Št. V Gorici, v četvrtek 17. aprila 1873. „Soda" iahajn však četvrtek i« velja 8 pošt» prejemana ati v Gorici na dom pošiljana za dmrahnike polit- liništvu , Soda«: Vso leti» . „ Pol lota . . Cetvrt leta . Za iiedrtižabnike ; Vse leto . , Pol leta Če t v rt leta t'. .. M» f. 4.jO 2 m i Posamezne Številke r« dobivajo po 10 s.>ldor v Gorici jiri l'aWrimtliju in So-liarjn; v Trstu v t«t)nlamiinli „Via drl Jiclvedtre Jtfl" in „Via del In rnnenna WV\ .v .... ik , Pri -ittiatiiiih se plačuje ia imvain« tristopno vrsto: - S kr., če so tiska 1 krat ' F* i* n 2 krat i e « .ff n it 3 krat. Za ve6e irke po prostora ia vesk pot ;;o kr. m kolek. "ji ■ ; ■ Naročnina ia dopisi naj se blage* voljno pošiljajo uredniku-, пШгји Um* « Gorki, Con. dolCriRto 196 bil» živinskega trga kdor ne ualmj& tuqU uprav «iätvn. — Ud kupi si se ne vrnfaio ( dopisi naj se blagovoljno frnnkujejo. — К ceni in d Mirim nepromoinim so naročnina aniiia, ako ae oglase pri aredntltva.. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. тЕШаШШштЖ Novi ukaz ministra Stremayerja, A. K. Bog me, «že sto i e tok rat eem Čital po slovenskih Časopisih, slišat na taborjih in v privatnih dražbah ter prijateljskih pogovorih, da ministerstvo nos Slovence strašno prezira in zanemarja. Ako človek kako stvar tolikokrat sliši, se je ušesa tako privadijo, da jo naposled res verjame. Tako sem tudi jaz mislil, da je vlada nam Slovencem, bog vedi, kakora mačeha in da je nam sedanjo ministerstvo ne vem kako gorko. Stoprv ministra Stremuyerja poslanice in ukazi so me prepričali, ka sedanje ministerstvo za noben narod notna tako gorke, prav očetovske skrbi, kakor za tisti košček Slovencev, ki; ne Goriškem prebivajo. V istiai, noben Israel svojega Dcnjamtna ne more tuko ljubiti kakor naš taučni minister naš« nnrolue, italijanske i slovenske, ljudske i srednje šole v Gorici 1 V svoji vestni očetovski skrbi najprej e misli, ka nove metle dobro pometajo ter nam za tega delj vsako leto toliko novih piofessorjuv pošlje na goriško realko i gimnazijo, da si učenci v poluleta komaj njih imena zapomenijo, v enem letu komaj načina njih učenja pri* vadijo, v osmih letih svojega Šolanja v vsakem predmetu ravno osemkrat osem učiteljev poskušajo, in tako ves čas pri samih poskušnjah ostanejo ter nikdar do nobenega pravega, temeljitega, edatnega učenja ue pridejo. Оеши tudi! Njive so za to na svetu, da se kmet orati, kopati, sejati uč; ■ in goriške srednje Šole jo država za to osnovala, da se professorji na njih v podučevanji vadijo! Učenci so вато materijah Toda to Še nij zadosti t л Goriška grofija ima t> okrajnih šolskih nadzorni* nikov. To je preveč I Oemu taka potrata 1 Mej temi F o 3 Slovenci i 2 Italijana. To tudi nij pravično, da bi večina prebivalcev imela večino okrajnih šolskih nadzornikov. Zatorej vzemimo Slovencem dva, Lahom pa enega ter namesto petih postavimo samo dva, «nega za Slovence, drugega za Italijane, tako bo pravi — Kaj hočete še več? Pač, Stremayerjeva ljubezen do »as Goričanov sega še dalje! Sedaj ima Goriška samo provisor.čnega deželnega šolskega nadzornika in š* toga mora m.ni-ster vzeti izuiej učiteljslva »a tukajšnji gimnaziji ali realki. Toda g. Stremayer bi nam rad kakega boljšega poslal, morda kakega posebnega svojega ljubljenca, tudi ue saino za kratkih 6 let, temveč stalno, za dalje LISTEK. • Nektere opazke ruskega profesorja. Spisal prof. J. H «miI ob In de Doirlenny. (Nadaljevanje.) XVH. Omiko slovenskega ljudstva pospešujejo največ, kakor je obče znano, šole In čitalnice. Zatorej zdi so mi primerno, tudi o njih nekaj pregovoriti. Gotovo, mojo opazke ne morejo imeti nobenega pomena, ker sem imel premalo priložnostij, da hi opazoval šole in čitalnice; pa vendar mislim, da se celo v teh mojih opazkah najde nekuj, kar bo tega ali onega kaj sa-.mmalo. Stanje šolstva na Gorskem je veliko boljše, nego na Kranjskem, kder še dozdaj manjka veliko učiteljev, ter nij mogoče se nadejati, da hi se tam tako hitro k boljšemu spremenilo. Vsled tega tudi, kar se tiče omike sploh, je gor.eko ljudstvo primerno več omikano, uego kranjsko. Pa pomanjkanje šole v kakem kraji ne vleče še za söboj pomanjkanja elementarne omike, to jo znanja brati ih pisati. Kajti podvzetno ljudstvo umeč, du v sedanjih časih nij več mogoče živeti v neolikanosti in časa; toda ta naš dež. zbor je tako kratkoviden, da ne more izpoznati velike ljubezni ministrovo do našega šolstva I Da, še več t Dr. Wretscdko pravijo, da je dober pedagog, de* laten uradnik in energičen apostelj nemškega učnega jezika. In to svojo desno roko nam Stremayer pošlje v пабо solnčno Gorico, da se prav na mestu prepriča in sprevidi, kako bi se mogla osrečiti in povzdigniti naše šole. Wretschko kot pameten mož res kmalu u-gaue, da geografijo, zgodovino, mathematiko i. t- d. v naših srednjih šol nižih razredih po nemško učiti ali pa prazno slamo mlatiti, je pač skoro vse eno delo. Vstik človek bi tedaj mislil, da, če tak mož, kakor je WMscbko, «sprevidi, da nemški učni jezik je v naših šulub nemogoč, se bodo tolaj našo srednje učilnico poslovenilo t poitaljančilo i.t to temveč ker jo tudi naš dež, zbor te tnisli, kakor veak drug misleč Človek, učitelj in pedagog. O kaj Se! Daš narobe je pravi Bog varuj, da bi so uemški učni jezik iz srednjih šol izbacoil iu narodni v nje vpeljali Nego nemški jezik naj se vpelje užu v ljudske šale, tako tla bodo naši prvošolci na gimnaziji in realki vsaj nemški lomiti znali. Glejte vi pedagogi vseh časov in vseh narodov, ki pravite, da ssmo v materinem jeziku je mogofo mtattno poučevati, pridite zdaj v G one o in učite se tukaj iz ukazov miuistra Stremayerja, kako se mladina vzgaja, kuko so narodi osrečujejo! Učite se tukaj modrosti avstrijskega ministru, ki ukaže, da, ker učenci v srednjih šolah ne znajo nemškega, se morajo uže v vadmei tega jezika naučiti. Z vaduico pa je učiteljsko izobraževališče v ozki zvezi; če je ona nemška, mora tudi pripravnica hiti, in če so enkrat učitelji po nemški vzgojeni, kedo bi .potem naši KraŠevce i Tolmmce še v slovenskem jeziku podučeval? Taku je ta stvar tedajl Ker je realka in gimnazija nemška, mora hiti nemška tudi vadnica; ker je vodnica nemška, mora hiti nemška tudi učiteljska pripravnica in ker se učitelji nemški vz-reja;,», naj se potem ponemčijo tudi vse ljudske šole. Tak i se glasi najnovejši ukaz ministra Stremayerja, kterega je poslal te dni dež. šolskemu svetu v Gorico. Zdaj naj pa še kedo reče, da Stremayer nas goriških Slovencev posebno ne ljubil =ee mm Dopisi, V Gorloi 17, aprila. - Volitve 9 udov v nafi mestni zastop so tudi letos vzbudile jako živahno agitacijo mod našimi meščani, še živahoišo od lani, ko so se to* čili volilci in kandidat,je v samo dve steanki, v vladno-koneerviitivuo in v liberalno. Leto» so tri stranke, katere si prav odločno nasproti stojo, postavile viakasvo* je kandidate; konservativci ali klerikalci so s« numrei ločili od Pujer-ftitter-jave, vladna stranke, katere namer a gre na to, da bi vsilile v mestno ivetovalstvo vsako teto kakega uovega Nemca, ki naj bi bil po mo« gočuosti iz Itilter-jeve rodbine, - Ta stranka pa veiloč», da пч ho lehko »nma li svojimi kandidati prodrl», je p^kutnla kompromis skleniti z liberalci. Glavni pogoj tflcega kompiomiiaj« bit meuda Ц da so izključi dr. Deperis od vsak« kandidaturo, kar bi bilo najbrž« njegovemu posebnemu prijatelju (V)d.ru P»jor-ju jako po volji. A temu s» nij-so hoteli liberalci ud ati in tako se je zgodilo, d» smo videli obojno kandidate na velikih plakatih po mestnih voglih priporočati. Klerikalci so pa po svoji navadi mreže bolje skrivit j nastavili in kakor квбе he bo nji-lm lov brez uspeha. Včeraj je volila 8. volilna skupščina, obstoječa iz malih ohrtn>kov in trgovcev, to j« iz pravih meščanov. Zmagali sn klerikalci. Pajer-Ritter-jeva stranka se je bila v zadnjem trenutku odtegnila! liberalci so se pa menda preveč zanašali na dog nan razpor v konservativnem tabru in na svojo plakate in so premalo delati—zato so pali prav eramotuo palil ■ Še danes se za glavo prijemajo, 'preiskovaje, aH jim je v obrazu še kaj ostalo raze» - dolzeganosa; klerikalci pa nehote kazalce ribljejo, kakor bi hoieÜ reči: šlek, šlekl Nekako prav se jim godi. Spravili so tuko tri može v mestni zbor o katerih bi ne bil nihče mislil, da jih je mogočo pri sedanjih tukaj Sni h razmerah z uspehom kandidovati. Izuiej 3iC oddanih glasov je dobil bivši deželni poslaneo iu odbornik in nekdanji Župan goriški dr. Karol Doliac 225, professor bogoslovja dr. Valussi 223, in žitni trgovec in hišui posestnik r gospojski ulici Jakob Decolle 221 glasov. To s« pravi pn tolikem razporu sijajno zmagati. Z Dunaja, 12. aprila. [Izv. dop.] Velika noč je tukaj; poslanci in delegatje so se razkropili na vse v vsem se zanašati na fujo pomoč, pomaga si z lastnimi močmi, kakor le more, ter se prizadeva, da bi pomanjkanje učitelja nadomestilo na ta ali na oni način. Kedor le zna nekaj, uči navadno druge, in tako gre naprej. V mnoztk kinjih učijo mestni g. duhovni; ue-kten iz njih so si zares pridobili velike zasluge za omiko ljudstva v vseh obzirih, učeč ue sam« brati, pisati in drugih strogo šolskiii pre.iinetov, ншрак tudi vadeč mladino, na primer, v petji i, dr. t. p. umetnostih. Čitalnice, katerih upliv na omiko vsega ljudstva, ne samo mladine, je brez dvombe jako mogočen, so se udonničde tudi samo na Goriškem, mej tem ko se na Kranjskem nahajajo Ia v večih središčih v mestih, v velikih trgih i. t. p. O Štajerskem, Koroškem in ostalem Primorskem ne govorim nič, ker ne poznam teh dežel. Kar pa zadeva značaj in primerno važnost posebnih čitalnic za omiko celega ljudstva v dotiČnem kraji, gotovo je, da največ koristijo v tem obziru čitalnice v teh vaseh, kder uij veliko gospode, ampak kder živijo skoro sami kmetje. Kajti tam, kder jo veliko gospode, se ta navadno nerada meša s „plebsom' in vsjeti teRa čitalnice dobivajo značaj prevladno aristokrati^H, Nij tedaj čuda, da se pri podobni nameri te al: pa one čitalnice, gospoda dosta omika, pa za to prosto ljudstvo ostaja вкого popolnoma v prejšnja m svojem stuuij-Pa vendar se podobna gospoda precej razžaii, ako kodo na primer popiše, da nekteri ueomikunci iz ljud- stva v tistem kraji Štejejo tega ali pa onega tujca za hudiča ali pa za antikrista ali pa za nek» drugo čez-naravno bistvo. V nekterih krajih so pale prejšnje čitalnice vsleđ tega, ker nekteri gospodje, ki itnajo največi upliv na deželi, nočejo imeti čitalnic, boječi se, da narod zgubj vero in se sploh pokvari. Ali res v čitalnicah narod gubi vero, ne vem, ker ппз^од,ieolog. Samo to vem, da se mora slovensko ljudstvo zahvaliti svojim šolam, Čitalmoam in društvu sv. M >ho>a zi to, da dandanašnji spada mej nqjbolj omikana evropska ljudstva. Ker sem «že pri čitalnicah, omenim še en kurijo-zea slučaj, ki se nahaja v zvezi 3 čitalnicami ter more služiti kakor vzgled velike pameti uekierih omikaocev. V neko čitalnico so dohajali pred kratkim ruski časniki, kakor dar njenega ruskega prijatelja. En ud te čitaj-nice je bil zadovoljen s časniki v vseh evropskih jezikih, v nemškem, italijanskem, francoskem itd. Samo ubogih ruskih časnikov nij mogel trpeti. Zmerom je čez nje zabavljal, mizivaje jih „saublätter" itp. Naenkrat je naznanil, da ve iz gotovega vira, lia wled shoda treh cesarjev v Uerulinü ra-jra jaajati ta pan-slavistična propaganda, in da od «daj zanaprej nobena slovocska čitalnica ne b«ide dobivala ruskih časnikov. Evo, kde ju tičal glavni namen uhola treh cesarjavl-Sicer štejem si v svojo dolžnost "naznaniti, da ta pa* motni gospod nij Slovenec, celo Slovan ne. Mislim, da mej Slovani nij tako strašno pametnih moiSV' »4 globokih politikov. -- 't • V ' 1 «..»•. v • wmm> - шшшш ш se svojo torbo, v kateri neao. lopo in kako veselo je bode tudi ljudstvo sprejelo to ToJdno reformo zä velikonočno jajce. Pač blagor, ne теб kakor blagor bodo ta volilna reforma za avstrijske ^ „ , . —s. . Krist je rešil pr*d toliko in toliko leti vesoljni svet pogube, volilna reforma Teši po toliko m W» letih pa Avstrijo prepada. In tako je piav. Vaš Cc-ronini pa Vam je poleg tega velikonočnega piwlm ponesel tudi š«" mnogo mnogo up»nju, da predelsk* železnica pojde rakom žvižgat. Črne je boljši-pobtikon; ko jet videt, da iz železnice ne bo mč, pobral jo jo,. & V^eaj nskoltko svojo čast refr. Tudi tukaj se pri- Ше neka čudna stvar o Cm^tu, kakor ste neb v i dopisu iz Gorice povedali. Črno namreč mj Stil iz prepričanja iesenjače, m-go ostrašili ao ga i, d». Če ne zapusti Dunaja, niu bodo hišo za^ ffrfH J_TV i * % g «4 Џ-} Jk*T J V4. i Г _ p * * » w gißja ovira marsikaterga pevskih vaj iu' druzih shodov ie udeleževati. Svetovna razstava je vtaknila tudi tukaj svoj ^ nos., sgf ipritaW karali te ■ Ali je to m ali »ev tega ne morem referro, io če tudi pij res, je v*»j ristično. iLJxäKI' Velika noč je, iu nikar no m elite da so бноје tako brezbožni, da hi si še božjih grobov ne na- ljudstva gre v, tik dan je ob. skovat, posebno v Štefanovo ceikav. in na dvor v kapelo. Danes popolttdu* o '/,4 je bilo. vstajenje * dvorski kapelici. Neizmerno množice se je bilo zbralo, posebno ker s < je raznesla n&vio«, da se-letos mteiežt procesije tudi cesarica. Iu zares, udeležila se je, imela je vart*/ano violetao krdn г dolgim älepom, katerega so tako zvani «edeUmabou^ nosili. Tudi cesar je b.l z m.iogimi ministri in dragim) velifeaši- namočen. Lepo je bilo gledati ta spievod, a meni se doz le* V», daj« io Je bolj za uči, nego za srce; navadna I recesija n« kmetih veliko več gane, nego kuj tacegt», i ima posebno važnost io za radovedneže in dunajske sijaice io zijaike. 21. t. m. bode poroka nadvojvodinje Ghela z bavarskim princem Leopoldom. Priprave se delajo velike; mestno tiarešiustvo da ples na to fast, kamor pride tudi «eaarakt rodoviou. Dijaki viših šol se se združili * mladimi trgovci in uradniki in. napravijo Giseli na čaat skupno b«klado; to bode še kaj več, kakor oni čm. na prof. Škodovo čast tki ' Te dat šeje otrovala mlada in lepa igralka tukajä-Jijeg* „Wieuertheatra1*. Uzrok temu je bita nesrečna Jjobewn z nekim baronom, kateri je nij smel dalje Ijabiti, če nij hotel duj&ti nepotrebnega živeža tukaj, бцјш škandoloznim tednikom, novinam, ki si iščejo gradiva samo t privatno pikantnih zadevah. ri Tech Dunaj nij-Še rešen-babjeverstvn. Te dni so Zppet> krouovrao; bodo Stodffiff Äfit in denaronf, tose da misliti, tudi Chabrus bode zopet moral A tndi na mt|i firffflr&lldtifoi ekrani so je začolo živahno gibanje;' Čehi se pripravljajo; Tirolei so po svojih Ustih sporočili, da so uže pripravljeni, na Poljskem je ravno taka i» pri nas Slovencih se bo nže v nedeljo, 20. t. m. v Ljubljani volil centralni odbor za direktne votitee po vsem Slovenskem? Ta odbor bo imel nalog postaviti kandidate v'рошит-ljenji z volilnimi okraji in sploh, ? vsemi odličnimi slovenskimi faktorji, osnovati pod-odbore po okrajih za volilno agitacijo itd. V nedeljo bodo namreč v Ljubljani konferencija, h kateri so povabljeni rodoljubi iz vsega Slovenskega. To je gotovo prav, da se koj začne delovanje in da se za celo Slovenijo postavi en centralni odbor; kajti če bomo edino delali, se nam morda posreči, da spravimo 15 do 17 Slovencev na Dunaj. Kar se Goriškega in Tržaškega tiüep bodo tudi Italijani skoro gotovo federalist volili, na ta način dobi opozicija tndi od ital. strani se precej izdatno podporo. Oficijozni listi sicer poročajo, da bodo nove volitve za državni zbor §e le oktobra meseca; a to je menda le finta; kajti zastonj su «staveverci ne pripravljajo uže zdaj; menda pa utegnemo imeti volitve Se to poletje. Vsi cesarski namestniki bo na prve dni maja poklicani na Dunaj; zakaj, to jo prav lehko uganiti; mmisterstvo se hoče natančno podn-čitj o' stanji rečij po raznih deželah in potem urediti svoje delovaje za agitacijo pri volitvah; vladnih kandidatov bo povsod polno. VUdni listi pa pravijo, da so namestniki zato poklicani na Dunaj, da se posvetujejo, kedaj bi se sklicali letos dež. zbori. ^"Wanderer" je zadnje dni priobčil glavne točko političnega programa federalistov, ktere se glasž tako-le: Na zunaj; Močno in spoštovanje veleče stanje monarkije pod žezlom naše vladarske hise. Na znotraj: 1. Poravnanj» obstoječih uasprotnostij in odobrenje državne pogodbe z Ogrsko; 2. samo-stalnost in samoaprava obstoječih historiöno-politienih individualitet; 3. samoupravnost in svoboda vsem verskim skupinam, svobodno razvijanje vsake narodnosti. 4. Pravica postave : dajati gre dež. zborom in cesarju; 5. Za skupne zadeve z Ogrsko in vseh druzih kronovin je potreben skupni organ, v.katerega pošiljajo deželni zbori svoje delegate; Po- Vsak narod, v katerega deželi rase trta, rad aži-v«'ta dar božji, to je rad pije vino; siccr pa vsem näfodoin dopada vino. Ker pa Slovenci imajo svojo dehiačo trto, zatorej tod: pijo vino v taki množini, da e&:^ÖBtransk«mii opazovalca zdi, kakor da bi mej nji-mtffriltrv navädi tako rećeoo organizirano pijanstvo. Jeä'Velikö Slovencev, kateri se številom izpitih kozarcev merijb narodao^t kakega iodividuva. „Kakov Slovenec stei Vi^.kedar ne pijete vina?" tako se govori navadno vsakemu Slovencu če ue pij?. - . V teh krajih, kder je vino drago in kder se sploh te^kö. dobiva, kakor na primer, tia Gorenjskem in' na TrfmSnskemi ja navadna pijana žganje. Se ve da ka-к«нг.eno,, tako tndi drugo upUva škodljivo na zdravIje, če< *e £a pije preveč. Pa v vsakem slučaji Žganje je" mnogo šfcodljivejše, nego vino. V lazoih krajih se nahajajo jako pametni io om.kaui možje,' katefi, všled velike rabe žganja, zmirom več gabijo prirojeno pamet; in ter) bodo nadaljevali, postanejo popot- remfef a& čuditi. tako žfllostna in težka, da::se ržveži tolažijo s pijačami, katere dvojini pozabiti njih igorje in težavno živonje. . Sicer ne morem reči, da bi pijanstvo v strogem zmislu te besede bilo domače mej Slovenci, ter da bi se moralo š'.eti za splošno navado vsega ljudstva, Ne-kteri pijejo samo nekaj, pa ne, da bi se upijaoili. Samo nekteri pijo vsak dan; sploh pije se вато o praznikih, kar ima dva dzrokar,prvič da samo prazniki so odločeni za veselice in pozabljettje vsakdanjih težav in greokot, drugič pa da vsak nema zadosta denarja, da bi pil vsak dan. * V nokterih vaseh aij celo кгбте. Nasledki tega so, mislim, jako koristni za tistega kr&ja ljudstvo. Velik razloček mej prebivalci vasi brez krčme se posebno vidi. o praznikih Tako, na primer, obiskaval sem v nedeljo nekoliko vašij v Bohinju, posebno pa Brod, T katerih nij krčme, ter moram priznati, da mi je bilo jako prijetno videti čedne može in žene, ki so se jako spodobno obnašati in s katerimi jebilo mogoče pamet-цо1 so pogovarjali. Na drugi dan, v ponedeljek zjutraj, sem. se vrnit v Bohinjsko Srednjo Vas, kder sem imel glavno stanovanje, ter sem .poizvedel, da so velikansko pili ia da so se gtozovitao tepli. Kakor živ dokaz tepeža videt sem ' mladega fanta z veliko rano ца Želu, druge pa z razkrvavljenimi rokami, z oteklim i cjčmi itd. Videč to, sem bil jako vesel, da sem bil popustil te pijance ter da sem prebil večer in noč moj mirnimi, impijammi ljudmi .' ^ ' 1 . ■ ' r^T^i • i- . A ; I J ■ stavodaja neskupnih rečij se vrši pe deželnih--»borih n po cesarju; 7. Upravništvo skupnih zadev naj wde izročeno skupnemu ministerstvu; 8. Oskrbni-Štvo takih zadev, ki nijso poznane aa skupne, se iz-ilnim vladam, katero so po kancelarjih zastopane pri cesarju; 9. Ministerstvo za skupne zadeve je odgovorno skupnemu parlamentu; deželna vlada pa dotičnim dež. zborom. To Je stari program föderal! sto v in se naslanja na Üeske funda-ment^te.Žlanke. ,Ogri bodo v delegacijah oponirali ministerstvu, wsebno v zadevi povikšanja plač skupnim uradni-im ; zaW pa se ustavorerni listi močno je^e čez je in pravijo, da jim grele za to, da vsacega »dpitvijo iz ogrskih državnih služeb. Tudi morali biti jezni na Ogre, ker potom dobimo zopet vse Nemce na naš vrat. Znani českt rodoljub Skrejšoveki, ki je bil v )rvi instanci za nekrivega spoznan sleparije, je t drugi instanci obsojen na 13 mescev težke јббе ; zdaj je S. rekuriral na najvišjo sodnijo* Ubogi' S. o zraven to . nesreče še prav nevarno bolän. Dr. ireger, ki je bil, kakor S. tožen zarad sleparije, .ker nij plačal inseratnih* kolkov, je bil one dai .v pni iusEtauci nekriv spoznan j a nadsođtuja 'bo tuđi nj^ najbrže obsodita. ; Greger je' mej' svojim адрогот -roje otrok zgubil; — Ceske sovine so zatlnje dei s članki praznovale petdesetletnico prihoda Fr. Pala-ckega v Prago, vzbaditelja ćeskega nSroda. Pote?m nij hotela vlada potrditi volitve Bielskega ze prgž-cega župana, zdaj je mögtni odbor volil HuleŠa za ^ufa-na; a tudi tega noče vlada potrditi, £er je podpisal neko peticijo prot) ministerstvu, /Cedaj pražki župan mora biti vladen mož, nu, najkrača pot bi bita, da ga ministerstvo imenike» čemu še volitve. Ruska armada uže maršira proti Kivi; Kusi ne bodo jenjali, dokler si ne prisvojijo cela iüäije in dobö v roke vse trgovstvo v Aziji"; po svojih, kolonijah in železnih cestah todo res в časoma postali gospodarji svetovnega trgovstva 1n po tej poti si bodo tudi pridobili največi upliv v EvropL Močna Rusija pa bodo koristila vsemu Slovanstvu/^a piruhfe je prinesla sicer dobro podučena ДИ gemeine -Zeitung" novico, da je sklenena zveza me} Rusijo, Francosko in Ameriko na eni in Avstrijo, Nemško, Turško in Angležko na drugi strani. ' Dasiravno je ta zveza jako naravna in bode prej ali . slej skoro gotovo de nje prišlo, vendar za zdaj ta vost nij še verjetna; ker mej Rusijo in Nemčije vlada ravno zdaj največe prijateljstvo, dokaz temu je, da Nemški cesar pojde nžo v kratkem, v Petersburg obiskat ruski dvor. Sicer pa bi zveza Rusije s Francosko in Ameriko pomenila tudi vstajo Slovanov na Balkanu, katera ustaja uže sama na sebi bi Turško vojsko popolnoma absorbirala in za vsako znnajno akcijo proti Rusiji nemogočo storila. Srbsko ' je zadela nesreča, umrl je 6. t m. general Blaznavac, predsednik srbskega mini-sterstva i bivši soregont, Srbije. Bil je izvrsten in nčen vojak, pa previden državnik; ž njim je Srbija veliko zgubila, pa tndi slpvanstvo plaka na njegovi, gomili, ker on je bil v srbski vHdT zastopnik jugoslovanske ideje in izvrševalec tej ideji primerne politike. — PogrelT ryegov je bil velikanski; kiyez, ministri, diplomatijp i narodi iz vse Srbije se ga je udeležil; dokaz je to, kako zna junaški, čvrst narod častiti svoje može. Nadejati se je,, da Srbska nadaljuje v politiki tisto pot, katero jej je zaznamoval i začel plemeniti Blaznavac, njen reSitelj iz največe nevarnosti.— Za naslednika v predseduištvu ministerskem je i-inenovan dosedajni minister zunanjih zadev Jovan RistiČ, prebrisan diplomat in izvrsten državnik; on je zmerom delal na strani in v družbi rajneega Bla-snavca na velikost Srbije. — Ristič bo sestavil novo ministerstvo, v katero hode poklical najboljše može srbske. — Knez Milan bode menda uže kma-lo. odpotoval' v Carigrad, da se s porto domeni ob odstopn trdnjave Mali Zvornik i zarad železnice'. — Srbska namreč noče plačati turški tributa, dokler ne bode to пргабацје povoljno rešeno,; misli pa ae, da -bode osebna navzočnost kneza v Carigradu to rešeuje pospeäavala, sicer pa so Srbi na boj pripravljeni in jočejo s Turčijo malo ceremony uganjati, saj za njimi tiči ruski strijc, kakor Srbi pravijo ruskem^ čaVu. Da bode kmafo zrelo jutrovo uprašauje, Ш vse. znamenja kažejo; zastonj se ne govori ob al^janeah