Štev. 21. V Mariboru 27. maja 1897. Tečaj XXXI. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja v«ak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ta eelo leto tt gld. 50 kr., ta uol leta 1 «Id. 30 kr., aa četrt leta 05 ki*. - Naročnina se pošilja npravnlMtvii v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Iz državnega zbora. Najvažnejša zadeva zadnjega tedna je ta, da je gosposka zbornica sprejela z veliko večino glasov adreso ali odgovor na cesarjev prestolni govor. V tej adresi se gosposka zbornica popolnoma strinja z vladnim jezikovnim ukazom za Češko in Moravsko. Pri tej priliki je ministerski predsednik grof Badeni razlagal, da fe bilo neobhodno potrebno, tako jezikovno naredbo napVaviti za omenjeni dve deželi. — Iz tega govora ministerskega predsednika se razvidi, da vlada nikakor ne misli, da bi se kje udala liberalnim kričačem in preklicala one jezikovne naredbe. Jako važno je nadalje, da je adresna komisija poslanske zbornice tudi dognala odgovor na cesarski nagovor. Poljski grof dr. Dziedušički je sestavil to adreso v porazumljenju s Čehi, Poljaki, katoliškimi Nemci in s slovansko zvezo. V tej adresi se sicer povdarja, da se ima razširiti in utrditi »samouprava vseh avstrijskih kronovin in dežel«. V tem odstavku tiči brez dvoma nevarnost za štajarske, koroške in primorske Slovence, ki se bodo v tem slučaju na milost in nemilost izročili nemškim in laškim liberalcem. Zato je izjavil v imenu slovanske zveze dr. Kerjančič, da sicer glasuje za večje pravice posameznih kronovin in dežel, vendar se mora poprej zagotoviti obstanek manjšin prebivalstva po posameznih deželah. Preden se je v adresnem odseku glasovalo o tej adresi, je grof Dziedušički še spodbijal vse ugovore liberalcev proti adresi. Prigovarjal jim je, naj se obnašajo vsaj pri tem odgovoru na cesarjeve besede dostojno; naj skrbijo, da bo naša zbornica edina zdaj, ko gre za tako važno stvar, kakor je pogodba z Ogersko. Ugovarjali so sicer nemški liberalci, da tako, kakor se obnašajo nemški liberalci zdaj, so se pred par leti obnašali tudi Mladočehi, ker so tudi s svojimi predlogi in vednim glasovanjem zavlačili vsako resno delo v državnem zboru. Grof Dziedušički je na to rekel tako-le: »Mladočehi niso ustvarili zdajšnje ustave (postave j za državni zbor), temveč so tej ustavi vedno ugovarjali in s protestom prišli v državni zbor. Če torej oni tako ravnajo, je to vse kaj drugega, kakor če vi liberalci motite mirne obravnave v državnem zboru, vi, ki ste to ustavo napravili.« Nemški liberalci so si namreč skovali vso ustavo, to je vse postave za izvolitev v državni zbor, tako, da so sebi zagotovili večno večino in nadvlado v Avstriji. Toda prišlo je drugače. V to zanjko, v katero so skušali ujeti vse druge narode in katoličane, so se sami ujeli; zgubili so večino in samooblast in zdaj vpijejo in kričijo, da se njim dela krivica. — Ojstra je bila tudi beseda, katero je govoril Čeh dr. Stranskv. Rekel je: »Schönerer (prusak) vihti zdaj svoj bič nad nemškimi liberalci«. Ta beseda je kaj resnična. Schönerer, kateremu Poaametnl Usti dobe se v tiskarni in pri g. Novak u nu velikem trga po t Kr > Kokopisi se ne vračajo, neplačani listi so ne sprejemajo, i Za omanlla se plačuje od Davadne vrstice, če se naltene enkrat, po S kr., dvakrat 1Ü kr., trikrat 1< kr. ni mar za obstanek Avstrije, vlaga v državnem zboru razne predloge, pa niti ne prosi pred sejo, da bi njegove predloge podpisali nemški liberalci. Dokler pa ni na kakšnem predlogu dovolj poslancev podpisanih, se ne more o njem obravnavati. V takem slučaju mora vprašati zborniški predsednik poslance, če tak predlog podpirajo. Ako se vzdigne zadostno število poslancev, se bode o njem razpravljalo: drugače pa se zavrže. Schönerer nalašč noče pred sejo prositi za podpise liberalnih poslancev; kajti gorje jim, ako se ne bi pozneje za njega vzdignili v zadostnem številu! Kakor torej on koman-dira, tako morajo ustajati s svojih sedežev. Za adreso, ki se je sestavila po želji večine, je glasovalo 25 udov adresne komisije; proti njej 13 udov; odsotnih je bilo 9 udov; predsednik pa ne glasuje. V kratkem bi se zdaj imelo razpravljati v zbornici o tej adresi, kakor jo je sprejela večina adresnega odseka. Toda vprašanje je, ali ne bo manjšina te obravnave popolnoma zavlekla in zabranila. Kakor kaže seja z dne 24. maja se bo skoraj gotovo tako zgodilo. Dne 24. maja je nastalo predsedniku dr. Kathreinu, preden je otvoril sejo, slabo, in. je moral pričeti zborovanje prvi podpredsednik dr. Abrahamovič. V začetku je naznanil zbornici, da je te dni umrl državni poslanec Hofbauer ter popisoval v lepih besedah njegovo delovanje. Zbornica se je vzdignila v znamenje sožalja. V tej seji je stavil dr. G r e g o r e c in tovariši predlog, naj se znižajo pristojbine pri srednjih in malih posestvih. Z i č k a r in 25 tovarišev stavijo nujni predlog, naj se zdatno pomaga prebivalcem v brežiškem in kozjanskem okraju, ki so v veliki stiski zavoljo lanske toče. Ta nujni predlog se glasi: »Skoraj vse občine v sodnih okrajih Brežice in Kozje na Štajarskein so bile v poletju 189ti poškodovane po strašni toči. Prejele so sicer deloma nekaj podpore in denarja, ki sta ga v ta namen dovolili država in dežela. Toda, če je znašala škoda n. pr. v občini Gorjane 10.000 gld. in pa je prejelo le devet tamošnjih posestnikov podporo v skupnem znesku s 95 gld., se prav lahko razvidi, da je ta podpora skozi in skozi premajhna. Nasledki lanske toče so razvidni še le v letošnji spomladi. Nekateri vinogradi so se vsled te nezgode popolnoma posušili; mnogoteri so se morali opustiti in trte posekati. Tudi cenitev škode, ki se je po lanski toči izvršila, je bila neresnična, veliko prenizka. Kakor se je že omenilo, kažejo se nasledki še le zdaj. Posestniki nimajo niti sami potrebnega denarja, da bi si popravili svoje pokončane vinograde, niti so vsled svojih dolgov v stanu, dobiti potrebnih posojil. Vsled zel«'» verjetnih poročil nima ta mošnje ljudstvo niti vsakdanjega kruha. Ljudje, ki so ob navadnili razmerah dobro shajali, beračijo zdaj, da si kupijo zase ia za svoje po- trebnega kruha. — Res občudovanja vredno ljudstvo, da pri takih okoliščinah ne obupa! Pri celi tej nesreči pa iztirjavajo davčni eksekutorji zaostale davke, t. j., prodajajo ljudstvu ono malo imetje, kar mu ga je še preostalo. Podpisani stavijo torej sledeči nujni predlog: Visoka zbornica naj z vsemi prikrajšanji, ki so mogoči po opravilnem redu, preiskuje stisko v okrajih lirežice in Kozje. V formalnem obziru se predlaga: ta nujni predlog naj se izroči proračunskemu odseku, ki ima v osmih dneh o njem zbornici poročati in primerne predloge staviti.« V teku te seje so še nezadovoljni levičarji jeli kljubovati zopet na drug način. Mnogotere občine so vložile razne želje in prošnje. Običajno je, da, če katera občina kaj posebno važnega zahteva, da se oglasi tisti poslanec, ki je prošnjo predsedništvu izročil, ter prosi, naj se ona prošnja ponatisne v sejnem zapisniku. Nikoli še ni prišlo kateremu poslancu na misel, da bi zavoljo take želje terjal glasovanje po imenih. A dne 24. maja so uprizorili nemški junaki tak »špektakel«. Tako se je tratil 8 ur zlati čas in se bode tratil, liog zna, kako dolgo! Socijalni demokratje in krščanski socijalisti. (Posnetek iz govora A. K. na I. zboru katoliškega-polit. društva za vranski okraj.) Dandanes vlada med vsemi stanovi občna nezadovoljnost. Kmet vzdihuje in toži o slabih časih. In res ima on najbolj pravico vzdihovati in tožiti, ker skrbi se za vse drugo bolj kakor za kmeta. Država varuje zajce in srne po gozdih, da jih ne smejo postreljati, varuje ribe v vodah, kmeta pa ne varuje, kmeta sme vsak rubiti in zatirati. Za-to ni čudno, da kmečki stan tako grozovito propada, za-to ni čudno, da pri nas v Avstriji pride vsako leto na boben kakih 10.000 kmečkih posestev. To ravno očividno kaže, da je zdihovanje kmetov, da so njihove tožbe popolnoma opravičene. In kakor kmetje vzdihujejo in tožijo, tako tožijo in vzdihujejo po svoje tudi rokodelci, obrtniki in delavci. Nikjer ni najti prave zadovoljnosti, povsodi se sliši: Tako ne more več dalje iti, drugače mora biti! Nujne pomoči je torej treba vsem delavskim stanovom. Kdo pa bo pomagal? Najbolj se širokoustijo socijalni demokratje, da hočejo pomagati kmetu in delavcu. Toda čujmo jih, kako hočejo ti pomagati! V nekej knjižici, katero je spisal znani slovenski socijalni demokrat Kristan, stoje besede, da »za kmeta in delavca ni rešitve, dokler se ne izpremeni dandanašnji družabni red, dokler ne pride namesto zasebne splošna last«. To se pravi: socijalni demokratje hočejo vzeti vsakemu človeku, torej tudi kmetu vse njegovo premoženje, njive, travnike, hiše, živino itd., sploh vse in vse to hočejo izročiti v last državi. Potem ne bo več nobenega posestnika: še jedne ovce, še jedne kure ne bo smel nihče imeli, vse, prav vse bo last države. Vsak človek brez razločka bo moral neki potem delati in za svoje delo bo dobil od države, kar mu bo za življenje potrebno: hrano, obleko itd. Socijalni demokratje torej pravijo: Takrat bo konec nezadovoljnosti in revščine na svetu, kedar bodo vsi ljudje jednaki, t. j., kedar noben človek ne bo nič imel, država bo pa imela vse in bo ona dajala ljudem piti, jesti in drugih rečij, kedar bo sama hotela in kolikor bo. hotela. Prašam vas, ali bi se to dalo izpeljati, kar trdijo socijalni demokratje? Da; to bi se dalo izpeljati, če bi bili vsi ljudje na svetu angeli. Vsi ljudje pa nikdar ne bodo angeli, za-to se to tudi nikdar izpeljati ne bo dalo. Poglejmo bolj natanko, kaj bi bilo, če bi država imela vse, a posamezen človek nič? Vsi Ijudj« bi bili najrev- nejši sužnji, kateri bi bili popolnoma odvisni od države, bili bi kakor živina, katerim bi država dajala jesti, kedar bi se ji zljubilo. In dalje! V socijalno demokratični državi bi bili tudi lenuhi, pijanci, postopači itd., kakor so dandanes. In menite li, da bodo ti hoteli delati, ker bodo videli, da jih država mora vse jedno preživiti, če delajo ali ne? Kdo bo le imel veselje za-nje delati, kdo bo sploh imel veselje do dela, ker ne bo delal za-se, marveč le za druge? Socijalni demokratje dalje ne bodo imeli nobenih sodišč, nobenih postav in tudi ječ ne. Veste, zakaj ječ ne bodo imeli? Pravijo namreč, da hudodelniki kakor so roparji, tatovi itd. le za-tó svoja hudobna dela uganjajo, ker so na umu bolni. Za-tó jih ne bodo devali v ječe, pač pa bodo zidali velike bolnišnice, v katerih bodo za-nje lepó skrbeli. In istino teh mojih besedij, katere sem zdaj rekel, hočem tudi zgodovinsko dokazati. V začetku tega stoletja je živel na Angleškem bogat mož, kateremu se je reklo Robert Owen. Ta je tudi mislil, da bi se dalo takó živeti, kakor pravijo današnji socijalni demokratje. Za-tó je leta 1824. prodal na Angleškem vsa svoja posestva in je odšel z okrog 1000 možmi in njih ženami v Ameriko. Tam je ustanovil v deželi Indiana veliko naselbino, katero je imenoval : Novo harmonijo (New Harmonie). V tej naselbini so bili vsi Ijudjó jednaki in so vse skupno imeli. Če je kdo delal, ni dobil nič plačila, če je kdo kako hudobijo naredil, ni bil nič kaznovan, marveč dejali so ga v bolnišnico in so zanj lepó skrbeli. Toda teh bolnikov je bilo vedno več. Pridni so nekaj časa delali, a ker so videli, da se za lenuhe ravno takt'» skrbi, čeprav nič ne delajo, so tudi oni delo ustavili. Kdo bi tudi za lenuhe delal? V naselbini so nastali prepiri, revščina itd.; pridni ljudje so jo zapustili in čez dve leti je vse raz-palo. Robert Owen se je ves potrt vrnil nazaj na Angleško, kjer je v revščini umrl. (Konec prih.) Cerkvene zadeve. Cerkvene slovesnosti v Kimn. V Rimu, dne 20. maja 18!>7. Danes so se za pravo že začele velike cerkvene slovesnosti. Od vseh krajev sveta, celo iz Egipta in Jutrovega so prišli škofje; največ jih je iz Francoskega in Laškega. V avstrijskem zavodu S. Maria deli Anima jih za sedaj stanuje že 6 in sicer iz Avstrijskega kardinal-nadškof praški in naš mil. knezoškof; iz Oger-skega: škof Steiner iz Stolnega Helgrada; iz Aleksandrije upravitelj ondotnega patrijarhata, škof Ciril Makarij, iz Nemčije pa škofa iz Strassburga in Moguča. Nekaj še jih pride te dni. Danes okoli 9. ure so kar zaporedoma drdrale kočije proti Vatikanu. O V«, 10. uri je bil napovedan kon-zistorij. Po cerkvenih postavah namreč sv. oče dvakrat skličejo kardinale, nadškofe in škofe v konzistorij ali zborovanje, preden koga slovesno vštejejo med svetnike, .leden konzistorij je bil že hitro po Veliki noči. Ti konzistoriji se imenujejo »poljavni«, ker kar se tukaj sklene, pride sicer v javnost, a navzoči smejo biti le kardinali, škofje in apostolski protonotarji. V »javne« konzistorije pa sme priti vsak, kdor le dobi vstopnico. Tako je tudi danes švicarska straža puščala v Vatikan le kardinale in škofe pa njihove spremljevalce in strežaje. V klementinski dvorani (Sala Clementina) so si kardinali in škofje oblekli predpisano obleko. Kardinali imajo rdeče talarje, roketo, rdečo eappo in rdeče hirete. Škofje imajo višnjeve talarje, roketo, nad to zavito višnjevo cappo in na glavi violeten biret. — Zanimivo je bilo gledati vzhodne škofe v njihovih častitljivih opravah in visokimi črnimi kapami na glavi. Iz klementinske dvorane so kardinali in škofje šli v bližnjo konzistorijalno dvorano, kjer so čakali sv. očeta. Spremstvo je pa moralo ostati zunaj. Marsikomu je menda hudo djalo, ta ali oni bi rad smuknil noter, toda Švicarji imajo bistre oči in močne roke, katerim se mora vsak pokoriti. Sicer pa tudi ne bi imeli prostora za nas, če bi nas vse pustili noter, saj so še celo apostolski protonotarji danes morali ostati doma, ker je nenavadno veliko škofov prišlo. S kardinali vred jih je bilo kakih 250. Kmalu ob 10. uri so vstopili v dvorano sv. oče, ogrnjeni z rdečim pluvijalom in z zlato škofovsko rnitro na glavi. — Ko so se vsedli na svoj prestol, so s krepkim glasom zapeli »Veni Sancte Spiritus , . .«, ko so odmolili molitev v čast sv. Duhu, začeli so z zvon-kim glasom svoj govor. .lasno in jedrnato so govorili o čednostnem življenju blaž. Antonija Marije Zaccaria iz družbe barna-bitov in Petra Fourierja iz reda avgustincev. Pripovedovali so, kako natančno in strogo se je vse preiskovalo in zrelo presodilo. Ker je pa stvar velikega pomena, želijo zvedeti še mnenje kardinalov in škofov. Nagovor papežev poslušajo škofje stoje, kardinali pa sede. Sedaj se začne glasovanje. Kardinali zaporedoma glasujejo ustmeno; nekateri kratko izrazijo svoje mnenje, drugi pa obširneje utemeljujejo. Svojo izjavo pa mora vsak tudi pismeno izročiti kongregaciji za sv. obrede. Na isti način bi glasovali tudi patrijarhi, nadškofje in škofje, toda ker bi se vsled velikega števila udeležencev konzistorij preveč zavlekel, oddali so svoje izjave pismeno, glasovali pa kratko po tem-le vzorcu: »Placet (vel non placet) ob rationes, a me in voto scripto et subscripto allatas«; strinjam se (ali ne strinjam se) iz razlogov, katere sem navedel v pisani in podpisani izjavi. Pismene izjave se izroče tajniku zbora za sv. obrede. To izjavo morajo priposlati tudi tisti škofje, ki niso bili v konzistoriju, a sedaj bivajo v Rimu. Kardinali, ko glasujejo, nagovore sv. očeta stoje in odkrite glave, svoj govor pa nadaljujejo sede in pokriti. Vsi drugi glasujejo stoje in odkrite glave. Izjava se glasi po priliki tako: Na podlagi tega, kar sem slišal in bral o življenju, čednostih in čudežev teh spoznovalcev, izprosivši si od Boga razsvetljenje, izražam brez pomisleka svojo pobožno željo in mnenje, da sv. oče po pravici lahko prišteje ta dva blažena med število svetnikov v poveličanje božje, v večje češčenje svetnikov, v obujenje gorečnosti pastirjev in ovčic in v zveličanje neumrlih duš. Vsi navzoči kardinali, nadškofje in škofje so jedno-glasno oddali glasove, naj sv. oče čim prej bi. Ant. Mar. Zaccaria in bi. Petra Fourier prištejejo med število svetnikov. Ko je bilo glasovanje končano, so sv. oče nadaljevali govor, izražujoč svoje veselje nad soglasjem celega zbora. Obljubijo, da zadovolje splošni želji ter z besedami »adseribimus . . .« prištejejo oba med število svetnikov katoliške cerkve. Slovesna kanonizacija bo pa v Petrovi cerkvi na praznik vnebohoda Gospodovega, dne 27. tnajnika. »Protonotarius fiscalis« pozove na to pričujoče notarje, naj sestavijo javno listino o konzistoriju. Njih dekan odgovori v imenu vseh: »Conficiemus« — sestavimo. Protonotarius fiscalis se na to obrne k spremstvu papeževemu in reče: »Vobis testibus« — vi ste priče. H koncu so sv. oče podelili navzočim svoj blagoslov in potem v spremstvu dveh kardinalov in nekaterih prelatov zapustili dvorano. S tem je bil konzistorij končan o 1/i 1. uri. — 0 življenju in delovanju novih dveh svetnikov o drugi priliki kaj več. --- Gospodarske stvari. Kmetijski stroji. V sedanjem času se že skoraj vsako delo opravlja s strojem. Na roko delati, kakor pravi kmet, že malo kdo hoče. Tako so tudi za kmetijstvo vpeljali različne stroje. Vpraša pa se, ali bi si te tudi naročevali? Na takšno vprašanje lahko odgovarjamo z da in ne. Poglavitna dva pogoja sta pač, da imamo denar, in da je polje za obdelovanje s strojem primerno in ugodno. V sledečem hočemo govoriti o strojih, ki so pri nas že bolj ali manj v navadi. Ljubi kruhek je naš prvi in glavni živež. Ako tega ni, nas začne takoj treti huda lakota. Žito je podlaga našega živeža. Ako bi se ne obdelovalo polje, bi nam v kratkem začela huda presti. Torej hočemo v tej razpravi na prvo mesto postaviti stroje, s katerimi obdelujemo polja. Naš kmetic rabi pri oranju še navadni plug z enim rezalom. Tu in tam, sicer pa redko in tudi le pri graj-ščinah, vidiš tudi pluge z dvema ali tremi rezali. V Ameriki, kjer imajo prav velika posestva, rabijo tako imenovane »Sulko-pluge« za tri konje, ki pa tudi na enkrat režejo tri brazde. Našim razmeram pa ti ne ugajajo, ker so prvič predragi, drugič pa tudi lega naših njiv tem ne prija. Pšenico, rž, ječmen in oves seje Amerikanec s strojem. Ta stroj, ki ga vleče po njivi konj, razdeli zrnje po njivi jako primerno v vrste. Njiva je s strojem v trenutku posejana. Prav lepo je videti po njivi, ko mlade rastline po vrsti zlezejo iz zemlje. Kolikor mi je znano, rabijo te stroje na poljedelski in vinorejski šoli v Mariboru, ker tam sem videl celo njivo po vrsti vsejane pšenice. Za naji pa ta stroj, moj dragi kmetič, ni, ker imava premalo posestva, ter bi nama stroj le samo rjevel, dobička pa ne bi prinašal nobenega. Naj ga le imajo bogatini, midva pa še bova z roko sejala. Kako se naše žanjice potijo pri žetvi! Amerikankam pa te vročine ni treba nikakor prenašati. Kakor za setev, imajo tam tudi za žetev posebne stoje. V takšen stroj se vpreže navadno po eden konj. Na stroju sedi navadni mož, ki prav mirno za vajeti drži, stroj pa reže žito, ga veže, ter skupaj po štiri snope na stran polaga. Ako bi bili pri nas vpeljani ti stroji, bi ne imeli kaj delati. Poželi bi v enem dnevu vse žito od treh ali štiri vasij skupaj. Ko se pri nas žito posuši, pridejo mlatiči, ter pokajo po štiri, pet ali celo šest tednov. Pohorci opravljajo to delo navadno po zimi, ker se mi ne zdi prav prijetno, mi poljanci pa po letu. Mnogi pa že imamo tudi mlatilnice. Teh navajamo dve vrsti. Ene so na sopar, druge pa gonijo človeške moči. One na sopar so že vpeljane na Murskem polju. V Savinjski dolini najdeš še le samo te za človeške moči. Mlatilnice so hvalevredna iznajdba, ki našim razmeram tudi ugaja. Seveda si te posamezni kmet ne more omisliti, ampak cela vas ali občina skupaj. Delo gre hitro spod rok; to pa je tem boljše, ker so v sedanjem času delavci dragi, hočejo imeti dobro hrano in plačo, včasi pa jih še dobiti ne moreš. Zraven, pa še, ako ti klubuje vreme, in nimaš doma posebne strehe, ti gnije žito na njivi teden za tednom. S strojem pa je žetev v štirih, petih ali šestih dneh vsa pri kraju. Ta stroj je še tem večja dobrota, ker nam ob enem žito tudi osnaži plev in zeli. Treba ti je le samo podstavljati vreče in nositi čisto zrnje v žitnico. Te mlatilnice imajo le samo to napako, da nam zmeljejo slamo, da ni za šope. Kdor ima slamnate strehe ter mlati z mlatilnico, temu kažejo strehe vedno gola rebra. Tem boljša pa je takšna slama za steljo in krmljenje. (Dalje prih.) Sejniovi. Dne 29. maja v Poličanah (za svinje) in na Ptujski gori. Dne 31. maja v Pečici, pri Sv. Lovrencu v Puščavi, v Poličanah in Cirkovcih. Dne 3. junija v Artičata in na Bregu pri Ptuju (za svinje). -----+ Dopisi. 1/. Ptuja. (Kmetijsko bralno društvo) v Krčevini pri Ptuju je priredilo v nedeljo, dne 16. maja v prostorih g. Plaža Vindiš-a na Štukih svojo društveno veselico. Čeravno je isti dan nemilo deževalo, vendar se je zbralo še precejšnje število društvenikov in tudi gostov; s posebnim veseljem omenjam častite goste iz Vurberga. Krčevina kazala je svoje narodno lice. Opazili smo več narodnih zastav na sosednih hišah. Društveni predsednik, g. Zupančič, je pozdravil vse navzoče, posebno pa kmetijskega potovalnega učitelja g. Ivana Rele-ta, kateri se ni ustrašil vzli^ slabemu vremenu priti. Na to prevzame g. Ivan Bele besedo, ter v jedrnatem govoru podučuje poslušalce, kako se ima vzgajati sadno drevje. Opozarjal je na razne napake ter svetoval pripomočke, kako je odstraniti razne bolezni in druge škodljive prikazni. Z veliko pozornostjo so sledili navzoči podučljivemu govoru. Predsednik se gospodu poročevalcu prisrčno zahvali s srčno željo, da kmalu zopet pride s podučljivim govorom. Društveni tajnik, gospod Šentjurc, je ognjevito dekamoval balado »Anka« Temu je sledila prosta zabava s petjem, pri koji se je sprožilo več navdušenih in umestnih napitnic. Končno pa še bodi našemu vrlemu krčmarju, g. Vindiš-u, iskrena hvala izrečena, ker nam je po stari navadi prav dobro postregel s pijačo in jedili. Z Zdol pri Kozjem. (O naših razmerah,) gospod urednik, bi Vam po dolgem molčanju lahko mnogo poročal, pa za danes naj zadostuje le nekoliko vrstic. V nedeljo, dne 9. maja popoldne je sklical posestnik A. Ž. občinski »komisjon«, ki se je tudi vršil med njegovim in mejaševim vinogradom. Izbrala se je bila cela procesija mož, kakor da bi šli nad Turka. Eden mož je vzel v roke »mapo«, drugi špago itd. ter urno se začne prepir in letanje po vinogradu gor in dol, da je bilo joj! Tako se je ta sveti Gospodov dan onečastil z nepotrebnimi prepiri. Možje, to ni lepo, ampak naravnost pregrešno! — Kar se dozdajšnje letine tiče, nam kaže tako-le: Ozimna setev nam prav lepo kaže. Sadno drevje nam prav malo obeta. Koruza in krompir smo prav lahko posejali. Sneg je bil dne 12. maja le nekoliko pobelil, a hvala Bogu, škode ni nobene napravil. Vinska trla, kolikor je še je, še koj lepo kaže, samo ljubi Bog nas obvaruj raznih uim! — Še nekaj mi leži na srcu, namreč oni dopis z Zdol pri Kozjem v 4. štev. Slov. (¡osp.« Prav lepo prosim onega g. dopisnika, naj mi pismeno naznani, zakaj je bil oni zagovor prejšnjega g. župana ? Do pičice je bil resnično pisan dopis v 49. štev. »Slov.jGosp.« 1. L, le v 1. št. t. 1. je neresnična vrstica o nemškem pečatu, ki je zdaj res slovenski, zato bodi izrečena pa hvala! Iz Središča. (Vabilo k podučnemu zborovanju.) Tukajšnje bralno društvo »Ediaost« priredi dne 27. maja, na Križevo po popoldanski službi božji v šolskem poslopju podučni shod s predavanjem o strupeni rosi ali peronospori ter o načinu, kako se ta bolezen zabranjuje. To vprašanje, o katerem bode razpravljal učitelj in vinogradni gosestnik g. Ant. Kosi, je prav sedaj na mestu in želeti bi bilo, da se zborovanja udeležijo vsi vinogradni posestniki iz okolice pa tudi viničarji, posebno še zaradi tega, ker bode, kakor slišimo, gospod poročevalec marsikaj tudi praktično razkazoval, na pr. kako se pravilno nareja bakreno-apnena mešanica, kako se ve, kedaj je primešanega dovolj apna itd., kar je gotovo velike vrednosti za vsacega vinorejca. Po predavanju bode prosto razgovarjanje o tem predmetu, pri kateri priliki bode lahko vsakdo stavil vprašanja, oziroma tudi svoje izkušnje izrekel. Posestniki in posestnice! Pridite v prav obilnem številu, da bode zborovanje prav zanimivo in živahno! K shodu, ki se prične s primerno pesmijo domačega pevskega zbora (»En hribček bom kupil, bom trte sadil«) ima vsakdo prost vstop in je dobro došel! Iz 3Iakol. (N^aša slavna posojilnica), koje načelnik je veleč. gosp. Mihael Lendovšek, naš deželni poslanec, je daleč okrog na najboljšem glasu. Deluje z malim dobičkom v blagor ljudstva v pravem pomenu besede. Bazen tega pa daruje mnogo v razne dobrodelne namene. Domači šoli pomaga vsako leto z lepimi svo-tami. Tako je tudi letos določila 30 gld. za knjige ubogim šolarjem. To je vsekakor hvalevredno ravnanje in reči moramo le: Bog daj naši domovini mnogo takih posojilnic, kakor je makolska! Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. K presvetlemu cesarju pojde posebna de-putacija dunajskega mestnega sveta s prošnjo, naj vladar odpravijo jezikovne naredbe za Geško in Moravsko, katere so nemško ljudstvo toliko razburile. Kakor znano, govorijo naš presvetli cesar vse avstrijske jezike. Ah torej ni prav, da se Nemec, ako hoče med Slovani biti cesarski uradnik, naj nauči dotičnega jezika? Češko. Mladočeški poslanci so dosegli, da se ne uvedejo izvrševalni predpisi o jezikovni naredbi. — V Libercah so pri občinskih volitvah bili izvoljeni sami prusaki. Štajarsko. Lipniški okrajni zastop se je izrekel zoper jezikovno naredbo za Češko in Moravsko, grajal nemške konservativne poslance ter zahteval, naj se prelat Karlon, ki je poslanec lipniškega okraja, odpove poslanstvu. Le počasi! Liberalci in nacijonalci ga niso izvolili. Koroško. Oni dan je obiskal slov. velikovško šolo deželni predsednik, Schmidt-Zabierovv. - V slov. Vetrinju so blagoslovili novo šolo, seveda nemško. Krivica! — Koroška hranilnica ni hotela posoditi slov. kmetu denarja, ker je pri banki »Slavija» zavarovan. Grda nemška prenapetost! Kranjsko. Občinski svet ljubljanski je soglasno sklenil resolucijo, s katero pozdravlja jezikovno naredbo za Češko in Moravsko, ter izreka nado, da ho vlada čim prej zagotovila slovensko uradovanje po onih pokrajinah, koder prebivajo Slovenci. Slovenski občinski zastopi, čemu še spite? Takoj posnemajte belo Ljubljano! Primorsko. V Gorici se Slovenci jako strogo drže gesla »Svoji k svojim!« Izvrstno! Le s tem geslom bodemo prišli do živega svojim političnim nasprotnikom. — Rovinjsko sodišče je obsodilo 10 Hrvatov zaradi iz- / redov pri državnih volitvah. Čudno, da je gosposka imela takrat skoro samo na Slovence in Hrvate oči obrnjene! Hrvaško. Dozdaj je v sabor izvoljenih 57 vladnih pristašev ali Madjaronov, 25 poslancev zedinjene opozicije, 2 Frankovca in 2 divjaka. Opozicija, kjer so pravi hrvaški domoljubi, je letos dosegla velike uspehe, kar nas Slovence močno veseli. Žal, da je prišlo tu in tam do izgredov. V Bošnjakovcih so vojaki ustrelili 29 oseb, 58 pa težko ranili. Ogersko. Poganjanja med našo in ogersko vlado glede skupnih stroškov so brezuspešna. Madjari ne odjen-jajo, ker vedo, da naši vladi nemški prenapetneži delajo velike preglavice. Porotne sodbe se v kratkem uvedejo; toda porotnik more le oni biti, ki zna madjarski. • Slovak, Srb, Nemec in Rumun, za vas ne. Ogerskem ni pravice! Vnanje države. R i m. Sv. oče so te dni izdali zopet krasno okrožno pismo in sicer o češčenju Roga sv. Duha. V sklepu opominjajo vernike, naj opravljajo pred Rinkoštmi de-veldnevnico na čast Rogu sv. Duhu. Nemško. V državnem zboru je bil vsprejet pri posvetovanju o novi društveni postavi Riickert-ov predlog, naj se dovolijo med političnimi društvi zveze. Take zveze so pri nas strogo prepovedane, in ker se v Nemčiji toliko boje socijalistov, zato bode zvezni svet gotovo ta predlog zavrgel. Turško. Na željo ruskega carja je sultan sklenil 17dnevno premirje z Grki. Turčini pa s tem niso zadovoljni, da se je njih vladar udal krščanskemu vladarju, ampak sovraštvo do kristjanov se med Turki od dne do dne bolj' širi. Grško. V Tesaliji se Turki hočejo popolnoma udomačiti. Začeli so celo ljudsko štetje. Toda evropske vlade ne bodo dopustile, da Grška zgubi vso Tesalijo, ampak le nekaj ozemlja. Tudi bode Grška morala plačati Turčiji vojno odškodnino, bojda 75 milijonov frankov. — V Atenah je ljudstvo sila razburjeno: bati se je krvave ustaje. Kreta. Grška narodna skupščina se v kratkem snide. Rržčas takrat proglasi zedinjenje Krete z Grško. — Odkar so grški vojaki Kreto zapustili, imajo roparji zlate čase, kristjani pa so reveži, ker evropski vojaki stražijo samo Turke po mestih. Špansko. V javni seji senata ali državnega zbora je minister vnanjih del, vojvoda Tetuan, napadel liberalnega senatorja Comaksa, ga prijel za vrat in mu dal par zaušnic. Ker se minister Tetuan ni odpovedal svoji časti, zato se liberalci nočejo udeleževati sej, dokler jim ministerstvo ne da zadoščenja. Za poduk in kratek čas. Črtice s potovanja v Rim. (Piše Fr. K.) V Rimu sem inaševal samo v cerkvi St. Maria deli" Anima, ker mi je ta bila najbližja; saj so vsa rimska tla premočena s krvjo sv. mučcncev. Ko sem torej bil na na velikonočno nedeljo odmaševal, peljal sem se v Vatikan k maši papeža Leona XIII.. kakor sem to opisal v črticah beli teden. Ne bil bi rimski romar, ako se ne bi udeležil odpustkov, katere oni dobijo, ki od enih večernie do drugih obiščejo sedmere glavne cerkve rimske in ondi nekoliko molijo. Ker sva s prijateljem v ta namen obiskala v soboto večer cerkvi sv. Pavla in sv. Roštjana, obiskala še sva na Veliko nedeljo dopoldne tc-le glavne cerkve: sv. Petra, Marije-Snežne, sv. Janeza v Lateranu, sv. Križa v Jeruzalemu in sv. Lovrenca. Na velikonočno nedeljo popoldne smo se napotili v zavod Germanikum. Tje grede smo se pomudili v dominikanski cerkvi St. Maria sopra Minerva in sv. Ignacija, kjer je grob sv. Alojzija in sv. Janeza Rerhmansa. V Germaniku smo se dalj časa pomenkovali s Slovencem dr. Mih. Opeko, ki je že mnogo pisal o Rimu v Mohorski koledar, in z Medjimurcem dr. Lončaričem. Večer smo se vračali po glavnih rimskih ulicah, imenovanih korso, kjer je drdrala kočija za kočijo. Velikonočni ponedeljek v Rimu ni praznik, odpravil ga je svoje dni Napoleon I. Dopoldne smo šli na velikansko kupolo cerkve sv. Petra. Kdor si hoče nekoliko predstavljati velikost cerkve sv. Petra, mora se na kupolo potruditi. Potem smo šli v Vatikan, da si ogledamo vatikansko galerijo ali zbirko slik. Najlepše slike vseh časov so slike Rafaela, takozvane njegove stanze in loggie. Pinakoteka ali posebna zbirka raznih slik pa je bila zaprta zaradi konsistorija ali zbora kardinalov. Tudi smo pregledali muzej vatikanski. Kaj pa je to? Tukaj vidiš kipe ali štatuve, posode in okraske iz paganskih in prvih krščanskih časov. Iz poganske dobe sta najimenitnejša kipa Apolon belvederski in Laokon. Na papežev vrt, ki je tako velik, kakor pol mariborskega mesta, bi radi šli, pa je bil zaprt, pač pa smo si ogledali vse papeževe kočije, ena lepša od druge. Kaj da zdaj rabijo samo ono, s katero se po vrtu vozijo ! Popoldne smo se pa vozili gledat Kalistovih katakomb, južno od Rima, ob cesti via Appia. Rili smo pod zemljo pol ure; ako bi hoteli prehoditi vse te votline, kjer so pokapali prvi kristjani, morali bi hoditi več ko 50 dnij. Potem še smo šli obiskat starorimskih razvalin in sicer koloseja ali gledališča, kjer so divjim zverinam metali v prvih krščanskih časih sv. mučence, ljudstvo pa je to radostno gledalo, nadalje forum ali trg, kjer se je pletla vsa politika starih Rimljanov, Mamertinsko ječo, kjer sta nekdaj zdihovala apostola-prvaka, sv. Peter in sv. Pavel, in kapitol, kjer še je zdaj mestna hiša ali »rotovž«. Na beli torek zjutraj smo si ogledali Panteon, ne ker je ondi pokopan kralj Viktor Emanuel, ampak ker ta cerkev nima para na vsem svetu. Oken nič nima, ampak vsa cerkev, ki je jako lepa, je velikanska kupola in na vrhu je odprtina, od koder pride svetloba, pa tudi dež. V cerkvi Gesii, kjer je grob sv. Ignacija Lojolanskega, smo bili pri novi maši koptovskega duhovnika, nato še smo jo mahnili na kapitol v cerkev M. R. in Ara coeli, kjer je čudežni kip Jezuščekov (St. Rambino), potem v cerkev sv. Andreja della valle in M. B. »Chiesa nuova«, kjer je pokopan sv. Filip Nerij, apostol rimski. Temu sva se priporočila, naj bi se srečno vrnila domov; kajti že opoldne na beli torek sva se iz Rima odpeljala proti domu, z namenom: Ge je božja sv. volja in če bode za čim, še pojdeva v Rim ! Smešnica. A.: »Grki so v vojski res vedno bežali pred Turki«. — B.: »Ni drugače mogoče, ker so imeli tako izvrstne učenike . — A.: »No, kdo jih je učil bežati?« — B.: »Italijanski prostovoljci, ki so celo z brzovlakoin pobegnili, zagledavši turške brke in hlače!« Razne stvari. Domače. (Iz Rima.) Mil. knezoškof so dne 22. maja dopoldne obiskali kardinale Ledochovskega, Stein- huberja, Vannutellija in Agliardija, in generale domi-nikancev, resurekcijonistov in jezuitov, kakor tudi rektorja in špirituvala Germanika. (Poslanec vitez Herks) in tovariši so v državnem zbor« vložili obširno utemeljeni predlog, naj vlada z ozirom na skrajno nepopustljivost svojeglavnih Madjarov gledé obnovitve nagodbe in z ozirom na to, da avstro-ogerska banka skoro izključno služi le ogerski državni polovici, predloži zbornici načrt postave, s katero se ustanavlja posebna avstrijska, od Ogerske neodvisna banka. (Pri M. B. v Zagorju) bode prihodnjo soboto in nedeljo velikanska božja pot. Letos se dobijo ondi nove podobice M. H. Zagorske, katere je umetno izdelal g. Srečko Magolič, slovenski fotograf v Celju. (P e t i n d v a j s e 11 e t n i C o,) odkar so v šolske sestre preoblečene, so včeraj obhajale v Mariboru v zavodu čč. šolskih sester čč. sestre Angelina Križanič, Evgenija Hofer, Hortulana Domanjko, Leopoldina Flucher, Mihaela Plohi in Teodozija Zobinger. (Velik koncert) priredi mešan pevski zbor v Št. Juriju ob južni železnici, dne 30. maja v gostilni g. A. Nendl-na. Začetek točno ob '/2 8. uri zvečer. Po koncertu prosta zabava. Svira šmarijska godba. Vstopnina za osebo 1 krono, kmetje HO kr. Ker je čisti dohodek namenjen domači šoli, se nadplačila hvaležno sprejmejo. (Na Ponikvi) bo v petek, dne 28. maja volitev občinskih odbornikov. Hojaki, pridite v obilnem številu na volišče, pa ne volite takih, ki se dado podkupiti, kjer se gre za blagor cele občine, temveč značajne može, ki bodo skrbeli in se poganjali za srečo in blagostanje občine! (Iz Čad ra 111 a.) Nova cerkev se pridno zida. Upamo, da bomo avgusta meseca še pod streho. Dozdaj imamo stroškov 24.526 gld,; čeravno smo les in pesek večjidel zastonj dobili. (»Kmetski prijatelj«), gospod dr. Kduard Glančnik je pravi jezični doktor. Dne 17. maja je kaj »korajžno« govoril v Gradcu zoper dr. Steinwender-ja ; ko pa ga ta pokliče na dvoboj, je lepi Edi, bivši »Kmetski prijatelj«, vse preklical. (Bog nas varuj toče!) Iz Grešnjic se nam poroča: Toča, kakor lešniki debela, je šla v četrtek, dne 20. maja 10 minot dolgo. Ob enem je strašno lilo in gromelo. Vendar pa še sadje in vinogradi dobro kažejo. (Mater ubil!) Dne 19. maja se je prepiral v Bočici pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 301etni Franc Ploj s svojo materjo. Surovež zgrabi vile ter ž njimi udari mater. Mati se brezavestna zgrudi; nato ji sin še z vilami prebode glavo, da je takoj umrla. Četrta zapoved božja, kje si? (Duhovniška sprememba.) Župnijo Sv. Marjete ob Pesnici je dobil č. gospod Jernej Frangež, on-dotni provizor. — Ptujska proštija je razpisana do dne 10. junija. Društvene. (Katoliško delavsko društvo) v Mariboru priredi dne 27. maja zvečer ob 8. uri gledališko igro »'s Nullerl« v svoji dvorani pri »Stadt Wien«. V kratkem pa se bodeta igrali dve slovenski veseli igri. (S C v e n a p r i L j u t o m e r u.) Slovensko dirkalsko ljutomersko društvo sme ponosno biti na dirko dne 23. maja. Pri vožnji s prvenci je vse premagal žrebec Marka Beleča iz Krištanec v 5 min. 4 sek. v daljavi 2000 metrov. Druga je bila »čila« Antona Petovar-ja iz Bunčan s 5 min. 13 sek. in zatem »liška« Alojza Ferenca iz Stare vesi s 5 min. 14 sek. — Pri plemenski vožnji, tudi daljava 2000 m, je zmagala že znana »dragica« Antona Mežana iz Šalinec v 4 min. in >luca« M. Habiča iz Krapja v 4 min. 33 sek. Pri dvoprežni vožnji pa sta najhitreje bežali »dragica« A. Bežana in »luca« M. Babiča v daljavi od 3000 m v 7 min. 32 sek. Da še bo jesenska dirka tem slavnejša, o tem je prepričan vsak, ki je videl zanimanje med posestniki, ki imajo čile konje. In če pridejo tekmovat, ne bode v škodo Murskemu polju. (V C adra mu) ima društvo »Sloga« na praznik Vnebohoda svoj občni zbor in volitev novega odbora. To kmetovalsko društvo se ima v katoliško-politično in kmetovalsko spremeniti in' se bodo nova pravila c. kr. namestništvu v potrjenje predložila. (Društvo »Kmetovalec« v Gottrvljah) ima dne 30. maja ob 4. uri popoludne XX. občni zbor v prostorih gosp. M. Šteiner v Gotovljah. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Govor o važnosti ameriških trt in poduk o zelenem cepljenju; prednaša potovalni učitelj gosp. I. Belé. 3. Govor o poljedelstvu; gosp. Iv. Kač, Savinjski. 4. Društveno poročilo. 5. Vpisovanje udov in vplačevanje letnine. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. (S Ponikve.) Gospod dr. Franc .iurtela, odvetnik in deželni poslanec v Šmarijah, je daroval kmetijskemu bralnemu društvu na Ponikvi 3 gld. Za ta veliki dar se mu v imenu društva srčno zahvaljuje — odbor. (Kmetijsko bralno društvo na Ponikvi) ima binkoštni ponedeljek, dne 7. junija ob 3. uri popoldne v prostorih g. Žureja (»na gmajni«) zborovanje z dvema podučnima govoroma in petjem, (¡osp. potovalni učitelj Iv. lielč iz Maribora bo prednašal o vino-reji in amerikanskih nasadbah sploh; g. Tomaž Grah, učitelj, pa bo govoril o ekonomiji kmečkih pridelkov in izdelkov. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Iz drugih krajev. (Cerkev sv. Petra v Himu) bode večer pred Križevim od zunaj krasno razsvetljena. Gorelo bode 30 tisoč luči j, za katere se je porabilo 40 centov voska. (Nadvojvoda Franc Ferdinand), prihodnji prestolonaslednik avstrijski, je sedaj popolnega zdravja. Zato pojde tudi v London zastopat našega cesarja na slavnosti o 60-letnici kraljice Viktorije. (Nagla smrt.) Oni dan so v Budapešti svetli cesar vsprejemali deputacije. Med istimi je bila tudi de-putacija mesla Nevtra. Med tem, ko je ta deputacija čakala v dvorani, zgrudil se je voditelj iste, župan Hostval. Zadela ga je kap. "(Igralcem na loterijo) v Bimu je vrlo dobro došla nesreča v Parizu. Vsi so stavili po štiri številke, nanašajoče se na to nesrečo in glej: vse štiri številke so bile izžrebane. Državna blagajna je morala izplačati velikih svot. Naval loterijašev na loterije je bil tolik, da so morali posredovati stražarji in vojaki, da se ni oviral promet in kršil mir. (Tri obsodbe na smrt v Zagrebu). Nedavno so Katarina Sever, Pavel llic in Kelčeč Peter napadli 221etno kmetico Ano Habrič v šumi blizo Maksimira. Sever in I lió sta držala dekle za roke, med tem pa je Kelčeč Peter udrihal s sekiro po glavi nesrečnega dekleta tako dolgo, dokler ni izdihnila svoje duše. Oni dan jih je obsodilo porotno sodišče vse tri k smrti na višalah. Loterij ne številke. Trst 22. maja 1897: 22, 41, 14, 1, 66 Line » » » 61, 28, 88, 6, 21 Svilnato blago za plesišče 35 kr. do 14 gld. 65 kr. meter — kakor tudi črna, bela in pisana Henne-bergova svila ineter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. gladka, rižasta, karirana, pisana, damasti itd. (blizo 240 razi. baž iu 2000 razi. barv, obrazcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneborg (c. in kr. dvor. lit.) Ziirich. ! ! Svoji k svojim ! ! Naznanilo in priporočilo! i Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako tudi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najfineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako. da zamorem z vsako še tako veliko firmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti. Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela: Slikanje cerkva na presno »ali fresco«, temperra, kaseiri silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se priporočam za slikanje oltarnih slik. slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim. tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje • mi naznaniti mero in kak damask, oziroma koliko se misli potrošiti. Povsod naj velja geslo »Svoji k svojim«. Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem Ivan Nep. Gosar, akad. slikar v Celjn, „Narodni Dom". (Štajarsko.) W Zganjarija R. Wieserja v Hoči pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 20 Majhna hišica pri Mariburu, v kateri je sedaj branjarija, s 4 sobami, kuhinjo in hievi ter s 1 '/2 oralom njiv se proda za 3400 gold. (Hranilnica 1500 gld.) Več pove upravništvo „Slov. Gosp." Deloljubne osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Ziikunftvorsoi-ge" Gradec, poste restante. 14 Peronospora škropilnice, najceneje, najbolj trpežne, posebno dobre in lahke za rabo. Izdeluje že 10 let. Z veliko zadovoljnostjo in pohvalo se jih več stotin že rabi. Napravljene iz čiste medi ali tudi iz pocinkanega kositra proti 4!etni garanciji, komad za 8 — 10 gld. Prevzame tudi vsa dela pod to 3troko spadajoča pri strehah in cerkvenih stolpih, kapelali in križih prav po nizki ceni. dobro napravljeno. 11-12 Janez ■>aiui<\ kleparski mojster v Gornji Radgoni. se da v najem od 1. julija t. 1. ■ ■ ■ ^ s krčmarskim in mesarskim obr-tom, ali pa brez obrta, pri Sv. Vidu blizo Šmarja pri Jelšah ob veliki cesti, od farne cerkve dve minoti in od kolodvora Grobelno 15 minot oddaljena. Več se izve pri lastniku Florijanu Golež tam. 1-2 licenca, iz poštene hiše sprejme g. Mihael Cernejšek, podobar, zlatar in slikar v Ptuj i, lirand-gasse štv. 5. Ponudbe starišev pismeno ali osebno. 1-4 Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko. iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov A. Thierry-j a v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgo-raj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Kosno in Hercegovino 12 malih ali O dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali O dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. 18-20 Adolf Thierry, lekarnar Bartosch-ev cement za zobe, da si lahko sam plombuje zobe. S tem sredstvom, ki je že nad 20 let v rabi, si lahko vsakdo brez truda po priloženem navodilu sam pripravi plombo za zobe; radi česar se sme imenovati posebno tam, kjer ni zobozdravnikov, dobrodošel pripomoček za daljše ohranjenje zob, in za varstvo proti zobobolu. Cena 1 posodice 1 §1Xolitveiiilii v obeli deželnih jezikih, razuovrstno vezani, prodaje v veliki izberi in čudovito po ceni I V 1» It I. J PliATKER, (poprej Eduvard Ferlinc) 1-3 »• fitii tfnn-it, #.'<»»/*»»Af uliff S. ~ Dr. 1 Praunseis | okrožni in praktični zdravnik V Cidjll 8-22 ^ft ordinuje tudi za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 2.-5. ure popoldne v Celju Ringstrasse št. 9. Plombira se zlatom, srebrom in emailom po anierikanskem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejšo izvršitev. Nedavno je izšla gospodarska, 74 stra-nij obsegajoča, prav poljudno pisana knjižica s 6 podobami: G sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal SIMON GABERC, župnik Framski. Knjižico prodaje HitfiartMi »v. tV- #71« r Stane 20 kr., po pošti 3 kr. več. Pri naročbi se naj znesek pošlje v markah. Polovica čistega dobička namenjena je Dijaški kuhinji v Mariboru, polovica pa ubogi šolski deci v Franiu! Slovanska knjižnica' izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 56 snopi čev. „Knjižnica za mladino" izhaja vsak mesec v trdo vezanih snopičih. Doslej je izšlo 23 snopičev. Cena za celo leto 2 gld. 40 kr., v razprodaji po 25 kr. snopič. — Naročila sprejema „Gorička tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se dobe v prodajalnici Marije Pri-sternik, Tegetthoftstrasse št. 13. 11-15 in odbornik tamošnje previden Z neizmerno žalostnim srcem javljajo podpisani sorodniki, (Ja je občespo-štovani gospod Feliks Lakožič, p. d. Harič, veleposestnik pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu posojilnice, dne 20. majnika t. 1. ob 11. uri predpoldnem v 37. letu svoje starosti, z svetimi zakramenti in dobro pripravljen, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bil je v nedeljo, dne 23. majnika t. I. ob 10. uri predpoldnem. Kdor Je pokojnega poznal, spoštoval ga je kot mirnega in blagega m»ža-poštenjaka. Čast njegovemu spominu! Sv. Duh na O. V., 20. majnika 1897. Luka Hleb na Smolniku. Marija Lakožič, roj. Belec, Vincenc Rottner v Mariboru, soproga. Ludovik Rottner na Bistrici, Feliks, svaki. Maksimilijan, Milan, Konrad, otroci. Marija Ladinik, roj Ahej, mati. Mihael Ladinik, oče. Ivanka, omožena Hleb, Marija, omožena Rottner, Alojzija, omožena Rottner, Brigita, Julika, sestre. Zahvala. Z otužnim srcem se prijazno zahvaljujemo, vsem blagorodnim udeležencem pogreba, našega nepozabljivega nam Feliks Lakožič-a, veleposestnika itd. pri Sv. Duhu na Ostrem Vrlin. Posebno izkreno zahvalo in čast pa izrekamo čast. gospodu župniku Kr, šegula, koji so zraven svojih mnogih in težavnih opravil, rajnega vsak dan tolažili in s svojimi jedrnatimi besedami krepili ob smrtni postelji! Vkljub slabemu vremenu počastili so nam dragega Feliksa s svojo prisotnostjo tudi čast. gospod K. Weixler, kaplan selniški. Bog njim plati! Ostali žalujoči. S MathjžB^, Siadn^ Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. ^ Lnr^^n» m ■ m ■ u ■ ■ u y k^ti^m» O/o^o/o^oJoJQJQ/Q/Q/gjGJefe/e/e^eTeJ Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21 Zaloga manufakturnega blaga na debelo in drobno P. n. Slavnemu občinstvu priporočam svojo velilo zalogo siitaega, platnenega in modnega blaga za mo/.ke in ženske obleke; črne gladke in pisane kašmirje od najcenejše do najboljše vrste in najnovejše židane robce. — Narejene bele. pisane in .lilgerjeve srajce, kolirje, inanšete in najnovejše zavratnike, katere prejemam iz najboljših tovarn. Zagotavljam vsakemu po nizkih cenah pošteno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 5—6 Franc Dolenc. Zaloga manufakturnega blaga na debelo in drobno Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21