnižja temperatura je bila —10 stopinj Celzija. V torek pu je nastopil preobrat. Dolgo časa sta se tepla mrzli sever in mokri jug. Sveti Trije kralji so nam prinesli dež. V gorah je močno snežilo in celo višji kraji so bili pozdravljeni z novo, tnnko snežno odejo. Tako je snežilo v krajih od Rakeka proti Logatcu. Danes pa je bilo prav čudno vreme Zjutraj in dopoldne tojilo in oblačno. Pojioldne je izza oblakov celo posijalo na mesto solnce
1 Kino Kodeljevo igra danes pevski film »Idol opere« s tenoristom Ninom Martinijem in »Arliste : s Harry Pielom.
1 Posestnike novih hiš vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo 1(1. t. m. ob 10 dopoldne v novi frančiškanski dvorani, vhod iz pasaže v Frančiškanski ulici. Poročali bodo delegati, ki so bili z deputacljo v Belgradu, zato pričakujemo polnoštevilno udeležbe. Vabimo tudi posestnike novih hiš, ki niso člani našega društva. — Odbor.
1 Slovenski trgovski potniki zborujejo. Na praznik Svetih treh kraljev dopoldne so v Trgovskem domu zborovali trgovski potniki in zastop-niki. Le pičlo število zavednih trgovskih jiotnikov se okle|)a svoje organizacije, ki pa so ji oblasti in javne kor|)oracije naklonjene in ki je že dosegla lepe uspehe za ves stan. Zborovanje je vodil dolgo-letnik predsednik g. Janko Krek, ki je pozdravil odlične zastopnike, tako predsednika Merkurja« dr. Windischerja, predsednika ljubljanskega Zdru-ežnja trgovcev g. Sossa in tajnika Šmuca, tajnika Zveze trgovskih združenj za Slovenijo g. Gornika. Zastopnika Zveze pomočniških zborov in Združenja trgovcev v Sloveniji g. Sitarja in druge. Spomnil se je umrlih dveh članov, obenem pa je apeliral na večjo stanovsko zavednost trgovskih potnikov. Tajniško poročilo je podal g. ftturm, ki je posebej navajal resolucijo trgovskih |iotnikov iz Slovenije, ki jo je g. Krek izročil odločujočim činiteljem. Resolucija se nanaša na zahtevo po olajšavi voznih tarif za potnike, proti dotoku inozemskih, zlasti židovskih jwtnikov, dalje zahteva resolucija zaščito domačih delovnih sil, kontrolo nad poslovanjem tujih podjetij, državni uradi in oblasti naj naročajo le pri domačih tvrdkah in končno zahteva, naj se socialno zavarovanje in pa nameravani zakon o minimalnih mezdah raztegne tudi na potnike. Pograjal je neko hranilnico, pri kateri imajo potniki naložen svoj sklad, ki pa noče za dve vdovi izplačati niti posmrtnin, niti izdati knjižic. Končno je tajnik poročal, da je pod sedanjo vlado tarifni odbor v načelu pristal na 13 letno željo trgovskih potnikov po olajšavi 1111 železnici. Potniki so se odločili za sisteni legitimacij s 50% pojnistom. Blagajniško poročilo je nalo podal g. Gril, nakar je bila odhoru izrečena razrešnica. Soglasno je bil nato izvoljen celotni dosedanji odbor z g. Krekom na čelu. Le v razsodišče sta bila izvoljena na novo g. Klajnšek in Cesnik. Občni zbor trgovskih potnikov je izzvenel v zahtevo, naj v naši domovini kupčujejo in ponujajo blago le domači potniki, ne pa pritepeni tujci!
I Ogenj v Idrijski ulici. Snoči okoli pol 6 so bili mestni poklicni gasilci poklicani v Idrijsko ulico, kjer se je v hiši št. 9 vnelo podstrešje. Ogenj je nastal v podstrešnem etanovanju dvonadstropne hiše, ki je last g. Tilke Gne/.dove, stanuje pa tam dimnikarski mojster Rihard Kernc. Ogenj je nastal radi prerazgrete pečice — gašperč-ka. Vnelo se je tramovje in bližnje lesene stene. Oasilci so prihiteli z motorno brizgalno in z lestvami. vendar so mogli ob jjomoči stanovalcev pogasiti ogenj z nekaj škafi vode. Skoda znaša okoli 1500 Din.
t XIII. prosvetni večer, ki bo danes ob R v ve. randm dvorani hoteln Union jo posvoSan zanimivostim in naravnim lepolniu severno Ainorilke. G. predavatelj prof. dr. Ivan Knific bo pripovedovali v svojih iitiislh, katero si .io nabral 1111 dvomesečnem pi Hov itn Ju križem Amerike, Njegovo besede bodo s|»roniJjuilc ккЈорШпо sliko katere jo isti predavatelj prinesel м seboj. Na le zanimivo predavanje oiioziirjamo p. t. obf.linetvo, zlasti pa vabimo bivše gojence Ir/. SkoFov. zavodov, da se prdnvanje udeleže v čim vočjem Številu. Prodprodaja vstopnic v Prosvetni zvozi, s od oži 3 Din, stojišč« 2, za di.iako 1 Din.
1 Prosvetno društvo 'Ljubljana'. mesto. Drcvi ob S jo v lovski sobi hotelu Metropol rodni sestanek vsega člamstva. Predava g. prof. Janko Mlakar, l'an t. jo in dekleta pridite lmlnoštevilino lin točilo!
1 Kn1mr.1l,-i otoki so pokrajinsko Izredno lop kos našo zemljo. Kazen toga so pa posebno zanimivi radi svojih prebivalcev, katerih stara kultura Jo deloanu So ohranjena. Posebnost, lui so krasne podzemske pa-lačc v vulkanskih skalah teh otokov, O vsem tem «e linsto lahko sami prepričali na predavanji! g. dr. D. J. Wolfota, vodjo afriškega oddelka na dunnijsikom etnološkem muzeju, kii 1m> v Delavski zbornici v torek, 12. t. in., ob 20. Prirodoslovno društvo vabi na čim StevilnelSi posot svojo loloSiifo XI. prirodilive.
I Podporno tadrniia drinvnih policijskih name, Učence v iv upokojencev dravske banovine r Ljubljani pridedi lotos svojo ohl*n|no let,110 dobrodelno prireditev pod pokroviteljstvom bn 1 in gosi>oda Mnirkn dr. Natlačena dno !>. januarja 19,17 ob 21 v vseh prostorih Sokola Tabor.
1 Saleiljnnska prosveta nn Kodri jevem iinn dre v I o'h ft v prostorih Fantovskega kroftkn svoj redni lotili občni zbor V«! čla.ni vabljeni!
1 \'očno službo 'ni"in lekarne: dr Kmet, Tyrfiovn cesta II: mr. Trukoc.y ded.. Mmt.nl trg I ni mr TTstar, Sol 011 b nego v a ulica 7.
Prihodnji koncert v nmli Fllharmonlčnl dvorani bo v ne'ok, dne Ift. t. m. oh 20. Ta večer liastorvi čelksl. Slavku Popov, i-i |n koticcrtlml v veliki FH. harmonični dvorani /.nameniti pianist Aleksander Bo. rmvs-ki. Podrobnosti slede.
Е|и1*1£сш&кгт (fleUnlillf
.........................
ni?\M* - Zaretpli 0I1 20
Pelek. 8. januarja: Zaprto. Sobota. !l Jnnnnrja: Kom.lin vel jo Rod A. Nedelja, Ul Janiinrla oli l.i: Iti-poster. Mlndinwka i>rod-sluvn. t/ven. //ilp.alio ceno ml •'!) Din navzdol. Oli 20: Xn ledeni ploUčl. T7,v, 11 Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPKRA - Znčptpk ob 20
Petek, 8. миншгјн: Zaprto.
Solmi a, !». laniinrja: Itnvnničinn Proinlerskl abonma. Nedelja, 10. innunrja oh 13: .Udu Gosi.,vanje leno. rista eosp, dr. Adriaua. Izven Zilltane eenc od 3li Din navzdol. - (>|i ju- pr\ treh madeukah izven zn.tlane cene o<l 30 DI11 navzdol.
Maribor
m Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je treba do 15, januarja plačati takso za vse stalne objave in reklame, takso za biljarde in takso za otvorjene tekoče račune. Do 31. januarja je treba plačati takso za pravico točenja pijač in prvi četrtletni obrok dopolnilne prenosne takse. V I. četrtletju dospe 1. I 37. v plačilo I, četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka nn neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Te obroke je treba plačati do 15. februarja. Davčni zavezanci splošnega davka na posl. promet morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za IV. četrtletje 1936 najkasneje do 30. I. 1937.
m Premifera v mariborskem gledaliiču. V soboto zvečer vprizorijo v mariborskem gledališču 2igonovo dramo »Kadar se utrga oblak«, ki je eno najmočnejših sodobnih slovenskih dramskih del.
m Slepar z gasilskimi pečati. Lansko leto se je pojavil neznan slepar ki je pri raznih mariborskih trgovcih z naročilnicami gasilske čete v Kam-nici nakupoval razno blago. Goljufijo so trgovci odkrili šele, ko so zahtevali od gasilske čete plačilo, katerega pa je ta odklonila, ker ni ničesar naročila. Ugotovili so, da so pečati na naročilnicah bili ponarejeni. Slične goljufije so se za praznike zopet pojavile. Neznanec se je pojavil v dveh večjih mariborskih žganjarnah in naročil za kamniške gasilce večjo količino žganja in likerjev, češ da ga četa rabi za proslavo. Po praznikih se je »kupec« zopet pojavil v Perhavčevi žganjarni. G. Perhavec se je čudil veliki potrebi kamniških gasilcev po žganju in se je o tej stvari telefonično informiral pri predsedniku gasilske čete, ki je začuden izjavil, da gasilci tudi prvič žganja niso naročili. Trgovec je po tem odkritju takoj obvestil policijo, ki je goljufa aretirala. Nepridiprav je svoja grešna dejanja priznal.
m Otrok padel v lonec vrele vode. V hiši delavca Franca Štruca v Printovcu v občini Sv. Kun-gota se je dogodila usodna nesreča, katere žrtev je postal 18 mesečni delavčev sinček Adolf. Fantek je kobacal po kuhinji in dospel do lonca z vrelo vodo, ki je bil postavljen na tla v bližini peči. Malček se je nekaj časa motil z loncem, kar naenkrat pa je padel vanj in pri tem dobil hude opekline. Otroka so takoj spravili v Maribor, kjer so v neki lekarni kupili zdravilo proti opeklinam. Po po-vratku domov pa je otrok vsled hudih opeklin kljub zdravilom umrl
m Sled za vlomilsko tolpo, ki je strahovala v zadnjem času okoliške podeželske trgovce, so bržkone odkrili tezenski orožniki, ki so že dolgo opazovali nekega sumljivega moža s Pobrežja, ki se je pogosto z velikimi zavoji vozil v Zagreb. Napravili so mu hišni obisk in našli celo zalogo raznovrstnega blaga, za katerega ni videl povedati, odkod ga ima. Orožniki so še izvršili preiskavo v seniku neke gostilne, kamor je možakar večkrat zahajal. Tam so našli vrečo z 20 pari novih čevljev. Orožniki so možakarja v osebi nekega 32 letnega A. P. na podlagi teh najdb aretirali, vendar zaenkrat še vse taji. Gotovo je, da vse blago izvira iz raznih vlomov in da ga je prejemal od vlomilske tolpe in ga nato prodajal v Zagreb.
m Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrl zasebnih Jože Klampfer, v Prešernovi ulici na Pobrežju pa 25 letna lov. delavka Antonija Klampfer. Nai počivata v miru!
m Občni zbor Združenja mesarskih in klobasi-čarskih mojstrov se bo vršil v nedeljo 17. t. m. ob 13 v hotelu Orel,
m Srebrno poroko ie obhajal na praznik svetih Treh kraljev g. Štefan Job, zvaničnik davčne uprave v Mariboru, s svojo ženo Justo, K jubileju našo čestitke!
m Izdane in izbrisane obrtne pravice. V mesecu decembru preteklega leta je število mariborskih obrtnikov naraslo. Izdanih je bilo 12 novih obrtnih pravic, izbrisanih na 9.
m Mariborski Fotoklub priredi svoje prvo predavanje v soboto 9. januarja v klubskih prostorih v Narodnem domu. Predava g. Karlo Kocjančič iz Ljubljane o problemih moderne fotografije. Vstopnine ni.
m Občni zbor gasilske čete v Studencih. V
sredo so imeli studeniški gasilci svoj občni zbor, na katerem so odborniki polagali bilanco svojega triletnega dela Dohodkov ie imela četa okoli 29000 dinarjev, izdatkov pa 22.000 din. Gasilska četa vrši tudi samaritansko službo in je nudila prvo pomoč 133 osebam Četa je sodelovala pri gašenju 12 požarov Na obenem zboru so bile podariene častno diplome društvenim dobrotnikom g. Turnšku, g. Harlbergerju, ge. Fridau. g. Omolecu ter 14 članom čete za požrtvovalno delo. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik in poveljnik: Kaloh, tajnik Schreiber, blagajnik Omulec, orodjar Letnik, poveljnikov namestnik Majhenič, pregledniki: Pušnik, Šegula, Pezdiček, Lešnik, nadzorni odbor Krištofič. Kirbiš in Sorel.
m Požar. Na gospodarskem poslopju Martina Tamše v Vrhah je izbruhnil požar, ki je poleg poslopja upepelil večje množine sena, slame in detelje, razno gosoodarsko orodje in 5 kokoši. Škoda znaša 42.000 din. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen.
m Nezgode in nesreče. V Grajski ulici je znan kolesar vsled neprevidne Aagle vožnje podrl 13 letno učenko meščanske šole Justino Medved, ki je pri padcu razlila večjo množino mleka, sama je zadobila le lažje poškodbe. Na Meljski cesti je šofer zavozil v svojim luksuznim vozilom v neko ograjo in pri tem poškodoval tovarniško delavko Terezijo Rancinger. Šofer jo je takoj naložil na avto in jo odpeljal v bolnišnico. Na Pobrežki cesti se je nek osebni avto vsled poledenele ceste zadel v mestni avtobus in se pri trčenju nekoliko poškodoval. večje nesreče ni bilo.
MarlbrciN к|1еШш
.....................................
Potok. 8. januarja: Zaiprfo.
Sobota. П. januarja ob 20: Knrlar se utrnn oblnk Prc. mlern. Ulokl.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 11. januarja oh 20: Kodni se utrga oblnk. Gostovanje 'Narodnega gilcduli«a iz Maribora.
Jugoslovanska knjigarna v UuMjanl
Rares, Im Liehte dpr Ewlgkeit. Auegevvaiilte Hir-tonworte, Prediglen, Ansprnchen und Briefr. 221 strani, nevez. 37 Din. Reghoff, Kinkehr. V0r-tiSge filr Kinkehrtage. Slandesvortltere filr Frauen, Mfinner und Jungmlinner. 191 strani, полек. 40 Din. Brfiggnr, In Jesu Oeistp. Predigten filr kathollsehe Christen von honte. 158 slrani, nevez. 30 Din. — Donders, Christus Botsehaft. Prediglenenhvtlrfe dureh das lleilige Jnlir dor Ki relie. 390 strani, vez. 85 Din. — Pomor. I>ie pwlgen Sternp. Zcitprpdig-ten zur religiosen Hesinnung. 108 strani, nevezana 80 Din. — Gross. Ta nt 11 in ergo .SaiTiiinontiiin. Die Eucharistie und ilire Ausstrahlung itn Leben der Ordensfrau. 159 strani, vez 39 Din. — (Iross, Tipf-katliolisehes Leben. Ein Zvklus eueharistiselier Vortrlige, 100 strani, vez. 39 Din .— Gross: Inner-lielier Katholizismiis. Ein Zvklus relmioser Vortrlige. 222 strani, vez. 42 Din. —
Stev. 5.
ST.OVENF.C* dne S. januarja 1937
•^trrtp S
zbornice TOI obsoja postopanje predsednika Jelačina
Nadal;evanjet decembershe plenarne seje za TOI — 34 od 62 zborničnih svetnikov proti
postopanju g. Jeiačma
Ljubljana, 7. jnnuarjn 1037.
Konstituiranje odsekov
Danes dopoldne so bile v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo sejo njonih odsekov. Na sejah odsekov so najpreje izvrSili konstituiranje odsekov, nato so odseki izvolili svoje zastopnike za finančni odsek in nadzorstvo, potem pa so prišle na vrsto druge točke dnevnega reda.
Obrt
Tako se je seslal dopoldne obrtni odsek, ki si je izvolil za predsednika g. Ivana Ogrina, za podpredsednika pa g. Miloša Hohnjeca. Za finančni odbor je predlagal obrtni odsek kot svojega zastopnika gg. Ivana Šimenca in Miroslava Urbasa, v nadzorstvo pa g. Jakoba Zadravca.
Trgovina
Na seji trgovskega odseka je predlagal g. Ivan Jelačin za predsednika tega odseka g. Perila Pin-lerja, toda Jelačinov predlog je propadel, ker je stavil g. Fazarinc predlog, da naj se za predsednika izvoli g. Albin Smerliolj. V resnici je dobil g. Albin Smerkolj 9 glasov, g. Pintar pa 7 glasov in je tako propadel kandidat g. Jelačina, kar je zelo značilno. Za podpredsednika tega odseka jo bil izvoljen s 14 proti t glasu (1 glas je bil neveljaven) g. Maks Cukala. Nadalje jo trgovski odsek sklenil predlagati zborničnemu plenumu v finančni odbor gg. Antona Fazarinca in Forda Pinterja, v nadzorstvo pa je poslal g. Edmunda Kastelica.
Industrija
V	industrijskem odseku jt; bil izvoljen za predsednika g. Rihard Skubec, za podprodsednika pa g. Karel Ceč. V finančni odbor sta bila delegirana gg. Anton Krejči in Stane Vidmar, v nadzorstvo pa g. dr. Ciril Pavlin.
Gostinstvo
Za predsednika gostinskega odseka je hil izvoljen g. Ciril Majcen, za porlpresednika g. Josip Verbič. V finančniodbor pride g. Miro Peterlin, v nadzorstvo pa g. šerec Josip.
Na vseh sejah odsekov je bilo izvršeno konstituiranje, delegiranje v finančni odsek in nadzorstvo. Nato so pa člani kluba v zbornici podali naslednjo izjavo, katero je prečital v industrijskem odseku g. Anton Rojina, v trgovskem g. Fazarinc in v obrtnem g. Kavka:
Obsodba postopanja g. Jelačina
Izjava članov kluba
V	smislu § 1. zborničnega poslovnika se izvrši izvolitev zborničnih podpredsednikov in zborničnih odborov v isti seji. V isti seji določi zbornični svet tudi vrstni red zborničnih podpredsednikov. Za dan 18. decembra sklicana seja ni bila končana, marveč samo prekinjena z namenom, da so z istim dnevnim redom nadaljnjo. Dnevni red to seje je po poslovniku točno določen. Dokler ta dnevni red ni izčrpan, so ne morejo postaviti na dnevni red isto sejo drugi predmeti. Z ozirom na določil» § 1. poslovnika smatramo dnevni red kakor ga jo predložil g. predsednik za današnjo sejo. za nezakonit. Sodelovali smo pri izvrševanju današnjega dnevnega reda, kakor jo bil predložen za odseke do točko tretjo, ker so te točko po naši sodbi v skladu z § 1. poslovnika. Od te točko daljo no moremo toč sodelovati v odseku, dokler no izvrši plenarna seja po § 1. poslovnika določene naloge.
Po tem so bile seje odsekov prekinjene in z veliko zamudo se je začela plenarna seja.
Plenarna šefa
Po lom uvodu se je najprej oglasil k besedi g Ciril Majcen, ki je podal v imenu gostinskega odseka naslednjo izjavo, katero je odobrilo vseh 10 članov lega odseka:
Tudi gostinski odseb graja predsedwhovo pos'opanje
> Gospod predsednik TOI je sklical 29. decembra predsedslveno sejo, ne da bi na to sejo povabil kateregakoli zastopnika gostinskega odseka, čeprav
je bilo to v smislu sklepa plenarne seje z dne 18 decembra dolžan storiti. V tem postopanju g. predsednika ne vidimo le kršitve poslovnika, ker je sejo predsedstva sklical preje, prodno se jo predsedstvo konstituiralo, temveč so bili člani toga odseka kot zastopniki vsega gostinstva dravsko banovine od vsega početka noosnovano iu popolnoma po nepotrebnem zapostavljeni proti čemur protestiramo.
Za g. Majcenom jo podal v imenu 'J4 članov kluba izjavo g. Anton Rojina kakor sledi:
Večina zbornice proti g. Jelačina
Zbornični proračun
Danes popoldne so zbornični odseki obravnavali tudi zbornični proračun, ki izkazuje za leto 1937 zmanjšanje izdatkov za okoli '200.000 dinarjev in o katerem bo jutri razpravljal zbornični svet.
Na zadnji nezaključeni plenarni seji tega doma je bilo sklenjeno, da se k sejam prezidija vabi tudi nominiranega predsednika gostinskega odseka g. Majcena. Ugotavljamo, da se predsednik g. Jelačin tega dogovora (sklepa) ni držal.
Ugotavljamo tudi dalje, da je g. predsednik Jelačin kršil poslovnik s tem, ker je za danes sklical odsekove seje in stavil na dnevni red točke, o katerih bi morali predhodno razpravljati za to določeni odbori. Ti odbori pa so se konstituirali šele danes. Ugotavljamo, da je g. predsednik kljub opozorilu, da postopa nepravilno, to storil.
Ugotavljamo, da so se pošiljali oblastem važni akti, ki bi vsekakor morali biti preje dani v ki je najboljši mesec. 942, novembra t035 939 pretres kompetentnim odsekom. Prav tako ugo- | milij>. Izdatki pa so znašali samo 885.5 milij. din tavljamo, da so se reševali važni akti, ki bi tudi morali biti preje dani v pretres pristojnemu od-
Pogajanja s francoskimi upniki. Francoski listi poročajo, da bo dne 10 'anuarja prišel v Pari? delegat jugoslovanske vlade, da «e bo porazgo-voril z zastopniki francoskih lastnikov naših papirjev o raznih .spornih točkah glede kuponske službe naših posojil. Glavne sporne točke se tičejo izplačilne valut, ker zahtevajo Francozi Poin-carejeve franke, kar pravijo, da ie v p'j,odbi. nadalje pa se že začenjajo raz.jovori, kako bo oktobra, ko preneha veljati sedanji epora/.um ki je bil &klcn:cn samo za dve leti: od oktobra 1935 do oktobra 1937, dočim je prejšnji valjal tri leta (1932 1935). Končno pa je treba v zvezi z novo francosko davčno zakonodajo uredili tudi nekatera davčna vprašanja.
Vloge francoskih hranilnic. V letu 1936 eo bili dvigi iz francoskih hranilnic večji kot vloge za 2.905.3 milij frankov iti so se vloge skupno zmanjšale (ne računajoč ohrcslil na 34.145 milii. frankov.
(Davčna uprava za mesto Ljubljana poziva za vložitev prijav za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini v smislu čl. 1 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 21. 6. 1929 in pravilnika k temu zakonu. Dopolnilni davek k zemljarini se zniža samo pod sledečimi pogoji: t. da se davčni zavezanec bavi s kmetijstvom: 2. da obdeluje svoje posestvo sam ali s člani svoje rodbine; 3. da šteje rodbina takega davčnega zavezanca več kot 5 članov; 4. da dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5000 din in 5. da predloži ' v odrejenem roku prijavo na predpisani tiskovini. V smislu omenjenega zakona sc ne smatra za člana hišne zajednice. 1. osebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne pa se ne smatrajo osebe, ki od-'.ш^.аимшмнопшивпшашашсишип služujejo vojaški rok, ki se šolajo, uče obrta, zdra-,	«v • ■ «t	' v''° 'n s''-n°: osebe, ki se bavijo poleg kmetij-
Vcllk dotok drz, dohodkov stva z .indllslrii0.' trgovino ali kakim drugim poslom, ki se zanj plačuje pridobnina; 3. osebe, ki V novembru so bili državni dohodki prav ; so v javni ali privatni službi; ! žene in otroci oseb, znatni ter so znašali 967.4 milij. Din (okotobra,
; omenjenih v točki 2. in 3.; 5. domača služinčad in
Plenarna seja zbornice z dne 7. t. ni. je pravzaprav nadaljevanje plenarne z dne 18. decembra, ki je bila prekinjena radi doseženja sporazuma glede vrstnega reda podpredsednikov z ozirom na zahtevo obrtnega odseka, naj bo prvi podpredsednik iz njegovih vrst.
Predsednik g. Ivan Jelačin je ugotovil, da je današnja seja nadaljevanje prejšnje seje in je predlagal naslednji vrstni red podpredsednikov: 1. podpredsednik iz obrtnega odseka, 2. iz industrijskega, 3. pa iz trgovskega odseka, 4. podpredsedniško niesto pa naj bi pripadalo gostinskemu odseku, za kar je pa potrebna še izprciuemba statutov zbornice.
seku, pa niso bili dani.
Ugotavljamo, da je ob priliki zadnje predsed-stvene seje, ki ni bila sklepčna, član predsedstva g. Ogrin g. predsednika Jelačina na to opozoril. Nesklepčna seja, neveljavni sklepi.
Ugotavljamo, da je ob priliki zadnje predsed-stvene seje predsednik g. Jelačin rabil na naslov pripadnikov današnjega režima tako nekvalificirane izraze, da je velikemu številu članov tega doma nemogoče iti preko teh žaljivk.
Ugotavljamo, da je g. predsednik Jelačin delegiral samovoljno na razstavo obrtnikov v Kočevje g. Rebeka, ne pa predsednika obrtnega odseka oziroma podpredsednika tega visokega doma.
Takšno samovoljno postopanje in ravnanje najvišjega predstavnika tega doma gotovo ni v prilog slovenskemu gospodarstvu.
Proti tako samovoljnemu postopanju in ravnanju g. predsednika Jelačina odločno protestiramo.
Ugotovitev g. Fazarinca
P» Mi izjavah je dobil besedo (udi g. Anton Fazarinc. ki je na kratko ugolnvil važno dejstvo, da sc je tem izjavam pridružilo 31 zborničnih članov in ugotavlja, da sc torej i delovanjem iu taktiko predsednika g. Ivana .lelačina ne strinja 31 zhoruičnihi svetnikov, kar jc pomenljivo. (K temu nam jc pripomniti, da šfejo zbornica skupno (12 članov in da tvori 31 članov torej	i večino,
na katero so pa g. Jelačin noče ozirati.)
G. Jelačin ne da besede niti podpredsedniku g. Ogrinu !
Nato jc g. Jelačin v daljšem govoril repliciral na izvajanja pred govorni kov, vendar se pa izjave g. Fazarinca skoro ni dotaknil. Ko jo zaprosil za besedo tudi zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin, se je zgodilo celo, da mu g. predsednik ni hotel dovoliti besede. Pač pa je čutil potrebo ponoviti svojo staro lajno in vplesti v svoj govor g. bana in ministra v p. dr. Kulovra, pa menda šo ves vesoljni tabor svojih nasprotnikov vsevprek.
Po tem poteku plenarne soje, ki je jasno pokazal, da večina zbornice ne mara sodelovati pri metodah g. Jelačina, je bila z aklamacijo izvršena volilev zborničnih podpredsednikov in so bili izvoljeni:
Konstituiranje
predsedstva
za prvega podpredsednika g. Ivan Ogrin, za drugega podpredsednika g. Rihard Skubec in za tretjega podpredsednika g. Konrad Elsbacher. Sporočeno je bilo tudi konstituiranje odsekov ter je zbornični svet soglasno odobril predloge odsekov glede sestave finančnega in nadzorstvenega odbora.
in je bil tako izkazan presežek dohodkov v znesku 90.9 milijonov din (če upoštevamo neizplačane obveznosti v znesiku 0.2 milij. din).
Skupno so drž. dohodki od 1. aprila do 30. novembra lani znašali 6.786.1 milij. din (t. j. 98.6",', proračunske vsote), izdatkov pa je bilo izvršenih za 5.892.9 milij. (85.6% proračunske vsote), h katerim pa je prišteti še 154.1 milij. din neizplačanih obveznosti, tako da je bilo angažiranih izdatkov 6.047.1 milij. din.
Nova sanacija bratovshih skladnic
7.c lani so naši strokovnjaki opozarjali, da tudi druga uredba o sanaciji bratovskih skladnic tie prinaša rešitve vprašanja in da bo moralo nujno priti do nove uredbe o sanaciji. To se je sedaj izpolnilo in poročajo iz Belgrada, da je že gotov predlog nove uredbe. Ta uredbi: naj bi «'opila v veljavo dne 1. aprila 1937.
Opozorilo
kmečkim dolžnikom
Navzlic raznim opominom dolžniki-kmetje pošiljajo podružnici Privilegirane agrarne banke v Ljubljani na njen čekovui račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani št. 10.250, prvo začasno anui-, telo v smislu uredbe o likvidaciji kmedskih dolgov brez potrebnih podatkov, kar povzroča podružnici veliko nepotrebnega dopisovanja. Ponovno poživljamo dolžnike-kmelc. da na hrbtu položnice, na srednjem delu, napišejo: ime, priimek in očetovo ime dolžnika, na katerega se dolg (>lasi, mesto prebivališča s hišno Številko, okraj, naziv in sedež upniške ustanove, kateri je dolžnik doslej dolgoval.
MLEKARSKO -01 0 V VZAME DRŽAVA.
skOFJI LOKI PKK-
V proračunskem predlogu za 1937-38 se nahaja tudi postavka skoro 800.000 Din za osebno in stvarne izdatke državno mlekarske šole v Škof ji Loki. Ta šola jo bila doslej banovinska 1рг jo zanjo bilo v banovinskom proračunu za 1930-37 določenih skoro 0.9 milij. Din. To pomeni, da bo velik del vzdrževalnih stroškov, predvsem osebno izdatke prevzela nase država, s čimer bo banovinski proračun razbremenjen v korist drug№ plodonosnih akcij za povzdigo kmetijstva.
Zveza trgovskih združenj jo imela dne 7. t- rn. v Ljubljani predsedslveno sejo, na kateri so člani predsedstva z obžalovanjem vzeli na znanje odstop predsednika g. Kavčiča, kateremu so se zahvalili za njegovo delo v prid trgovstva 1er je bilo sklenjeno, da so do občnega zliora Zveze ne izvoli nov predsednik, ampak da vodi posle podpredsednik g. Pinler. Kor pa podpredsednik g. Pinter ni «talno v Ljubljani, bo predsodstvene posle opravljal podpredsednik Zveze g. I'ranjo Škrbec.
nameščenci. Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znižanja, morajo vložili prijave na predpisanih obrazcih do 31. I. 1937. Prijave, ki sc bodo vložile po tem roku v naslednjih 15 dneh, se nc bodo upoštevale. Če se ta zakasnitev ne bo obenem z vloženo prijavo s posebno tehtnimi razlogi opravičila, pozneje vložene se ne bodo obravnavale. Prijave se morajo vložiti pri pristojni obiini, v Ljubljani pri mestnem poglavarstvu, na predpisani tiskovini, ki se dobi istotam. Vložiti mora prijavo zavezanec zemljarinc sam ali pa njegov zastopnik, ki pa mora prijavi priključiti tozadevno pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca izpolni prijavo tudi občina
f>o prosilčevi napovedi. Za resničnost števila članov lišne zajednicc, kakor tudi podatkov po točkah 1. do 5., je odgovorna, razen davčnega zavezanca, tudi občinska oblast (mestno poglavarstvo).
Borza
Dne 7. januarja 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je beležil angleški funt v Ljubljani 238 denar, v Zagrebu je ostal neizpre-menjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani neznatno popustil na 8.17—8.27, v Zagrebu pa jc nekoliko narastel na 8.1450-8.2450.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.50 blago
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.76 —12.96, v Zagrebu pa na 12.68—12.88. Za sredo januarja so v Zagrebu beležili 12.6250- 12.8250, za konec januarja 12.63—12.83, za sredo februarja 12.64 -12.84, za konec februarja 12.6250—12.8250.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2374.66—2389 26
Berlin 100 mark...... 1743.52—1757.40
Bruselj 100 belg...... 731.44— 736.51
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......212.71— 214.77
Newyork 100 dolarjev . „ . . 1304.76—4341.07
Pariz 100 frankov...... 202.56— 204.--
Praga 100 kron....... 151.93— 153.04
Trst 100 lir . . ..... 227.70— 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,305.693 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.3275, London 21.3775 Newyork 435.125, Bruselj 73.375, Milan 22.925 Amsterdam 238.20, Berlin 175.05, Dunaj 79.40. Stockholm 110.20, Oslo 107.40, Kopenhagen 95.40. Praga 15.25, Varšava 82.25, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.425, Buenos-Aires 1.3275.
Vrednostni nanirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 85—87, agrarji 49 51, vojna škoda promptna 376 -378. begi. obv. 68.50— 69.50, 8% Bler. pos. 86—88, 7% Bler. pos. 76- 77, 7% pos. DHB 91—92, Trboveljska 220 bi.
Zagreb. Drž. papirji: agrarji 49—50, vojna škoda promptna 374.50—376, begi. obv. 68.75 -69.50, 8% Bler. po». 86--87, T,r Bler. pos. 76—77 V/, stab pos. 85.50 bi. — Delnicc: Priv. agrarna banka 192— 195, Trboveljska 210—225, Gutmann 45—55, Našice 410 den., Danica 40 bi., Osj. livarna 160 den., Osj. sbidk. tov. 160-165 (1601, Vel. Bečkerek 68<l den.. Dubrovačka 270 den., Oceania 200 deti., Jadr. plov. 360 den.
Kulturni obzornik
Letošnje izredne knjige Mohorjeve družbe
O rednih knjigah Mohorjeve družbe smo že govorili, obenem z njimi smo napovedali tudi izredne knjige, ki se lahko dobe za doplačilo. Med te spada na prvo mesto slovenska izvirna knjiga
1. Narte Vellkonja: Naš pes. Str. 112. Mohorjeva knjižnica zv. 84 — ne zato, da bi po vrednosti prekašala morda prevode, toda prav zato, ker je izvirno delo ter celo zelo pozitiven donesek k letošnji, sicer tako revni književni žetvi, Velikonja je v zadnjem času zopet ziičel pisati. Največji uspeh pa ima gotovo tedaj, kadar poseže v sebi najbližjo snov: v otroško dušo. Njegove psihološke novele iz otroškega sveta so lik pred vojno in v medvojnih letih vzbujale pozornost pri čitajočem občinstvu in značilno je, da nosi prvi zvezek njegovih spisov prav izbor teh novel z naslovom »Otroci«. V drugih delih je hotel Velikonja preveč eksperimentirali z modernimi duhovnimi etrujami, toda tu je še vedno ostal naj-pristnejši. V zadnjih delih opažamo pri Velikonji, da postaja vsebolj samo hudomušen opazovalec, objektiven poročevalec dejstev, ki jih zavedno opisuje s trdno roko in z odrezanim stavkom, prečeslo anakolulom. Njegove manjše črtice v »Ziki« ali »Mladiki« pričajo o tem, kakor tudi njegove novele Iz bolniškega življenja. Moč opazovanja in plastičnega opisovanja je pri Velikonji velika, toda s to močjo izgublja obenem notranjo toploto ter smisel za notranji duhovni problem, za dramatiko notranjega dejanja, Vendar je ta zbirka »Naš pes« zrel in izredno posrečen, tudi
zaokrožen ciklus črtic iz družinskega, oz. otroškega življenja, ki ga Velikonja odkriva vedno v zvezi z domačim psom Belinom. Pri vsaki otroški avanturi je soudeležen Belin, ki spada tako tesno v družino, med te razposajene otroke, kakor otrok sam. Srečna zamisel, pri nas originalna, pa je tudi dobro izpeljana ter spadajo te črtice med Velikonjeve boljše stvari, po gledanju in opazovanju gotovo med najboljše, da.si ni včasih liste srčne toplote, kakor bi jo še želeli. Zato je branje nekako težko — pri čemer ima svoj delež krivde tudi trd jezik! — dasi so posamezni prizori naravnost klasično mladinski. Zopet nova psihološka — morda tudi avtobiografska — povesi o zorenju otroka do trenutka, ko stopi v gimnazijo. Posvečena pa je pesnikovemu pokojnemu bratu, ki je padel na vojski.
Izmed prevodov jc najvažnejši predelan prevod Slovencem že zelo znanega in nad silo priljubljenega romana iz otroškega sveta, namreč
2. Ch. Dickens: Oliver Twist. Prevel Oton Župančič. Mohorjeva knjižnica zv. 87. Ilustracije Georga Cruikshanka.
To je letos že tretji roman lega največjega angleškega pripovedovalca izpred stoletja, Ch. Dickensa: za Davidom Cooperfildom" in »Pikvi-kovci« jc zdaj Mohorjeva družba vnovič založila nekaj predelan prevod Oliverja Twista«, ki je prvikrat izšel pri Schwentnerju 1. 1911 1er je l že zdavnaj razprodan. Ze to je dokaz, kako priljubljeno branje je ta historija ubogega nezakonskega fantka, ki ga razmere in usoda pehajo od stann do slanu, dokler izmed tatov in verižnikov po dobroti ljudi zopet ne pride v dobre roke da postane človek. Težko je podati vsebino romana, ki je tako mnogovrsten, tako poln najrazličnejših epizod in drobnih opisov: treba ga je samo 'brali in zopet brati. In bralec ne bo spoznal samo, kakšen je Dickens, temveč tudi, kakš-
na je bila Anglija pred dobrim stoletjem, tedaj | ko je pisatelj prav s tem romanom dosegel, da J se je angleška socialna zakonodaja premaknila z mrtvega tira. Čeprav je Dickens obtoževalec razmer, je vendar njegovo pripovedovanje tako dobrodušno, jasno, tako sveže, verujoče v pravico in človeka, da vedno zmaga dobrota in srce, tudi ko mislimo, da jc že vse prepozno. Ta veliki mojster besede, opisovanja in humorja, treznega pomenkovanja, ta zreli človek velikega srca je Slovencem že tako ljub in domač, da bo pač vsakdo segel po tem novem romanu, zlasti še, ker ve, da ga je mojstrsko prestavil naš veliki pesnik Oton Zupančič, ki zopet enkrat po »Sleherniku gostuje v Mohorjevi družbi.
3. Willa Caîher: SUof nove Mehike. Prevel A. Anžič. Mohorjeva knjižnica zv. 85. Str. 218.
Ta misijonski roman iz Nove Mehike, ki nosi v originalu naslov -In smrt je prišla po nadškola« (pod katerim je znan v svetovni književnosti), je zanimivejši in literarno pomembnejši, kakor pa hi utegnil kdo «oditi na prvi pogled. Saj spada ta roman med enega najboljših moderne Amerike sploh, poleg lega je pa še globoko katoliški. Knii-ga ni v pravem pomenu roman, je bolj opis, podaja samo opis 25 lefnega misijonskega delovanja p. Janeza Marije Latour, francoskega jezuita, ter njegovega sobratu in pomočnika p. Jožefa. V toliko je ta povest zgodovinska 1er prinaša dejstva, ki sta jih omenjena doživljala. Toda pisateljica jc tem zgodbam znala vdihniti toliko živlienja. Orisali plastično mehikansko pokrajino ter prikazati toliko najrazličnejših usod, da je povest v resnici veliko umetniško delo, eno najboljših iz svetovne misijonske literature. Kako pretresljivo ie podana usoda zločinčeve žene Skejlsa, ki potem najde odrešenje kot delavka v samostanu! Kako živi in psihološko globoko oblikovani eo iipi takih župnikov, kot je n. pr. puntar Martinez. ki je goljufal na smrt obsojene in zanetil upor,
ustvaril razkol ter kupčeval s službo, ki io je nameni! svojemu bebastemu sinu! Človek vidi ob takih prizorih težave resničnega poslanstva, ki ga mora izpolnjevali resnični misijonar. Nadškof p. Janez Marija Latour je bil lak, ko je znal z vsakim prav govoriti ter je njegovo delo tudi uspelo: sezidal je ludi svojo katedralo, vidni spomenik svojega plodonosnega dela za razširjanje vere. Pravi spomenik pa mu je postavila šele pisateljica W. Cather s to knjigo, v kateri bo živel večno: umetniško pero je opisalo pot katoliškega misijonarskega delavca. V njej — in v svojem delu — bo živci večno.
4. Viljem Hey: Sto basni za otroke. Za slo
vensko mladino priredi! t A. Funtek. Mohorjeva knjižnica zv. 88 Str. 124.
Zc svoj čas je rajnki Funtek 50 teh nemških ftasni priobčil v Gabrščikovi -Knjižnici za mladino" (1895). Te in še novih 50, ki so ostale v rokopisu, prinaša zdaj Mohorjeva družba 1er jih poklanja naši mladini. Ileyevc basni eo veljale v nemški literarni zgodovini za klasične, kot take imajo svoj sloves, vendar so nam danes po okusu zelo daleč, tako daleč kakor eo našim malim otroške pesmi našega Stritarja, ki se ie pri Heyu gotovo učil. Te Basni« prinašajo j>ogovore med živalmi, pa tudi otroci, ter skušajo izluščiti iz vsega dober nauk, iz katerega se naj otrok nauči življenjske modrosti. Dvomim pa, da bi te basni, ki so prevedene v tekoči besedi enega naših najboljših prevajalcev Funlka, zajele tudi sedam* otroke, ki hočejo vse bolj živahnih in sodobnejših pesmi, več navdušenja in poleta. Toda uspeh na otrokih b o treba šele preizkusiti. Vsekakor pa so Smrekarjeve ilustracije, ki jih je veliko, izredno posrečene ter dajo knjigi pravi mladinski izraz.
To so letošnje knjige za doplačilo. Kakor vidimo, so pomembne za celotno slovensko književno stanje.
Japonska šolska mladina se uvaja v letanje z letali. Iinajo šolska letala, ki so jih kupili z denrjem, katerega so dobili za prodani štanijol od čokolade in cigaret. Zato pravijo šolskim letalom tudi
»srebrni letalci«.
Odlikovana ljubezen do bližnjega
V teh dneh so v Parizu poročali o razdelitvi tako zvanega »darila za čednost«, ki jih je dala »Académie française«. Vsako leto prejme to darilo nekaj moških in žensk iz vseh krajev Francije, ki so se posebno odlikovali z dobrimi deli. — Prav zanimivo je pregledati eeznam »čednostnih obda-rovancev«. Iz seznama epoznaino, kaj se dozdeva Francozom posebno čednostno in zares je dosti ganljivih izgledov dobrote in ljubezni do bližnejga, ki se na ta način pokažejo v pravi luči in so za zgled vsem prebivalcem.
Letos najdemo, na primer, med odlikovanci neko 16 letno deklico, Georgetto Dumont iz vasice Chevenoz na Savojsketn. Ko ji je bilo osem
»Gospod, če vam je slabo, ne smete gledati v vodo!«
Rešitev Nagradne križanice
Vodoravno: 2 in 97 Veselo novo leto želi vsem »Slovenec«, 17 pi, 18 polica, 19 dolina, 20 ko, 21 osi, 22 kazen, 24 etika, 25 KTD, 26 Oka, 28 nuna, 29 reka, 30 vse, 31 Škale, 32 napaka, 33 suita,
35	M. O., 37 Gal, 39 lat, 41 pes, 43 ep, 44 o, 45 Ela, 47 ara. 50 rž, 52 dem, 53 de, 54 up, 55 mah, 56 te, 57 igo, 58 neč, 59 nk, 61 ki, 62 il, 63 jež, 64 kal, 65 ie, 66 ej, 67 Nina, 69 Luka. 72 skok,
75	Vega, 77 ime, 78 Sadek, 79 pasat, 81 puh, 83 el, 84 sek. 85 krt, 87 tri, 89 red, 91 n, 92 jen, 93 dota, 94 reva, % maj, 97 glej 2 vodoravno.
Navpično: 1 spol, 2 Visoko, 3 epika, 4 sok, 5 elan, 6 lizm, 7 ocena, 8 ne, 9 od, 10 votek, 1) olika, 12 Lika, 13 ena, 14 taksi, 15
oktet, 16 Voda,
23 naprednjak, 24 era, 27 Albanija, 30 V. U., 31 Šmartin, 33 slamnikar, 34 akacija, 36 spona, 37 god, 38 lemež, 40 topol, 42 sel, 44 o, 46 Leo, 48 rakev, 49 ah, 51 Želimlje, 60 uš, 61 Begunje, 68 ne, 69 lak, 70 ud, 71 Korte, 72 sp.. 73 Karel, 74 os,
76	ep, 77 ion, 78 sani, 80 teme,, 82 hip, 84 sel, 85 kos, 86 tam, 87 trs, 88 Ivo, 90 dan, 93 dv., 95 av.
Rešitev nagradne križanice z dne 3. I. 1937:
Vodoravno: 1 božič, 6 oseka, 10 Pariz, 15 as, 16 Ezav, 17 ave, 18 goba, 19 ga, 20 bo. 22 bas, 23 omara 25 dež, 27 ar, 28 Irak, 29 Abo, 31 črt, 33 leto, 34 Cer, 35 Una, 36 bol, 38 alt, 40 pok, 41 led, 43 Amerika, 46 Rus, 49 osa, 50 milijon, 52 akt, 55 aga, 57 vas. 59 Aca, 60 pik, 61 čer, 62 teta,
64	hip, 66 kit, 67 delo, 68 ol, 69 Aras, 71 romar, 73 duh, 74 Ob, 75 do, 77 Fala, 78 Niš, 79 Peru, 81 na, 82 anoda, 83 cigan, 84 liker.
Navpično: 1 babica, 2 os, 3 že, 4 Izak, 5 Čas, 7 Samo, 8 Eva, 9 Kerč, 10 pod, 11 Abel, 12 Pa, 13 Ig, 14 zaroka, 21 orel, 22 bar, 23 oba, 24 ara, 26 žep 27 Atos, 29 Ana, 30 norica, 32 tla, 35 udav,
36	Bela. 37 Lija, 39 trak, 42 es, 44 mi, 45 ke, 47 uk, 48 kateda, 49 ogel, 50 mah, 51 nit, 53 telo, 54 grobar, 56 ata, 58 sir, 60 pir, 61 Čeh, 63 Arad,
65	peni, 66 kaša, 67 duri, 70 sla, 72 mig, 73 del, 76 cm, 77 f. o., 80 uk, 81 ne.
Rešitev kmečkega orodja v zlogovnici:
Čeber, jerbas, primež, osla, indika, cajnica, metek, kresilnik, ilovica, obuvalo, ognjišče, ravača, zdraha, ječmen, sleme, abranek, oselnik, terilo, ribez, lopata. — Če je prosinca mokrilo, bo grozdje slabo storilo.
ReSitev številnice:
Smrček, Blago, žica, vajeti, — Blagoslovljeno novo leto želi »Slovenec« vsem svojim naročnikom in bralcem.
Rešitev držav v zlogovnici:
Avstrija, Čehoslovaška, Estonija, Belgija, Illinois, Poljska, Anglija, Bolgarija, Švica, Potugalska, Alabama, Nemčija, Italija Norveška, — Veselo novo leto.
Izmed onih, ki so križanice pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek 7. januarja ob 3 popoldne sledeči izžrebanci:
1.	Bivic Vera. Ljubljana, Jegličeva cesta 10;
2.	Mak Jurij, rudar, Griže pri Celju;
3.	Ivo Robek, geometer, Slavonski Brod, Zrinj-ska ulica 19;
4.	Špendal Ivan, EberndorI, Koroško;
5.	Pleško Franc, dijak Zavoda sv. Stanislava, Št, Vid nad Ljubljano;
6.	Drenik Viktor, miz. pomočnik, Gaberje, p. Stična;
7.	Slaček Aleksander, dijak, Tezno, Cankarjeva ulica, Maribor;
8.	Ivan Šmid, Železniki 44;
9.	Gorkič Milena, Spodnja Šiška, Aleševčeva ulica 29,
let, je izgubila mater. Oče, ki ima majhno kmetijo, je ostal sam s šestimi otroki; izmed teh je imel najstarejši 12 let. Oče je bil invalid in prav slabotnega zdravja. Trudil se je, kolikor se je mogel, tudi fant je moral z njim na polje A doma? Kdo bi pazil na najmlajše in vodil gospodinjstvo?
Oče ie bil ves potrt. Mala Georgetta ga je nekoč dobila, ko se je jokal.
»Zakaj se pa jokaš?« ga je vprašala ker so, doelej plahega otroka, ganile očetove solze. Mahoma je razumela mala Georgetta, da bo z delom potolažila očeta.
Odslej je vsak dan zarana vstajala, šla v klet po drva. zakurila p>eč, šla po vodo, oskrbovala je mlajše, pospravila je vse in je dan na dan opravljala gospodinjska dela. Bila je za mater bratom in sestram in očetu prava pravcata gospodinja. Domači župnik je vse to sjx>ročil francoski akademiji, češ, »da je bil otrok komaj tako velik ko miza, ko je vodil že vse gospodinjstvo.«
Ko je mala dorasla šoli, je bila očetu še boljša pomočnica. Podnevi je bila na polju, zvečer in ponoči je s strojem šivala oblekice za bratce in sestrice.
Osem let je ta otrok 6 svojim gorečim delovanjem očaral vso vas. Vse je hvalilo njeno čednost, a ona sama se o sebi prav ničesar ne domišlja.
Neka gospodinčna Julie Babé je tudi prejela »odlikovanje za čednost«. Ta je prišla slej>a na svet. Njena edina tolažba v mladosti je bila glasba, ki se je kasneje z njo preživljala. Njeno družino je zadela huda neereča: v osmih tednih je izgubila očeta, brata, ki je skrbel dotlej za družino in mati je neozdravljivo zbolela. Ali naj obupa? Ali naj pusti svojo mater vnemar? Blesteče se je zablestela pred njo beseda: dolžnost. Veemii svojemu ugodju se je odrekla. Imela je priliko, da bi bila p>evka. Ni sprejela ponudbe, ampak se je vso posvetila materi, ki je bila radi bolezni priklenjena na svoj stol. Večkrat je prej v cerkvi pela in orglala. Tudi temu se je odrekla iz ljubezni do matere. »Slišala je,« je dejal govornik akademije, »drugačen glas v svojem srcu, ki se je nekoč oglasil na gori: »Blagor tistim, ki eo čistega бгса, ker bodo Boga gledali.«
Prav posebno dramatičen je slučaj Marije Bor-desoule. Leta 1893 je stopila v službo ruskega generala v Petrogradu. Morala je zlasti skrbeti za generalova bolno hčerko in v 12 letnem, požrtvovalnem delu ji je uspelo da je hčerko rešila bolezni. Kasneje se je hčerka poročila z nekim visokim plemičem in Marija ji je sledila. Ko je bila vojna, se je posvetila delovanju Rdečega križa. Nato je izbruhnila revolucija. Ponudili so ji. da more z drugimi Francozi vred oditi iz Rusije, a ona ni hotela zapustiti princese, svoje bivše varovanke, ki jo je vedno bolj ogrožala Ceka. Princeso so res kmalu zaprli. Marija ji je v ječo nosila živila in bila zmeraj v nevarnosti, da jo zasačijo. Ko ji je pošel denar, ee je upala celo prèd Ceko in ondi je dokazala, da se princezi godi krivica in res jo je osvobodila iz boljševiškega pekla. — Marija si še dandanašnji služi kruh, dasi je že v letih in skrbi tudi za nekdaj tako odlično plemkinjo Rusinjo. Ne |iozna drugega življenjskega dela, ko da olajša položaj tej ženi, ki jo je zadelo takšno gorje.
m
Poziv na španski »lonec«. General Quepo de Liano je za oni del pokrajin, ki so v rokah belih čet, odredil kuho jedil, ki dajo v eni posodi jed za vse kosilo in večerjo, tako zvani »lonec«. Na sliki je natakar neke španske restavracije s pozivom generala
»Ali si videl mojo lepio ženo?« »Ne! Ali imaš dve ženi?«
10. Fajdiga Marija, Ljubljana, Florjanska 8-1. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki eneomesečnega brezplačnega pošiljanja »Sioventa«.
Zračno brodovje rdeče Rusije
Angleški in francoski častniki so poleti 1936 prisostvovali vojaškim vajam v Rusiji. Vsi so eo-glasno izjavili, da je sovjetsko zračno brodovje jako napredovalo in je to mogočna bojna sila, ki je treba resno računati z njo. Za presojo zračnega brodovja Sovjetije je predvsem važna skrbnost za njeno dograditev. Kakor pravijo strokovnjaki, iina Sovjetija 4500 vojnih letal in 2000 jih je najmodernejšega kova. Ta zračna sila pa je nameščena na dveh različnih postojankah: na tronti proti Japoncem na evropskem zahodu, tako da je nemogoče, da bi bili druga drugi v p>omoč. Sovjelska Rusija meni svoje zračno brodovje uporabljali za ofenzivo, zato je med letali največ bombnikov — in sicer starejših, ki so precej počasni. Za obrambo japonskih napadov so dovolj urni, a za na evropska bojišča so prepočasni. To spoznanje je Ruse prisililo, da so začeli v vsej naglici graditi zračno brodovje. Ker }>a v Rusiji niso mogli dobiti vseh px)trebnih pripomočkov zanj, so se najprej obrnili na to plat.
V poslednjih letih se je Sovjetom posrečilo, da izdelujejo letala brez vsakršne jx>moči iz inozemstva. Doslej je bilo rusko zračno brodovje navezano na ponarejanje tujih aparatov, kar jih je jako oviralo. A ruska industrija se je tudi tozadevno osamosvojila in je napravila že vrsto najmodernejših tipov po|x>lnoina samostojno v svojih tvornicah. Izmed !?<*> bombmV-v ki so vsi eno'.rovnilci in iz kovine in :majo po štiri motorje, iz lei 1431 do l^z. i rta .u,,« je imela še nemške motorje, v drugo serijo pa so že vdelali močnejše ruske aparate. Ti aparati morejo povprečno na 2000 km daleč delovati, so pa jako počasni; najhitrejša vrsta leti z brzino 220 km na uro. tudi teža bremena, ki ga prenašajo, znaša pri teži 18 ton — samo 2 toni (bomb). V delu imajo vrsto boljših bombnikov; zlasti eden je izvrsten in ga inozemski strokovnjaki jako hvalijo. Ima razen štirih močnih motorjev po 1200 konjskih sil še neki motor »Hispono-Suiza«, ki poganja kompresorje onih štirih motorjev. Tehta 22 ton. deluje v območju 3200 km in leti z brzino 450 km na uro. — Razen tega ima rdeče zračno brodovje še 100 lahkih enokrovnikov iz kovine, ameriškega izvora, ki so jako priročni. Prenašajo štiri može in tri četrt tone bomb in letijo z brzino 380 km na uro v območju 1600 km. To vrsto letala izdelujejo kar na debelo; preizkušajo p>a še neki jako težki bombnik z veliko brzino in obsežnim letalskim območjem.
Najstarejši ruski bombniki so iz leta 1929 in še od prej; uporabljajo jih ob meji, na Kavkazu in v srednji Aziii. K*kih 1500 boinili letal pa raz-
kazujejo pri vojaških paradah, ki so v Rusiji jako priljubljene in ki navdušujejo ljudi za vojaštvo. A vojaški pomen teli letal so že druge države prekosile. — Tujec ee v Rusiji začudi, da imajo ondi razmeroma malo različnih letalskih tipov, kar pa izvira odtod, ker so aparate in motorje v zadnjih letih izdelovali v enotni letalski industriji, z imenom »Gavavioprom«. Poveljnik tega jiodjetja, Mihael Kaganovič, ni prav nič v zvezi s parlamentom in ni odvisen od finančnih sklepov. Svoje račune more sklepati popolnoma samostojno, eano z ozirom na vojaške jxitrebe. V tvornici št. 22 »Ga-vavioproma«, ki je v okolici Moskve, je zaposlenih zdaj 12.000 moških in žensk in izdelajo na leto po 350 do 400 bombnikov. »Gavavioprom« itna najmanj šest takih tvornic. Najmodernejša je v Gorkem (prej Nižnji Novgorod), kjer izdelujejo samo enosedežna bojna letala.
Največ težav imajo Sovjeti glede na letalstvo z delavstvom, ker jim nedostaje izučenega naraščaja. Zato bodo imeli zdaj tri velike zavode za iz-vežbanje letalskih inženjerjev in preddelavcev. V letalski šoli v Moskvi je zdaj 1200 dijakov. V treh velikih zavodih preiskujejo letala in |>roizvajajo vaje s poleti. »Cagi« ee imenuje aerohidrodina-mični zavod; »Ciam« je ime zavoda za preizkuše-vanje motorjev in »Viatn« zavodu za preizkušanje materijala. — Na letališču Šelkovo je jako moderen kemični laboratorij. Konstrukcijsko pisarno v »Ca-giju« vodi dolgoletni diktator letalstva, Tupolek, ki so ga izvežbali še nemški inženjerji; ta si je privzgojil dolgo vrsto prav spretnih inženjerjev. Cvet sovjetske mladine kar sili v službe rdečega zračnega brodovja. V osrednji letalski akademiji, ki jo je ustanovil še Trockij, se učijo piloti tri leta. Vsa sovjetska mladina ima priliko, da se priuči letalstva. Znano je že. kako gojijo šport 6 jiadali v zvezi s j>06ebnuni »padalnimi« četami.
V Sovjetiji so mnenja, da bodo v bodoči vojni največjega pomena ponočni bombniki, ki bodo otvorili vojno, ko bodo motili sovražnikovo mobilizacijo in razdirali važne zgradbe in postojanke v aeželi sovražnika. Bombnikom bodo sledile »mrtvaške čete«, ki bodo oborožene s strojnimi puškami, ročnimi granatami in razstrelilnimi snovmi — spuščale 6 padali na tla ali »vkorakale« s tanki in bodo, kakor pravijo rdeči letalci, — »bur-žujske generale |x>moriIe v njih posteljah.« — Večji oddelki lahkih tankov in motorizirana bojna sredstva bodo za hrbtom sovražnika, blizu bojne črte, povzročile zmedo in strah, medtem pa bo rdeča armada z množico ljudi in orožja, planila na sovražnika.
>Zmaj«, velikanski deset-motomi bombnik, ki so ga zgradili v Inglewodu, v Kaliforniji. Pravijo, da je najmodernejši bombnik eveta in čeprav bi ga krogle jweluknjale, bi še deloval dalje.
Espéranto
Uspehi esperantistov v letu 1936.
Esperantski kongres v ministrski palači. 9.
esjperantski kongres, ki se je vršil v Rio de Janeiro, je zboroval v ministrski pialači, ki jo je dal na razpolago minister za zunanje zadeve g. Ma-cedo Soareš, ki je tudi osebno prisostoval kongresu. Na njegovo pobudo je ministrstvo izdalo tudi vodnik v esperantskem jeziku. Kongresu na čast je brazilska pošta izdala posebne znamke z esjjerant-skim tekstom.
Japonski učenjaki uporabljajo espieranto. Na Japonskem se je ustanovilo društvo znanstvenikov-esp>erantietov. Adresar tega društva vsebuje nad 450 znanstvenikov, ki znajo esperanto, med njimi je nekaj slavnih profesorjev in lektorjev univerzitet, ravnateljev bolnišnic, radiopostaj, zvezdarne in dru-gah važnih ustanov. Mednarodno Esprrantsko Udruženje je dobilo svoj dom. Pred nekaj tedni, v bližini Londona, so blagœlovili nov espierantski dom, last mednarodnega udruženja esp>erantistov. General Bastien, ki je prihite! iz Pariza, je omenil ob tej priliki, da naj bo ta dom miru, dom skup nega dela za skupien blagor.
Nizozemski pedagog o esperantu. J. Peper, ravnatelj udruženja trgovskih šol na Nizozemskem se je v intervjuju z urednikom »Heroldo de Es|>e-
ranto« izrazil, da nudi espranto že sedaj, posebno na še v bodočnosti velike materielne in idejne koristi posebno z ozirom na tujski promet.
Tudi hotelirji za esperanto. Hotel »Krasna-polsky« v Amsterdamu izdaja informacije tudi v espierantskem jeziku.
Navedel sem le nekaj najvažnejših usjjehov esperantskega gibanja v letu 1936. Tudi v mednarodno esperantsko organizacijo je zavel nov veter, ki obeta še več uspehov za bodočnost. Omenim naj, da se bo vršila o priliki svetovne razstave v Parizu esj^erantska konferenca pod geslom: _ »Esperanto v modernem življenju«. Konferenci bo predsedoval g. André Baudet, bivši predsednik trgovske zbornice v Parizu, rotektorat je prevzel predsednik francoske republike, g. Albert Lebrun.
Indijska princesa, Goestipiiden Adjeng Siti Noeroel,
ki to na svatbi holandske prestalonaslednice plesala indijske plese v indijski noši.
»Spet je las v juhi, natakar! Ali kuharica tega ne vidi?«
»Kako neki! Ko jih ima toliko!«
»Ljuba ženka, kako si mrzla! Ne bodi huda. nikoli več ne bom ponočevai!«
Bolnik je dolgo časa čakal v čakalnici. Od nestrpnosti že ni vedel, kaj bi počel. Slednjič je dejal slugi: »Povejte doktorju, če me ne bo v petih minutah spiejel, bom som od sebe zdrav!«
Stev. 5._»SLOVENEC«, dne R januarja 193"» ____?
Celte
c Gradnja dolarskega azila. Vprašanje gradnje delavskega azila v Celju se bliža končno k realizaciji. »Slovenec« je že poročal, da je bilo dovoljeno na posredovanje obeh slovenskih ministrov celjski mestni občini brezobrestno posojilo 2.000.000 dinarjev za gradnjo delavskega azila v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razpisuje sedaj oddajo težaških, zidarskih in železobetonskih del tri-nadstropne zgradbe delavskega doma na Vrazovem trgu v Celju. Pojasnila in uradni pripomočki se dobe od 15. i. m. dalje med uradnimi urami na mestnem poglavarstvu soba št. 21, pravilno opremljene ponudlie je pa vložiti pri navedenem uradu soba št. t) do dne 1. februarja t. 1. ob 10 dopoldne. Takoj nato bo v mestni posvetovalnici javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. Upamo, da se bo z gradnjo lako prepotrebne socialne institucije kakor je delavski azil čimprej začelo. Delavski dom je druga socialna institucija, za katero se ima Celje zahvaliti sedanjemu mestnemu svetu. Prva je mestno zavetišče v Medlogu in tretja institucija, katero upamo, da bomo prnv po zaslugi sedanjega mestnega sveta dobili, bo nova palača OUZl) v
Celju.
c Koliko tujcev je obiskalo Celje leta 1988. Leta 1936 je obiskalo Celje 13.542 tujcev. Od tega je bilo 1.0.142 Jugoslovanov in 3.400 inozemcev. Lota 1935 se je pa mudilo v Celju 13.099 tujcev, med temi 10.152 Jugoslovanov in 2947 inozemcev. Skupaj je 1936 obiskalo Celje 443 tujcev več kakor prejšnje leto. Inozemcev se je mudilo več v Celju 453, Jugoslovanov pa 10 manj kakor prejšnje leto. Iz navedenega je razvidno, da je tujski promet z ozirom na inozemce narastel, •/. ozirom na Jugoslovane pa za malenkost padel.
c Preizkušnja gozdnih čuvajev. Meseca januarja bodo preizkušnje gozdnih čuvajev za lelo 1937, nakar se opozarjajo vse v poštev prihajajoče privatno-gozdarske osebe. Privatno-gozdarsko osebje, ki se nahaja na področju mestnega poglavarstva naj čimprej predloži pravilne prošnje na tukajšnje mestno poglavarstvo.
c Kino Metropol. Danes ob 18.15. 20.30 :0 s a m 1 j e n o s r c e — Ave Maria;. Poje slavni tenor Benjamino G igli. — Ob 16 matineja Lili« (Frančiška Gaal).
c l.'poraba mesa, slanine in mesnih izdelkov v Celju v preteklem letu. Leta 1936 je bilo v celjski mestni klavnici zaklanih 28 konjev, 63 bikov, 166 volov. 1135 krav, 287 telic. 3329 telet, 120 kosov drobnice in 4019 prašičev. Istočasno se je uvozilo v Celje 3715 kg govedine. 14:537 kg teletine, 38.394 l<g svinjine, 1772 kg sveže slanine, 144 kg ovčeli-ne. 88 kg kozličine, 31.268 kg prekajenega mesa, 1698 kg suhe slanine, 4573 kg rib, 39.910 kg masti in 22.574 kg sol jene slanine.
c Nesreče na poledenelih tleli in drsališču. Cepuš Anica, 26 letna odvetniška uradnica v Celju je v torek, ko se je vračala z Mrzlice, padla na poledenelih tleh in si naloinila levo nogo. — Plavčak Jakob. 38 letni dninar iz Logatca, je padel na ledu in si zlomil levo nogo. — Mirniku Alojziju, 10 letnemu pos. sinu z Gorice pri Vel. Pirešici je pri drsanju podstavil neki fant palico, Mirnik je padel in si zlomil levo nogo.
c Na prihodnjem prosvetnem večeru K.PD v Celju, ki bo v ponedeljek, dne 11. januarja v dvorani Ljudske posojilnice, bo predaval vseuč. profesor g. dr. Gosar iz Ljubljane o francoski in bolj-ševiški revoluciji.
c številna smrtna žetev. V Liscah 35 je umrla Zilli Marijo, posestnica, stara 61 let; na Mariborski cesti 11 Flis Uršula, mestna reva, stara 83 let; y , Iversnikovi 8 je umrla gospa Štefani Marija, vdova po Inženirju in mati inženirja g. Vsevoloda Štefanija v Celju. V bolnici je umrl Candeš Viklor, 18 letni sin vdove po tiskarnarju v Celju. N. v m. p. I
Jesenice
Nov list na Jesenicah. Po zgledu velikih inozemskih podjetij je K1D pričela izdajali za svoje delavstvo svoj »Tovarniški veslnik«. Namen lista je zbirati podatke iz zgodovine železarstva na Gorenjskem, seznanjati delavstvo, ki ga je tu 2600, s tehniškimi pridobitvami in prinašali notranjo kroniko velike tovarniške družine. V Nemčiji ima svoj izobraževalni list skoraj vsaka večja tovarna, da prinaša v njem tudi strokovne sestavke za posamezna strokovna dela — torej tovarniška revija.
20 novih stanovanjskih hiš. Po zaslugi akcije »Družina in dom.; in ob pravem razumevanju stvari od strani KID bo pokrenjena gradbena akcija za zgraditev malih in ličnih stanovanjskih hišic, ki jih na Jesenicah toliko manjka. Ker bo akcija na solidni podlagi, bodo upoštevani v prvi vrsli tisti refiektanti, ki razpolagajo z denarjem za od-kun zemljišča.
Sestanek diplomiranih tehnikov. V soboto zvečer ob pol 0 bo v restavracijskih prostorih hotela Paar družabni sestanek diplomiranih tehnikov. Iz Ljubljane prispejo delegati, ki bodo poročali o novem delu v vrstah mladega stanu. Diplomirani tehniki pripravljajo izdajo lastnega strokovnega glasila v državi. Sestanek je prirejen za vee stanovske tovariše v gornji savski dolini.
Otvoritev policijskih zaporov. Prostori policijskega komisarijata na Jesenicah so dokončno urejeni. Prostore je odstopila KID. Zanimanje, kdo bo prvi prišel v »arest«, je dobilo zadoščenje s prvim gostom. Značilno je, da je prvi prestopek bil s strani uradništva, četudi predstavlja to le 10^ delavcev v kraju.
Izjava policijskega stražnika. Značilna je pripomba policijskega stražnika, katerih je tu sedaj deset, da so Jesenice mirne. Vsa noč Silvestro-vega večera je potekla brez najmanjšega prestopka, kar je za delavski revir pohvalno. To so napravile naše prosvetne organizacije. Da bi Jesenice tudi take ostale!
Trbovlje
Požar na Sv. Planini, o katerem smo že poročali, je upepelil hišo s kozolcem vred. Vse je bilo lasi g. Murna ml. Zgorel mu je tudi prešič, tele, nekaj denarja, vsa hišna oprava in obleka, ker ni bilo razen otrok nikogar doma, da bi reševal, pa tudi vode ni bilo. G. Murn je bil zavarovan za 20.000 Din.
Davčne knjižice za upokojence. Nekako pol leta plačujejo novoupokojenci od svoje pokojnine nekakšen davek, ki se ne ve, ali je to davek za eanacijo bratovskih skladnic, ali jc navadni usluž-heneki davek. Te dni «o pa dobili upokojenci od bratovske skladnice obvestilo, da mora vsak imeti davčno knjižico, če hoče prejeli pokojnino. Bo menda le torej navadni uslužbenski davek. Pri tej stvari pa ne bo nekaj v redu, ker upokojenci niso uslužbeni, nego prejemajo za svoja doslužena leta pripadajočo pokojnino, poprej so pa od svojega zaslužka itak plačevali uslužbenski ali ročni davek. torej bi jim morala biti pokojnina neokrnjena. Pa tudi lo ni prav, da morajo upokojenci aami plačati davčne knjižice, saj za svoje delavce tudi rudnik som nabavi te knjižice, kar bi bratovska skladnica ta denar tudi lahko pogrešala.
Meteor pade z neha
2.
Kam ie padel meteor?
Nemara pa lo h- ni meteor, ampak ročna granata •/. Marsa? je zdajci podvomil Dolgin.
»Poglejta, poglejla. zdaj ho eksplodirala!« je vzkliknil profesor .
In je bilo res takoj nato zaslišati i/, daljave zamolkel pok, kakor da se je razpočila granata.
»To si moramo ogledati od blizu k je predlagal Tinček.
ZâhVéiBâ Trgovski samopomoči v Marboru
izrekam iskreno zahvalo za izdatno izplačilo podpore po sinrti moje soproge Amalije Murko. - Dovoljujem si svojim stanovskim tovarišem, kakor tudi drugim gospodarskim osebam priporočiti, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom.
Maribor, dne 7. januarja 1937.
V i d Murko, trgovec, soprog.
Glavno zastopstvo za Jugoelavllo: Hinko Mayer i drug Zagreb
Mestna hranilnica v Redovnici
odda v Radovljici za dobo najmanj 5 let
hotel v zvezi z restavracijo in Kavarno
V hotelu je 13 do 21 sob s tekočo mrzlo in toplo vodo, Reflektantje naj se javijo pismeno na naslov: Mestna hranilnica v Radovljici najkasneje do 31.1.1937.
Božični šahovski turnir v Hastingsa
Kakor druga leta se je tudi letos vršil v prijaznem kopališču južne Anglije Ilastingsu božični šahovski turnir. Te božične turnirje prireja »Hastingsa nd SI. Leonhards Chess Cluli , ki bi ga mogla posnemali tudi druga društva. Turnirji trajajo navadno 10 dni. Angleži vabijo nanje po pel inozemcev, sami pa izberejo 5 domačinov, večinoma mlajših, da jim dajo priliki' za ležje hoje.
Na letošnji turnir so od inozemcev povabili bivšega svetovnega prvaka Aljehina, mladega ameriškega maladorja Finea, avstrijskega, pravkar doseženega prvaka Eliskazesa, slovenskega velemojstra dr. Vidmarja, mlado letonsko zvezdo Feigena in v zadnjem hipu belgijskega prvaka Koltanov-ekega, ki je vstopil na mesto odslopivšega Angleža Aleksandra.
Za letošnji božični turnir je vladalo v evropski in svetovni šahovski javnosti veliko zanimanje. V ospredju sta bila nastopa Aljehina in Finea, zlasti za zadnjega je bilo zanimanje, ker je dosegel v zadnjem letu sijajne uspehe.
Dosedanji turnirji so so končali takole:
1922-23	Kubinstein 6 in pol. Iteti iu Sieghein po 6 točk;
1923-24	Eeuve 7 in pol. Maroczy 7:
1924-25	Marocz.v, Tarlakover prvo in drugo me-slo, Vales tretje mesto;
1925 26 A I,joli in in Vidmar po 8 in pol:
1926-27	Tarlakover 7, Colle 6, Vates 5 in pol;
1927-28	Tarlakover (i in pol, L. Steiner 6;
1928-29	Colle, Marshall in Takacs po 6;
1929-1930	Capahlanca 6 in pni, Vidmar 5 in pol;
1930-31	Euwe 7, Capahlanca 6 in pol:
1931-32	Flohr 8, Kashdan 7 in pol, Euwe 5;
1932-33	Flohr 7. Pire 6 in pol.
1983-34 Flohr 7, Aljehin in Lllienlhal 6 in pol:
1934-35	Euwe, Flohr. Thomas 6 in pol, Capahlanca 5 in pol, Botvinik 5:
1935-36	Fine 7 in pol, Flohr 6 in pol.
Ker igra pri 10 udeležencih vsak po 9 partij, je maksimum točk 9. V sedanjih turnirjih sla naj lepši uspeli imela Aljehin in Vidmar leta 1925-26 z 8 iu pol točkami. Flohr je dosegel 1931 točk 8, Euwe 1923-24 in Fine 1935-36 po 7 in pol točke.
Haslings je znamenito mesto tudi za to. ker je bil tamkaj 1895 od 5. avgusta do 2. septembra eden izmed največjih šahovskih turnirjev svela. Pravijo, da ga je nadkrilil samo lanski v Nolfinghamu. Tedaj je zmagal Američan Pillsbuy s 16 in pol točkami, Čigorin je dosegel Iti točk. dr. Emanuel Las-ker 15 in pol. dr. Tarasch 14 ločk, in nekdanji svetovni prvak Steinitz 13 ločk.
Septembra 1922 je bil /.opel turnir. Aljehin je dosegel 7 in pol točke, llubinstein 7, Bogoljubov in Thomas 4 in pol točke.
Božični turnir v Haatingsu pa se je takole končal :
Na prvem mostu je bil seveda Aljehin. ki je dosegel S točk, na drugem Fine, s 7 in |м>1 točkami, na tretjem Kliscases s 5 in pol. Nato sledila dr. Vidmar in Fcigin. ki imata vsak po 4 točke in pol, Tvlor in Wintcr Imata vsak po 3 točke in pol, Knl-tanovsky 3. Thomas in Henrikov a pa vsak po dve točki in pol.
Letošnji božični turnir se je razvijal v dvoboj med Aljehinom in mladini Američanom Fineom. Fine je vodil do osmega kola s pol točke pred Aljehinom. Bivšemu svetovnemu prvaku se je šele v tem kolu posrečilo doseči Finca in ga celo potisniti na drugo inesto z eklalantno zniaeo nad mladim
Američanom samim. Aljehin je s svojo igro prvo uiesto v celoti zaslužil. Igral je močno in zlasti z igro proti Fineu dokazal svojo izredno visiko stopnjo. Pač pa je razočaral naš dr Vidmar. Turnir sam na sebi, če izvzamemo Aljehina in Finea, ni bil bogvekako močno zaseden. Vidmar bi že bil mo-moral dospeti na tretje mesto. S Fineom je igral neodločno, kar mu je treba šteti v dobro. /. ostalim poljem pa bi bil moral vsekakor drugače obračunati ...
Radio
Orugi programi'
Točen program domačih in tujih posluj vam nudi revija II UHO LJUBLJANA .
Petek. K. januarja. 12 Slovenski biseri (plošče)). -12.15 Vreme, |«>io.'il:i. 13 Ca.--, sioored, olivi slilu. 13.15 Hehnbort: Simfonija v h.iholu (plošče). M Vreme, lior/.a - I« 2'ii~ka lira: Vorskonaruvnn vzgoja v družini (gdč. Srečka Labemiikl. - IK.'JI Pcttiiiico /a kratek čas (plošče). -- 1S.KI Krniu-ošč.iiia (g. dr. Slnnko T.ebeuV — 19 i"':ls, vreme, iioročilu. spored, obvestila. — 19.30 Nnc.ionn.lnii ura: Tujci o l'Tni gori (Ourovič iz Bolgnulal. - 111.5(1 Zanimivosti. — LU I'Iom'p. 9I.D0 Koncert Drus! va ljubljanskih koaiisorvintoriinlov |[»Г'ш>-17, Kranja). -- 22 Čas, vreme, poročila, spored. 22.311 Angleško plošče.
Programi Radio Ljubljana/
Točen program domačih in tujih postaj \am nudi revija l! \l>l<> LJUBLJANA«.
Petek, H. januarja: Helprad /..- '.n 1'reiio- i'/, rte. I rlallš'a. Urlt/iatl II.: I!) O jugoslovan-ki rasi (dr. 11... ] ris M). - /.narek: 30 folo. — 30.30 Zbor - 21.30 I Klavir. 22.20 l'lesna glasba. Ihtnai. 'Jn.lft Orko-' slrnjnl koncert — 22.30 Dunajske melodijo. Hudim. I ne itn: 19.30 Opern. — 23 05 Plošče. — Trti Milan: 21 Orkestralni koneorl. 23.15 Plesna glasba. liim — tiari: 17.15 Plesna glasba. — -Î0.P) I'nrjiln-llnvii rein -lion I » il I /. zo.loniimri nogavicam i . — 23.15 Pb-na irlnslui. — Ргчца: 10.33 Vojaška g,niha. 20,20 Mo lerova komedija Don Juan;. — 22.2."> Ploiče. — I ar-' šara: 20.15 Offonhochova opera * Uoffiuamiovr pripovedke*. Rerlin: '.'0 3(1 Schilriehfov koncert.. Ko-Htntbecro—Litiika Sluti part: 20.10 Plesni veder. — Kol»: 20.10 Vojaški večer. -
:$PCîl=
Nepričakovano nas jo zapustila v nr-popisni žalosti dno 3. I. m. opolnoči naša nadvse ljubljena žena. najdražja mama. sestra itd., gospa
Merita Za cc roj Tomšič
Na njeno zadnio pot smo jo spremili Hm» 5. januarja. — Zahvaljujemo so trm potom v<(»m. ki si»» nam bili v pomor ob Času njeno bolezni, dalje vsem, ki sle na So ljubljeno mamo spremili na njeno zadnje domovanje in vsem darovalcem cvetja ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teb težkih dneh.
Vel. Kanin. dne 7. januarja 1937.
Žalujoče rodbine:
Zajec. Kejc, Pisnnskv. Tonkli.
Predavanje SPP o Ifimalaji. V četrtek -Im«» 14. t. m. ob 20 ho predaval ftlan himalajske okspeilicije v letu 1U34 K. Peter Aeclionbrouner iz Kufctclna o \апца Parhafu. To prvo predavanje v Uiubl jani, ki ho pokazalo \elmasl nost hnnaJnjHk«-^! pogorja, ka lerotra v.sako lot u.askak njojo MksipedieiJ«?, vendar So ni nobena fjosrtfiu vrhuncu Slini ц.-'т<»\. Himalajsik.« pogorje v Indiji se ru'/.te/.a • dolžino -*КЦ» k-in t**r ima štev ilno vrh'»ve od i..*H» do	nadmorske \ iAime.
NoprlsU>i>nost tejja gorovja je s»' <»težko«*«na radi kJI-matjwkili iiîi drujfih t'/.av. Kavne držav«- pijntiajo vsako Ie-to el.spedi«'ijf v !.(.» pogorje, vemlrir Si» nobe«n. ni |»osro»'.iilo v.a\/.et.i vrba nad	m«-lr\ rlan iH-mAk«'
okt»podi<fliie lota I9ÎM pr. Ascbenbronitier \ sliki in pokav.nl težkoOe, s kulorinii se jt» borila lakratl. na ok^iH'diciija. Plamijice o|-ov.arjain<i na ta /.aniinivi voT'or, ki srn pripravlja SP!)
Planinci pozor' Prometno min -trstvo Je odobrijo i'A-premombn iijro<lnoNli pri vožnji na državnih XeJez niča h za Mane SI4» '/. reše-ujeni > dne Ml. dreembra I.W. fitiw. (i. d. l.T^t .i<* odobrena «rknphid ^tiriii članov SPI) uKodtiost i:«»l«»viAne voano ««ne II. in И1. razreda na osebnih vlakih za višajo rav.da.lio, na b.-zo-vlakih jia na ra'zdalb» preko ."><1 km. V>ak 'dan SPIl mora imeti «"dansko i'/kav.nieo. potrjeno za le-k«leto od pri-toine direkcije državnih žob^ni«'. Posebin- objave, ki so kolek a prost« , 1ж1а pisarna SPI» \ lijiin. Ijaiii, èla.ne po<Iriržnic pa l»odrnžaiivna nprnva SPI» v dotii/'iiem kraju Objava jo veljavna le /.a eno «ijp letovanja in z- M dni imI dneva Ustavitve. Z nav«*-«leno izi»remebo Je Iz^latno |K)înntfniio pb.uîn^em. ker jo prok-a j k» k ay,al a, da planinci prirejajo r.l<Me najraje v nianjAih skupinnh
,S T A Mo str obveza vm- mvoJ«- Mane, da	Iv»
\ rs il III. rrdn-i klul»o\ olM'-nii zbor v nedeljo :M. januarja lo:;: «»b Î) doptddn«' v icovtlni 1 к Rajca (Alarea-Гм«м»\а il lie a 3) s slnleOini dnevnim redom: !. Wtairije /.aipiisniika M rodno;ru ob«'nec:i z.bOi'ii. 1. l'oro^ila о>1-bornikov. 3. РогоЛЦа pretrbNln.i'kov. 4. Volitev novega «н11>огн. pre^b^lnikov im 3 članov raz^Hiiftfa. .'». I'r«.._ loiri In 'î. S'il čaj noft t/l. Sainop»U»jir |>T(mMoj;; s«- niornjo dostaviti «кЦгоги «lo vAtevAesa 16. januarju 1037. fila-«ovalno pravica bodo nneJi samo «'dani, ki iKKbi do H*., јашиагја lîW7 poravnali nnročnkio za l«»tn Aiko bi so ob^ni zbor ob iwti*ov«ila-nem ča«u radi ne sklepčnosti n«* ino^rel vr>il/i, bo v rš; 1 pol ure ka.siiejo na istem kraju in z iftim dnevniii. ledom oiVinj y.l»or, ki pa bo 8klepf:oii ob vsakem številu čliwut*lvH.
Vremenska poročila
Zvr?«' na t u j«kii pr met \ Slovonnji, .hi umsko zimsko .šp4»rtne Zv«v/.e In Slovenske ur« pla.nintekoga društvu v Liubljaini г «lue 7. Jiumiar.':; Iî>.'17. Hairoineler padu, v spIoAnem oblučno, i».-mperu tura 1и»1 IK» C, siMv.i su 11 чШ1? -muka v «lolinah uttodiin. v pliMiinuh mhm.l iiffo»Iria.
IUstrica-~tiohhiJ*lc</ jearo datons smuku nensrod-na, чпо« JužeT).
DoM n a Kontni dnttrn;	г. .ц,.^ i;, <.ni n. »V»
I cm pmiluge.
Pokljuko verra j. J» C. sii»-ži. Kran\^ka noro ilanrи:	i , srn-/ rni na
• cm srenjo, -unkaliN«'«- iijMirubno. <|р>и<1'ик«'. «мп biju.
t';,4ič. Krnice, ilanrs: sne&i i" cm - iln ua -fonra I na M> чгр-пЈл.
ftatcdr Planica ilanrs: -J» < . -me	em na
lf» om -r«mja, mala <kakalnien uporabili«.
Tnrnar danes: чц.-лј . rin ur :{'» cm «r«n a Ki rane dane*.	r, mi«-/..
I rl. iti oni na danes; P» (\ I jO pa t akn dolina dane*; oNa«'no M>.:nsl,4 koča Smrekovec dane*; «n< / m, M em |*м11лиге.
Ilprafa »Slovcnca« Marmor
Kuroskn resi* 1 Podružnica Aleksandrova i Sprejemajo se oL'Iasi in naročniki lista izvršuiojo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spudaio v delokrog uprav ilišiva tista

BK2	I I 1 1	ENO*	
TEl. 22-21	UNII		
Danes poslednličl Nallepêl pevski film aetoue г BENJANIN GIGII
Ti si mola sreča
Slavni tenor pole arile Iz Toece, Aide, Norme In Manon Lescant
', TEl. 27-30
SLOGA
Danes premiera! Mala popularna SHiRLEY TEMPLE
v filmu (v nemâkem lezlku)
Upornikova hči
TEL.
21-24
Danes poslednličl Gigantski velefllm
Cesar Kalifornije
V glavni vlogi IUIS TRENKER

Mali oglasi
ШДШДДзЗ!
Nekaj polic
rabljenih, In mizo (pult) za manufakturo, kupim. -ronudbe : Franc Petornel, Laško.	(k)
Glasba
Ka mal dnarln do»l muzkel
'lošće, giamolone.rs-, Ho gramofone radio i parale Itd. prodajano po ugodnih cenah udi na «brohe.
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 7. t. m., v 76. letu starosti, po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila naša nadvse ljuljljena in dobra mama, stara mama in teta, gospa
Marija Vodnik
vdora po strojevodji
Pogreb blagopokojne bo v soboto, dne 9. januarja 1037 ob tričetrt na štiri jiopoldne iz Hranilniške ulice št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Beograd, dne 7. januarja 1937. Globoko žalujoče rodbine: Delničar, Marinče, inž. S z a 1) o.
+
Globoko potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je dne 6. januarja, po dolgem in težkem trpljenju ter previden s tolažili sv. vere, za vedno zajnistil naš dragi, nepozabni oče, stari oče, tast in stric, gospod
Aleš Strniša
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v petek, dne 8. januarja 1937 ob dveh popoldne iz Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljnbljana, Mengeš, Žirovnica. Snbotica, Zagreb, 6. jan. 1937.
Žalujoče rodbine: Strniša, Ozvald, Devet.

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod
Ludvik Drexler
nad s p revo d nik drž. železnic v p.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 9. januarja 1937 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Vodovodna cesta 42 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. januarja 1937.
Žalujoči ostali.
• I«
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodnejo ln najceneje tvrdka Kari Prolog. Ljubljana, židovska ulica in Start trg. (1)
Na vsa zimska oblačila
dajemo 15—20% popusta. Prt Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
HEBONA
sedanjo knjigovodstvo — prava sreča za vsako podjetje in knjigovodjo! Prospekte ln pojasnila : »Hebona« organizacija K. Zeltier, Zagreb, DraSko-vlčeva 34, telefon 79-90.
Šivalni stroj
pogrezljiv, skoraj nov, nemški prvovrstni fabri-kat, ki šiva naprej ln nazaj, štlka in Stopa, poceni naprodaj v Novi trgovini na TyrSevt c. 36. (1)
Steklenice
različne, par tisoč, ugodno prodam. Ponudbe upr. ».Slov.« pod »3344« št. 350
PRODAM
dva stabilna parna stroju 170 PS ter 25 PS.
KUPIM
dve lokomobili : 300—500 PS ter 25—30 PS.
IŠČEM
kompanjona s kapitalom dveh milijonov Din, kt se vnaprej popolnoma zavaruje na tekstilni tovarni, ki je stala 30 milijonov. Letni dobiček mogoč štiri milijone. Pojasnila pod »Tekstilna«, Hotel Kajfež, Ljubljana.
POLT NOVE
ZAVIDLJIVE LEPOTE
v 3 dneh
- ali pa ne plačate
niti pare
Ali se hočete rešiti gub in Izgledati za leta mlajši? АЦ hočete Imeti svežo, jasno in belo kožo ter dekliško polt? Potem preizkusite na naše stroške naslednjo enostavno domačo metodo: Vsak večer uporabljajte kremo Tokalon rožnate barve. Ta krema vsebuje » Biocel«, novo vitalno hrano za kožno tkivo, pridobljeno iz skrbno izbranih mladih živali — presenetljivo iznajdbo dunajskega vseučiliškega pro-fesoija dr. Stejskala. Ta krema redi in pomlajuje kožo, ko Vi spite. Že po prvi uporabi boste videli, v koliki meri je naslednje jutro koža bolj sveža in jasna. Pri kliničnih poizkusih pri ženah od 60 do 70 let so gube popolnoma izginile v roku šestih tednov. (Glej poročilo dunajskega Medicinskega vestntka). Cez dan pa uporabljajte belo kremo Tokalon brez masti. Ona vsebuje izčiščeno smetano ln oljčno olje. Te sestavine predro globoko v znojnice ln spravijo na površje globoko skrito nesnago, do katere milo in voda ne moreta priti. Zajedalcl hitro izginejo. Druge dragocene sestavine kreme Tokalon za beljenje in krepčanje pa zožujejo razširjene znojnice ter napravijo tudi najtemnejšo in najodpor-nejšo kožo v treh dneh mehko, belo ln gladko. Tudi žene od 40 ln 50 let lahko dobijo svežo mladostno polt. Kupite še danes tubo ali lonček od vsake kreme Tokalon, hranila za kožo. Uporabljajte jih po navodilu vsaj tri dni. Ca niste zadovoljni z rezultatom se Vam brez odloga vrne ves denar.
I
Vajenci
il
Kupujemo hran. knjižice
Vzajemne posojilnice v Ljubljani po najvišji coni. Naslov v upravi »S1.« pod št. 336.	(d)
Učenko za šivanje
sprejme atelje »Julijana«, Gosposvetska 12. (v)
tfanotonja
IŠČEJO:
Stanovanje
tri- do štirlsobno, komfortno, iščem za marec ali april v vili v mestu. Zaželjena jo tudi garaža. Evont. vzamem v najem tudi celo vilo. - Ponudbo upravi »Slov.« pod »Sončna lega« št. 371.	(c)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
lepo, s pritiklinami, takoj oddam. Mestni trg 13-11.
Štev. 7952.
Razpis nabave
Državno zdravilišče v Topolšici razpisuje v smislu predpisov zak. o drž. računovodstvu in pravilnika o izvrševanju istega (B. Pogodbe in nabavo) nabavo moke v času do 31. III. 1937, in sicer 2500 kg pšenične moke št. 0GG in 0G, 2500 kg lišenične moke št. 5, 85 kg ajdove moke, 255 kg pšeničnega zdroba, 170 kg koruznega zdroba čin-kvantin - vse postavljeno franko Soštanj-Topolšica.
Ponudbe, kolkovane s 5 Din se sprejemajo do 25. januarja 1937.
Uprava (lrž. zdravilišča v Topolšici, dno 4. januarja 1937.
ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ustno ali pismeno ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega sina, brata, strica in starega strička, gospoda
Josipa Permeta
prokurista tvrdke Medié-Zankl
se tein potom najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni njegovemu šefu g. Franju Mediću za njegovo nesebično požrtvovalnost in pomoč, kakor tudi gg. Zemljiču in Vivodi ter ostalim nameščencem tvrdke Medic-Zankl. Dalje se zahvaljujemo Bežigrajskim pevcem za prelepe žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, kakor tudi vsem onim, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 7. januarja 1937,
Žalujoče rodbine: Perme, Rihar, Č e s n i k.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri stari oče, tast, gospod
Moric Kirchschlager
stavbni svetnik
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 9. januarja 1937 ob dveli popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na evangelsko jiokopališče.
Ljubljana, dne 7. januarja 1937.
Žalujoči ostali.
Barclay:	12
Rožni venec
Roman.
>Saj ste res,« je odgovorila Jana »Sicer pa uganjate nocoj takšne, da je že vseeno, če zagrešite še to ali drugo. Vprašajte torej mirno.«
»Gospodična Jana, ali imate vi svoj Rožni venec?«
Jana ga je za hip osuplo pogledala. Končno se ji je posvetilo.
»Ne,« je odgovorila >Hvala Bogu sem živela doslej brez vsega tega in bom upam tudi v bodoče.«
Kaj pa je potem vzrok, da ste mogli peti Rožni venec, kakor bi bila vsaka vrstica osebna izkušnja za vas, vsako veselje, vsaka bol osebno doživetje, četudi morda že v davnili dneh?«
? Ker se v sleherno pesem, ki jo pojem, [»otopim z vso dušo,« je pojasnila Jana. »Tako sem doživela nocoj svoj rožni venec, ko sem pela Rožni venec. Mimo tega pa, hvala Bogu, nimam nobenega v mislih kakor menite vi.«
Garth je skočil dve stopnici navzgor, tako da je pogledal Jani iz oči v oči.
»A čutili bi tako. če... če bi nekoga imeli rndi.. ali ne?« je vprašal potem tiho.
Jana je za trenutek pomislila, potem pa rekla: »Da, mislim, če bi koga resnično ljubila, hi čutila natanko tako, kakor sem čutila tiste kratke minute
med petjem.«
»Potem je bila vaša duša, ki je govorila iz pesmi, četudi se ni nanašalo na vaše razmere, mar ne?«
>Menim res,« je odgovorila Jana. »To se pravi, če se sploh moremo odmisliti kdaj od naših razmer. Sicer se mi pa zdi, da razdirava kaj prazne. Lahko
noč, gospod Dalmaine.«
»Samo nekaj še, gospodična Champion, ali bi mi ne hoteli jutri kaj zapeti? In da bi vas smel spremljati na klavirju? Prosim, obljubite, da mi hočete ustreči in prepeti vse pesmi, ki vam jih bom imenoval. Potem vas ne bom več nadlegoval.«
V	njegovih očeh se je zaiskril spet tisti nekaj, ki je Jano nocoj že enkrat vznemiril. Iznenada se ji je pa zazdelo, da je našla ključ k uganki, in rekla je hlastno: »Kako ste vendar do dna duše umetnik, Dal, in kako težko se mi navadni smrtniki vinislimo v vaša občutenja. Skoro bi mi zmešali staro, pametno glavo s svojim navdušenjem za tisti majhni muzika-Iični poslastek, ki ste ga užili ob mojem petju! Zdaj se mi začenja tudi svitati, odkod to, da zmešate vsako žensko bitje, ki ga slikate. Toda zares, zdaj greni v posteljo. Obljubim vam toiej, Dal, da vam bom jutri pela vse, kar boste želeli, in kakor dolgo vam bo po volji. Pa tudi vi se morate držati svoje obljube in me danes ne smete več zadrževati. Ne ostajajte tudi celo noč v parku in ne plašite mi srn. Ne, hvala! Poznam pot in tudi svečnik mi ni pretežak. Ali ne čujete Tom-ke tu spodaj, kako ji niso nič všeč najini pogovori. Požurite se ji torej izpred oči in prebirajte jagode svojega rožnega venca, in če pri tem iznenada naletite na križ, se spomnite, da ga bržkone ne bo težko pregovoriti, naj se vrne čimprej nazaj v Chicago.«
Jana se je še smehljala, ko je stopila v sobo in postavila svečnik na toaletno mizico.
V	Overdenu so svetili še s petrolejkami in svečami. Vojvodinja ni marala nič slišati o novodobni električni luči. Sveč se jim pa ni zdelo škoda, in Jana, ki je rada imela čim bolj svetlo, je prižgala vse luči v svoji sobi. Potem se je spustila v udoben
naslonjač in segla po dnevniku, da bi nadaljevala s svojimi zapiski. Začela je: »Namesto Velme, ki je obolela. sem pri tetinem koncertu pela Rožni venec,« potem se ji je zataknilo.
Prizor z Garthom se ji nikakor ni hotel izobličiti v besede in dojmi, ki jih je v njej zapustil, se sploh niso dali opisati, še enkrat je v duhu podoživela, kaj se je zgodilo, in ko si je vse uravnala tako, kakor se ji je zdelo, da se ujema, je zaprla dnevnik in se začela razpravljati. Vse je pripisovala Gartliovi umetniški čudi. žal nič kaj trdni podlagi, ne da bi nanjo naslonila kakšno teorijo in ne za varno življenjsko pot. A ker se ni mogla domisliti ničesar boljšega, je moralo iti pač vse na rovaš njegove umetniške muhavosti. Zato si je dejala: Njegova izredna razburjenost, ki je bila njo samo tako čudno pripravila ob ravnodušni mir, ni veljala njej osebno, temveč njenim mu-zikaličnim sposobnostim in njenemu glasu. Kakor se je utegnil Garth zamakniti ob likovni lepoti in ni miroval, dokler ni dosegel svojega namena, da je to lepoto pričaral na platno, prav tako mu je njegovo strastno ljubezen do lepote vzbudila danes glasovna ubranost. Ce bo mu torej nekaj rasa pela in mu dovolila. da jo bo spremljal, se bo gotovo utešil, in njegove lepe, rjave oči bodo izgubile spet tisti vznemirljivi blesk. Četudi je torej bila prepričana, da občudovanje Gartha Dalmaina ni bilo namenjeno njeni osebi, se je vendar veselila na prihodnji dan. Garth bi bil, si je rekla, bržkone še čisto drugače vzhičen, ako ne bi pela ona, temveč gospa Blanche, ker ta ni le prekrasno pela, temveč je liila tudi sama lepa in dražestna, in ni torej zadovoljevala samo ušesa, ampak v največji meri tudi oko. Garth jo mora videti in slišati, ker mu godba po videzu daje toliko užitka.
I I I <
2 fiS
o .5 .5 ^ qQQ O
0	° O S. l'3-sz
1	" » S
3 U M *
вве<
.S'š'5« Z
5 » « i ооа^ « rt Д >
N N N
a> a> a> O
> *> S
n * (Л
o
o
3
m 5
» tJ
C B
»
eft» >
o:= s
и ts 5.
■g
0 o-a
w S »O O
g e M
O o "Z >-a B
M o o - o G <v-.i: S o» c _o
<J Jn.M
0 "S o
Za »Jugoelovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Cet,
Izdajatelj: Ivan Вакотео.
Orednlk: Viktof Cenfiè.