Aktualno
Središče ob Dravi • Občina zapušča Pokrajinski muzej, bo sledilo odpuščanje?
O Stran 2
Črna kronika Jurovski Dol • Skrivnost o umoru Ivana Krambergerja odnesel v grob
O Stran 24
M
x \
V :
o ,•'
H.'
U ¡¡J
o""	•	T •
mn Stajerski
Ptuj, torek, 15. januarja 2019
Letnik LXXII • št. 4 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Podravje • V
prihodnjih dneh vrhunec gripe
O Stran 3
Kmetijstvo Podravje •
Zamenjav zemljišč na vodovarstvenih območjih ni
O Strani 8 in 9
Podeželje Podravje • Kmet si lahko naredi škodo, če ne prekrši zakonskih rokov
O Stran 8
Podravje Ptuj • Saga o javnih straniščih -nikoli dokončana zgodba
O Stran 10
Šport
Nogomet • Tahiraj poslušal srce in izbral Hajduk
O Strani 16
Ptuj • Po oprostilni sodbi tožba zoper državo
Volgemut zahteva 160.000 € odškodnine
57-letni Milan Volgemut iz okolice Ptuja, ki so mu pred leti sodili zaradi umora ptujskega podjetnika Branka Klinca, od države zahteva 160.000 evrov odškodnine - za čas, ki gaje po nedolžnem prestal v priporu (625 dni) in psihične ter fizične bolečine oziroma poškodbe, ki jih je utrpel v tem času. Več na straneh 6 in 7.
Foto: Media24
Aktualno •
Denar za javna dela razdelili v dveh minutah
o Strani 2 in 3
Videm •
Gledališki igralci morajo tekati okrog občinske stavbe
o Strani 6 in 7
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ^te.«.
70ler
Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni.


_
Več v notranjosti časopisa.
2 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. januarja 2019
Podravje • Javna dela: največ uspeha za tiste, ki so poslali vloge dan pred odprtjem povabila
Denar za javna dela razdelili v dveh
Natanko 285.000 evrov manj je država letos namenila za zaposlovanje javnih delavcev, ki gravitirajo na ptujski zavod minutah. Vsi tisti, ki so vloge oddali ob 8.02, so bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so sredstva že porabljena. Med njimi so
V letu 2018 je imel Zavod za zaposlovanje Območna služba (OS) Ptuj za javna dela na razpolago 775.000 evrov. Ta denar je bil namenjen vključitvi 153 oseb v programe javnih del različnih zavodov. Znesek, ki je bil na voljo v javnem povabilu za leto 2019, je mnogo nižji in znaša 495.000 evrov.
Zaposlitev dobilo le 71 oseb
Sredstva so se tokrat delila za tri sklope, in sicer za programe javnih del s področja socialnega varstva, programe javnih del, primernih izključno za vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb s I. do IV. ravnjo strokovne izobrazbe ter za programe s področja kmetijstva, vzgoje in izobraževanja ter športa, okolja in prostora ter drugih programov javnih del
Na razpis je bilo prijavljenih 82 programov, a denarja za uresničitev vseh želja niti približno ni bilo dovolj. Izbranih je bilo 52 programov, v katere bo vključenih 71 oseb.
30 programov, na katerih so s pomočjo javnih del želeli zaposliti 47 oseb, je bilo zavrnjenih, večinoma z utemeljitvijo, da so sredstva porabljena. Ključno vlogo pri izbiri programov je namreč odigral čas oddaje vlog.
Letos večina vlog oddana že dan pred odprtjem povabila
Povabilo je bilo odprto od 5. decembra od 8. ure do razdelitve razpoložljivih sredstev. Izvajalci so lahko vloge oddajali osebno ali po pošti, izključno na naslov območne službe Zavoda, kjer se program izvaja.
Pri tistih, ki so ponudbo pošiljali priporočeno po pošti, sta štela dan in ura oddaje na pošto.
Vloge pa je bilo po pošti možno oddati tudi dan prej. Ta varianta je sicer bila rizična, a se je letos izkazala za smiselno. „Ponudbe, ki so bile oddane po pošti pred dnevom prejema s strani Zavoda, se štejejo za prejete na dan prispetja na
Kaj je bilo ključno merilo za izbiro ponudb
Na javnem povabilu so bile izbrane ponudbe, ki so bile pravočasne, popolne in so izpolnjevale vse pogoje javnega povabila ter so zadostile osnovnemu merilu: da so v evidenci brezposelnih oseb prijavljene osebe, za katere je predlagan program ustrezen in smiseln. „Ponudbe so se razvrstile po sklopih, vrstnem redu glede na datum in čas (ura in minuta) njihovega prispetja. Sprejemale so se po tem vrstnem redu" so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje OS Ptuj.
Zavod ob 8.00," je navedeno v javnem povabilu. Kot pojasnjuje Tomaž Žirovnik, direktor Zavoda za zaposlovanje OS Ptuj, je takšnih primerov, ko so bile vloge oddane na rizik (saj niso smele biti oddane priporočeno), letos izjemno veliko.
„Nikoli se ni zgodilo, da bi bilo dan pred odprtjem povabila oddanih toliko vlog. V teh primerih se je štelo, da so te vloge na Zavod prispele ob 8.00, zato so bila sredstva skorajda takoj razdeljena. Tisti, ki
so vloge prišli oddat osebno ali so jih pošiljali priporočeno, so tako rekoč takoj izpadli. Le nekaj jih je bilo uspešnih," pojasni Žirovnik.
Prejete ponudbe so se namreč razvrstile po sklopih ter po vrstnem redu glede na datum in čas (ura in minuta) njihovega prispetja. V primeru, da razpoložljiva sredstva javnega povabila ne omogočajo sprejetja vseh istočasno prejetih ponudb, ki so popolne ter izpolnjujejo vse pogoje javnega povabila ter osnovno merilo, se je
Za uspeh na javnem povabilu je bil ključen čas oddaje vlog, kakovost prijavljenega
Središče ob Dravi • Rezi v proračunu so se že začeli
Občina zapušča Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, bo sledilo odpuščanje?
Ker ima občina Središče ob Dravi ob poplačilu vseh obveznosti investicijskega denarja vse manj, so se odločili za drastične reze. Med drugim so se odpovedali soustanoviteljstvu letnega kopališča Ormož ter Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO). Direktor muzeja Aleksander Lorenčič opozarja, da bi to lahko prineslo tudi odpuščanje zaposlenih v ormoški enoti.
Središki občini v zadnjih letih kronično primanjkuje sredstev za investicije. Letos predvidevajo prihodke v višini okoli dveh milijonov evrov, ob poplačilu vseh obveznosti pa jim za investicije ostaja borih 185.000 evrov, nezavidljivo finančno stanje v občini pojasni župan Jurij Borko: »Zaradi vse več zakonskih obveznosti in stalnega povečevanja stroškov smo prišli v situacijo, ko ne bomo mogli izvesti niti manjših investicij ali se prijavljati na razpise za nepovratna sredstva.«
Borko opozarja na neenakopravno sofinanciranje muzeja
Z izstopom iz soustanoviteljstva PMPO bodo prihranili skoraj 20.000 evrov letno, ocenjuje Borko. Ob tem pa ne more mimo neenakopravnega sofinanciranja omenjenega zavoda: »Iz vidika finančnih obveznosti občin izhaja, da tri občine UE Ormož s približno 17.000 prebivalci v skupnem zavodu v ormoški enoti pokrivajo
tri zaposlene kakor tudi materialne stroške. MO Ptuj pa pri nekaj čez 23.000 prebivalcev pokriva le enega zaposlenega. V zakonu o lokalni samoupravi je zapisano, da se občine ob delitvi delijo v »dobrem in slabem«. Sprašujem se, kje je preostalih 16 občin, ki so se izločile iz bivše MO
Ptuj. Po javno dostopnih proračunih gredo investicije teh občin v milijone, muzej pa naj plačuje občina Središče ob Dravi, ki ji za investicije ostane le borih 185.000 evrov?! Ali torej zakoni veljajo le za nekatere ali pa je to stvar odločitve posamezne občine? Kje so v izračunu primerne porabe občin
^fHlk
Jurij Borko: »Zaradi vse več zakonskih obveznosti in stalnega povečevanja stroškov smo prišli v situacijo, ko ne bomo mogli izvesti niti manjših investicij ali se prijavljati na razpise za nepovratna sredstva.«
upoštevane te finančne obremenitve in obveznosti? Nikjer!«
Stroškov je preveč, finančni rezi se bodo nadaljevali
Občina je izstopila tudi iz (so)la-
stništva letnega kopališča Ormož, saj jo negativno poslovanje bazena preveč obremenjuje. Celoten bazenski kompleks je potreben še obsežne obnove, česar nikakor niso zmožni financirati. »Zavedam se, da takšni ukrepi in rezi niso sprejemljivi pri občankah in občanih, tudi ne pri nekaterih svetnikih. No, realno je treba pogledati in presoditi, kaj potrebujemo, predvsem pa, kaj finančno zmoremo,« še razmišlja župan, ob tem pa napove, da bodo, glede na stanje, s konkretnimi spremembami in rezi še nadaljevali: »Ob opisanem finančnem stanju bo treba odreči financiranje vsem zakonsko neobveznim proračunskim porabnikom.«
Monika Horvat
Lorenčič:
»Dodaten udarec r{ za delovanje
ormoške enote« ^ m
In kaj izstop občine Središče ob Dravi pomeni za delovanje ptujskega muzeja? Direktor PMPO Aleksander Lorenčič pravi, da bo ta zlasti v muzejski enoti Ormož prinesel nezanemarjiv finančni primanjkljaj tako pri plačah (približno 12.000 evrov) na letni ravni kot pri materialnih stroških (6.000 evrov) na letni ravni. Posledica bo okrnjen program delovanja, morda tudi odpuščanje zaposlenih: »Pri tem naj poudarim, da bi bilo glede na več lokacij zbirk v Ormožu in pri Veliki Nedelji delovanje ormoške muzejske enote v primeru odpuščanja praktično nemogoče. Naj spomnim, da so občine (so) ustanoviteljice prvega januarja 2017 že ukinile financiranje ene zaposlene osebe. Torej je to le še dodaten udarec delovanju OE Ormož. Kot delodajalec moramo zagotoviti nemoteno financiranje, torej tudi izplačilo plač, bo pa v najkrajšem možnem času treba doreči, kako naprej.«
Skupni sestanek vseh vpletenih na to temo je napovedan za ta četrtek.
Foto: M H
torek • 15. januarja 2019
Aktualno
Štajerski	3
minutah
za zaposlovanje. Ker je bilo število prispelih vlog veliko višje od razpoložljivih sredstev, so denar razdelili v slabih dveh bile tako zavrnjene tudi vloge bolnišnice, doma upokojencev, nekaterih šol, občin...
Zapoiadna élevjlka:
Prejemnik Zavod RS za zaposlovanje
Območna služba _
^ n Ovr&fr* Sirfp* l(.tr1j patarf ccxrfki jwwip ewim* vbo'v
NE ODPJRAJ - PONUDBA! Ponudba Dopolnitev ponudbe
fi«.v tf.rrst ffonbti) »Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2019«
.os „ ■
ponudbe ocenilo glede na šest dodatnih meril.
Bodo situacijo reševale občine s proračunskim denarjem?
Med tistimi, ki niso bili izbrani (večina z obrazložitvijo, da so prepozno oddali vloge in so sredstva razdeljena), so Center interesnih dejavnosti Ptuj, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, ptujski Dom upokojencev, pa Glasbena šola Karola Pahorja, Javne službe Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Šolski center Ptuj, društvo Sonček, Zavod za šport Ptuj ter številne osnovne šole v Spodnjem Podravju. Z nekaterimi prijavljenimi programi je bilo neuspešnih tudi nekaj občin: Markov-ci, Podlehnik, Sveti Andraž, Zavrč ... Vsi ti bodo morali najti drugačne načine, kako rešiti kadrovske težave.
Foto: čg Na vprašanje, kateri zavod ima programa je bila očitno drugotnega pomena, razen ko sta bili ulogi oddani istočasno, največjo težavo zaradi zmanjšanja
Slovenija, Podravje • V prihodnjih dneh vrhunec gripe
Nekatere bolnišnice omejile obiske
Razsajajo virusna obolenja, na pohodu je tudi gripa. Tudi v ptujskem zdravstvenem domu so posamične primere gripe že zabeležili. Na Hrvaškem pa je gripa letos zahtevala že dve smrtni žrtvi.
V ptujskem zdravstvenem domu imajo polne roke dela, saj število zbolelih z virusnimi obolenji in gripo narašča. »Po novem letu beležimo v ambulantah družinske medicine povečan obisk zaradi akutnih virusnih obolenj, predvsem zaradi virusnih respiratornih ter virusnih črevesnih okužb. Glede na letno povprečje je obisk višji do 30 %. Zabeležili smo tudi že posamezne primere gripe,« je sporočil specialist družinske medicine iz ZD Ptuj Andrej Lazar. Povečan obisk zbolelih za virusnimi obolenji in gripo je za ta čas povsem pričakovan in za zdaj ne odstopa od preteklih sezon.
Vrh sezone gripe sicer pričakujejo v prihodnjih dneh oziroma tednih. Čeprav je gripa v tem času v porastu, se še vedno lahko odločite za cepljenje, ki ščiti tako pred boleznijo kot
Povečan obisk zbolelih za virusnimi obolenji in gripo je za ta čas povsem pričakovan in za zdaj ne odstopa od preteklih sezon.
pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo, poudari zdravnik: »Priporočamo ga vsem prebivalcem, še posebej pa starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim
Številne bolnišnice že omejile obiske
V nekaterih bolnišnicah po državi so zaradi povečanega števila virusnih obolenj dihal in pojava gripe omejili obiske. V naši največji bolnišnici, UKCLjubljana, so že pred novim letom omejili obisk na zgolj eno zdravo odraslo osebo pri vsakem pacientu. Za podoben korak pa so se pred dnevi odločili tudi v UKC Maribor in v ptujski bolnišnici. Kot so zapisali na svoji spletni strani, omejitev obiska na eno zdravo odraslo osebo na vseh oddelkih velja do preklica: »Hkrati prosimo, da osebe s prehladnimi ali drugimi nalezljivimi boleznimi ne obiskujejo bolnišnice še vsaj 24 ur po prenehanju bolezenskih težav«.
članom, osebam, ki imajo izrazito povečano telesno težo, majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom, nosečnicam in njihovim družinskim članom ter zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe.«
Pri večini bolnikov z gripo zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno: »Najpomembneje je, da si lajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38 °C, jemljemo zdravila za znižanje temperaturo. Za otroke je primeren paracetamol, za odrasle pa paracetamol ali aspirin. Otroci ne smejo jemati aspirina. Pri zamašenem nosu se svetuje se uporaba kapljic za nos.«
Monika Horvat
sredstev in kako bodo reševali težave, na ZRSZ OS Ptuj odgovarjajo: „Predvsem so to zavodi, ki izvajajo socialnovarstvene programe. Obstaja pa možnost občinskih programov javnih del, ki jih v celoti financira občina.
Občina lahko z namenom aktiviranja svojih brezposelnih občanov sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje in pred sprejemom programa javnih del pridobi soglasje Zavoda RS za zaposlovanje."
Kateri zavodi so bili uspešni na javnem povabilu
Največ programov, s tem pa tudi največ odobrenih zaposlitev preko javnih del, je dobil Center za socialno delo Spodnje Podravje. Gre za 12 zaposlenih oseb.
V veliko pomoč bo takšen način dela tudi Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož, ki si je priboril šest enoletnih zaposlitev. Le eno manj ima ZRS Bistra Ptuj.
Štiri osebe bodo dobile zaposlitev v sklopu javnih del na MO Ptuj, še ena v ČS Spuhlja.
Uspešne so bile še številne občine: Cirkulane, Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Andraž, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Haj-dina, Markovci, Majšperk ... Eno zaposlitev preko javnih del si je izborila tudi Ljudska univerza Ptuj, ormoška dve.
Manj denarja za Spodnje Podravje zaradi podpovprečne stopnje brezposelnosti
S programom družabništvo in spremljanje si je tri zaposlitve priskrbela Psihiatrična bolnišnica Ormož, medtem ko ptujska bolnišnica ni imela te sreče. „Žal so bili nekateri neuspešni z zelo dobrimi programi, a pogoji razpisa so bili jasni, mi nanje ne moremo vplivati," pravi Žirovnik.
Razlog, da je država namenila letos za javna dela na ptujskem območju toliko manj sredstev, je po besedah Žirovnika v tem, da je stopnja brezposelnosti na našem območju pod slovenskim povprečjem. Gospodarska rast pa naj bi prinesla nove zaposlitve. „Ptuj je edini v vzhodni regiji, ki se lahko pohvali s podpovprečno stopnjo brezposelnosti, kar je eden izmed razlogov, da je denarja za javna dela manj. Pred osmimi leti so bile te številke bistveno višje. Zadnja tri leta pa dobivamo manjši delež pogače, namenjene zaposlovanju preko javnih del," še sklene Žirov-nik.
Dženana Kmetec
Tomaž Žirovnik
Za javna dela iz države 15 milijonov evrov, najmanj na Ptujsko
Prednost pri vključitvi v javna dela imajo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb in v tem času niso bile vključene v noben program aktivne politike zaposlovanja ter dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči. V javna dela so lahko vključeni največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno pri istem izvajalcu javnih del vključijo še najdlje za eno leto.
Javna dela so poseben program aktivne politike zaposlovanja in se izvajajo v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest. Za vsak program javnega dela mora obstajati javni interes. V sklopu tokratnega javnega povabila naj bi na nivoju celotne države vključili okvirno 2800 dolgotrajno brezposelnih oseb. Okvirna višina sredstev znaša 15 milijonov evrov, najmanjši delež pogače je dobila prav OS Ptuj.
i. ■■ ■ ■
;
■ H««
i -
Foto: ČG
1 Območna služba (OS)	I Kvota sredstev v evrih 1
Celje	1.665.000
Koper	885.000
Kranj	585.000
Ljubljana	2.505.000
Maribor	2.625.000
Murska Sobota	2.535.000
Nova Gorica	510.000
Novo mesto	810.000
Ptuj	495.000
Sevnica	750.000
Trbovlje	675.000
Velenje	960.000
SKUPAJ	15.000.000
Vir: Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2019
Kot je razvidno iz porazdelitve sredstev, je najmanjši delež sredstev za javna dela med vsemi območnimi službami dobil prav Ptuj.
Foto: CG
Foto: CG
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. januarja 2019
Ormož • Katere ceste bodo prišle na vrsto letos
Za modernizacijo (tudi zasebnih) cest dobrih 770.000 €
Občina Ormož letos načrtuje modernizacijo 23 cestnih odsekov v dolžini slabih 8,4 kilometra na različnih delih občine.
Foto: MH
Obnoviti bi bilo treba tudi nekatere lokalne ceste, med drugim cesto od Dobrave proti Svetemu Tomažu, je opozoril svetnik Emil Trstenjak.
V ormoški občini bodo tudi v tem letu obnovili precej cest. Kot je razvidno iz investicijske dokumentacije (DIIP) za modernizacijo cest v 2019, ki jo je novi občinski svet na zadnji seji potrdil s 16 glasovi za in enim proti, je načrtovana obnova kar 23 cestnih odsekov v skupni dolžini 8.365 metrov, ki so v večini v slabem makadamskem ali asfaltiranem stanju in potekajo po gričevnatem terenu občine. Po besedah vodje medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Borisa Novaka gre večinoma za javne poti, ki so v slabem makadamskem ali asfaltiranem stanju, hkrati pa potekajo večinoma po gričevnatem razgibanem terenu občine.
Dokument vključuje cestne odseke v različnih delih občine, in sicer v delih naselij Stanovno, Mali Brebrovnik, Žerovinci, Mihalovci, Cerovec, Lahonci, Libanja, Pušenci, Litmerk, Dobrava, Vičanci, Sodinci, Velika Nedelja, Mihovci, Vuzmetinci, Zasavci, Miklavž pri Ormožu, Vitan, Jastrebci in Lešnica. Predvidena je
tudi obnova lokalne ceste Vitan-Vuzmetinci. Cesto v dolžini 2.660 metrov bodo na novo preplastili in razširili.
Za obnovo cestne infrastrukture bodo namenili vsega skupaj okoli 782.000 evrov. Občina bo prispevala okoli 6.000 evrov, večino sredstev, okoli 776.000 evrov (od tega okoli 388.000 evrov povratnih sredstev) pa nameravajo pridobiti iz državnega proračuna, iz naslova 23. člena zakona o financiranju občin. Odseke bodo začeli graditi aprila in naj bi bili dokončani do konca septembra. Izvajalce del pa bodo z razpisom izbrali v začetku leta.
Na seznamu tudi javne poti, ki potekajo po zasebni zemlji
Tudi v novi občinski sestavi so se ob obravnavi omenjenega dokumenta vneli pomisleki. Svetnik Emil Trstenjak je sicer izrazil veselje ob potrditvi dokumenta, v isti sapi
pa še dodal, da bi občina za obnovo cest vendarle lahko namenila kaj več sredstev in se lotila obnove tudi nekaterih lokalnih cest, med drugim ceste od Dobrave proti Svetemu Tomažu, ki je v precej slabem sta-
nju. Danilo Kosi, ki je edini glasoval proti sprejetju dokumenta, je opozoril na lastništvo nekaterih cestnih odsekov, predvidenih za obnovo. »Preverjal sem javne poti in lahko povem, da občina ni njihova lastni-
ca. Po zakonu o graditvi objektov bi občina morala imeti razpolagalno pravico, a je nima. Tukaj je bil moj pomislek tudi pri sprejemanju proračuna, zato sem bil proti in rekel, da je proračun slabo narejen. Predhodno bi bilo treba narediti v smeri, da se ceste lastniško uredijo, potem se lahko modernizirajo,« je opozoril Kosi in še dodal, da bi se sočasno z obnovo povezovalnih cest morala urejati tudi avtobusna postajališča, ki niso urejena, kot bi morala biti. Zanimalo ga je še, po kakšnem ključu so določali ceste za modernizacijo. Odgovor mu je v razpravi podal kar svetnik Jani Ivanuša: »Sam župan in tista ozka gledanost, kje so člani tiste stranke ...« Ivanu-ša je med drugim še zanimalo, kdo bo izvajal nadzor nad investicijo, za katero je predvidenih 13.000 evrov. »To me strašno zanima. Ker se mi zdi, da se vsa leta pojavlja en isti človek,« je dodal.
Župan Danijel Vrbnjak je najprej pojasnil, da je bil dokument pripravljen v času trajanja mandata prej-
šnjega župana ter da je ta potreben, če želijo pokoristiti sredstva po 23. členu. Kar se tiče nabora cest, ki so zajete v dokumentu, pa je razložil, da nekatere cestne odseke lahko spremenijo, saj da ne gre za zabeto-niran dokument. Ob tem je še dejal, da bodo dali poudarek povezovalnim cestam. Novak pa je v zvezi z urejanjem lastniških razmer cestnih odsekov, ki potekajo po privatnih zemljiščih, odgovoril, da bodo k njihovemu reševanju pristopili po potrditvi dokumenta: »Pred tem pa ne vem, ali ima smisel lastnike s tem obremenjevati in dajati neko upanje.« A Kosi se s tem ni strinjal: »Govoril sem o cestah, ki so popolnoma v privatni lasti. Jih je kar nekaj. Mislim, da te ceste ne bi mogle biti uvrščene v to, da se modernizirajo. Moje stališče je, da se prej uredi lastništvo in potem pristopi k modernizaciji. O kakovosti nadzora in gradnje pa tako kažejo objekti na terenu - ko pride malo večji naliv, zadeva gre ...«
Monika Horvat
Spodnje Podravje • O sklepanju zakonskih zvez
Župan lahko poroča v svoji občini
Sklepanje zakonskih zvez je ena izmed nalog, ki jo v skladu z določbami Družinskega zakonika smejo opravljati tudi župani Na območju svoje občine lahko župan ob prisotnosti matičarja (uradne osebe - uslužbenca upravne enote) zakonsko zvezo sklene brez pooblastila načelnika upravne enote (UE).
Če bi župan civilne obrede porok želel opravljati izven svoje občine, na območju celotne UE, mora za to pridobiti pooblastilo načelnika. Načelnik UE je tisti, pred katerim se ob prisotnosti matičarja potrdi zakonska zveza. Ker je razumljivo, da načelnik vsega tega dela na porokah ne bi (z)mogel opraviti sam, imenuje pooblaščence. Na območju UE Ptuj jih je deset: Anton Lesko-
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 »104,3 www.radio-ptuj.si
var, Darinka Fakin, Jožef Kokot, Ivo Ban, Radoslav Simonič, Jožef Lah, Stanislav Glažar, Andrej Klasinc, Silvo Erjavec in Dragica Majcen-Toš. „Takšno število pooblaščencev za izvajanje obredov porok (sklepanja zakonskih zvez) za območje UE Ptuj zadostuje. Izdelan imamo urnik. Ker sem tudi sam pooblaščenec, sem lani po tej funkciji imel tri delovne sobote. Z desetimi pooblaščenci nam uspe izvesti vse delo," je povedal v. d. načelnika UE Ptuj Silvo Erjavec.
Pogoje, kdo sme biti načelnikov pooblaščenec za sklepanje zakonske zveze, določa Pravilnik o sklepa-
Foto: Črtomir Go:
Po podatkih Statističnega urada (SURS) je bilo v letu 2017 na območju UE Ptuj 240 porok. Leto prej 219, leta 2015 226,2014193 in 2013185.
nju zakonske zveze. Pooblaščenec je lahko oseba, ki je državljan Republike Slovenije, v okolju uživa ugled in spoštovanje, aktivno obvlada slovenski jezik, ima sposobnost javnega nastopanja in je poslovno sposoben. Torej ni nujno, da so pooblaščenci samo župani. Pooblastilo načelnika pooblaščencu se izda za obdobje štirih let, lahko se ga tudi predčasno prekliče. „Pooblastilo se lahko prekliče pred iztekom štirih let na zahtevo pooblaščene osebe, kadar pooblaščena oseba ne izpolnjuje več pogojev, določenih s pravilnikom, ali zaradi drugih poslovnih ter organizacijskih razlogov po pre-
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
soji načelnika," so pojasnili na UE Ptuj in dodali, da lahko načelnik izda tudi enkratno pooblastilo.
Medtem ko lahko aktualni župani na območju svoje občine ob prisotnosti matičarja zakonske zveze sklepajo neposredno, brez pooblastila načelnika, pa nekdanji župani te pravice več nimajo. Jo pa lahko pridobijo s pooblastilom.
Mojca Zemljarič
Sveti Andraž • Z druge redne seje občinskega sveta
Proračun so popravili še tretjič
Nov andraški občinski svet seje sestal na drugi redni seji in soglasno potrdil tretji rebalans občinskega proračuna za preteklo leto.
Prvi rebalans so andraški občinski svetniki potrdili februarja, drugega maja lani, so pojasnili na Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah: »Zaradi uskladitev in izkazanih potreb na določenih programskih področjih je bil potreben še zadnji rebalans
proračuna.« Do večjih sprememb je prišlo tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, deloma tudi zaradi zapadlosti plačil v letošnje leto.
V primerjavi s planiranimi so se zvišali stroški delovanja odborov in komisij, povezovanja lokalnih skup-
Za investicije je šlo precej manj denarja, kot je bilo predvideno
| Proračun 2018 (€) | Tretji rebalans (€)		
Prihodki	1.322.176	1.271.537
Odhodki	1.645.846	1.358.599
Od tega investicijski odhodki	657.270	419.173
Proračunski primanjkljaj	-323.670	-87.062
Vir: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Novoizvoljeni andraški občinski svet se je lani sestal že na dveh sejah.
nosti, priprave regionalnih in drugih projektov, sofinanciranja oskrbe v Vrtcu Vitomarci, prevezave vodovoda v središču Vitomarcev in finančnih spodbud za študente. Znižali so se predvideni stroški za infrastrukturo v Drbetincih (zaradi zapadlosti plačil in dokončanja investicije v letošnjem letu), lokalne volitve, vzdrževanje dvorane, prispevke za zdravstveno zavarovanje brezposelnih, plačila drugim vrtcem, socialno varstvo, režijski obrat ter vzdrževanje čistilne naprave in pokopališča. Rebalans je soglasno potrdilo vseh šest prisotnih članov občinskega sveta.
EM
Foto: EM
torek • 15. januarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	5
Ptuj • Prva izredna seja mestnega sveta
Glasovanje teklo kot po maslu
Ptujski mestni svetniki so se minuli četrtek sestali na prvi izredni seji in soglasno potrdili sestavo delovnih teles občinskega sveta.
Odbor za družbene dejavnosti bo vodila Tatjana Vaupotič Zemljič, finance Helena Neudauer, gospodarstvo Marjan Bezjak, okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Aleksander Voda, socialno varstvo, zdravstvo in kulturo Andrej Lazar, odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo pa Milan Klemene. Vsi odbori so sedemčlanski. Na čelu komisije za odlikovanja in priznanja bo Boštjan Šeruga, za statut in poslovnik Nuša Ferenčič, za vloge in pritožbe Janez Rožmarin, statutarno-pravne komisije pa
Alen Iljevec. Vsaka komisija ima pet članov. Sestava nadzornega odbora (NO) mestne občine (MO) Ptuj v prihodnjem štiriletnem mandatu bo naslednja: Sonja Žibrat, Matjaž Lipuš, Mojca Šibila Drobnič, Franjo Rozman, Martin Mlakar, Maja Maj-nik Berghaus in Iva Koželj. Predsednika člani NO izberejo sami. Svetniški zbor na sestavo odborov in komisij ni imel pripomb. O njih je glasoval v paketu in jih soglasno potrdil. Na izredni seji so potrdili mandat svetnici Sonji Purgaj, ki je v mestnem svetu zasedla svetniško
Budina • Urejanje potoka Rogoznica
Odstranjujejo zarast in naplavine
V strugi potoka Rogoznica je bilo že konec lanskega leta opaziti delovne stroje. V skladu z letnim programom gospodarskejavne službe urejanja voda dela izvaja koncesio-nar, Vodno-gospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj.
Kot so pojasnili v podjetju, sekajo grmovje, ki ovira pretok visokih voda. Odstranjujejo tudi naplavine. Dela izvajajo na kilometer in pol dolgem odseku med Dornavsko
cesto in iztokom potoka v levobre-žni jarek pod Ptujskim jezerom (pri kinološkem društvu). „Namen je vzpostaviti pretočnost struge. Naročnik del je Direkcija RS za vode,
Foto: Črtomir Goznik
VGP Drava bo počistilo kilometer in pol struge potoka Rogoznica med Dornavsko cesto in Ptujskim jezerom, kjer se potok steka v levobrežni jarek.
vrednost posega je okrog 140.000 evrov. Dela so se začela novembra 2018 in se bodo nadaljevala še v letu 2019. Kdaj točno se bodo končala, ne moremo napovedati, odvisno od vremenskih razmer," pravijo na VGP in dodajajo, da ta čas vzdrževalna dela na porečju Drave, ki sodi pod njihovo koncesijsko območje, izvajajo na manjšem hudourniku, pritoku reke Meže v občini Črna na Koroškem. Dela so začeli decembra, jih čez praznike prekinili, nadaljevali bodo v tem letu. Vrednost je 250.000 evrov. VGP Drava Ptuj je na potoku Rogoznica, ki je lani v začetku maja poplavljal v občinah De-strnik in Ptuj (Brstje, Budina, Spuh-lja), interventna dela izvedel hitro po poplavnem dogodku. Takrat so naleteli na neodobravanje Ribiške družine Ptuj.
Mojca Zemljarič
Središče ob Dravi • Denarna pomoč občanom
Socialne pomoči so ukinili
Občina Središče ob Dravi od letos več ne bo podeljevala enkratnih socialnih pomoči. Po podatkih občinske uprave so na občini v minulih petih letih za izplačilo socialnih pomoči prejeli 132 vlog in za ta namen skupno izplačali 32.000 evrov.
Središki župan Jurij Borko je na seji občinskega sveta v mesecu decembru poudaril, da denarno socialno pomoč izplačujejo redke občine. „Ker se je znesek državne socialne pomoči povišal, smo se odločili, da občinske socialne pomoči ukinemo. V proračunu za leto 2019
denarja za socialne pomoči več nimamo na postavki. Bo pa občina v izrednih primerih ali dogodkih, če bi naši občani potrebovali pomoč, pristopila," je razložil župan. V minulih letih je občina višino občinske socialne pomoči prilagajala znesku državne. Zadnje leto zneska več
niso usklajevali, nazadnje je višina pomoči znašala 297 evrov. V petletnem obdobju (2014-2018) so največ pomoči izplačali v letu 2016 (8.121), leto kasneje 7.518 in lani 5.053 evrov. V letih 2014 in 2015 so izplačali 5.581 in 5.843 evrov.
Medtem ko občina ukinja denarne socialne pomoči, pa ohranja pomoč šolajočim. Že kakšno desetletje namreč dijakom in študentom izplačuje štipendije. Trenutno imajo deset štipendistov. Znesek štipendije za dijake znaša 110 in za študente 160 evrov. Občina štipendije izplačuje vseh 12 mesecev v letu, razen za zaključne letnike, ko izplačajo deset štipendij. V proračunu 2019 občina Središče ob Dravi za štipendije namenja 17.480 evrov.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav Štefan Čelan od decembra 2017 izpolnjuje pogoje za upokojitev, se ne namerava upokojiti. Napovedal je, da bo ponovno kandidiral za polni mandat direktorja ZRS Bistra Ptuj.
mesto županje Nuške Gajšek. Soglašali so tudi s sklepom, da Štefan Čelan nadaljuje delo direktorja ZRS Bistra Ptuj. Kot je pojasnil Čelan, je decembra 2017 po določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1 izpolnil pogoje za upokojitev. Na podlagi določil ZPIZ-2 pa je prejel odločbo, da izpolni vse pogoje po tem zakonu leta 2020. V skladu z interventnim Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je prenehal veljati
s 1. januarjem 2018, je bil dolžan v roku enega leta prekiniti pogodbo o zaposlitvi. Kar je v začetku decembra 2018 tudi storil. Ker mu ZPIZ-2 omogoča nadaljnje delo, se še ne bo upokojil, temveč bo delo direktorja ZRS Bistra Ptuj nadaljeval kot vršilec dolžnosti. ZPIZ-2 mu omogoča, da si v treh letih poviša bodočo pokojnino za 12 odstotkov. Svet zavoda ZRS Bistra Ptuj in mestni svet sta mu sedaj za položaj vršilca dolžnosti potrdila eno-
letni mandat. V tem času bodo na Bistri za direktorsko mesto objavili javni razpis. Čelan je dejal, da se bo prijavil. O upokojitvi pa še ne razmišlja.
Županja o proračunu: „Situacija ni preprosta"
Takoj prve dni po prevzemu funkcije se je županja MO Ptuj Nu-ška Gajšek srečala z zahtevno nalogo priprave proračuna. Mestni svet ga bo predvidoma obravnaval na redni seji 28. januarja. „S sodelavci v občinski upravi smo prvi delovni teden v začetku novega leta intenzivno pregledovali možnosti in sestavljali proračun. Moram poudariti, da situacija ni lahka. Prvotne želje, ki so bile predstavljene ob prvem sestavljanju, bi za proračun pomenile devet milijonov evrov primanjkljaja. Lahko si predstavljate, da imamo zares zahtevno delo. Danes (v četrtek, 10. januarja) smo že četrtič sedeli za skupno mizo na temo proračuna. Situacija res ni rožnata, oklestiti je treba marsikaj. Sodelavci v strokovnih službah se trudijo po najboljših močeh, racionalizacijo iščemo na vseh možnih točkah. Naj dodam, da je to moj prvi proračun (na funkciji županje) in to že v prvem mesecu mandata."
Mojca Zemljarič

T
T?lado

■ o»•
VENI VIDI VINO MLADO
SOBOTA 19. JANUARJA 2019//13:00 - 19:00 PTUJSKI GRAD
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. januarja 2019
Ptuj • Milan Volgemut od države terja 160.000 evrov odškodnine
„Ko si enkrat v priporu, si odpisan. S
57-letni Milan Volgemut iz okolice Ptuja, ki so mu pred leti sodili zaradi umora ptujskega podjetnika Branka Klinca, od drža čine oziroma poškodbe, ki jih je utrpel v tem času. O odškodnini bo odločilo ptujsko okrožno sodišče, primer vodi sodnik Ale
Upokojenega policista Volge-muta je okrožno sodišče na Ptuju na prvi stopnji spoznalo za krivega. Po uspeli pritožbi na višjem sodišču je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje. Ker na Ptuju ni bilo sodnika, ki bi o primeru še lahko sodil, saj so se vsi izločili, so sojenje prenesli na okrožno sodišče v Mursko Soboto. Tam so Volgemuta oprostili vseh obtožb in ga po dveh letih pripora spustili na prostost.
„Počutil sem se, kot da bi umrl"
Milan Volgemut je dogodke med letoma 2013 in 2015, ki jih je doživljal v priporu, minuli teden opisal pred sodiščem. Dejal je, da ga je prizadela že obtožba, da naj bi storil kaznivo dejanje umora. „Bil sem prizadet, užaloščen, jezen, tlačile so me more, dajala me je nespečnost. Nisem mogel verjeti, da je policija iz nič sproduci-rala kazenski pregon, me ovadila, sledil je pripor. Bil sem šokiran. V priporu sem bil v samici, ves dan
nimaš česa početi. 24 ur lahko gledaš v strop. Dajala me je bolečina v želodcu, imel sem glavobole, se znojil. Ves čas sem razmišljal, kako se je zgodilo, da sem pristal v priporu, kako je do tega prišlo. Ob tem človek zapade v kaotično stanje. Počutiš se nemočen, čutiš stisko, sili te na jok. Edina tolažba mi je bila, da se bo zadeva enkrat končala in bom dokazal nedolžnost, na katero sem se ves čas postopka tudi skliceval. Sledila je obsodba na 20 let zapora. Bil sem zelo prizadet, nisem spal, počutil sem se, kot da bi umrl. Jezen sem bil na ves svet, na določene posameznike, na medije. V vsakem članku sem bil očrnjen. 31 let sem delal kot policist, pošten, zgleden ... Potem pa naenkrat več nihče o meni ni vedel povedati nič dobrega. Ko sem se vrnil iz pripora, sem popolnoma izgubil stike z ljudmi v okolici. Redko komuniciram, umaknil sem se, način življenja se je zame popolnoma spremenil. Čeprav sem bil na koncu postopka spoznan za nedolžnega, marsikdo ne verjame,
da tega res nisem storil. Ljudje so še vedno v dvomih. Vso zaupanje z ljudmi v okolju se je porušilo. Ostal sem ožigosan, ljudje, med njimi tudi nekdanji prijatelji, se me izogibajo. Veliko škodo so mi naredili mediji. V Sloveniji se nimam kam umakniti, zateči. Ljudje dvomijo o moji nedolžnosti, saj policija primera ni raziskala. Ne ostane mi drugega, kot da se odselim v tujino. Za to potrebujem denar. Če mi je država povzročila škodo, naj sedaj tudi plača odškodnino," je poudaril minuli teden na sodišču.
Zdravila, ki bi ubila še konja ...
Nadaljeval je z besedami: „Sram me je, da sem služil policiji in državi, ki sta me pripeljali tako daleč, mi zadali toliko škode. Vse to dogajanje mi je pustilo posledice na zdravju. Še danes uživam zdravila za lajšanje duševnih bolečin (narkotike), ožigosan sem kot psihični bolnik. Že v priporu sem obiskoval psihiatra, predvsem zaradi tveganja samomora. Po ne-
kem poizvedovanju sem izvedel, da sem v času, ko sem bil v priporu, dobival tako močna zdravila, ki bi ubila še konja. V priporu si kot pišče, prepuščen na milost in nemilost, popolnoma nemočen. Upravniku pripora sem napisal 50 pritožb, do njega sta prišli dve. Vse druge so pazniki pridržali, raztrgali, vrgli v koš. Ves čas sem imel v mislih: mene bodo tukaj ubili, jaz se odpisan. Vsak teden sem v jetniški celici imel kontrolo. Med pazniki sem bil osovražen, ker pri kontroli nisem želel sodelovati. Trikrat so me oklofutali in zbrca-li. Vsi so bili pri direktorju zapora zaslišani, vse so zanikali. Če ne bi imel podpore domačih, bi se zategnil, obesil. V takšni situaciji, kot sem jo dajal skozi, je misel na samomor pogosta. Ko si enkrat v priporu, si odpisan. S sodbo 20 let zapora pa mrtev!"
tt
Pazniki so me nazivali z morilcem"
Bivanje v mariborskem zaporu je opisal takole: „Prvi mesec pri-
„Ko si u priporu, u samici, si kot ptiček u fogležu (kletki). Ujet, brez izhoda. Ta občutek te revoltira, dela nesrečnega, nemočnega, si zmeden, nisi sposoben trezno razmišljati in ocenjevati okoliščin. Psihično si uničen, najraje bi koga zadavil. Ne morem opisati, kaj lahko to naredi iz človeka. Osamitev vzdržiš prvi, drugi, tretji dan. Četrti dan se ti utrga," pravi Volgemut, ki je bil leta 2015 pravnomočno oproščen obtožbe, da naj bi nasilno vzel življenje Branku Klincu.
Foto: OM
Bolje vrabec v roki kot golob na strehi
Predsednik Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju Jože Šmigocje dejal: »Kar se tiče kulturne dvorane v Vidmu pri Ptuju - ta ne obstaja. Obstaja samo nekoliko večji prostor v pritličju občinske stavbe, v katerem po sili razmer potekajo različne prireditve. Tudi kulturne. Pa bi Videm pri Ptuju kot središče sedanje občine Videm (in nekdanje krajevne skupnosti) dvorano potreboval. Žal so bili naši predniki po drugi svetovni vojni nepodjetni in se v krajevnem središču ni zgradilo nič primernega. Pa so po drugi svetovni vojni celo že začeli graditi za ta namen zadružni dom - a neuspešno. Tudi naslednja desetletja niso prinesla ničesar. Še več:: potem ko seje Videm okitil z nazivom 'občina', je naš prvi župan dotedanjo dvorano - Slomškov dom, ki so ga zgradili med obema vojnama - enostavna porušil in na tem mestu postavil stavbo za potrebe občine.«
Po njegovem mnenju se je treba vprašati, zakaj se v Vidmu ne zgodi nobena prireditev, ki bi jo pripravili organizatorji od drugod: »Zakaj se vozimo na kulturno, zabavno in drugo dogajanje v Markovce, Juršince, Majšperk, Gorišnico, Kidričevo? Zakaj poteka vsakoletna prireditev Veselo najožefovo v Kidričevem? Zakaj naši ambicioznejši kulturni ustvarjalci svojo nadarjenost uresničujejo drugod? Zakaj ugleden radijski voditelj, kije doma iz naših krajev, svojih priljubljenih koncertov Z glasbo do srca ne pripravi v domači občini - pa sem prepričan, da smo mu tudi tukaj pri srcu? Ker nihče od naštetih tega v Vidmu pri Ptuju nima kje storiti!«
Opomnil je, da so takrat, ko je Evropa dajala sredstva za tovrstne investicije, v videmski občini gradili ceste: »A po njih se ne bo nihče pripeljal v novo kulturno dvorano, ker je pač ni. Bodo pa se po njej vozili na delo. V Avstrijo, ker v videmski industrijski coni nima nihče službe.« O smiselnosti 'spreminjanja sejne sobe v kulturno dvorano'je dejal: »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Kje naj bo nova dvorana, vas še zanima? Hm - mogoče ob novi videmski obvoznici, ki jo je obljubil sedanji župan, ko je bil še kandidat za to funkcijo...«
Videm • Kakšna bo usoda kulturne dvorane
Gledališki igralci morajo t
Na sejah videmskega občinskega sveta je že nekaj let ena najbolj vročih tem o smo se pozanimali, s kakšnimi težavami se spopadajo uporabniki obstoječe vi
Foto: Osebni arhiv
Režiserka gledališke skupine Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju Metka Ostroško je poudarila: »To, kar imamo, ni kulturna dvorana, ampak večja sejna soba oz. prostor za občne zbore. Mi smo kulturno dvorano imeli, to je bila prvotna stavba na isti lokaciji. Dvorana je bila z visokim odrom, visokimi stropi, dokaj akustična, od desete vrste nazaj so se postopoma dvigovali še trije nivoji za boljšo vidljivost, zadaj je bil celo poseben prostor za kinoprojektor. V kletnih prostorih je bil prostor za rekvizite in del garderobe.«
Kakšna je današnja dvorana v vi-demski občinski zgradbi? »Sprejme maksimalno 150 oseb, vendar se od tretje vrste nazaj ne vidi na oder, ker je prenizek, pa tudi ne sliši se dobro. Zaradi prenizkega stropa akustike ni nobene. Zvok dušijo še stropne armstrong plošče. Prezračevalni sistem nad temi ploščami ne dela. Toaletni prostori so ob odru, kjer imajo igralci neke vrste prehod na oder in kjer se stiska še tehnik, ki tudi ne vidi na oder. Stoli so umazani in dotrajani. Ni zatemnitve oken in čez dan se ne da izvajati svetlobnih efektov,« je razložila Ostroškova.
Vsak domov odnese kak del scene ...
Režiserka je povedala, da so reflektorji, ki si jih je gledališka skupina pred dvema desetletjema sama nabavila, zastareli: »Kakor tudi tehnologija, na katero je razsvetljava priklo-pljena. Vsa električna napeljava s stikali, torej tudi za luči, je v zadnjem delu dvorane, daleč od odra. Pogrešamo tudi ozvočenje, kot ga vidimo po drugih dvoranah, to so s stropa viseči mikrofoni. 20 let se ni menjalo zaves na odru, zavese v ozadju so popolnoma neprimerne barve in uničene, topli pod na lesenih kockah, iz katerih je oder sestavljen, je dotrajan. Hoja po odru je zaradi votlih kock hrupna in nevarna pri spojih, da se kdo ne spotakne.«
Seznam pomanjkljivosti s tem še zdaleč ni zaključen, sploh pri odru: »Oder je bil v tem obdobju dvignjen s 50 na 70 centimetrov višine, tako da smo igralci še bližje prenizkemu stropu - višina stropa je 2,70 metra, ta prostor se zaradi stare klasične razsvetljave kar precej segreje. Oder je širok šest in globok 4,8 metra,
V Vidmu pri Ptuju si želijo sodobno kulturno dvorano, kot jih
torek • 15. januarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	7
• sodbo 20 let zapora pa mrtev!"
ive zahteva 160.000 evrov odškodnine - za čas, ki gaje po nedolžnem prestal v priporu (625 dni) in psihične ter fizične bole-ksander Turk.
■

ipc bi l k \ slov lm.lA
OKROŽNO SODIŠČE
NA PTUJU
REPUBLIKA SLOVENIJA
DELOVNO SODIŠČE MARIBOR
ODDELEK na PTUJU
Milanu Volgemutu krivda za umor ni bila nikoli dokazana, organi pregona se s preiskavo primera po njegovi oprostitvi več niso ukvarjali. Volgemut je tako v priporu neupravičeno preživel 625 dni, poleg tega naj bi, kot pripoveduje, doživljal psihično in fizično nasilje paznikov
pora je bilo vse okej. Potem je sledila prva „premetačina" (kontrola v celici), pri kateri nisem hotel sodelovati s pazniki. S tem sem se jim zameril. Začeli so me klicati morilec. Niso me klicali po imenu ali priimku, temveč so me nazivali morilec. Vedeli so, da me s tem prizadenejo in da jim ne morem nič. Enkrat, ko so me peljali na odvzem urina, nisem zmogel urinirati, saj me je paznik ves čas spremljal in gledal v zadnjico. Prosil sem, ali me lahko pusti samega. Prostor je bil tako majhen in zaprt, da nisem imel kam pobegniti. Ko sem pazniku dejal, zakaj me gleda v zadnjico in če je moja lepša od zadnjice njegove žene, me je zbrcal, vlekel po tleh, po stopnicah, klical okrepitev, naložili so me v kombi, speljevali, zavirali, pa spet speljevali ... Ob prihodu nazaj v pripor me je na dvorišču pričakalo deset paznikov. Na stopnišču me je eden, ki naj bi bil tisti čas uradno na bolniški, udaril. Dobil
sem udarec po obrazu, padel na tla, pazniki so me obkolili. Slišal sem samo, da so govorili: pazi kamero, pokrivaj kamero. Prepričan sem, da je bil kasneje posnetek na kameri zmontiran, saj se z mojo zgodbo ne ujema. Dobil sem udarce po obrazu, razklali so mi ustnico, čez 14 dni mi je odpadla polovica zoba. Prosil sem za zobozdravnika, a mi te pravice niso zagotovili. Še danes imam po telesu vidne posledice poškodb, ki so mi jih zadali pazniki. Ko živiš pod takšnim pritiskom, razmišljaš o samomoru. Samo da bi se odrešil vseh teh muk. V očeh nekaterih sem še danes morilec, ker mediji o moji oprostilni sodbi niso veliko poročali. Oproščen sem bil po 16 točkah." V priporu v Murski Soboti, kamor so ga premestili vzporedno s selitvijo primera na tamkajšnje sodišče, je bilo po pripovedi Volgemuta vse drugače. „Tam nisem imel niti ene težave," je izpovedal.
Mojca Zemljarič
„ Bil je povprečno, nadpovprečno težaven zapornik"
Pred sodišče je v petek kot priča stopil tudi 45-letni pravosodni policist (paznik) Kamal Fras, kije bil v času, ko je bil Volgemut v priporu, vodja spremstev. O dogajanju z Volgemutom se ni veliko spomnil. „Spomnim se, da meje napadel, s kolegi smo ga prisilno vklenili in dali v samico. Ne vem, zakaj meje napadel. Spominjam se tudi, da so težave nastale, ko smo ga spremljali v zdravstveno ustanovo. Tja sem poslal okrepitev, da smo problem rešili. Da ne bi ob naslednjem izhodu ponovno prišlo do težav, sem zamenjal posadko. Spremljali so ga trije pravosodni policisti. Ko so sporočili, da imajo težave, sem jim šel pomagat. Volgemut je name začel kričati, napadel meje in potegnil nase. Ko smo ga obvladali, smo ga dali v poseben prostor. Spomnim se, da smo ga spremljali v zdravstveni dom in na psihiatrijo v UKC Maribor," je dejal Fras. Ko mu je državna odvetnica predočila fotografije Volgemutovih poškodb in ga vprašala, ali so katero povzročili pazniki, je odgovoril, daje sigurno katera nastala zaradi njih, a zagotovo ne po obrazu. „Sam sem šel v bolnico urejat svoje stvari (v enem izmed fizičnih obračunov je bil namreč poškodovan, op. a.). Nadaljevanja se ne spomnim, smo pa delovali v skladu z zakonom." Fras je dodal, da Volgemuta ocenjuje kot povprečno oziroma nadpovprečno težavnega pripornika. Za zgoraj naveden fizični obračun pa je dejal, daje bil izveden v samoobrambi. Tej navedbi je Volgemut sicer oporekal, kot tudi preostali izpovedi priče. Ko je Fras odhajal iz dvorane, sta drug drugega, sicer bolj potihem, ozmerjala z lažnivcem. Na zahtevo obeh seje to vneslo tudi v zapisnik obravnave.
Foto: CG
ekati okrog občinske stavbe
)bnova kulturne dvorane v občinski zgradbi, govori se tudi o gradnji nove dvorane. Zato 'demske kulturne dvorane.
imajo v Cirkulanah, Juršincih, Majšperku, Trnovski vasi, Zavrču ali Žetalah ...
tako da moramo biti zelo racionalni s sceno. Nikjer nimamo prostora za shrambo scene, tako da jo puščamo na odru, ob koncu sezone pa je vsak nekaj odnese domov, kolikor pač lahko.«
Opozorila je še, da pohodov za odrom oz. za zaveso sploh ni: »Tako da igralci tekajo okrog stavbe, kadar morajo z ene strani odra na drugo. Prav tako nimamo garderobe. Kot garderobo uporabljamo klubsko sobo, iz katere moramo skozi garažo in po stopnišču, da pridemo na oder.«
Ko gostje vidijo pogoje, nastop odklonijo
Videmska gledališka skupina je v videmski dvorani v dveh desetletjih izvedla 22 različnih gledaliških predstav. »Že ko smo na oder postavili prvo predstavo, smo videli, da to ni kulturna dvorana s pravim gledališkim odrom, kot smo ga imeli prej. Vsako leto smo občino prosili za novo kulturno dvorano. Vedeli pa smo, da smo kulturniki vedno zadnji na vrsti. Tako je z leti počasi zamirala kulturna
dejavnost v teh prostorih. Zbor v tej dvorani je zvenel razglašeno, tam-buraški orkester prav tako, vse to pa je pustilo posledice v našem kulturnem društvu,« je razložila Ostroško-va. Povprašali smo jo še, kako nujno bi bilo izboljšanje pogojev. »Čim prej, že pred leti je bilo nujno. Pa ne samo za nas, ampak tudi za druga društva, šolo, župnijo . K nam bi radi povabili skupine od drugod, pa jih nimamo kam. Tudi če kdo pride pogledat naše pogoje, odkloni nastop,« je odgovorila.
S projektom obnove videmske kulturne dvorane sicer ni podrobno seznanjena, a je poudarila: »Karkoli se bo naredilo, bo bolje kot sedaj, upanje na novo dvorano pa je v teh letih že čisto usahnilo.« Opomnila je, da bo videmsko kulturno društvo leta 2023 praznovalo sto let delovanja: »Bojimo se, da do takrat nove dvorane ne bo. Žal trenutni pogoji odvrnejo še tiste redke mlade, ki se nam pridružijo, saj hitro obupajo nad pogoji dela. Bojimo se, da bo kultura v Vidmu zaradi takega malomarnega odnosa in odrivanja na zadnje mesto nazadnje povsem zamrla.«
Eva Milošič
Kam bo šlo 394.716 evrov?
Pred leti so na Občini Videm že naročili idejno zasnovo za novo kulturno-športno dvorano, stroški celotne investicije naj bi po besedah nekdanjega župana Friderika Bračiča znašali okoli 3 milijone evrov. To je takratne finančne zmožnosti občine daleč presegalo, zato so sklenili vsaj prenoviti veliko dvorano v občinski stavbi. V predlogu videmskega občinskega proračuna za letošnje leto je bilo za adaptacijo dvorane predvidenih 394.716 evrov. »Predvidenaje bila ureditev odra, preureditev garaže v maskirno sobo, ureditev stopnišča, ogrevanje in prizidek k dvorani z ureditvijo sanitarij za invalide in novim vhodom. Za projekt je izdelan projekt za gradbeno dovoljenje,« so pojasnili na videmski občini.
Vendar pa je oktobra lani, na zadnji seji občinskega sveta v prejšnji sestavi, takratni župan predlog proračuna z dnevnega reda umaknil. V času javne obravnave so bili namreč na predlog proračuna vloženi trije amandmaji, vsi trije so namesto obnove kulturne dvorane (deloma ali v celoti) zahtevali pločnik, kanalizacijo in javno razsvetljavo ob regionalni cesti v Zgornjem Leskovcu in Mali Varnici (ta projekt naj bi bil vreden okoli 880.000 evrov).
Novi župan občine Videm Branko Marinič je v predvolilnem programu obljubil gradnjo nove kulturne dvorane, za naš časopisje povedal: »Moje stališče je, daje treba občinsko zgradbo energetsko sanirati, narediti tudi najnujnejše posege za garderobo, sanitarije itd., razmišljati pa o tem, da Videm nujno potrebuje kulturno večnamensko dvorano.« Kje naj bi stala in kakšna naj bi bila, seveda še ni mogel napovedati. Morda bo znanega kaj več, ko bo na mizi nov predlog letošnjega občinskega proračuna.
. ""-"m, ^
Foto: CG
Foto: EM
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. januarja 2019
Spodnje Podravje • Za hektar zemljišča na vodovarstvenem območju med 80 in 120 evrov odškodnine
Zamenjav zemljišč na vodovarstvenih
Številni kmetje imajo svoja zemljišča na vodovarstvenih območjih, kjer so omejeni glede uporabe škropiv in gnojenja. izborili odškodnine, ki pa so po mnenju kmetov prenizke. Lastniki na prvih vodovarstvenih območjih se lahko med drugim ni zgodilo. Kje se zatakne in kakšne so rešitve?
Izplačila nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvene-ga režima se izvaja skladno z uredbo. Upravičenci morajo vsako leto znova do roka posredovati vse potrebne obrazce, ki jih mora popolna vloga vsebovati.
Na podlagi prejetih vlog mora pristojno komunalno podjetje, ki poskrbi za izplačila, pridobiti dokumentacijo Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za finance in Inšpektorata za kmetijstvo. Ko so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo nadomestila in ko od Ministrstva za kmetijstvo komunalno podjetje prejme izračune o višinah izplačil, takrat se za upravičence pripravijo pogodbe o izplačilu. Nakazilo komunalno podjetje opravi v dveh tednih. Višine nadomestil pa so različne glede na velikost zemljišča, vrste vodovarstvenega območja in sheme pomoči. Kmet tako prejme med 80 in 120 evrov za hektar na leto.
Število upravičencev je iz leta v leto različno in je odvisno od lastništva oziroma najema površin na posameznem območju ter števila popolnih vlog. Za
izplačilo nadomestil v Spodnjem Pod-ravju skrbita Komunalna Slovenska Bistrica in Komunalno podjetje Ptuj. Na območju ptujske izpostave se število upravičencev giblje okoli 60, vendar je v nekaterih letih zaznati tudi večji upad. Milan Unuk, predsednik ptujske območne enote KGZS in predstavnik civilne iniciative, ki opozarja na težave kmetov na vodovarstvenih območjih, meni, da nekateri kmetje več ne oddajajo vlog, saj je odškodnina tako majhna, zanjo pa morajo dokumentacijo urejati vsako leto posebej. »Drugi razlog pa je, da če imaš na zemljišču travnat svet, ti odškodnina ne pripada. To pa je ravno napačna logika,« še opozarja Unuk in pove, da se nekateri kmetje pač odločijo, da bodo kdaj na tem območju imeli travnik in zato takrat ne dobijo odškodnine.
Odškodnine prenizke,
•	I •• v v
menjava zemljišč nemogoča
Odškodnina, ki jo kmetje na vodo-varstvenih območjih dobijo, je po nji-
Izplačila kmetom na vodovarstvenih območjih za obdobje 2013-2018 v okolici Ptuja
. . št leto up	evilo iravičence	v znesek izplačila
2013	64	31.232,25 EUR do 500,00 EUR: 45 upravičencev nad 500,00 EUR do 1.000,00 EUR: 14
		upravičencev nad 1.000,00 EUR: 5 upravičencev
2014	39	23.648,96 EUR do 500,00 EUR: 22 upravičencev nad 500,00 EUR do 1.000,00 EUR: 12
		upravičencev nad 1.000,00 EUR: 5 upravičencev
2015	63	32.345,24 EUR do 500,00 EUR: 43 upravičencev nad 500,00 EUR do 1.000,00 EUR: 14
		upravičencev nad 1.000,00 EUR: 6 upravičencev
2016	66	31.603,47 EUR do 500,00 EUR: 46 upravičencev nad 500,00 EUR do 1.000,00 EUR: 14
		upravičencev nad 1.000,00 EUR: 6 upravičencev
2017	68	32.115,61 EUR do 500,00 EUR: 47 upravičencev nad 500,00 EUR do 1.000,00 EUR: 15
		upravičencev nad 1.000,00 EUR: 6 upravičencev
2018	42	23.923,77 EUR do 500,00 EUR: 26 upravičencev nad 500,00 EUR do 1.000,00 EUR: 10
		upravičencev nad 1.000,00 EUR: 6 upravičencev
Za zdaj noben kmet, ki ima zemljo na vodovarstvenem območju, še ni
Slovenija, Podravje • Gnojenje s tekočimi gnojili je prepovedano od 15. novembra do 1. marca
Kmet si lahko naredi škodo, če ne prekrši zakonskih rokov
Čas in obseg gnojenja na kmetijskih zemljiščih sta zakonsko določena. Uredba tako prepoveduje gnojenje s tekočimi gnojili med 15. novembrom in 1. marcem. Ta datumska prepoved seje pred štirimi leti podaljšala, in sicer s 15. februarja na 1. marec. Kmete to jezi, saj je vegetacija odvisna od vsakega leta posebej in včasih zaradi datumske omejitve zamudijo najugodnejši čas za gnojenje.
Omejitve glede gnojenja določa Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Gre za obveznosti, ki jih morajo dosledno spoštovati in izvajati na vseh kmetijah, kjer izvajajo gnojenje, oziroma tam, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila.
Po pravilih, ki veljajo v Sloveniji, letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč na eno kmetijo. Gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili pa je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. Ravno ta točka pa je za kmete najbolj sporna. Sicer ta datumski okvir predvideva nekaj omejitev, vendar ne dovolj, so prepričani kmetje. Zaradi podnebnih sprememb je vegetacijsko obdobje vsako leto drugačno, zato so ti datumski okviri včasih nesmiselni. »Včasih je bolje tako za naravo kot za nas kmete, da to uredbo prekršimo. A kaj, ko potem sledi kazen,« opozarjajo kmetje.
Ministrstvo datumov ne bo spreminjalo
Po besedah ministrstva so spremembe časovnih prepovedi gnojenja sprejeli v letu 2015. Do popravka 8. člena uredbe in podaljšanja splošne časovne prepovedi uporabe tekočih organskih gnojil do 1. marca
pa je prišlo zaradi pisnih in ustnih opozoril iz evropske komisije. Ta je opozorila in izrecno izpostavila, da je treba gnojila uporabljati v skladu z zahtevami oz. potrebami rastlin in je treba gnojiti samo takrat, ko lahko rastline gnojila dejansko tudi porabijo. Z ministrstva še sporočajo, da sprememb na določen datum ne načrtujejo.
Največ ugotovljenih nepravilnosti na manjših kmetijah
Nadzor nad določbami uredbe izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Največ ugotovljenih nepravilnosti je pri manjših kmetijah, ki imajo neurejene skladiščne kapacite-
M u
k
lliL^
te za živinska gnojila. Sledijo kršitve zaradi gnojenja v času prepovedi. »Ravno v zvezi s časovnimi omejitvami je bilo lani zabeleženih več kršitev kot običajno,« razlaga inšpektorica Andreja But. »Lani je bila dolga zima. Tla so bila napojena in kmetje so imeli polne gnojne jame. Nekaj kršitev je in so tudi sankcionirane, ampak teh težav ne moreš reševati z upravnim
ukrepom. Če je nekdo pognojil, je pognojil in ne moreš mu naložiti, naj to odstrani,« je še povedala Butova, ki sicer meni, da bi bilo več izjem smiselnih, ampak če bi jih bilo veliko, bi jih nekateri izkoriščali. Za zdaj je nekaj izjem pri setvi jarih žit, sejanega travinja in gnojenju na območju obalnih, kraških in goriških občin.
Vida Božičko
Kmetje opozarjajo, da datumske omejitve glede gnojenja niso smiselno postavljene.
Visoke kazni za kršitelje
V letu 2018 je inšpektorat opravil 92 pregledov glede prepovedi gnojenja v prepovedanem obdobju in zaradi kršitev izdal osem odločb o prekršku. Kazen za neupoštevanje datumskega okvira znaša od 2.000 do 5.000 evrov za pravno osebo, od 1.000 do 2.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika in od 800 do 1.200 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika. Največ kazni, ki pa niso bile vezane izključno na datume, je inšpektorat izdal ravno v letu, ko je bila uredba spremenjena. Leta 2015 so tako izvedli 1.179 pregledov, ugotovil 817 nepravilnosti in izdal 169 ureditvenih odločb ter skupno izrekel 11.000 evrov kazni. Leto kasneje pa so že izdali polovico manj kazni, in sicer skupno za 5.600 evrov.
Inšpektorat tako opaža zmanjšanje števila kršitev, razloge za to pa vidijo v pravočasnem obveščanju in osveščanju kmetovalcev glede zahtev pri gnojenju ter občutljivosti občanov za okoljske vsebine in stalne prisotnosti inšpektorata na terenu, ki na sleherno prijavo kršitve tudi ukrepa.
FOTO: Arhiv Svet24
torek • 15. januarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	9
letno
območjih ni
To pomeni, da je njihov pridelek manjši, zato so si pred leti odločijo tudi za menjavo takih zemljišč, vendar se to do zdaj še
>£uC JO DG 5iOi(p k
ule pozabijo!
Foto: Črtomir Goznik
zamenjal zemljišča.
hovem mnenju smešno nizka. »Kmetje ne dobijo plačane ozelenitve, morajo pa jo narediti. Omejeni so pri škropljenju, prav tako lahko gnojijo manj kot kmetje na drugih površinah. Plačano dobijo le kolobarjenje in nič drugega. Kmet je v resnici oškodovan za 200 do 300 evrov. Država pa mu za odškodnino nameni od 80 do 120 evrov po hektarju. Seveda pa v to nismo všteli tega, da je pridelek tukaj manjši,« razlaga Unuk in predstavlja tudi svojo zgodbo. Sam ima namreč 4 hektarje zemljišč na prvem vodovarstvenem območju, še dodatne 4 hektarje pa ima v najemu. »Ob tem, da seveda dobim nekaj denarja od komunalnega podjetja, sem oškodovan drugje. Naša kmetija je namreč v KOP-programu, ker pa moram zaradi vodovarstvenega območja slediti pravilom ozelenitve, ne dobim 200 evrov po hektarju za KOP-program,« je še kritičen Unuk, ki si želi, da bi zemljišča lahko zamenjal, vendar se za to že nekaj let bori zaman, saj država zanj nima posluha.
Po besedah Unuka se zatakne na ravni države. Žogico si namreč podajata Ministrstvo za okolje in prostor in
Ministrstvo za kmetijstvo, saj ne vesta, katero je v resnici odgovorno za vo-dovarstvena območja. »S tem se tako ukvarjamo že šest let in drugega kot minimalnih odškodnin za zdaj nismo dosegli. Da bi lahko dobili površine iz sklada kmetijskih zemljišč, pa bi bilo treba spremeniti zakon,« je še prepričan Unuk, ki zato že napoveduje sestanek z novo direktorico Sklada kmetijskih zemljišč, saj želijo težave rešiti.
Kmetje so pripravljeni državi stopiti naproti, vendar je država za zdaj zelo toga, meni Unuk, ki pravi, da bodo v skrajnem primeru organizirali še en protest. Zadovoljen pa je, da je država kupila nekaj vodovarstvenih območij, vendar jih za zdaj še ni dala v zakup. »Predlagam, da kmetom zagotovimo nadomestna kmetijska zemljišča. Tistim, ki niso za to, pa naj se plača odškodnina po uredbi. Zemljišča, ki jih je država že odkupila, naj da v upravljanje kmetom. Oni bodo ta območja kosili in vzdrževali najceneje. Kdorkoli drug bi to delal dražje, kmet pa bo območje pokosil za krmo živali in bo tako od tega imel tudi korist,« še predlaga Unuk.
Vida Božičko
Večina državne zemlje v lasti PP Agro
Problem za morebitno zamenjavo zemljišč je v tem, da ima vsa zemljišča, ki so v Podravju v državni lasti, v zakupu Perutnina Ptuj in jih obdeluje družba PP Agro. Gre za 2700 hektarjev, ki jih je imela z zakupno pogodbo do konca leta 2018 v zakupu Perutnina Ptuj. Ta je sicer zgolj 0,01-odstotna lastnica PP Agra, medtem ko preostanek družbe predstavlja lastni delež, ki pa po zakonu o gospodarskih družbah nima upravljavskih pravic. PP Agro ima tako zdaj skupaj kar okoli 4.000 hektarjev najboljših kmetijskih površin v okolici Ptuja in kmetje opozarjajo, da so tako v neenakopravne položaju pri zakupu državne zemlje.
Pogodba o uporabi teh zemljišč seje sicer v decembru iztekla, vendar je država sporazum s PP Agro podaljšala za deset let. Država si, kljub temu, da ve za težave v zvezi z vodovarstvenimi območji, ni zagotovila vsaj 10 % teh zemljišča. »Težava je tudi v tem, da imajo delniške družbe več pravic na zakupnih zemljiščih, kot jih imajo kmetje na svojih lastnih. Zakon je pač nesmiseln in to je treba spremeniti,« še razlaga Unuk, ki vseeno vidi nekaj rešitev v novih državnih zemljiščih. Država je namreč od mariborske škofije kupila 100 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki za zdaj še niso v zakupu. Namenjena so zamenjavi za vodovarstvena območja, Unuk pa si želi, da bi ta zemljišča dobil PP Agro, oni pa bi dobili zemljišča, ki so jim bližja. Upajo, da bodo to lahko izpeljali. Za zdaj so bile namreč vse menjave zaustavljene. Na papirju so večkrat že vse uskladili, ko pa bi bilo menjavo treba izpeljati, pa Perutnina iz rok ni izpustila svoje zemlje.
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Na ormoških njivah zasadili sladki krompir
Malo drugače v razvoj zelenjadarstva
Jeruzalem Ormož SAT je podjetje, ki se pretežno ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, vendar želijo na seznam svojih glavnih panog uvrstiti tudi zelenjadarstvo. Tega so se lotili malo drugače, saj so lani prvič zasadili kulturo, kije na slovenskih poljih neznanka. Na štirih hektarjih so pridelali sladki krompir, zanj pridobili certifikat in ga ponudili v trgovske verige.
Od konca lanskega leta lahko na trgovskih policah prvič najdete slovenski sladki krompir. To zelenjavo, ki sicer izvira iz Južne Amerike, so na štirih hektarjih zasadili v podjetju Jeruzalem Ormož SAT in tako izpolnili napoved, da se bodo širili v vrtnarstvo. »Doslej so kupci v trgovinah lahko našli le uvožen sladki krompir, mi pa prvi ponujamo lokalno pridelanega,« poudarja direktor podjetja Marko Plohi. Za vstop v to trgovsko verigo so morali vzorec sladkega krompirja poslati na analizo na Dunaj, kjer so potrdili, da je pridelan v Sloveniji in da ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Pridobili so certifikat Global Gap, ki pomeni nadstandard pri pridelavi zelenjave.
»Prehranske navade se spreminjajo, mi pa smo iskali nekaj, česar nihče še ne prideluje na veliko, povpraševanje pa obstaja. Tako smo se odločili za sladki krompir in ga poskusno sadili na štirih hektarjih,« odločitev za gojenje te kulture pojasnjuje Marko Plohi, direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT. Plohi
Štajerski
www.tednik.si
tudi pravi, da so kupci to zelenjavo dobro sprejeli. Meni namreč, da vse več potrošnikov išče drugačno in predvsem zdravo hrano, kar pa sladki krompir nedvomno je, saj je zelo primeren za sladkorne bolnike. Ima namreč nizek glikemični indeks gomolja, vsebuje veliko betakaro-tena in vitamina E, ima pa tudi večjo hranilno vrednost od navadnega krompirja.
Z navadnim krompirjem ima le malo skupnega
»S krompirjem, ki ga vsi dobro poznamo, ima sladki krompir skupno le ime,« se pošali Plohi. Je namreč povsem drugačne barve in okusa, pa tudi iz druge skupine prihaja. Sodi med slakovke, navadni krompir pa med razhudnike. Sladki
krompir je nezahtevna rastlina. Odporen je proti suši, potrebuje malo vode. »Sladki krompir smo pridelali v porečju Drave na peščenih tleh, ki se hitro segrevajo, kar so zanj idealne razmere. Te površine bi lahko tudi namakali, če bi vode primanjkovalo, a je porabi res malo. Ne napadajo ga bolezni in škodljivci, kar je dodatna prednost,« dodaja Plohi, ki je zadovoljen tako s pridel-
□s
Foto: Arhiv Jeruzalem Ormož SAT
Marko Plohi, direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT
I Stajerskitednik Stajerskitednik
Foto: Arhiv Jeruzalem Ormož SAT
Prvič so sladki krompir pridelali na štirih hektarjih, letos ga bodo sadili na desetih hektarjih.
kom kot z odkupno ceno sladkega krompirja.
Letos bodo pridelavo več kot podvojili
»Pridelali smo okoli 25 ton sladkega krompirja na hektar, manjši donos se nam ne bi splačal,« je povedal Plohi in hkrati napovedal, da bodo namesto štirih hektarjev letos za namen sladkega krompirja namenili kar deset hektarjev njiv. Širitev proizvodnje pa bo zahtevala
tudi modernizacijo in nekaj novih strojev. »Za sajenje smo uporabili enoredni sadilni stroj in večino dela opravili ročno, za racionalnejše sajenje in izkop gomoljev iščemo večji sadilni stroj in poseben kombajn,« napoveduje Plohl. S sladkim krompirjem je podjetje naredilo prve korake v zelenjadarstvu. Tega so se seveda lotili nekoliko drugače, s prav posebno vrsto, in napovedujejo, da bodo kakšno novo zelenjavo zasadili tudi v prihodnje.
Vida Božičko
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 11. januarja 2019
Saga o ptujskih javnih straniščih •
Nikoli dokončana zgodba
rf	1	»v	•
Turisti in drugi se naprej
v v •	• 1 •
prepuščeni sami sebi ...
Zgodba o ptujskihjavnih straniščih ima že dolgo brado. Avtobusno postajališče jih nima že vrsto let, kljub obljubam prejšnje oblasti, da se bodo poskušali dogovoriti z avtobusnim prevoznikom o skupni prijazni rešitvi. Da je šlo za odgovorne za postranski in nepomemben problem, je dokazala tudi lanska delna obnova ptujskega avtobusnega postajališča, v kateri MO Ptuj ni bilo.
Nič manj ni pereča zgodba stranišč na železniški postaji, kjer jih ob dnevih, ko je blagajna zaprta, sploh ni mogoče uporabljati. Si lahko sploh predstavljate stisko potnikov v teh dneh, ko morajo stati na mrazu in čakati na vlak, da o tem, da sploh nimajo možnosti, da bi dostojno opravili potrebo, sploh ne govorimo. Sploh pa če gre za bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo. V Sloveniji jih je okrog sedem tisoč.
Člani tega društva že od leta 2009 pozivajo občine in druge odgovorne k prijaznejšim rešitvam na tem področju, da povečajo številojavnih stranišč, še posebej pa število stranišč za invalide. V starem mestnem jedru Ptuja je bilo do lani, do začetka obnove ptujske tržnice, na Slomškovi ulici edino javno stranišče. Ko so ga zaprli, so se številne skupine turistov, skupaj z vodniki, neštetokrat z velikim negodovanjem ustavile pred zaprtimi vrati, kjer pa ni bilo nobenega obvestila oz. napotka, kam jih poslej mestna oblast „pošilja" oz. kje jim je zagotovila nadomestno javno stranišče. Sicer pa bi mestno oblast moral zaskrbeti tudi podatek iz ocene javnih stranišč v Sloveniji, ki jo je Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen opravilo v letu 2018. Za MO Ptuj je porazna, iz leta 2017 (ocena 4,62), ko je bila še na osmem mestu, je v letu 2018 padla na 33. mesto. Ocena je nastala, še preden je mesto izgubilo edino javno stranišče v starem mestnem jedru. Kakšna bi bila šele, če bi društvo ocenjevanje izpeljalo po njihovem zaprtju. Tako pa sta v oceni za leto 2018 (3,71) še vedno zajeti javni stranišči v Slomškovi ulici in na parkirišču na Zadružnem trgu. Pri tem pa so ocenjevalci tudi navedli, daje dostop označen na stavbi, na info točki in v turistični karti mesta Ptuja. Že ob prvem ocenjevanju javnih stranišč v MO Ptuj je bilo zapisano priporočilo, da mesto potrebuje še najmanj tri do štiri takšne objekte. Medtem ko po desetletju akcije v Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen ugotavljajo, da se na tem področju premika v pozitivno smer, sodi MO Ptuj med tiste občine, ki se požvižgajo na vsa ta priporočila, ker to zanjo ni zadeva, ki bi sodila med prednostne, ker ji ni mar ne za domačine, še manj pa za obiskovalce mesta, ki pač naj se znajdejo, kot vedo in znajo, ker to ni standard, ki bi ga morali upoštevati.
Zdaj ko že postajajasno, da se bo obnova mestne tržnice zavlekla, da na njej ne bomo praznovali predvidenega osrednjega dogodka ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja, so dokaj „neopazno" postavili kontejner z dvemajavnima straniščema na lokaciji nasproti gostilne Pri pošti, za katerega MO Ptuj plačuje najem v višini 255 evrov mesečno, brez DDV, upravljajo pa ga Javne službe Ptuj. Stroški mesečnega vzdrževanja z materialom vred znašajo 630 evrov. S tem, ko je mesto izgubilo javno stranišče v Slomškovi ulici, je na stranski tir znova postavilo tudi invalide, ker v kontejnerski izvedbi tovrstnega stranišča ni, mesto pa je ponosni lastnik certifikata Invalidom prijazno mesto. Prav tako pa ta postavitev ni nikjer vidno označena, kot je še naprej za javno stranišče na Zadružnem trgu. Še dobro, da nekateri turistični delavci hodijo z odprtimi očmi po mestu, da so ta začasni objekt v mestu opazili, da lahko turistom in njihovim vodnikom pomagajo, saj uradnih podatkov o tem še niso dobili, kaj šele, da bi kje to „novo pridobitev" mesto vidno označilo. Uporaba je brezplačna, v zimskem času sta stranišči odprti od 8. do 18. ure.
Upati je, da bo v mestu ob Dravi tudi na tem področju kmalu zavel nov veter.
MG
5 Nova ptujska javna stranišča v Ulici heroja Lacka, do katerih pot ^ še ni vidno označena ...
Ormož • Antonovanje na Kogu: vabijo kašnate klobase in kogovska vina
y
Čurkarijada v stilu odprte kuhinje
Prihodnje dni bo na Kogu vse v znamenju izbranih čurk in najboljših kogovskih vin, kulinarike in kulture.
Ob prazniku svetega Antona Puščavnika, ki velja za zavetnika prašičerejcev, na Kogu že tradicionalno poteka pestro dogajanje pod imenom Antonovanje na Kogu, ki ga pripravlja istoimensko društvo. V praznovanje so se tudi letos vključila preostala domača društva in organizacije. Dogajanje se je začelo že ta konec tedna, v soboto, ko je ob 18.30 v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu potekal Antonov koncert Mešanega pevskega zbora PD Ruda Severja Gorišnica. Ta dan je bil na sporedu tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce pogostili s šesthodnim menijem, v katerem bodo kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so - kot to vedo pri Hlebcu - vnesli pridih sodobnosti.
Prireditve v sklopu Antonovanja bodo nadaljevali v četrtek, 17. januarja, ko bo na sporedu ocenjevanje čurk, nato pa bodo na prireditvi Čur-ke in vino 2019 izbrali še najboljša kogovska vina, ki gredo k posameznim čurkam. V petek bo Antonovo
Z leve: povezovalka novinarske konference Urška Maučič, predsednik društva Antonovanje na Kogu Slavko Pere in Milan Hlebec mlajši iz Turistične kmetije Hlebec.
kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah. Dan zatem bo sledil vrhunec dogajanja: ob 15. uri bo v prostorih tamkajšnje osnovne šole potekala že deseta Čurkarijada, ki bo tokrat zaživela v popolnoma novi obliki. Organizatorji namreč pripravljajo kulinarično doživetje za vse, dogodek pa bo potekal v stilu odprte kuhinje.
Zvrstili se bodo kratki nastopi domačih pevcev, kantavtor Tadej Vesenjak bo prvič uglasbil himno dogodka, obiskovalcem pa bodo postrežene le najboljše čurke in vino, obljubljajo organizatorji. Uro pred tem pripravljajo še delovni sestanek na temo Priložnosti podeželja in lokalnih izdelkov, na katerega bodo povabili tudi
predstavnike ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Tudi letošnje Antonovanje bodo sklenili v nedeljo, z romanjem k sv. Antonu Puščavniku s sveto mašo, srečanjem vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov ter domačimi ansambli in folklornimi skupinami.
Monika Horvat
Foto: MH
Donačka gora • Po praznovanju ostalo veliko smeti in ostankov pirotehnike
Na silvestrovo na gori niso pravi planinci
Na uredništvo smo prejeli opozorilo zgrožene planinke, kije za novo leto na Donački gori naletela na obilico odpadkov in ostankov pirotehnike. Kdo je razdejanje pustil, ni jasno, dejstvo pa je, da rakete in petarde v osrčje pragozda ne sodijo in da so smeti v dolino znosili ostali planinci, ki jih je umazanija zmotila.
»Ljudje so na Donačko goro privlekli rakete in jih nekaj spustili v zrak. To je seveda nedopustno, saj gre za območje zaščitenega gozda. Neka druga skupina je veselo popila viljamovko in pod smrekico na vrhu odvrgla prazno steklenico, ki jo je potem kolegica odnesla v dolino,« je zapisala zgrožena planinka, ki jo je razdejanje na vrhu po praznovanju presenetilo in razžalostilo.
Planinski kodeks je pri odnašanju smeti v dolino jasen: »Ne pustite ležati smeti. Odstranite svoje in tudi smeti drugih ljudi, to vključuje tudi organske odpadke, ogrizke, bananine olupke, kupčke raztresenega magnezija, cigaretne ogorke in ostalo. Zmanjšajte hrup v gorah in uporabljajte osnovna pravila lepega obnašanja.« Za Rudijev dom, pot in vrh Donačke gore skrbi Planinsko
FOTO: Črtomir Goznik
društvo Sloga Rogatec. Predsednik društva Harold Križanec o konkretnem dogodku glede smeti v času novoletnih praznikov ni bil obveščen, je pa do teh dejanj zelo kritičen. »Vsak planinec ve, da je treba za sabo pospraviti. Je pa res, da se
okrog novega leta ljudje sprostijo in pozabijo na pravila. Treba pa je tudi opozoriti, da za silvestrovo na Donački gori niso pravi planinci,« je povedal Križanec. Za silvestrovo namreč že vrsto let zahajajo ljudje, ki si tam pripravijo pravo zabavo,
kar je najbolj sporno, pa je to, da s seboj prinesejo pirotehniko. »Uporaba raket in petard je v zaščitenem pragozdu strogo prepovedana,« še dodaja Križanec. Planinsko društvo iz Rogatca sicer res skrbi za pot in vsako leto organizira dve čistilni akciji, poudarjajo pa, da društvo ni čistilni servis in da moramo za neokrnjeno naravo v hribih skrbeti vsi. »Čistilno akcijo organiziramo spomladi in poleti. Takrat uredimo poti in tudi poberemo smeti, če jih je kaj. Odpadkov sicer ni veliko, saj je ozaveščenost ljudi z leti vse boljša,« še pove Križanec, ki ob tem pohodnike prosi, da naj vse, kar v hribe prinesejo, od tam tudi odnesejo, nikakor pa naj ne uporabljajo pirotehnike in v okolje spuščajo ostalih hrupov in kemikalij.
Vida Božičko
Slovenija • Dopolnitev zakona o gasilstvu
Poklicnim gasilcem dodatek za stalnost
Vlada je konec minulega tedna določila predlog dopolnitve zakona o gasilstvu, ki dodatek za stalnost za poklicne gasilce ureja primerljivo z drugimi uniformiranimi poklici.
Vlada se je ob podpisu stavkovnega sporazuma 5. januarja lani zavezala, da bo ministrstvo za obrambo že v začetku lanskega januarja pripravilo predlog dopolnitve zakona o gasilstvu. Kot so pojasnili v sporočilu, bodo poklicni gasilci upravičeni do poračuna nastale razlike pri izplačilu dodatka za stalnost od 1. januarja 2018 naprej. Gasilci namreč po veljavni ureditvi dobijo ta dodatek po desetih letih dela, ostali primerljivi poklici pa po petih letih. Predlog zakona tako določa, da poklicnim gasil-
FOTO: Črtomir Goznik
cem, ki opravljajo operativne naloge gasilstva, pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad pet let dodatek za stalnost. Hkrati pa se s predlogom določa, da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka za stalnost.
Petra R.
torek • 15. januarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Markovci • Stojnski gasilci z novimi prostori in muzejsko zbirko
Vam doma leži kakšen gasilski eksponat?
Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Stojnci so na podstrešju gasilskega doma uredili dva nova prostora; v enem izmed njiju poslej domuje tudi muzejska zbirka društvene opreme in drugega zgodovinskega gradiva.
Z odprtja novih prostorov
Prostovoljno gasilsko društvo Stojnci, ki ima že dobrih 95 let dolgo tradicijo v gasilstvu, je ob koncu leta slavnostno odprlo nove prostore v gasilskem domu nad garažami. V neizkoriščenem delu podstrešja so člani društva s prostovoljnim delom ter s pomočjo tamkajšnje občine, ki je prispevala dobršen delež sredstev, uredili fitnes ter prostor za druženje. V slednjem pa so na ogled postavili najrazličnejše gasilske pripomočke in drugo gradivo. »Želja je bila, da naredimo prostor za druženje članov vseh generacij. Iz tega so se potem rodile ideje za idejo ... Ker smo sčasoma ugotovili, da imamo
kar nekaj zgodovinskega materiala, ki bi ga bilo škoda zavreči, smo se odločili, da ga nekje razstavimo in tako se je porodila ideja o lastni zbirki društvenega orodja, čelad, značk in podobnih eksponatov, ki so bili del našega društva,« je pojasnil predsednik PGD Stojnci Dejan Zemljarič. Kot je dejal, so v zbirki medalje iz časa Avstro-Ogrske monarhije pa vse do današnjih dni, potem ročniki ter nekaj pasov in čelad iz časov nastanka društva, leta 1923. Iz tistega leta je razstavljena tudi motorna brizgalna Rosenbauer. V društvu se lahko pohvalijo še z zbirko slik vseh devetih gasilskih vozil in voza, ki so bili prav tako last
Foto: Arhiv PGD Stojnci
njihovega društva. Zbirko želijo še dopolniti, in to s pomočjo občanov, ter tako stopiti na zemljevid gasilskih muzejev v Sloveniji, nadaljuje predsednik: »Želimo pridobiti status gasilskega muzeja, ki bi bil prvi v naši okolici. S tem bi prispevali k prepoznavnosti gasilstva in občine Markovci ter povečali pestro ponudbo kulturne dediščine. V zbirko sprejemamo kakršne koli gasilske eksponate iz drugih krajev v okolici, tako da naprošamo vse, ki imate doma kaj na to temo, da se oglasite pri nas. Veseli bomo vsakega eksponata.« Zbirko si ob predhodni najavi lahko ogleda vsak.
Monika Horvat
Ptuj • Sejem višjega in visokega šolstva na Ptuju
Izbira študija ni mačji kašelj
Že naslednji mesec bodo bodoči študentje oddajali vloge za vpis na dodiplomski študij. Da bi jim olajšali odločitev o izbiri, so na Ptuju organizirali tradicionalni, že 11. Sejem višjega in visokega šolstva.
Organizatorja sejma, Zavod Revivis in Šolski center Ptuj, sta k sodelovanju povabila 25 različnih fakultet, višjih in visokošolskih samostojnih zavodov. Med njimi sta bili tudi Višja strokovna šola ŠC Ptuj, ki ponuja štiri študijske programe, ter Visoka šola na Ptuju z edinim programom Bionika v tehniki v Sloveniji, ki so ga začeli izvajati v študijskem letu 2013/2014. Svoje programe so predstavljali tudi predstavniki Univerze v Mariboru, in sicer šest fakultet, dve iz Univerze v Ljubljani, po ena iz Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici ter 15 drugih šol ter samostojnih visokošolskih zavodov. V predstavitvah so svoj doprinos dodali tudi študentje, ki se izobražujejo na Ptuju in so dijakom predstavili del tistega, kar med študijem počnejo.
„Namen sejma je bil bodočim študentom ponuditi čim več informacij in pomagati pri sprejemanju odločitve. Menimo, da nam je uspelo. Temu pa bodo namenjeni tudi informativni dnevi, ki bodo potekali v februarju po vsej državi.
S potekom sejma in udeležbo smo zadovoljni, obiskali so ga dijaki zaključnih letnikov, dijaki, gimnazijci ter drugi udeleženci, ki so želeli pridobiti kakršnekoli informacije, ki se navezujejo na študij na posamezni šoli ali fakulteti," je povedala Tamara Drevenšek, v. d. direktorice zavoda Revivis.
Pridobljene informacije bodo dijakom pri sprejemanju še kako
pomembne odločitve gotovo v veliko pomoč. Sejma se je udeležilo okrog 300 dijakov, bodočih študentov, ki nimajo več veliko časa za razmišljanje. Pred njimi so sicer še februarski informativni dnevi, na katerih bodo prav tako lahko izvedeli še kaj več o programih, ki jih zanimajo. V času od 12. do 18. marca pa bo potekal prvi prijavni rok.
Dženana Kmetec
ff /A»V-
Foto: arhiv šole
Na sejmu se je predstavilo 25 fakultet, višjih in visokošolskih zavodov.
Ptuj • Drsališče na Ptuju zelo dobro sprejeto
Decembra letos drsališče že na tržnici
O tem, kako dobrodošla pridobitev za popestritev dogajanja na Ptuju je postavitev drsališča, najbrž ni treba izgubljati besed. O tem pričajo tudi številke. Od odprtja drsališča pa do minulega četrtka so bile drsalke izposojene kar 2.232-krat.
Pričakovano je ptujsko drsališče vabljivo tako za otroke kot nekoliko starejše drsalce.
Ptujsko drsališče je bilo namenu predano 21. decembra lani, obratovalo pa bo do konca januarja. Na dvorišču minoritskega samostana je postavljena ledena ploskev, velika 200 m2.
Sredstva za postavitev drsališča je ptujska županja Nuška Gajšek v celoti zagotovila od donatorjev. Cestno podjetje Ptuj (CPP) je prisluhnilo njeni prošnji in kot družbeno odgovorno podjetje namenilo del svojih sredstev za najem drsališča, s čimer so popestrili dogajanje v mestnem jedru.
Velik doprinos k realizaciji projekta je prispevalo tudi podjetje Javne službe Ptuj, ki je zadolženo za upravljanje. Direktor Alen Hodnik pravi, da je to projekt, ki so ga z veseljem podprli. „Prejšnja leta smo se zelo trudili, da bi realizirali tovrstne projekte in veseli smo, da je županji v kratkem času uspelo povezati zasebni sektor in nas, ki smo prevzeli
upravljanje," pravi Hodnik. Zaposleni v Javnih službah Ptuj so poskrbeli tudi za pripravo ledene ploskve in njeno vzdrževanje. Kot pravi Hodnik, se maksimalno trudijo in zagotavljajo varne pogoje za drsanje.
Da bo drsališče z življenjem napolnilo tudi dvorišče minoritskega samostana, pa so prepoznali tudi patri, ki so odstopili prostor. Kot so povedali, so zelo veseli, da so lahko pomagali in da se je številnim poletnim dogodkom, izpeljanim v tej čudoviti kulisi samostana, letos pridružil še ta.
S promocijo drsališča je k projektu pristopil tudi Zavod za turizem Ptuj.
Tako decembra kot v teh dneh je drsališče vsakodnevno izjemno dobro obiskano. Koliko ljudi se je v tem času drsalo na Ptuju, je težko oceniti, od odprtja do četrtka prejšnji teden pa so zabeležili 2.232 obiskovalcev, ki so si izposodili drsalke.
Čeprav je že ta številka visoka, je še precej takšnih, ki uporabljajo svoje.
Na voljo je 106 parov drsalk, ki jih je zagotovil lastnik drsališča. „Kot upravljavec drsališča skrbimo, da je drsanje za obiskovalce varno in prijetno doživetje. Z obratovanjem smo zelo zadovoljni, saj poteka brez težav. Veseli smo dobrih odzivov in navdušenja mladih obiskovalcev," še dodajajo v podjetju Javne službe Ptuj.
V januarju je drsališče odprto med 14.00 in 20.30. Drsanje je brezplačno, simbol ična cena izposoje drsalk pa znaša 1 evro.
Ker na Ptuju nekaj let drsališča, sploh s pravim ledom, ni bilo, je veselje tako mladih kot starejših drsalcev veliko. Še bolje naj bi projekt dodelali naslednjo zimo, ko bo več časa za pripravo. Novo drsališče bo namreč nabavljeno v sklopu ureditve tržnice.
Dženana Kmetec
Ptuj • Januarski Viktorinov večer
Z ustavnim sodnikom o vlogi sodstva
Viktorinov večer bo v petek, 18. januarja, ob 18.30 v minoritskem samostanu na Ptuju z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem na temo Vloga in pomen ustavnega sodstva v svobodni demokratični družbi.
Pogovor vodi novinar radia Ognjišče Alen Salihovič. V glasbenem utrinku bodo nastopili Hana Berlak, violina, Živa Horvat, klavir, mentor Matjaž Antončič iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.
DDr. Klemen Jaklič je diplomiral iz ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Iz primerjalnega ustavnega prava (Zavezujočnost odločitev ustavnih sodišč: primerjalna analiza nemškega in ameriškega modela) je magistriral na Univerzi Harvard, nato pa kot dobitnik Fulbrightove štipendije tam nadaljeval doktorsko raziskovanje. Doktorat je opravil tudi na univerzi v Oxfordu. Z vzporednim delom na obeh kontinentih in pod vodstvom vodilnih avtoritet s tega področja je pridobil avtentičen uvid v primerjalna vprašanja ustavnega prava Evrope in ZDA. Izkušnje je uporabil pri večletnem predavanju skupaj več kot dvajsetih predmetov s svojega področja, na petih različnih oddelkih univerze Harvard v Bostonu. Pred leti se je iz ZDA vrnil v Slovenijo, pri čemer, poudarja, ga ni vodila utilitarna logika v smislu, kaj se splača in kaj ne. Čutil je, da je to potrebno, ob tem pa želel, da družina spet zaživi skupaj. Pred tem so namreč nekaj časa živeli ločeno. V Sloveniji je ddr. Jaklič deloval v okviru imenovanj v različne skupine pravnih strokovnjakov. Med drugim je kot soustanovitelj Zavoda
za brezplačno pravno pomoč uspešno sodeloval z varuhinjo človekovih pravic in prispeval k razrešitvi številnih življenjskih stisk socialno ogroženih. Od leta 2013 je bil vsako leto uvrščen med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov. Ddr. Klemen Jaklič je funkcijo ustavnega sodnika nastopil 27. marca 2017.
PeterPribožič
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič
Foto: https://www.us-rs.si
Foto: DK
12 Štajerski
Kultura
torek • 15. januarja 2019
Cirkulane • Nova premiera gledališke skupine
Jesenska poroka
Od novembra je na cirkulanskem odru spet živahno, saj člani dramske skupine intenzivno pripravljamo novo premiero, že četrto pod režijskim vodstvom Tončka Žumbatja.
Režiser se je po posvetu s člani, pripravljenimi sodelovati, odločil, da letos uprizorimo njegovo komedijo Jesenska poroka 1, ki je bila prvotno sicer namenjena uprizoritvi na prostem, a jo je priredil za oder.
Dogajanje predstave je postavljeno v haloško vas sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Osrednja oseba, okoli katere se zapleta in razpleta vse dogajanje, je Potratnikova Micka, ki po tem, ko sta njena sin in hči odšla s trebuhom za kruhom, bolj ali manj sameva na kmetiji. Medtem ko jo hčerka, živeča v Mariboru, tu in tam še obišče, pa sina, ki je pobegnil v Nemčijo, ni videla že 25 let. Ker je v tujino zbežal, ne da bi odslužil vojaščino, mu namreč ob vrnitvi grozi aretacija. A klima v državi se spreminja in omenjeni zakon je ukinjen. Tako se izgubljeni sin
po četrt stoletja lahko vrne domov. Slučajno se prav takrat domov vrne tudi njegova sestra. Vaščani, prepričani, da prihaja s polnimi žepi nemških mark, Potratnikovemu Frančku pripravijo veličasten sprejem. Kmalu pa se izkaže, da videz vara in da se Potratnikova otroka domov nista vrnila (samo) zaradi ljubezni do matere. Dogajanje dodatno zaplete še
Foto: Sandi Kelc
prihod Frančkovega prijatelja Kurta in kmetovalke iz Podlehnika.
Tisti, ki ste si ogledali naše zadnje tri premiere, ste lahko opazili, da naš igralski ansambel iz leta v leto raste. Tudi letos je tako. Na odru se bo tako zvrstila skoraj celotna lanska zasedba. Priključilo se nam je nekaj novincev, ki že nestrpno pričakujejo ognjeni krst na odrskih deskah. Posebej pa nas veseli, da so se v naše vrste vrnili igralci, ki so včasih že navduševali na našem odru.
Vse, ki vas zanima, kdo, če sploh kdo, bo imel jesensko poroko, vabimo na ogled naših predstav: 18. in 19. januarja ob 18. uri, 20. januarja ob 16. uri, 26. januarja ob 18. uri ter 27. januarja ob 16. uri v stari večnamenski dvorani. Čakata vas slabi dve uri dobre zabave. Še posebej, ker smo spet posegli po domači haloški govorici, del predstave pa je tudi v nemščini. Vendar bodite brez skrbi, za razumevanje dogajanja na odru ne boste potrebovali slovarčka! Glede na to, koliko smo se ustvarjalci predstave presmejali na vajah, pa se lahko zgodi, da vas bo zaradi smeha na koncu bolel trebuh. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega se predstavo splača ogledati. Verjemite.
Mateja Muršec
Ptuj • Koncert ženskega pevskega zbora Lilith
Stoječe ovacije za vrhunski nastop
V Narodnem domu na Ptuju se ne dogaja pogosto, da dvorana poka po šivih zaradi številnega občinstva. Tako pa je bilo 10. januarja, ko je nastopil ženski pevski zbor Lilith pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne.
ski zbor Lilith, ki danes šteje 25 odličnih pevk. Že prvi tekmovalni preizkus v začetku junija leta 2018, udeležile so se mednarodnega tekmovanja Festa musicale v Olomoucu na Češkem, je bil nadvse uspešen. V močni konkurenci 30 zborov iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Rusije, Koreje in še nekaterih drugih mu je petčlanska mednarodna žirija dodelila zlato medaljo. S svojim
Zmanjkalo je sedežev, tudi dodatnih, skorajda pa tudi stojišč. Še ena potrditev več, da ljudje cenijo kakovost in predanost, ob tradiciji, ki je na Ptuju že dolga leta naklonjena zborovskemu petju. Ženski pevski zbor Lilith je nastal na temeljih nekdanjega ženskega pevskega zbora Vrtca Ptuj, ki ga je leta 2015 prevzela Jasna Drobne. Od takrat dalje do leta 2017 je vse bolj kakovostno rasel, kar so potrdile tudi ocene strokovnih ocenjevalcev na občinskih revijah. Ti dosežki so jih tudi pripeljali do ideje, da bi stopile korak naprej in se preizkusile tudi na tekmovalnih odrih. Ko pa je število pevk vzgojiteljic ob koncu leta 2017 močno upadlo, da je bil vprašljiv njegov nadaljnjih obstoj, so se odločile, da bodo ustanovile novo društvo, ki bo petje v zboru omogočilo tudi drugim nadarjenim pevkam, ne samo iz Vrtca Ptuj. Tako je nastal ženski pev-
Foto: Črtomir Goznik
Ženski pevski zbor Lilith je ponovno navdušil.
odličnim nastopom so vzbudile veliko zanimanje, prejele pa so tudi povabilo na mednarodni festival Croatia Can-tat, ki je bil lani novembra na Reki na Hrvaškem. Tudi s tem nastopom so navdušile tako stroko kot občinstvo. Osvojile so zlato medaljo v kategoriji klasične zborovske glasbe, zlato medaljo v kategoriji popularne glasbe, posebno priznanje za izjemen umetniški vtis pa je prejela zborovodkinja Jasna Drobne. Uspešno leto 2018 je ženski pevski zbor Lilith kronal z 18 nastopi v Sloveniji in tujini.
Z odličnim nastopom 10. januarja v dvorani Narodnega doma na Ptuju, ki so ga pospremile stoječe ovacije občinstva, pa je popeljal v novo leto 2019, ki bo zagotovo tudi ponovno uspešno. S pomenljivim naslovom oz. sporočilom koncerta Ne čakaj na maj pa so pevke skupaj z zborovod-kinjo dale vedeti, da je treba uživati v vsakem trenutku, zdaj, danes, ne jutri in tudi ne čakati na maj. Predstavnica zbora Gordana Jovic, ki se je tudi zahvalila za lep obisk in aplavz, je na oder povabila županjo MO Ptuj Nuško Gajšek, ki ni mogla prehvaliti nastopa pevk in zborovodkinje, ki nikogar ni pustil ravnodušnega, ter jim zaželela še veliko podobnih izjemnih trenutkov.
MG
Slovenija • Beseda leta 2018 je postala čebela
Čebela je edina žival, ki umre in ne pogine
V akciji Beseda leta so ljudje z glasovanjem izbrali besedo, kije najbolj zaznamovala leto 2018. V akciji, ki jo je že tretjo leto zapored izpeljal Inštitut za slovenskijezik Frana Ramovša, je tokrat zmagala beseda čebela, sledita ji mikroplastika in skodelica kave.
Akcija poteka tako, da zainteresirani posamezniki najprej pošljejo svoje predloge za besede, ki so po njihovem mnenju najbolj zaznamovale leto. Za tokratni izbor je bilo oddanih kar 200 različnih predlogov. Strokovna komisija je nato med njimi odločila 10 finalistov, med katerimi so potem lahko izbirali vsi. Letos je svoj glas za besedo leta oddalo več kot 2.000 glasovalcev.
V slogu prvega svetovnega dneva čebel je tako zmagala ravno ta beseda. »Svetovni dan čebel smo dobili na pobudo Slovenije. Krivec
Dosedanje besede leta:
2016: begunec 2017: evropski prvaki 2018: čebela
za to je naša kranjska čebela, ki jo imamo na vsakem koraku. Slovenci smo znani čebelarji, radi jemo med in uporabljamo druge čebelje izdelke,« je povedal eden od članov ko-
FOTO: Črtomir Goznik
Čebele imajo v slovenski kulturi pomembno mesto, kar se opazi tudi v jeziku.
misije Marko Snoj. Na drugo mesto se je uvrstila mikroplastika, ki je bila v duhu vse večjega zavedanja o posledicah onesnaženja v letu 2018 pogosto omenjena. Ker pa je za nami tudi Cankarjevo leto, saj smo obeležili stoletnico smrti našega največjega pisatelja, se je na tretje mesto uvrstila besedna zveza skodelica kave.
Slovensko besedišče o čebelah zelo bogato
Raziskovalec Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Fra-
na Ramovša in eden od soavtorjev Terminološkega slovarja čebelarstva Simon Atelšek je poudaril, da je strokovno besedišče čebelarstva posebno po tem, da ima zelo malo prevzetih besed. To pa zato, ker smo bili Slovenci že z Antonom Janšo, ki je bil v 18. stoletju celo dvorni učitelj čebelarstva pri Mariji Tereziji, v tej panogi zelo napredni in smo svoje znanje izvažali, ne pa ga prevzemali od drugod.
Atelšek tudi poudarja, da je iz terminologije razvidno, kako zelo Slovenci spoštujemo čebelo, saj smo jo naredili sebi enako in jo počlovečili: »Za čebele tudi v strokovni literaturi nikoli ne zapišemo, da poginejo, temveč umrejo.«
Poleg tega smo izraz za matico izpeljali iz besede mati, medtem ko se glavni čebeli v panju v angleščini reče queen in v nemščini Königin. Iz jezika je vsekakor razbrati, da Slovenci čebelo od nekdaj zelo cenimo.
Vida Božičko
Miran Lipovac
»Ob pozivu Janžekoviča in Petroviča meje obšla kurja polt«
Stran 14
Futsal
Rekordna zmaga Ptujčanov Stran 15
Odbojka
Pričakovale tri, osvojile le dve točki
Stran 15
Mali nogomet
Team BB zadal prvi poraz Virtuozom
Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Francesco Tahiraj, Hajduk Split
Poslušal srce in izbral splitski Hajduk
Ime Francesco Tahiraj se je največkrat pojavljalo med možnimi prestopi, ne samo med nogometaši Aluminija, ampak kar v celoti slovenski ligi. Bil je najbolj »vroč« igralec zadnjega meseca v 1. slovenski ligi in zanimanje zanj je naraščalo iz kroga v krog. Pri Aluminiju ga niso imeli namen ovirati na poti k bolj uveljavljenemu klubu.
Potrditev končne odločitve o izbiri naslednjega kluba na njegovi profesionalni poti je padla v četrtek popoldan - 22-letni ofenzivni vezist je med številnimi ponudbami izbral splitski Hajduk.
Tik preden se je pridružil novemu klubu na pripravah v Turčiji, smo ga ujeli na letališču na Dunaju in z veseljem se je odzval na klic.
»Ponudb je bilo res veliko, polno glavo sem že imel tega razmišljanja o različnih opcijah. Je pa to bila seveda zelo pomembna odločitev v življenju in sem želel sprejeti res pravo, da ne bi kasneje česa obžaloval. Ko pa je poklical Sašo Bilanovic, športni direktor Hajduka, in mi je predstavil svoje razmišljanje ter stališče trenerja in usmeritev kluba, je bilo v trenutku vse jasno in so vse druge ponudbe odpadle. Enostavno mi je srce reklo, da je to prava stvar, sam pa vedno sledim srcu,« je odločitev enostavno in izjemno prepričljivo predstavil Francesco Tahiraj. Jeseni je nanizal izjemno serijo tekem, med drugim je dosegel 9 zadetkov (in vknjižil 4 asistence), s čimer je za gol zaostal le za Rokom Kronavetrom, Andresom Vombergarjem (oba Olimpija) in Rokom Sirkom (Mura).
»Čudovita slovenska zgodba«
22-letnik z albanskimi koreninami in italijanskim potnim listom je v Sloveniji preživel kar nekaj zadnjih let.
F. Tahiraj: »Moja čudovita slovenska zgodba se je začela v Zavr-ču, nadaljevala pa v Kidričevem, vmes sem prebival tudi na Ptuju. Za vse skupaj lahko rečem, da so bila to čudovita leta, Slovenija mi je dala res ogromno in to bo zame vedno nepozabna zgodba. Želel bi se zahvaliti vsem, ki so mi na tej poti pomagali, me spodbujali in mi nudili možnosti za razvoj. Seveda je na koncu najbolj izstopal Aluminij, zato se vsem v klubu zahvaljujem, a tudi z vsemi drugimi imam samo pozitivne izkušnje. Posebno
zahvalo pa namenjam predsedniku NK Aluminij Marku Drobniču in direktorju Miranu Lipovcu, ki sta mi na koncu omogočila ta prestop v Hajduk.«
Ekipa Aluminija zaseda 3. mesto po jesenskem delu, skupaj ste spisali čudovito zgodbo in prestop je povsem zaslužen.
F. Tahiraj: »Občutki so feno-menalni, zares smo lahko uživali, kar se mi zdi izjemno pomembno. Naredili smo nekaj, česar nihče od nas ni pričakoval in zahteval, zato je zadovoljstvo še večje. Ni lahko v Sloveniji držati 3. mesto v 1. ligi, ker v njej sodeluje precej odličnih ekip. Nam je to v prvi vrsti uspelo s trdim delom in veliko povezanostjo. Ekipi iz vsega srca želim, da nadaljuje v tem ritmu in da tudi na koncu osvoji visoko mesto. To si igralci Aluminija zaslužijo, saj je v tej ekipi veliko kakovosti, trenerji pa delajo odlično.«
»Ekipa je bila izjemno enotna«
Ta povezanost se je čutila na vseh nivojih. Bi koga posebej izpostavil, s katerim si se dobro razumel?
F. Tahiraj: »Zelo dobro sem se razumel z Jakšičem, Janžekovi-čem, Ivančičem, Kontekom, Mu-minovičem, Martinovičem ..., praktično z vsemi! Ne želim delati razlik med posamezniki, vsi smo se družili, vedno je bilo dovolj smeha in šal. Ko pa smo delali, pa smo resnično delali ... Prej omenjeno 3. mesto ni naključje; če ekipa ne bi bila enotna, tudi tega rezultata zagotovo ne bi bilo.«
Kateri trenutek se ti je najbolj vtisnil v spomin?
F. Tahiraj: »Verjetno ne bom presenetil, če bom rekel tekma z Olimpijo in zmaga 6:2. Ne samo zame, ampak za celoten klub je bila to velika zmaga, morda celo najpomembnejša v zgodovini. To je tekma, o kateri se bo še dolgo govorilo in je res pustila močan pečat na vse nas, ki smo v njej sodelovali. To je bila krona izjemne polsezone, v kateri so se stvari zložile na pravo mesto in je bil z obrestmi nagrajen naš pošten odnos do dela.«
n »V I I	V» •
»Pričakujem večji pritisk«
Hajduk je sedaj nova stopnička v tvoji karieri. Kakšna so tvoja pričakovanja?
F. Tahiraj: »Pošteno bom povedal, da pričakujem večji pritisk, kar se tiče rezultatov, pričakujem pri-
tisk zmag in pritisk navijačev. Ti so v bogati zgodovini kluba navajeni lovorik in odličnih iger, zato se mi to zdi normalno. Poznam bogato tradicijo Hajduka in lojalnost navijačev, vem, kaj ta klub pomeni v regiji in tudi to je bil del odločitve. Sam sebe sem želel s tem prestopom testirati, ali vse to zmorem prenesti. Sem izjemno pozitiven glede vsega in prepričan, da bo vse v redu.«
Odhajaš v Turčijo, kjer je Hajduk že začel priprave na spomladanski del sezone 2018/19. Za zdaj zaseda 6. mesto na lestvici prve hrvaške lige.
F. Tahiraj: »Danes (v nedeljo, 13.1., op. a.) se bom pridružil novim soigralcem v Antalyi, tam pa bomo ostali do 26.1. Za zdaj še ne vem veliko o ekipi, imamo pa na sporedu nekaj zelo močnih pripravljalnih tekem, med drugim se bomo pomerili z ukrajinskim Shakhtarjem, švicarskim Gras-shoppersom in Dinamom iz Bukarešte.«
Morda boš v naslednjih letih s Hajdukom gostoval v Sloveniji, saj klub redno zahaja tudi k nam, kjer ima veliko navijačev.
F. Tahiraj: »Res je, tudi v Kidričevem smo imeli pred letom ali dvema priložnost Hajduk spremljati v živo na pripravljalni tekmi. To bi bilo super, saj imam tukaj veliko prijateljev in bo Slovenija pri meni vedno lepo zapisana.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Francesco Tahiraj bo na Slovenijo ohranil najlepše spomine, po največjem prestopu v zgodovini NK Aluminij pa bo odslej nove izzive iskal na Hrvaškem.
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Proti Kitajcem z mladimi močmi, zraven tudi »otroka Aluminija«
Ob koncu preteklega tedna je slovenski selektor Matjaž Kek objavil svoj prvi spisek reprezentantov po vrnitvi na klop izbrane vrste. Na prijateljski tekmi s kitajsko izbrano vrsto do 25 let v Marbelli v Španiji konec januarja bo nastopil z B-ekipo, tekmo pa bo izkoristil predvsem za preverjanje mladih talentov z domačega prvenstva.
Med njimi sta tudi dva nogometaša Aluminija, 21-letni Luka Janžeko-vič in 20-letni Dejan Petrovič.
Nadaljevanje na strani 14
Foto: Črtomir Goznik
Luka Janžekovič (na fotografiji) in Dejan Petrovič sta si z odličnimi predstavami v dresu Aluminija prislužila prestižni vpoklic v slovensko reprezentanco.
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila	
torek • 15. januarja 2019
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Kek proti Kitajcem z mladimi močmi, zraven tudi »otroka Aluminija«
Nadaljevanje s strani 13
Janžekovič in Petrovič, vzgojena v nogometni šoli Aluminija, sta bila med najboljšimi igralci tretjeuvrščene ekipe jesenskega dela sezone v 1. ligi, v preteklih nekaj številkah smo z obema opravili daljša intervjuja. Po objavi spiska in čestitkah ob vpoklicu sta se le smejala: »Neverjetno, najlepše mogoče presenečenje. Ko sva videla najini imeni na seznamu, nisva mogla verjeti,« sta zatrjevala v en glas.
Po šest iz Maribora in Domžal
Na Kekovem seznamu je 21 nogometašev iz slovenske lige, največ reprezentantov bosta v Španijo poslala Maribor in Domžale, vsak po šest. Med reprezentančnimi člani v zadnjem obdobju je Kek vpoklical nogometaša Maribora Amirja Derviševiča in Luko Zahoviča ter člana Celja Rudija Po-žega Vancaša, v reprezentanco se po večletni odsotnosti vrača tudi Dejan Lazarevič.
Med drugimi z izkušnjami v članski vrsti je Kek vpoklical še branilca Antonia Delameo Mlinarja, Blaža Vrhovca in Matica Črnica. Vratarska zasedba je
sestavljena izključno iz igralcev v domačem prvenstvu, v napadu pa je prvič vpoklican tudi Olimpijin Andres Vombergar in član Maribora Jan Mlakar.
»Cilj treningov in tekme, ki niso v uradnem terminu Fife, je, da preverimo nekatera dodatna imena, ki bi lahko razširila reprezentančni kader. Večina igralcev prihaja iz slovenske lige, zato gre zahvala našim klubom, ki so omogočili prihod igralcev na reprezentančni teden, in NZS, ki je našla termin in nasprotnika,« je ob objavi seznama povedal selektor Kek.
Slovenija se bo pomerila s kitajsko reprezentanco do 25 let v četrtek, 24. januarja, ob 17. uri. »Kitajska reprezentanca do 25 let se že dalj časa pripravlja v Marbelli in
je perspektiva za njihovo člansko reprezentanco,« je pojasnil Kek.
Pričakuje željo po dokazovanju
Pri tem slovenski selektor od vpoklicanih igralcev predvsem pričakuje željo po dokazovanju pred začetkom kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2020. »Popolnoma jasno je, da so igralci v začetni fazi pripravljalnega obdobja, večina jih je v procesu treninga. To pomeni, da bomo lahko konkretno in usmerjeno delali. Pričakujem pravi pristop, velik motiv za dokazovanje in primerno obnašanje tako na igrišču kot zunaj njega,« je dodal.
JM, sta
Nogomet • Miran Lipovac, direktor NK Aluminij
»Ob pozivu Janžekoviča in Petroviča me je obšla kurja polt«
Za NK Aluminij je zimski premor v tej sezoni zagotovo najlepši v zadnjih letih: visoko mesto na lestvici članske ekipe, veliko zanimanje močnejših in bogatejših klubov za njihove igralce, številna odmevna priznanja za posameznike, v preteklem tednu pa še poziv dvojici igralcev Aluminija v B-reprezentanco Slovenije! O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem Miranom Lipovcem, ki ne skriva zadovoljstva.
Kakšne so bile vaše aktivnosti med premorom?
M. Lipovac: »Veliko je bilo aktivnosti, a malo glede igralskega kadra, saj kakšnih obsežnih sprememb niti ne načrtujemo. Nekaj igralcev se nam je priključilo na uvodnih treningih (Dalič in Dabro iz Hrvaške ter Čermak iz Češke, op. a.), a ti so zvečine mišljeni kot možne zamenjave za tiste igralce, ki so, oz. še morda bodo odšli v druge klube. Možno je, da se nam bo na preizkušnji priključil še kdo. Za zdaj pa govorimo le o odhodu Francesca Tahiraja.«
Tahiraj je bil vaš najbolj »vroč« igralec, odšel je v Hajduk.
M. Lipovac: »Francesco je bil tako 'vroč', da si človek to kar težko predstavlja. Vedeli smo, da ga bomo težko zadržali, niti ga nismo imeli namena ovirati na njegovi poti, ki je bila načeloma začrtana že ob njegovem prihodu v naš klub. Na njegovi nadaljnji poti v Hajduku mu želimo vse dobro, še posebej naj ga zaobidejo poškodbe.
Po odhodu v Split lahko povem, da se je Francesco zahvalil vsaj sedmim ali osmim klubom, ki so ga bili pripravljeni takoj vzeti v svojo sredino, ne glede na njegovo pogodbo z nami, ki bi se iztekla že čez pol leta. To so bili klubi iz različnih
držav, od Južne Koreje, Poljske, Belgije, Danske, Avstrije, Švice, Nemčije, ob Hajduku tudi še kakšen drug klub iz Hrvaške.«
Med vsemi temi je izbral Hajduk.
M. Lipovac: »Hajduk je bila njegova želja, čeprav se je pred ponudbo iz Splita nagibal k odhodu v nemško govoreče države - Nemčijo, Avstrijo in Švico. A je bila ponudba Hajduka zelo korektna, direktor in njegov pomočnik sta prišla v Kidričevo in hitro smo našli skupni jezik.«
Sta bili obe strani zadovoljni z dogovorom?
M. Lipovac: »Vedno je mogoče govoriti o tem, ali bi se dalo finančno iztržiti nekaj več, a smo prepričani, da je Hajduk za Tahija prava sredina, ponudba in dogovor pa sta bila zelo korektna.«
Druga pomembna novica za vaš klub je vpoklic Petroviča in Janžekoviča v B-reprezentanco.
M. Lipovac: »To je za naš klub več kot veliko priznanje, sploh nimam besed, kako bi to imenoval - resnično me je ob vabilu obšla kurja polt! Zakaj'? Ker velikokrat radi govorimo o načrtnem delu, o vzgoji mladih igralcev, to pa sta naša fanta, ki sta z nami od začetka njunih nogometnih poti. Tukaj sta bila vodena skozi vse selekcije! Temu res ni treba kaj dosti dodati, le čestitamo lahko njima in vsem drugim v klubu, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da sta danes tukaj,
Seznam za prijateljsko tekmo s Kitajsko U-25:
-	vratarji:
Grega Sorčan (Gorica), Nejc Vidmar (Olimpija), Luka Janžekovič (Aluminij);
-	branilci:
Antonio Delamea Mlinar (New England Revolution),
Uroš Korun (Piast Gliwice),
Gaber Dobrovoljc (Domžale),
Klemen Šturm (Mura),
Tilen Klemenčič (Domžale),
Denis Klinar (Maribor);
-	vezisti:
Dejan Lazarevič (Domžale), Amir Derviševič (Maribor), Blaž Vrhovec (Maribor), Matic Črnic (Olimpija), Dino Hotič (Maribor), Rudi Požeg Vancaš (Celje), Gregor Sikošek (Domžale), Dejan Petrovič (Aluminij), Adam Gnezda Čerin (Domžale), Amedej Vetrih (Domžale);
-	napadalci:
Luka Zahovič (Maribor), Jan Mlakar (Maribor), Andres Vombergar (Olimpija), Rok Sirk (Mura).
kjer sta. Vključno z glavnim sponzorjem Talumom, brez katerega teh čudovitih zgodb zagotovo ne bi bilo.«
Če se vrnemo na priprave: po kakšnem ključu pa ste izbirali igralce na preizkušnji?
M. Lipovac: »Naj takoj povem, da se pogovarjamo še z nekaterimi igralci iz Slovenije, a se pojavljajo kakšne ovire, ki jih poskušamo odpravljati. Ker še vedno obstaja interes za naše igralce, želimo imeti v pripravljenosti igralce na različnih igralnih mestih. Je pa res, da veliko odhodov ne bo in smo glede tega v tem trenutku precej mirni. Ne bo potrebnega toliko uigravanja, kot je bilo v preteklih letih.
Igralcem, ki so sedaj tukaj 'na preizkušnji', je v interesu delo in napredek v naši sredini. Vsi so še zelo mladi, k nam pa smo jih po-
« VI	• V.» •	II*	• • ■	M	• I V ••
S dani štirje mladinci in trojica na preizkušnji
V Kidričevem so v četrtek popoldan začeli priprave na spomladanski del sezone. Strokovno vodstvo, na čelu s strategom Oli-verjem Bogatinovim, je na trening povedlo 26 igralcev, od tega so štirje člani mladinske selekcije Aluminija in trije igralci na preizkušnji.
Mladinci:
Tibor Banic (letnik 2000) - vratar Jan Ljubec (2001) - obramba Jan Flakus Bosilj (2002) - napadalec Filip Jauk (2000) - napadalec
Igralci na preizkušnji:
Vedran Dalič (23 let, Inter Zaprešic, Hrvaška) - branilec Marko Dabro (21 let, Velika Gorica, Hrvaška) - napadalec Marcel Čermak (20 let, Slavija Praga U-21, Češka) - vezist
vabili, da občutijo naš klub, da se dokažejo trenerjem in da se po možnosti aklimatizirajo do te mere, da bi lahko tukaj tudi ostali. Če bomo prišli do skupnih točk, potem prav, sicer pa se bomo z njimi prijateljsko razšli. Gre pa za zanimive fante.«
Na pripravah so tudi štirje mladinci.
M. Lipovac: »To je že naša stalnica, pred vsako sezono jih nekaj priključimo k delu članov. Fantje vedo, da je vse odvisno od njih; mi bomo poskrbeli, da bo zanje dovolj prostora v članski ekipi, tudi za potrebno minutažo, oni pa morajo pokazati interes v obliki kakovosti in želje. Kot že vsa leta doslej zasledujemo interes, da bi imeli v članski ekipi kar se da največ domačih igralcev.«
Petrovič in Janžekovič pa tem mladim kažeta pot.
M. Lipovac: »S korektnostjo, poštenostjo in trdim delom je možno vse. Če temu dodamo pravilne napotke stroke in vseh drugih ljudi v klubu, potem se splača verjeti v še več podobnih zgodb.«
Stroka je dokazano odlična, priznanje za trenerja leta 2018 je romalo v roke Oliverju Bogatinovu.
M. Lipovac: »Zagotovo lahko rečem, da je stroka na strani igralcev, še posebej mladih. Trenerji imajo pri nas dostop do številnih novih pripomočkov, ki so sedaj v trendu. S tem lahko sledijo napredku in razvoju ter še učinkoviteje pomagajo razvoju mladih, kar je v končni fazi tudi cilj. Zares se v klubu trudimo na vseh področjih poskrbeti, da lahko igralci razmišljajo samo o nogometu in svojemu napredku v igri.«
Kje bodo potekale priprave?
M. Lipovac: »Imamo nekaj težav z zagotovitvijo tekmecev za pripravljalne tekme, saj se velika večina klubov v tem času seli na priprave v obmorske kraje. Zagotovo bomo večino priprav opravili v domačem okolju, od 9. do 12 2. pa gremo v Umag, kjer bomo odigrali dve tekmi. Te načrte nam lahko prepreči le vreme, pa ne toliko v smislu snežnih padavin, saj lahko sneg hitro očistimo z igrišč, pač pa v smislu nizkih temperatur. Te so še posebej nevarne za poškodbe, čemur se želimo izogniti v največji možni meri.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Miran Lipovac: »Francesco je bil tako 'vroč', da si človek to kar težko predstavlja.«
»Želimo ostati na varni prednosti pred začeljem«
Tretje mesto po jesenskem delu je tudi obveza za naprej.
M. Lipovac: »Morda nas bo kdo gledal čudno, a ostajamo skromni, še vedno je osnovni cilj vsaj 8. mesto, s katerim bi obstali v 1. ligi brez dodatnih kvalifikacij. Razlike med ekipami so majhne, čeprav imamo pred 9. in 10. ekipo že kar lepo prednost 14 oz. 15 točk. Želimo ostati na tej vami prednosti, ko lahko igramo sproščeno in brez nepotrebnih pritiskov. Želimo še naprej igrati atraktiven nogomet, v katerem bodo gledalci uživali.«
torek • 15. januarja 2019
Šport, šport mladih
Štajerski	1S
Odbojka • 1. B DOL (ž), 11. krog
Pričakovale tri, vzele le dve točki
Mozirja -ŽOK SETO Ptuj 2:3 (-22, 20, -20, 21, -11)
ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sako-vič, Paternost, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Vedlin Gojčič, N. Milošič, Pučnik, Fišer. Trener: Bojan Novak.
Ptujske odbojkarice so po prazničnem premoru pod vodstvom trenerja Bojana Novaka opravile nekaj kakovostnih treningov in odigrale dve prijateljski tekmi proti Ljutomeru ter so se optimistično odpravile na gostovanje v Mozirje.
Glede na stanje na lestvici in kakovost igralk je bilo pričakovati zmago Ženskega odbojkarskega kluba SETO, ki so jo Ptujčanke tudi dosegle, vendar so po slabi
Futsal • 2. SFL
predstavi namesto predvidenih treh osvojile le dve točki (zmagi 3:0 in 3:1 pomenita tri točke, zmaga 3:2 prinaša dve točki za zmagovalke, eno za poraženke, op. a.).
V ptujski ekipi je prišlo v tem vmesnem času do spremembe. Zaradi poškodbe se je od aktivnega igranja poslovila Nastja Gajser, ki jo je na mestu korektorja zamenjala Nika Fišer. Ta je članica ptujske ekipe že od začetka sezone, vendar je bila tudi ona dalj časa poškodovana.
Z rahlo spremenjeno postavo igra Ptujčankam v uvodnem nizu nikakor ni stekla, saj so naredile ogromno nepotrebnih napak, a so ne glede na vse niz srečno privedle v svojo korist. Slabo igro so nadaljevale tudi v drugem nizu, kar je imelo za posledico, da so borbene in v polju nepopustlji-
ve Mozirjanke vzele ponujeno in izenačile na 1:1. Skozi celotno tekmo je bila pri domačinkah daleč najboljša igralka Ana Skarlovnik; sprejemalka napadalka je dosegla ogromno točk, prav tako pa je tudi polovila številne žoge v polju. Prav s to igro v polju so domačinke ostajale v igri, a v tretjem nizu so Ptujčanke povedle za tri, štiri točke in so z malo boljšo igro znova povedle - 1:2.
To jim je dalo zaleta, da so v četrtem nizu povedle 2:7, nakar se je v dvorani pokvaril računalnik in sledila je nekajminutna pavza. Po njej so se domačinke ponovno dvignile in naredile preobrat za 10:8 ter so nato prišle do poravnanja rezultata v nizih na 2:2.
Sledil je odločilni peti niz, v katerem je po sodniški napaki prišlo ponovno do padca koncentra-
Nova rekordna zmaga Ptujčanov, Tomaž na krilih Dragosavca
KMN Miklavž TBS Team24 - FC Hiša daril Ptuj 3:19 (2:8)
STRELCI: 0:1 Klemenčič (3.), 0:2 Pihler (5.), 0:3 U. Senekovič (7.), 0:4 Klemenčič (12.), 1:4 Ornik (13.), 1:5 Klemenčič (14.), 1:6 Pihler (17.), 1:7 Klemenčič (17.), 2:7 Kolar Robnik (17.), 2:8 Klemenčič (20.), 2:9 Klemenčič (24.), 2:10 Klemenčič (25.), 2:11 Pihler (29.), 2:12 Letonja (29.), 2:13 Pihler (30.), 2:14 Vrabel (34.), 2:15 Vrabel (35.), 3:15 Andrič (35.), 3:16 Vrabel (37.), 3:17 Katan (38.), 3:18 U. Senekovič (38.), 3:19 Kotnik (39.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, U. Senekovič, Katan, Tu-šek, Pihler, Kotnik, Ramadani, M. Senekovič, Klemenčič, Letonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut
Ptujski futsalerji so v prvem udarnem srečanju v tem letu nakazali, kakšne so njihove želje -ostati na vrhu 2. lige. Na najbližjem gostovanju pri ekipi Miklavža so v mariborski dvorani Tehniškega šolskega centra Maribor dosegli rekordno zmago. Dosedanjo, 13:1 proti Keblju, so močno presegli...
Igralci Miklavža so bili v prvem medsebojnem srečanju v sezoni trd tekmec za Ptujčane (na Ptuju je bilo 2:0), tokrat pa je njihov odpor hitro opešal. Že v 7. minuti je bilo 0:3, v enakomernem tempu pa so varovanci trenerja Dejana Krauta nadaljevali skozi vse srečanje. Občasno so tempo doseganja golov celo povečali ... Najboljši strelec pri Hiši daril je bil Bojan
2. SFL
REZULTATI 12. KROGA: KMN Tomaž ŠIC Bar - Extrem Sodržica 14:4, KMN Velike Lašče - Futsal klub Ke-belj 7:4, ŠD Mlinše - Kix Ajdovščina 5:4, KMN Miklavž TBS Team24 - FC Hiša daril Ptuj 3:19. Dlan Logatec -FK Dobrepolje (15. 1.).
1.	HIŠA DARIL PTUJ	12	11 0	1	94:23	33
2.	TOMAŽ ŠIC BAR	12	10 1	1	82:30	31
3.	KIX AJDOVŠČINA	12	7 1	4	47:34	22
4.	ŠD MLINŠE	12	6 3	3	44:34	21
5.	DLAN LOGATEC	11 5 0	6	60:57	15
6.	KMN VELIKE LAŠČE	12	4 3	5	40:61	15
7.	MIKLAVŽ TBS TEAM	12	4 2	6	34:65	14
8.	EXTREM SODRAŽICA 12	3 1	8	43:62	10
9.	FK DOBREPOLJE	11 2 3	6	35:38	9
10.	FK KEBELJ 12 0 0 12 20:95 0
Klemenčič, ki je dosegel kar sedem zadetkov, strelsko razpoložena sta bila tudi Thomas Pihler (4 goli) in Aleš Vrabel (3). Klemenčič je na drugem mestu lestvice strelcev 2. lige, prvi je Darijo Dragosa-vac (Tomaž).
V naslednjem krogu bo ekipa KMN Hiša daril v petek, 25. 1., gostila ekipo ŠD Mlinše.
Tomaž ŠIC bar - Extrem Sodražica 14:4 (4:2)
STRELCI: 0:1 Knavs (7.), 1:1 Dra-gosavac (9.), 2:1 Miklašič (12.), 2:2 Školiber (12., ag), 3:2 Krajnc (17.), 4:2 Kos (20.), 5:2 Dragosa-vac (22.), 6:2 Dragosavac (23.), 7:2 Dragosavac (23.), 8:2 Gašparič (25.), 9:2 Klanjšek (31), 9:3 Mihelič (31.), 10:3 Klanjšek (33.), 11:3 Klanjšek (34.), 11:4 Vesel (35.), 12:4 Dragosavac (39.), 13:4 Goričan (39.), 14:4 Kos (40.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Prijol, Klanjšek, Školiber, Kos, Goričan, Gašparič, Miklašič, Dragosavac, Kranjc, Belšak. Trener: Bojan Cunk.
Pred najpomembnejšima tekmama drugega dela sezone, proti tretjeuvrščenemu Kixu v Ajdovščini (26. januarja) in Hiši Daril Ptuj v Ljutomeru (1. februarja), je Tomaž
1. B DOL (ž)
REZULTATI: 11 KROGA: Vital Ljubljana - Prevalje 1:3, OD Krim - Piran 3:0, Mozirje - ŽOK SETO Ptuj 2:3, Nova KBM Branik II - Swa-tycomet Zreče, ATK Grosuplje -ŽOK Triglav Kranj 3:1.
1. ATK GROSUPLJE	11	10	1	3O:B	29
2. ŽOK SETO PTUJ	11	9	2	3O:11	2B
3. TRIGLAV KRANJ	11	8	3	27:18	22
4. SWATY. ZREČE	10	7	3	25:15	22
5. OD KRIM	11	7	4	24:1B	21
6. MOZIRJE	11	B	5	22:19	2O
7. PREVALJE	11	4	7	17:24	13
8. VITAL LJUBLJANA	11	2	9	9:31	4
9. NKBM BRANIK II	10	1	9	9:27	4
10. PIRAN	11	O	11	7:33	1
ŠIC bar v Ljutomeru visoko premagal Extrem Sodražica.
Kljub visoki zmagi so imeli člani prleške ekipe v prvem polčasu veliko težav z motiviranimi gosti, ki so v 7. minuti preko Erika Knavsa povedli, v 12. minuti pa po nespretnem posredovanju Dom-na Školibra, ki je premagal lastnega vratarja Kevina Cafa, izenačili rezultat na 2:2. Že pred odhodom na odmor sta stvari na svojem mesto postavila Žan Krajnc in Dejan Kos, ki sta priigrala domači ekipi dva zadetka naskoka.
Dvoboj je bil odločen v tretji minuti nadaljevanja. Darijo Dra-gosavac je dosegel tri zaporedne zadetke in bil znova prvo ime tekme. Skupno je zabil pet zadetkov in s 27 zadetki v sezoni zaseda prvo mesto na listi strelcev, svojo ekipo pa obdržal v igri za naslov prvaka.
Blizu 100 ljubiteljev futsala je do konca dvoboja na igrišču spremljalo igro mačke z mišjo, poleg Dragosavca pa so bili za igro razpoloženi tudi drugi člani prleške ekipe, ki bodo v nadaljevanju sezone nosili pomembno vlogo pri izpolnitvi zastavljenega cilja, uvrstitve v 1. slovensko ligo.
JMfMŠ
--^r......
j
cije v gostujoči ekipi in Mozirje je na lahek način povedlo s 5:1. Po minuti odmora trenerja Bojana Novaka so ptujske odbojkarice le zaigrale bolj odločno (tudi z jezo ...) ter so počasi lovile domačinke. V ključnih trenutkih sta odlično servirali Ana Horvat in Nika Fišer, ki sta ob boljši igri v napadu in polju prinesli zmago v tabor ŽOK SETO.
Glede na razplet so Ptujčanke lahko po eni strani zadovoljne, saj so bile v petem nizu že v izgubljenem položaju in se jim je v ključnih
Foto: Črtomir Goznik
Ana Horvat (ŽOK SETO Ptuj)
trenutkih uspelo rešili. V Mozirju so tokrat dobro servirale, imele so soliden sprejem, občasno je dobro deloval tudi blok.
Po uvodni zmagi v letu 2019 čaka ptujske odbojkarice tudi prva letošnja domača tekma proti
OK Krim iz Ljubljane, ki bo na sporedu v nekoliko spremenjenem terminu, kot so ga ljubitelji odbojke na Ptuju vajeni - tekma bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj v petek ob 20.30.
David Breznik
Tenis • Zimsko državno prvenstvo U-16
Finale dvojic in polfinale posameznic manj od pričakovanj
V Mariboru je pretekli teden potekalo državno prvenstvo v kategoriji za igralce in igralke do 16. leta starosti. Ptujčani tokrat niso prišli do kakšnega naslova, so pa dekleta sodelovala v zaključnih dvobojih.
Med posameznicami sta bili Taja Lončarič in Nina Pliberšek 1. in 2. nosilka, Eva Bezlaj pa je nastopila v kvalifikacijah (neuspešno). Najdlje se je prebila Nina, do polfinala, Taja je končala že stopničko prej, ustavila jo je letos zelo dobra Ljubljančanka Pia Rebec.
Je pa bila uspešnejša Ptujčanka v vrstah ŽTK Maribor Nika Stra-šek, ki se je prebila do zaključnega dvoboja. Tam je morala v klubskem obračunu priznati premoč nepostavljeni Petji Drame.
Med dvojicami sta moči združili Lončaričeva in Straškova, plod tega je bil finalni nastop. V končnem dvoboju za naslov prvaka sta ju ustavili Pia Rebec in Brina Šulin.
Pri fantih je iz TKTerme Ptuj nastopil Vid Buzeti, ki se je prvič preizkusil po dvomesečni odsotnosti
zaradi poškodbe. Po uspešno opravljenih kvalifikacijah ga je v 1. krogu ugnal 5. nosilec Gal Emeršič Potočnik.
Končno oceno o nastopih igralk TK Terme Ptuj je podal Luka Haz-dovac: »Taja je zagotovo odigrala pod svojimi zmožnostmi, preveč strahu je bilo v njeni igri, posledično ni mogla razviti svoje prave igre, ki jo je sposobna odigrati. Med dvojicami sta bili z Niko v finalu blizu zmage, a sta ju poraza med posameznicami toliko potr-la, da nista bili povsem osredotočeni na igro.
Nina si je močno želela naslova, ki bi ga bila tudi realno sposobna osvojiti, a je sama sebi s tem naložila preveliko breme. To se je posebej videlo v 1. nizu 1. kroga in v polfinalu. Sicer je igrala zelo dobro, tudi v polfinalu je bila boljša v sami igri, a sta bili nervoza in velika želja previsoka ovira zanjo.«
JM
Zimsko DP U-16, posameznice:
četrtfinale: Lončarič (Ptuj, 1.) -Rebec (TC LJ, 6.) 2:6, 3:6, Pliberšek (Ptuj, 2.) - Šulin (Radomlje, 7.) 6:4, 6:1, Strašek (ŽTK MB, 4.)
-	Planinšek (ŽTK MB) 6:4, 6:1; polfinale: Pliberšek (2.) - Drame (ŽTK MB) 7:6(5), 2:6, 3:6; Strašek (4.) - Rebec (6.) 6:1, 6:4;
finale: Strašek (4.) - Drame 4:6, 1:6.
Dvojice:
1. krog: Lončarič/Strašek (1.) -Pliberšek/Zucchiati (Ptuj/Gorica) 6:4, 6:0;
četrtfinale: Lončarič/Strašek (1.) - Egart/Zalokar (Triglav/Šport plus) 6:2, 6:1; polfinale: Lončarič/Strašek (1.)
-	Drame/Planinšek (ŽTK MB, 4.) 7:5, 6:4;
finale: Lončarič/Strašek (1.) -Rebec/Šulin (TC LJ/Radomlje, 2.) 3:6, 6:7(5).
Tomaž ŠIC bar (rumeni dresi) je dosegel pomembno zmago v boju za naslov prvaka.
Nina Pliberšek (TK Terme Ptuj) se je med posameznicami prebila med najboljše štiri.
Nika Strašek (ŽTK Maribor) in Taja Lončarič (TK Terme Ptuj) finalistki med dvojicami.
Foto: MS
1G Štajerski
Šolski šport, rekreacija
torek • 15. januarja 2019
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, ONL Videm
ONL Videm
Team BB zadal prvi poraz Virtuozom, a zdrsnil na lestvici
Zimska liga MNZ Ptuj: Dva kroga pred koncem polno neznank
Osmi in deveti krog lige malega nogometa sta prinesla kar nekaj zanimivih rezultatov, v nedeljo je bil največji fokus na obračunu med KMN Draženci in Poetovio Plindomom 080 73 00, ki se je končal z izidom 2:2. Najprej so gledalci videli dva »čudna« avtogola, nato pa je po lepi akciji Dražencev zadel Petek, po srečnem odboju žoge iz bližine pa je izenačil Šnofl. V drugem polčasu so bili aktivnejši igralci KMN Draženci, da pa je bil na koncu izid izenačen, ima s svojimi dobrimi obrambami največ zaslug vratar Golob.
Sicer pa so KMN Draženci v 8. krogu izgubili z Rimom, ki je dva kroga pred koncem ujel formo in ima še vedno teoretične možnosti za končnico. Najbližje uvrstitvi v končnico so Virtuozi z Destrni-ka, ki so v nedeljo napolnili mrežo ekipe ŠD Draženci. Zelo blizu končnice je tudi ekipa RC Trcko, ki je minuli konec tedna zabeležila dve zmagi. Najbližje tretjemu mestu sta v tem trenutku ekipi Poetovia in Teama BB, medtem ko si končnico (finalni turnir bo odigran 3. februarja, op. a.) v zadnjih dveh krogih lahko priigrajo še ekipe ŠD Selan, ŠD Rim in KMN Draženci.
REZULTATI 8. KROGA: ŠD Ptujska Gora - ŠD Draženci 0:8, SETO Hajdina - ŠD Selan 4:9, RC Trcko -ŠD Trniče 7:2, ŠD Rim - KMN Draženci 3:1, Poetovio Plindom 080 73 00 - EHM Team 4:2, FC Virtuozi Destrnik - Team BB 2:5.
REZULTATI 9. KROGA: Team BB - RC Trcko 4:6, ŠD Draženci - FC
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z nedeljske tekme med ekipama EHF Team in ŠD Ptujska Gora.
v mrežo s približno treh metrov. Sledil je popoln preobrat ekipe Teama BB, saj je na 2:2 z »mrtvega kota« z leve strani izenačil Doba-ja, medtem ko je v zadnji minuti prvega polčasa s pravo bombo z velike razdalje zadel še Ademovič.
V drugem polčasu so nogometaši Destrnika zaigrali na vse ali nič; stiskali so nasprotno ekipo, ki se je uspešno branila. Team BB je po dveh odvzetih žogah iz svoje polovice na prazna vrata dosegla še dva zadetka, ki sta ju za visoko zmago s 5:2 dosegla Valenti in Do-baja.
To je pomenilo prvi poraz v ligi za FC Virtuozi Destrnik, ki so se do konca trudili priti do ugodnejšega rezultata in so si priigrali tudi nekaj zrelih situacij, vendar niso bili uspešni in so na koncu morali priznati premoč dobro organizirani ekipi Teama BB.
Veterani
REZULTATI 7. KROGA: KMN
Majolka veterani - ŠD Lancova vas Bar Osmica 8:2, ŠD Selan Gostilna Kozel - ŠD Pobrežje veterani 6:0. Ekipa Bar Videm je bila prosta.
1.	SD SELAN KOZEL
2.	KMN MAJOLKA
3.	BAR VIDEM
4.	ŠD POBREŽJE
5.	LANCOVA VAS (-1)
5 0 5 0 3 o o i o i
i	34:11	iS
1	23:17	15
2	19:15	9 5	13:25	i 4	8:29	o
Člani
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Pob-režje člani - NK Tržec Bar Osmica 12:2, NK Tržec R21 - ŠD Lancova vas člani 7:1, ŠD Selan - ŠD ZG. Pristava 3:3, ŠD As - KMN Majolka člani 4:4.
1.	ZG. PRISTAVA
2.	SD AS
3.	KMN MAJOLKA
4.	NK TRŽEC - R21
5.	SD SELAN
B. SD LANCOVA VAS
7.	SD POBREŽJE
8.	NK TRŽEC OSMICA
B i 5 i 4 2 3 i
2	3
3	o i o o o
0	44:19 19
1	38:iB iB
1	48:i8 i4
3	35:25
2	28:2B
4	34:45 B	3o:Bo 7	i5:B3
io
9 9 3
o
David Breznik, Darko Lah
Virtuozi Draženci 2:13, KMN Dra-ženci - Poetovio Plindom 080 73 00 2:2, EHM Team - ŠD Ptujska Gora 4:0, ŠD Selan - ŠD Rim 0:2, ŠD Trniče - SETO Hajdina 9:2.
1.	VIRTUOZI DESTRNIK 9
2.	RC TRCKO	9
3.	POETOVIO PLINDOM 9
4.	TEAM BB
5.	ŠD SELAN
6.	ŠD RIM
7.	KMN DRAŽENCI
8.	ŠD DRAŽENCI
9.	EHM TEAM
10.	ŠD TRNIČE
11.	ŠD PTUJSKA GORA 9
12.	SETO HAJDINA 8
i	49:28
1	38:i7
2	39:i7
2	3o:23
3	28:24
4	2i:i8
3 48:21 14.
5	28:39
5	2B:29
5	25:4i
8	9:4o
8	i4:B3
FC VIRTUOZI DESTRNIK -TEAM BB 2:5 (2:3)
FC VIRTUOZI DESTRNIK:
Gašpar, Caf, Krajnc, Gašperič, Klanjšek, Pavko.
TEAM BB: Holcman, Valenti, Ademovič, Dobaja, Korez, Knez.
Zadnja tekma 8. kroga je prinesla derbi med vodilno ekipo Virtuozov in tretjeuvrščeno ekipo Team BB. Destrničani so zaigrali z zelo okrnjeno zasedbo (nekateri njihovi igralci so člani FC Hiše daril Ptuj, ki je imela v podobnem terminu prvenstveno tekmo, op. a.), a tudi Team BB je imel v kadru le pet igralcev in vratarja.
Manjše število igralcev je vplivalo na tempo igre skozi obračun, na katerem je vodilna ekipa lige na koncu poražena. Team BB je odločneje začel obračun in po kratki podaji s kota je z diagonalnim strelom z desne strani natančno od vratnice zadel Knez. Najaktivnejši »virtuoz« na tekmi Pavko je izenačil s strelom z osmih metrov, prav tako pa je zrežiral drugi zadetek, saj je v kazenskem prostoru podal do Krajnca, ki je žogo poslal
Šolski šport • Košarka, učenci
Bistričani boljši od Ptujčanov
Na območnem tekmovanju v košarki za učence letnika 2004 in mlajše sta nastopili po dve najboljši šoli iz medobčinskih tekmovanj na Ptuju in Slovenski Bistrici. V obeh polfinalnih dvobojih so bili boljši Bistričani, tako da sta se v finale uvrstili šoli iz Poljčan in Slovenske Bistrice. Prvo mesto so osvojili učenci iz Poljčan, oba finalista pa sta se uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja.
Zanimivo je bilo v dvoboju za 3. mesto, kjer je ekipa OŠ Olge Meg-lič tesno ugnala OŠ Markovci in se ji oddolžila za poraz na medobčinskem tekmovanju.
Rezultati:
OŠ Olge Meglič - OŠ Kajetana Koviča Poljčane 32:56, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Markovci 46:31;
tekma za 3. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Markovci 39:37;
Veteranska ekipa ŠD Selan Gostilna Kozel
Šolski šport • Šah, regijsko prvenstvo OŠ
Najuspešnejša OŠ Gorišnica
tekma za 1. mesto: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Kajetana Koviča Poljčane
32:44.
Vrstni red:
1.	OŠ Kajetana Koviča Poljčane
2.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
3.	OŠ Olge Meglič
4.	OŠ Markovci
UR
Ekipa OŠ Kajetana Koviča Poljčane je območni zmagovalec tekmovanja v košarki.
Zavod za šport Ptuj je izvedel posamezno območno prvenstvo osnovnih šol Podravja za šolsko leto 2018/19. V štirih skupinah je skupaj nastopilo 138 mladih ša-histk in šahistov, od tega jih je bilo kar 75 iz osnovnih šol ptujskega območja. Tako številčno (18) kot rezultatsko je bila najboljša OŠ Gorišnica, saj so njeni učenci osvojili tri medalje, od tega eno zlato in dve srebrni. Druga je bila OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki je prav tako osvojila tri medalje, po eno vsakega leska.
Da je v osnovnih šolah bivše skupne občine Ptuj veliko zanimanje za šah, kaže število šol, ki so na območno tekmovanje poslale svoje učenke in učence. Ob že omenjeni OŠ Gorišnica so sodelovali še iz OŠ Destrnik/Trnovska vas (15), OŠ Cirkulane/Zavrč (13), OŠ Olge Meglič Ptuj (10), OŠ Ljudski vrt Ptuj (pet iz matične šole in tri iz podružnice Grajena), OŠ Hajdina (6), OŠ Markovci (3) in OŠ Mladika Ptuj (2).
Glede na število prijavljenih so pri dekletih odigrali sedem, pri fantih pa devet krogov. V skupini deklet do 15 let je z vsemi možnimi točkami zmagala Nika Kralj iz OŠ Gorišnica, naslov prvakinje v konkurenci deklet do 12 let pa je pripadel Nuši Amejčič iz OŠ Cirkulane/Zavrč. Drugi mesti sta si priigrala Tadej Murko iz OŠ Hajdina v konkurenci fantov do 15 let in Tja-
Utrinek z regijskega prvenstva v šahu, na katerem je skupno nastopilo 138 mladih.
ša Meško iz OŠ Gorišnica v skupini deklet do 12 let.
Velja omeniti še solidne rezultate fantov do 12 let, kjer je nastopilo rekordno število mladih (75), in sicer so bili 8. Tilen Kovačec, 9. Domen Arnuš, 11. Oskar Bricelj Čelan, 13. Anej Levanič in 14. Tristan Zver Šuligoj. Najboljši trije v posamezni starostni kategoriji tako pri dekletih kot pri fantih so si priborili pravico nastopa na osnovnošolskem državnem prvenstvu, ki bo 12. januarja 2019 v Kranju.
Končni vrstni red:
- dekleta U-12 (11): 1. Nuša Ar-nejčič (OŠ Cirkulane/Zavrč) 6 točk, 2. Tjaša Meško (OŠ Gorišni-ca) 5, 3. Brina Šalabalija (OŠ dr. Jo-
žeta Pučnika) 5 ... 5. Maša Kokot (OŠ Gorišnica) 4 ...
-	dekleta U-15 (11): 1. Nika Kralj 7 točk, 2. Anja Kociper (obe OŠ Gorišnica) 5, 3. Anja Lončarič (OŠ Anice Černejeve) 4,5, 4. Vita Irgo-lič (OŠ Gorišnica) 4,5 ...
-	fantje U-12 (75): 1. Tito Kolja Veber 8,5 točk, 2. Liam Lugarič Kotnik (oba OŠ Poh. odreda Sl. Bistrica) 7,5, 3. Matic Sep (OŠ dr. Jožeta Pučnika) 7 ...
-	fantje U-15 (41): 1. Erik Červek Roškarič (OŠ Antona Ingoliča Maribor) 8 točk, 2. Tadej Murko (OŠ Hajdina) 7,5, 3. Luka Podvršnik (OŠ Pohorskega bataljona Sl. Bistrica) 7,5 ... 7. Alen Benko (OŠ Olga Meglič Ptuj) 6 ...
Silva Razlag
torek • 15. januarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Slovenija, Gorišnica • Nepozabna izkušnja
y
Ranfl: "Če bi nekdo rekel, da so sredstva za odpravo zbrana, bi se brez pomislekov ponovno namenil tja"
Simon Ranfl je mlad zdravnik iz Moškanjcev z občine Gorišnica, ki seje s skupino še štirih slovenskih humanitarnih prostovoljcev pred dobrimi tremi meseci vrnil s humanitarno-medicinske odprave Nangoma.
Gre za vas v Zambiji, na jugu afriške celine, kakih 100 km oddaljene od glavne zambijske prestolnice Lusaka, kjer je večina prebivalstva še vedno brez elektrike in vode. Hiše so narejene iz blata, krite s slamo. Avtomobil je dokaj redko prevozno sredstvo, v kraj vodi ena sama asfaltirana cesta. »Bolj kot greš od te ceste, huje je. A tamkajšnji prebivalci so srečni v tem, kar imajo, saj ne vedo, kaj bi lahko imeli. O njihovem življenju veliko pove, da je bila najboljša žoga, s katero smo igrali, uradna nogometna žoga za svetovno nogometno prvenstvo iz leta 1982. Toliko let so za nami,« nam tamkajšnje razmere, ki si jih ne moremo niti predstavljati, poskuša približati Simon.
Za higieno in hrano pacientov skrbijo sorodniki
Tudi zdravstvene razmere v Zambiji so v primerjavi s slovenskimi nepredstavljive. Misijonarska bolnišnica v Nangomi (v 90. letih prejšnjega stoletja jo je ustanovil slovenski misijonar pater Stane Rozman),
FOTO: Arhiv Simon Ranfl
kjer je peterica slovenskih študentov medicine in babištva pomagala tri mesece, skrbi za območje okoli 70.000 ljudi. Šteje komaj tri oddelke z vsega skupaj okoli 70 posteljami. Za vsak oddelek skrbita en do komaj dva zdravstvena delavca. Ker je zdravstvenega osebja zdaleč pre-
FOTO: Arhiv Simon Ranfl
Svojo avanturo je peterica nadgradila še s približno mesec dni trajajočim raziskovanjem po Tanzaniji in Zanzibarju.
malo, za hrano in higieno pacientov skrbijo kar njihovi svojci: »Vsak dan, ko smo bili tam, smo v približno treh urah pogledali okoli 20 pacientov. Od stvari, ki so nas najbolj presenetile, je čisto drugačno dojemanje bolečine kot pri nas - res more biti neznosno, da bi pokazali bolečino. Na voljo ni bilo anestetikov, šivalo se je na živo. Drugače dojemajo tudi smrt. V pozitivnem smislu nas je fa-sciniralo znanje tamkajšnjih zdravnikov, medtem ko so bili izmed vseh preostalih zdravstvenih delavcev le redko kateri sposobni opraviti več kot eno nalogo, ki si jo naročil.«
Pri posegu svetili z naglavnimi lučkami, ker je zmanjkalo elektrike
Pisana skupina v sestavi dveh mladih zdravnikov - poleg Simona še Jan Kirbiš iz Maribora -, absolventa medicine Blaža Šrota iz Zreč ter
Z zbranimi sredstvi pomagali obnoviti porodnišnico
Peterica slovenskih prostovoljcev je pred odhodom s pomočjo donatorjev, zbiranjem prispevkov in organizacijo različnih dogodkov zbrala sredstva za letalske vozovnice, zavarovanja, cepljenja, zdravila proti malariji, bivanje in hrano. Del sredstev so namenili za sanitetni material - tri mesece je trajalo, daje bolnišnica delovala, kot je morala - ter za obnovo porodnišnice. Pred božičemjihje tamkajšnja glavna redovnica razveselila s fotografijami prenovljenih prostorov.
Ekipa študentov s humanitarno-medicinske odprave Nangoma 2018: Simon Rarvfl, Jan Kirbiš, Blaž Šrot, Maja Golob in Taja Črnilec v družbi redovnice.
dveh diplomiranih babic Maje Golob iz Solkana in Taje Črnilec iz Naklega je nudila pomoč poškodovancem, delala v porodnišnici, pomagala pri operacijah ... Tudi na tak način, da so svetili z naglavnimi lučkami, ko je zmanjkalo elektrike, je nazoren sogovornik.
Sicer pa so bili najpogostejši posegi carski rezi. Absolventki babištva sta v tem času na svet pomagali več kot 100 otrokom. »Najpogostejše bolezni so povišan krvni tlak in sladkor, tako kot pri nas. Velik tamkajšnji zdravstveni problem pa so HIV, malarija, tuberkuloza ... Veliko pacientov je prihajalo tudi z raznimi poškodbami, veliko je spontanih splavov,« je opisal Simon, ki je sicer že peti zdravnik v družini - poleg mame, strica, bratranca in sestrične.
Nadobudni 25-letnik še na vprašanje, kaj konkretno je z odpravo prinesel domov, samozavestno odgovarja: »Spoznavanje samega sebe, nova znanja in dragocene izkušnje
ter prijateljstva.« Če bi nekdo rekel, da so sredstva za odpravo zbrana, bi se, tako pravi Simon, brez pomislekov ponovno namenil tja.
Nepozabno: sedenje na robu Viktorijinih slapov
Sicer pa so študentje svojo avanturo nadgradili še s približno mesec dni trajajočim raziskovanjem po Tanzaniji in Zanzibarju. Navduševali so se nad lepotami neokrnjene na-
rave, si med drugim ogledali krater Ngorongoro in Viktorijine slapove, ki spadajo med sedem naravnih čudes sveta, ter občudovali pester živalski svet. »Sedenje na robu Viktorijinih slapov, plavanje med slapovi, to je bila zagotovo ena najbolj norih izkušenj,« je še dejal Simon, ki se namerava v Afriko vrniti in osvojiti najvišji vrh, Kilimandžaro. Vse to je bilo med drugim slišati tudi konec decembra v gorišniški kulturni dvorani ...
Monika Horvat
Sveti Tomaž • Obujali staro tradicijo
Znanja željni upokojenci pletli košare, cekarje
Nekoč so na podeželju v zimskih mesecih pletli košare, cekarje in druge pletarske izdelke. Ta stari, skorajda že pozabljen kmečki običaj so obudili člani Društva upokojencev Sveti Tomaž in pod mentorstvom domačina Mirka Lovreca pletli košare.
Društvo upokojencev Sveti Tomaž, ki šteje okoli 280 članov, je izjemno aktivno na številnih področjih -od kulture, športa, organizirajo tudi pohode, izlete in delavnice, našteva predsednica Jožica Rakuša. Tudi v hladnejših mesecih ne mirujejo. Vse od jeseni se je skupina od 10 do 25 udeležencev pridno dobivala pri Jan-žekovičevih v Rucmancih na delavnicah, kjer so pletli košare, cekarje in druge izdelke iz vrbovih vej. To staro, skorajda že pozabljeno veščino je udeležencem pokazal domačin Mirko Lovrec, sicer zaposlen na Biotehniški šoli Ptuj. »Te veščine sem se naučil od pletarskega mojstra, žal že pokojnega Franca Cetla iz Ptuja. V okviru službe smo priredili tečaj za dijake kmetijske šole, pri katerem sem tudi sam sodeloval,« je povedal Lovrec, ki se s pletenjem ukvarja ljubiteljsko, a je pri tem zelo spreten.
Kot je dejal, znanje preko razno-raznih delavnic rade volje prenaša naprej. Z veseljem se je tako odzval tudi povabilu tamkajšnjega društva upokojencev.
Znanja željni udeleženci so kaj kmalu spoznali, da pletenje ni tako enostavno, kot morda izgleda na prvi pogled. A preden so se te ročne spretnosti sploh lotili, so si morali priskrbeti material, s čimer so imeli nemalo dela. Vendar je zadnje čase vse težje priti do kakovostnih vrb. »Udeleženci so najprej rezali vrbove šibe oz. pintovec, kot pravimo po domače - v Prlekiji je najbolj poznana sorta zlatorumenka. Sledilo je sortiranje oz. obdelava šib, šele na tretji delavnici smo dejansko začeli plesti. Če na kratko ponazorim, za eno majhno košaro je potrebno 150 meter oz. meter in pol dolgih šib, kar je precej. S pripravo materiala je
Udeleženci pletarske delavnice so ustvarili številne lične izdelke iz vrbovih vej, tudi košare.
dejansko več dela kot s samim pletenjem, če seveda znaš plesti.« A dobrih pletarjev ni več veliko. Tudi mladi zanimanja za tovrstno dejavnost ne kažejo. »Na žalost to veščino obvladajo starejši, ki pa to svoje znanje -grobo rečeno - odnašajo v grob. Gre za zelo dragocena znanja, a žal je po drugi svetovni vojni plastika na trgu povzročila propad te dejavnosti. Na Ptuju je včasih delovala tudi pletar-ska šola. Sam imam strokovno literaturo iz pletarske šole, učbenik iz leta 1931, v katerem so zajeta ta znanja, med drugim tudi, kako vzgojiti vrbo, jo porezati itd.,« še pove Lovrec.
Udeleženci pletarske delavnice so na vsega skupaj desetih srečanjih ustvarili številne lične izdelke iz vrbovih vej, ki jih bodo razstavili na svojem občnem zboru.
Monika Horvat
Foto: MH
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. januarja 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Trubadurji
Njihov navdih so poslušalci in tradicija
Narodno-zabavni ansambel Trubadurji prihaja iz osrčja Slovenskih goric, iz Vitomarcev in Cerkvenja-ka. Delovati so začeli v letu 2004 kot trio v sestavi: Mitja Vogrin, Aleš Hebar in Mitja Firbas, pod imenom Mladi muzikantje, ki je poosebljalo njihovo mladost. S prihodom četrtega člana, Uroša Vogrina, se je začela njihova pot klasičnega tria s pevcem. Ker pa so vedno imeli željo, da bi igrali kvintetovsko glasbo, so medse pripeljali še klarinetista Davorina Štebiha. „Ime Trubadurji smo si nadeli iz čisto preprostega razloga, saj so bili trubadurji mu-zikanti in pevci ljubezenskih pesmi, ki so nastopali po dvorcih in dvorili dekletom," pove Mitja Firbas.
Preigravajo glasbo legendarnih bratov Avsenik, Alpskega kvinteta, Slaka, Štirih kovačev in drugih, pa tudi zabavno glasbo slovenskih in tujih izvajalcev. Pod večino njihovih melodij in aranžmajev se je podpisal Igor Podpečan, nekaj so jih napisali tudi sami. Sodelovali pa so tudi z znanimi avtorji besedil: Igor Pirkovič, Majda Rebernik in Vera Šolinc. Repertoar z narodno-zabavno in zabavno glasbo sestavljajo predvsem po željah poslušalcev. Zelo radi pa kakšno zaigrajo povsem za svojo dušo.
CD z 10 skladbami so izdali leta 2013. Njihova najprepoznavnejša melodija je zagotovo skladba Ti si nekaj posebnega, ki je delo Igorja Podpe-čana in Igorja Pirkoviča. Zanjo so na festivalu narodno-zabavne glasbe Gra-ška Gora poje in igra leta 2012 prejeli
na veselici v Dusseldorfu, v Nemčiji, kjer so nas fantastično sprejeli in gostili. Narodno-zabavna glasba nam vsem zelo veliko pomeni. Razen tega, da jo redno izvajamo, jo tudi zelo radi poslušamo ter se udeležujemo raznih koncertov in veselic.
Slovensko narodno-zabavno sceno ocenjujemo kot dobro. Glasba res nima meja, da mladi že pri rosnih letih poprimejo za instrument in začnejo igrati, na kar gledamo pozitivno. Seveda pa je zelo pomembna kakovost, ki se lahko pridobi z dobrim strokovnim znanjem in izkušnjami na odru, ki so neprecenljive in se jih ne da kupiti ali
kje dobiti," predstavljajo svojo glasbo člani ansambla Trubadurji.
Doslej so se trikrat udeležili festivala v Cerkvenjaku ter dvakrat na Graški Gori, kjer so prejeli kar nekaj nagrad in tudi pridobili dragocene izkušnje. Festivali so lahko odskočna deska za kakšen ansambel, ni pa to nujno. Trenutno so v porastu ansambli z di-atonično harmoniko, ki so po navadi tudi najuspešnejši na festivalih, saj so ljudem preprosto všeč. „Trubadurji upamo, da se bo ta tehtnica vsaj malo obrnila v naš prid, prid kvintetovske glasbe, morda tudi z našo udeležbo še na kakšnem festivalu. Naš namen in cilj je, da s kakovostnim izvajanjem narodno-zabavne glasbe, z iskrenim odnosom in spoštovanjem do nje še naprej razveseljujemo ljudi in se dotaknemo src tistih, ki jo radi poslušajo in v njej uživajo tako kot mi," je še povedal Mitja Firbas.
MG
Ansambel Trubadurji
srebrnega pastirčka ter tretjo nagrado za besedilo.
„Naša glasba, naše muziciranje se od drugih razlikuje po tem, da na naših nastopih igramo tudi manj znane skladbe iz slovenske narodno-zabavne zakladnice, v katerih se lahko vsak član predstavi. Seveda pa vedno daje-
mo pozornost korektnemu in pristnemu odnosu do naših poslušalcev, saj je glasba nekaj najlepšega, kar lahko muzikantje ponudimo poslušalcem. Največ nastopamo na porokah, veselicah in praznovanjih, udeležujemo pa se tudi raznoraznih koncertov. Najbolj pa si bomo zapomnili naš nastop
Ptuj • Rekordno leto Mestnega kina Ptuj
»Imamo film za vsakega gledalca«
V najstarejšem še aktivnem kino prizorišču v Sloveniji so lani zabeležili najboljše rezultate v zadnjih letih in skupno našteli skoraj 25.000 obiskovalcev. Kaj pa bo v Mestni kino Ptuj prineslo novo leto?
V Mestnem kinu Ptuj
iz leta v leto vel gledalcev
Število gledalcev
»Število obiskovalcev filmskih projekcij Mestnega kina Ptuj se je v letu 2018 povzpelo na 23.243, kar je 22 % več kot leto prej, prihodek od prodanih vstopnic pa je poskočil za kar 34 %. K temu je treba prišteti še približno 1.000 udeležencev drugih dogodkov v kinu, na primer koncertov, lutkovnih predstav, različnih delavnic, strokovnih usposabljanj idr.,« je razkrila vodja ptujskega mestnega kina Nina Milošič.
Poudarila je, da številke bolj ali manj konstantno rastejo že vse od decembra 2008, ko je kino v upravljanje dobil javni zavod Center interesnih dejavnosti Ptuj: »Edini padec v tem času se je zgodil leta 2013, ko novi filmi niso več prihajali na
35-milimetrskem traku, ptujski kino pa še ni bil digitaliziran.« Lansko izrazito rast je pripisala predvsem zanimivi filmski letini, ki je prinesla nekaj velikih globalnih uspešnic, pa tudi vztrajnemu trudu majhne, a zagnane ekipe: »Ta se ni vdala niti v časih, ko je kinu grozilo zaprtje.«
Ptujski uspehi so opazni tudi v mednarodnem merilu. Lani je fotografija iz ptujskega mestnega kina krasila naslovnico strokovne publikacije Europa Cinemas, vodja ptujskega kina je na povabilo iste organizacije izkušnje s filmskimi programi za družine predstavila na mednarodnem strokovnem srečanju EC Innovation Lab v španski Sevilli. »Mestni kino Ptuj si kot član
»Freddiemanija« zajela tudi Ptuj
1.	Gajin svet
2.	Bohemian Rhapsody
3.	Mamma Mia! Spet začenja se
4. H	Grinch
5.	Zvezda je rojena
6.	Moja žirafa
7.	Petdeset odtenkov svobode
8.	Oblika vode
9.	Neverjetni 2
10. II	Dom, ljubi dom
Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas prizadeva ponuditi čim več umetniškega, kakovostnega, po geografskem poreklu, žanrih in avtorskih estetikah pa raznolikega filmskega programa. Ta zadnja leta obsega kar približno
70 % projekcij,« je povedala Miloši-čeva. Po drugi strani, je dejala, edini kino v mestu prinaša tudi največje komercialne uspešnice iz hollywo-odskih studiev: »Trudimo se ustreči različnim skupinam gledalcev, da na sporedu vsak najde kaj zase.«
12500 10000
7500	—I 5000
2500	—I
0	-
...lil

Vir: Mestni kino Ptuj
Na prvem mestu lestvice najbolj gledanih filmov v Mestnem kinu Ptuj v lanskem letu kraljuje slovenska mladinska romantična komedija Gajin svet, ki si jo je lani organizirano ogledala večina slovenskih šolarjev, na drugo mesto se je uvrstila biografska drama o pevcu skupine Queen Freddieju Mercuryju Bohemian Rhapsody.
Mestni kino Ptuj ponuja različne programske sklope, ki nagovarjajo različna občinstva.
Foto: arhiv Mestnega kina Ptuj
Vir: Mestni kino Ptuj
Kmalu
tudi spletni nakup vstopnic
Vodja ptujskega mestnega kina je priznala, da brez težav ne gre: »Največja izziva, s katerima se ptujski kino trenutno sooča, sta dotrajanost zgodovinske stavbe in kadrovska podhranjenost. Streha pušča, iz kanalizacije se širi neznosen smrad, zaposlena le ena oseba pa je vse obsežnejšemu programu vse težje popolnoma kos.«
Kljub temu načrtov nikoli ne zmanjka. Konec tega meseca bo zaživela popolnoma prenovljena spletna stran, ki bo bolje prilagojena uporabi na tablicah in mobilnih telefonih ter bo omogočala tudi spletni nakup vstopnic. Milošiče-va je namignila še, da se spomladi obeta nov programski sklop Kino z varstvom: »Z ustvarjalnimi igralnicami bo poskrbljeno za otroke, da bodo lahko medtem starši brez skrbi uživali v filmu za odrasle.«
Eva Milošič
torek • 15. januarja 2019
Ljudje in dogodki
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
dušeno sladko zelje,	fižolova kremna	zelenjavna	koruzna kremna	goveji golaž, kruhova	juha z rezanci,	juha, makaronovo
kranjska klobasa,	juha, čebulni zavitek,	enolončnica s	juha, ocvrt ribji	štruca, kompot	svinjski zrezki v	meso (morda je
rezine s slivovo	motovilec v solati,	hrenovkami,	file, brstični ohrovt		omaki, krompirjevi	ostal kak nedeljski
marmelado	skutni zavitek	jogurtove miške	v solati, žemeljni		svaljki, radič,	zrezek?), solata,
			narastek		šamrole	sadje
Rezine s slivovo marmelado in orehi
Sestavine: testo: 300 g gladke moke, 100 g masla, 3 rumenjaki, 3 žlice sladkorja, 2 žlici kisle smetane, 1/2 vrečice pecilnega praška; premaz: 4 žlice slivove marmelade; nadev: 3 beljaki, 150 g sladkorja, 150 g grobo mletih orehov.
V skledo presejemo moko, dodamo maslo, rumenjake, sladkor, kislo smetano in pecilni prašek in z rokami ume-šamo testo. Razdelimo ga na dva neenaka dela (približno v razmerju 2/3 proti 1/3). Manjšo kepo damo v PVC--vrečko in ohladimo v zamrzovalniku. Na papirju za peko razvaljamo večji kos testa (za pekač 36 x 21 cm) in ga prenesemo v pekač. Premažemo ga z marmelado. Iz beljakov in sladkorja naredimo trd sneg, vanj pa narahlo vmešamo grobo mlete orehe. Nadev enakomerno premažemo po marmeladi in damo peč v predhodno ogreto pečico (185 stopinj Celzija) za 30 minut. Po skoraj pečenem pecivu naribamo manjšo kepo testa, ki smo jo hranili v zamrzovalniku, in pečemo še 10 minut pri 150 stopinjah Celzija. Pecivo se bo lepše rezalo, ko je ohlajeno.
Brstični ohrovt v solati
Sestavine: 400 g brstičnega ohrovta, limonin sok, olivno ali kakšno drugo olje, sol, poper, 2-3 stroki česna, 1 vejica peteršilja.
Brstični ohrovt očistimo, stresemo v krop in kuhamo 10 do 15 minut. Odcedimo ga in ohladimo. Limono ožame-mo. Česen olupimo in drobno sesekljamo ali zrežemo na tanke lističe. Tudi peteršilj drobno sesekljamo. Ohlajen brstični ohrovt potresemo s soljo, sveže mletim poprom ter s sesekljanima česnom in peteršiljem. Količino olja (mi smo namesto olivnega uporabili bučnega) in limoninega soka prilagodimo svojemu okusu. Ta solata je lahko hladna predjed ali priloga k pečenim ribam.
Zeleni nasveti
Smrekice smo pospravili, kaj pa božične zvezde?
Pretekli teden smo pospravili oz. ponovno uporabili smrekico, danes pa si poglejmo, kaj lahko naredimo z božično zvezdo in božičnim kaktusom.
Večina vas bo sicer božično zvezdo zavrgla, saj nimate prostora ali veselja, da bi se z njo še ukvarjali. Resnici na ljubo so božične zvezde v naslednjih letih tudi redko še tako lepe, obarvane kakor takrat, ko jih kupimo. Zagotovo pa je poseben izziv, da te rastline skušamo obdržati in se jih veseliti tudi naslednje leto. Saj so tudi v času, ko niso obarvane, lepo razvejane, goste, zelene in prav lepe. Kaj torej z narediti z njimi?
Najprej jih prestavimo v hladnejši, a svetel prostor
Božične zvezde so zdaj v času počivanja. Tako je tudi pri njih v naravi. Hladen prostor seveda ne pomeni pod 10 oC. Nekje med 10 in 15 oC je idealno, lahko tudi do 18 oC. Tako je po cvetenju tudi pri njih v naravi, od koder izvirajo. Pred prestavljanjem jih še porežite. To sicer ni obvezno, a če jih boste skrajšali, bodo veliko lepše rasti. Ob vsaki rezi se bodo obrasle in tako bo rastlina lepa in košata. Če tega ne naredite, se običajno rast nadaljuje, kakšna stranska vejica tudi zraste. Grm pa vseeno ni tako lep in košat.
Priporočljivo je rastlino tudi porezati
Koliko porezati, je odvisno od velikosti same rastline. Večje so, nižje jih odrežemo. Nekje od 30-50 % dolžine lahko skrajšamo poganjke. Nekateri sprašujete, kaj je z mlečkom, ki izteče. Ta mleček ni strupen. Paziti morajo le tisti, ki imajo ekstremno občutljivo kožo, drugim ne bo škodil. Če je možno, skušajte na grmu najti kolence, v katerem je rastel list navzven, ni pa nujno. Potem porežete pol centimetra nad njim. Drugače pa najdite neko višino, kjer bi si želeli nove poganjke in tam vrhove preprosto odrežite. Ker obarvani listi najpogosteje ne odpadejo sami, lahko te odrezane vrhove daste v vazo in bodo še nekaj časa v okras. Bolj pogumni in raziskovalni pa jih bodo skušali potak-niti. Se ukoreninijo. Vsekakor naj bodo za ukoreninjanje poganjki čim krajši, s čim manj listi, torej odstranite tudi večino večjih, obarvanih listov, pustite samo sredico, velikost poganjkov naj bo nekje 5 do največ 10 cm. Daljše skrajšajte. V teoriji se ukoreninijo tudi stebelni
Kaj pa nega poleti
zvezde sodijo med rastline, ki se ne smejo izsušiti. Na to morate biti pozorni. Kakor hitro se zunaj dovolj ogreje, temperature naj podnevi presežejo 15 oC, je stare rastline NUJNO presaditi. Presadite jih v dve številki večji lonec in v kakovosten substrat za balkonske rastline. Upam, da sem vas že naučila, da substrati niso vsi enaki. Kako najti primernega, postaja v vrtnih centrih že prava umetnost. Sama že leta uporabljam istega dobavitelja, kupujem jih pa pri samih vrtnarjih, cena pa je seveda višja kakor v vrstnih centrih. A tudi tam lahko najdete dobre zemlje. Primerjajte cene med seboj in se odločite za tiste, ki so po ceni nad povprečjem cen. Nikoli pa ne kupite substratov, ki so v akciji. Gre za stare zemlje, v katerih so hranila že izhlapela.
Po presajanju je zaželeno, da so rastline zunaj, a samo, če jim lahko zagotovite zelo svetla, a senčna mesta. Ne marajo namreč pripeke sončnih žarkov. Čez poletje jih gnojite s tekočimi gnojili, lahko tudi kar tistimi za balkonske rastline. Če ne bodo presajene, se ne bodo v redu obrasle, listje bo postalo bledo, lahko začne celo odpadati, vsekakor pa bodo ovršni obarvani listi majhni in malo jih bo.
Vj
Foto: Miša Pušenjak
potaknjenci, a običajno delamo samo z vršnimi. Nato naj nekaj ur ležijo, da se mleček osuši. Lončke napolnite s substratom za rože, ki pa naj bo ogret. Govorim seveda v primeru, da hranite vreče z zemljo zunaj ali v mrzlih prostorih. Potem v vsak lonček potaknite več vršičkov. Koliko jih imate, je spet odvisno od same matične rastline.
Vse skupaj potem zalijte in preko vsega poveznite prozorno plastično vrečko tako, da naredite mini rastlinjak. Lonček potem postavite na svetlo, a ne z direktnimi sončnimi žarki obsijano mesto. Folijo odstranite, ko opazite, da so vršički začeli poganjati na novo.
Tako stare rastline kakor potaknjene naj bodo do pomladi v svetlem prostoru. Zalivanje naj bo redno, a v zelo majhnih količinah. Božične
eseni
Nujno je, da jih postavite v toplejše prostore takoj, ko začnejo nočne temperature padati pod 10 oC. Če je možno, jim skušajte od septembra naprej tudi krajšati dan - naj bo noč že dolga 14 ur. Pokrijte jih s kakšno škatlo nekje po 17. uri. Vsekakor pa jih ne postavite v prostor, kjer dolgo v noč gledate televizijo, kjer je močna zunanja razsvetljava oziroma kjer imate dolgo prižgano luč. Kljub temu da ne gre za pravo sončno svetlobo, lahko tudi ta umetna podaljša dan toliko, da se rastline obarvajo veliko kasneje kakor ob praznikih. To se zgodi tudi, če jih od septembra naprej ne zatemnjujemo.
Z malo sreče se bodo okoli praznikov listi lepo obarvali in imeli boste čisto svojo zvezdo. Kot sem pa že na začetku napisala, nekatere sorte zvezd niso odzivne na to ravnanje in se ne obarvajo več, zato ne bodite preveč razočarani, če vam ne bo uspelo. Modro obarvane zvezde so umetno pobarvane in bo naslednje leto njihova barva najverjetneje bela ali bledo rumena, modra pa zagotovo ne bo.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. januarja 2019
Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 18. del
Windhoek
Šef prenočišča naju je po zajtrku peljal v mesto, kjer so že čakali privatni prevozniki, ki so vozili ljudi v Windhoek. Slednji niso imeli stalnega delovnega časa, ampak je človek pač peljal, ko je bil avto poln. Ne vem zakaj, ampak vsak lastnik avta je imel zraven še posebej šoferja, tako daje bilo prostora še za tri potnike.
Nama se ni mudilo, tako da sva po centru Cobabisa, ki je bil izjemno lepo urejen, šla najprej nabavit nekaj pijače za po poti, nato pa sva
čakala, če še kdo pride, da napolnimo avto. Medtem je prišel mimo nek šoferjev znanec, ki sva mu ponudila pivo in takoj pridobila prija-
telja za vse življenje. To omenjam zato, ker sva tega možaka kasneje še enkrat srečala v VVindhoeku, ko nama je mahal že od daleč in ustavil
ves promet, samo da naju je lahko pozdravil.
Končno nas je bilo dovolj in lahko smo krenili proti glavnemu mestu, ki je bilo sicer oddaljeno dobri dve uri. Lastnik avta, sicer neke stare kripe, je sedel lepo zadaj in ves čas telefo-naril. Kot sem opazil, je imel zraven tri telefone in v vsakega je govoril v drugem jeziku. Že to je bilo samo po sebi nenavadno, ko pa je začel govoriti v dialektu Bušmanov, pa se z Jernejem nisva mogla nehati smejati. Če ste kdaj gledali film Bogovi so padli na glavo, kjer igra v glavni vlogi Bušman, boste vedeli, kaj s tem mislim. Zvoki, ki jih je možak spuš-
Windhoek
je glavno mesto Namibije in je po prebivalstvu nekako izenačen z našo Ljubljano. Center izgleda precej moderno, pa tudi drugače ni bilo zaznati neke umazanije, kije značilnost načeloma večjih mest. Verjetno se tu močno pozna vpliv nemškega kolonializma, saj je veliko ulic imelo nemška imena. Celotno podobo je kazila le centralna avtobusna postaja, kije bila podobna bolj ogromnemu parkingu, kjer so se zbirali prevozniki z vseh vetrov. Če bi ostal tukaj dlje časa, bi verjetno pogruntal sistem prevozov, zdaj pa nisem hotel izgubljati časa še s tem, saj je bilo že tako vse poceni.
Foto: Dani Zorko
Centralna avtobusna postaja, Windhoek
SPODBUDNIH KAKE IDEJE
HRANA, KI DEBELI
GLAVNI TRG MESTA PRI STARIH GRKIH
avtor: tomaž krau
prvi škof kake
drŽave
grobo
obdelana deska, zlasti za plot
KOVINSKI BAROMETER
NAPAD, NASKOK
načrt
ameriški politik reagah
POŠKODBA TKIVA
rastlinski zajedavci
VELIK KOS POHIŠTVA
OŽJA NJIV»
OTTO LUDWIG
jed iz mesa, riza in zelenjave
korito za krmo
pevec mojzer
kos celote
VELIKA ZlVOBARV-NA PAPIGA
VODENA BULA
MORSKI OZlGALKAR S TRDNIM OGRODJEM
prerekanje
TESTENA JED
AZIJSKIH TROPOV
vnetje sluznice vhosu
zadah
NAŠ IGRALEC (JURU)
podatek, namensko prepisan iz besedila
MEDVED
srbski jezikoslovec karadzic
kovinski denar
SPREJ, pršilo
BRITANSKI MITOLOŠKI KRALJ
lutkarica vogelnik
melodični okrasek
umetniška podoba golega telesa dvojica
PEVKA GROŠELJ
JEK, ODMEV
MADŽARSKI REŽISER tISTVAN)
novinarka znidaršič
pripadnik islamskih vernikov
peter adamič
SLOVNIČAR BOHORIČ
SKOK PRI DRSANJU
stoletje
NAČIN KRIŽANJA NITI V TKANINI
SLAVI LNA PESEM
crab pri preddvoru
alfred nobel
svetovni pomožni jezik
hace SIMONČIČ
AFRIŠKI PTIČ TEKAČ
avtorica pesmi z mračnim, grozljivim vzdušjem
PAPIRNATO POKRIVALO
imeno-siovec
Foto: Dani Zorko
Večina ulic ima nemška imena, Windhoek
čal, torej vso to goltanje, tleskanje in stiskanje zob, so značilni za jezik grmičarjev (Bušmanov), ki taborijo pretežno na območju puščave Kalahari v Bocvani, niso pa redkost tudi na drugih ozemljih. In ta jezik sva imela priložnost slišati v živo.
Ko je bilo že res očitno, da naju z Jernejem to zabava, so se vsi najini sopotniki razvedrili in se vsi začeli pogovarjati v tem, za nas tako nepredstavljivem jeziku, da so čeljusti kar pokale. Živa duša ne ve, kaj je bila tematika, ampak tako edinstvenega prizora že dolgo nisem doživel. Seveda sva tako šoferju kot lastniku avta dala napitnino, onadva pa sta naju pripeljala čisto v center, čeprav tega sprva nista nameravala. Od tega druženja sem bil dobre volje še ves dan.
Za prenočišče še nisva imela pojma, kam bi šla, zato sva malce povprašala okoli. V centru je vedno na voljo kaj takega in tudi tokrat nisva bila razočarana. Sprejeli so naju v enem hostlu, kjer so bili zelo dobro informirani o različnih zadevah, predvsem pa naju je veselilo to, da so imeli na voljo pralnico, svoj bar in celo bazen. Ja, veliko prenočišč, ki sva jih obiskala, je ponujalo bazen. Zanimivo je bilo to, da je kmalu po najini vselitvi začelo deževati. To nama je bilo kar pogodu, saj sva se dobro spočila, hkrati pa sva naredila tudi načrte za vnaprej. Utrnila se je ideja, da bi znova najela avto za pre-
ostanek potovanja, te prve dni pa bi porabila za raziskovanje Windhoe-ka, čeprav načeloma nisva ljubitelja mest.
Najprej sva šla v center nabavit nekaj hrane in si po dolgem času spet nekaj skuhala. Zelo všečna je bila ideja trgovcev, da so ponujali pakiranega pol piščanca z rižem ali kakšno drugo podobno kombinacijo. Kaj takega si dobil za evro in pol, za zraven pa sva naredila še neko omako in pa juho. Na potovanjih nisem nikoli opazil, da bi komu tako teknila juha, kot tekne Evropejcem. Seveda sva imela zraven tudi vse domače začimbe, da so vsi hodili v kuhinjo gledat, kaj tako diši. Neke gneče niso imeli, zato sva dobila sobo s kar štirimi posteljami. In ne, na žalost nisva na ogled pripeljala nobene predstavnice nežnejšega spola.
Let v Evropo sva imela načrtovan iz Johannesburga, zdaj pa sva začela tuhtati, da se do tja ne bi vozila več z avtobusom, ampak bi v Nami-biji ostala dlje časa in si rezervirala let do Johannesburga. Malce sem preveril cene in dejansko ni bilo pri ceni neke razlike, le dva dni vožnje sva prihranila. Ni bilo kaj razmišljati. Še enkrat sva jahala v mesto, da sva kupila letalske vozovnice še malce ceneje, zvečer pa sva to odločitev v domačem baru, kjer sva kot stanovalca dobila popust, tudi primerno obeležila.
Foto: Dani Zorko
Bazen v najinem skromnem bivališču
ONOMASTIK - strokovnjak za imenoslovje, PRIMAS - prvi škof kake države, SZABO, Istvan - madžarski filmski režiser (Srečanje z Venero)
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat,
Mojca Vtič, Vida Božičko
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 15. januarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Za šankom
Pozdrav iz domovine ...
... čez hribe in doline
Že zadnjič sem ti pisal, da smo na nedavnih volitvah dobili nove svetnike in župane. Pa kako župan-ko, ki ni priplavala po župi, ampak je z dedci pometla na en - dva - tri. In ti so seveda začeli - polni adrenalina po napetih volitvah - izvajati svojo lokalno politiko. Transparen-tno, polno razumevanja za malega človeka (ne vem, ali je nekdo z meter šestdeset zato, ker ima okrog vratu župansko ketno, res veliki človek!), polno nove energije, ki izhaja iz samega središča naše Zemlje (ali pa, kot bi rekel naš honorarni zvezdoslovec Tadej, so pod vplivom planetov - eni Venere, večina pa Marsa, ki skrbi za kreg).
Oni dan sem se ustavil za bližnjim šankom, da malo prisluhnem, kaj se res dogaja po naših občinah. Ker, veš, tistemu, kar preberem v časopisih ali čujem po radiju, ne verjamem povsem. Konec koncev vem, da v vseh občinah nimamo
4
4
novinarja, ki bi vedel tudi ozadje za različno dogajanje. In za take reči je sank zelo priročen. Če ima človek ostro uho, pa še bolj. Tako sta se dva razvnela okoli tega, da sta prebrala, da je pri Sv. Vidu bilo za časa starega župana vse narobe. To je celo računsko sodišče zapisalo. O čemer je novi župan seveda takoj obvestil medije in so se na veliko razpisali o tem, kako je prejšnji župan delil dodatni denar zaposlenim, bolj na malo pa so zapisali, da je to delal zato, ker ni zaposlil novih ljudi, stari pa so delali več. Ker kot pravi vse-k	vedni gostil-
niški glas: 'Na občini jih je itak preveč, nimajo kaj delati.' Ko pa ta isti gostilniški glas kaj potrebuje z občine, pa ugotovi, da je vseeno treba
malo čakati. No, in novi župan je o tem transparentno obvestil javnost. Malo manj transparentno pa je dan pred božičem objavil razpis za občinskega direktorja. Ki je imel osem dni časa za prijavo na razpis. Ampak od teh osmih dni so bili štirje dnevi praznikov (božič in štefanovo, pa novo leto in ponovoletni dan), dva dneva vikenda (29. in 30. gruden) - in tako si se transparentno lahko prijavil le en dan - 31. grudna. Še dobro, da imajo župani kake znance ali sosede, primerne za direktorja, da jih lahko pokličejo in jim povejo za transparentni razpis.
Transparento je tudi v Ormožu. Kjer novi župan sicer malo reče o prejšnjem mestonačelniku, zato pa je glasnejši stric iz ozadja, ki javnost zasipava s podatki o nečednostih prejšnje oblastne garniture.
Tudi pri Urbanu se iskri med novoizvoljenim županom (v kateri stranki je že trenutno?) in direktorico občine, ki je tako zbolela, da je celo bruhala v avtu, ko se je iz službe peljala domov.
Ja, kar pestro dohajanje je tu pri nas, dragi prijatelj. Si bova imela še o marsičem pisati.
Pa dovolj za danes. Lep pozdrav, saj veš čigav, saj veš od kod ...
Pep
Prireditvenik
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	7		9	5		4		
			2					7
3					7	5		
9	3							8
4				8				3
2							1	4
		2	1					6
7					4			
		8		3	9		4	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€	O
Bik	¥	©©©	€€	OOO
Dvojcka	¥¥	©	€€€	O
Rak	¥	©©©	€€	OOO
Lev	¥¥	©	€€€	O
Devica	¥¥¥	©©	€	OO
Tehtnica	¥	©	€€€	OOO
Škorpijon	¥	©©©	€	OO
Strelec	¥¥¥	©©	€€€	O
Kozorog	¥¥	©	€	OOO
Vodnar	¥	©©©	€€€	OO
m	¥¥	©		OOO
Torek, 15. januar
16:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, javna tribuna Večna aktualnost zgodovine ali Zakaj morajo zgodovino poznati tudi mlajše generacije 17:00 Lenart, velika dvorana knjižnice, ponovoletno srečanje predstavnikov društev, županov, OŠ in poslovnih partnerjev
Četrtek 17. januar
16:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., delavnica Rubikova kocka
17:00 Ptuj, Narodni dom, Vrtec za starše - Ali vaš malček res potrebuje tablico in telefon, Izziv odraščanje predšolskih otrok v digitalni dobi 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, potopisno predavanje Lucije Peklar Južna Koreja
Petek, 18. januar
09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 11:00 Kidričevo, bivši občinski prostori, predstavitev projekta
Visit Ravno polje 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, komedija Jesenska poroka
19:00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje Lucije Peklar Tajvan:
dežela nasmehov in prijaznih ljudi 20:00 Majšperk, gostilna Dolinca, občni zbor Športno-poho-dniškega društva Preša
Mestni kino Ptuj
Sreda, 16. januar: 20:00 Liffe po Liffu: Bojevnica. Četrtek, 17. januar: 20:00 Tihotapec. Petek, 18. januar: 16:30 Neverjetna zgodba o velikanski hruški; 18:00 Tihotapec; 20:00 Liffe po Liffu: Bojev-
nica.
Štajerski 1	TEBI	IIK
www.tednik.si		
l Stajerskitednik	t Stajerskitednik	
Velja za teden od 15. do 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
21. januarja 2019 - dobro, 3 znaki - odlično
2 GLASBO DO SRCA
Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
i

Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Ana Irgil, Destrnik.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
" ■ gPp J i
C -V „ PJf» uM I + - V J
...
Qelix
UČILA
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. januarja 2019
Lepi spomini ne bledijo!
		TU ISSN 9040_ ISTI GLASILO SOCIAL! STCČNf ZVEZI	Človek si veto ustv»ri sam Istrm 3Í Kiktne mssnkfl ¡mtmo v Ptuju f«rwt 4)
			Urijanje obmotja Pobkave (stran 7) Kuhurni diitvi (ttran 9] Qs«md«S8tle(nik u voiinwn lítrin 111
LFTO Si, 31	Ptuir 7. junija 1979	C€IHA 4 DINAR J F UlIOSTVA	
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČIMI PTUJ
Za zdravo pitno * vodo v Halozah
. \	uNti'ihMi
' V JL . '«i fitti«ii«t	umtin« «n «■«■vil'
"Bt, _	—
toÍL¿*.k J|..I.| M »hfc. UIU H, <« ,

ni* t4iHHM r M I m
r-r— tu u	m ri
• ■II .ur	"«. iMUMi.	I.«.
liit*. hn« Unci, EVt rf h j , I hHJM hfpW, IMn|(t Wrr.si K ♦J,*', t,.. lUiíjc n
P«
J» *•»«» • ftMMH «
Milan Kneževič kandidat
•	r—iif M « « p-i.-t-
za
sveta ZKS Maribor
."i* *	lAfl.
> - ri^. pH -A. te*
S SEJE KOMITEJU OK ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
al h^i^d^ ^«S»
/K M«nj iMcfrtiJkffi wir«ii .p . ..—hlSuui.____C

eses iisriiÄHy""»«!''»" t™*
■ ■ i H ¡■Mrr.t.^HtaHj, ninifc^, — JJ	urvfj!-,
n,"*n - .Jir.	h	tfh-df.i Jll|í h ,
«.j, .»,„,	SekÍ3S
Ä^ÄSÄC'i'safsE-X'Sfs ^ts^wasssssíssssi
<•» Wfn.'l A l •
Spomnite se ^ogo^kov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
V)
'c ■O
0
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade.
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade:
Štajerski
70 let
radioPTUJ
55 let
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Športna vetrovka
s kapuco
(velikosti: M, L, XL, XXL, barva: modra)
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
Želena velikost vetrovke: HUJE!»]
S podpisom potrjujem naročilo štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
9
*
-1
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Otroška flis odeja z medvedkom
(120x80 cm)
Flis odeja
(150 x 120 cm)
NIT VIJ O NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
. "•¿di^z pvi a ctIti pri I o g s koristnimfnasvetj—-- __• Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših ¿Mafiji
• 2-0-ofStotnjpopustDrLftaročilu maTihoglasov vŠtajerskemtednik^- • praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Postati naročnik štajei«kega tednika se resnično splača! ^
petek • 11. januarja 2019
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
OX:00 Veselo i iira-Rože za Tončko ¡0:00 Gostilna pr' Franeet" \ 1:00 Oddaja iz preteklosti 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 40 let MNZ Ptuj 21:00 „Kar sem videl na Ptuju in dni] 22:20 Glasbena oddaja 23:30 Vidco strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
SP
god"
08; 10: 11:
13: 14:
18: 20: 22: 23:
00 Spomin na Valentina Žumra 00 Božični koncert OŠ Starše 30 Koncert ansambla Trio Šubic 30 Video strani
00 Italijanska trgovina - v živo 00 Kronika iz občine Starše 00 19. Štajerska frajtonarica 00 Sreda v sredo 00 Vidco strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 Orfejčkova parada 2018 10:30 Ljudski pcvci sc predstavijo 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Vidco strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Se Se spomnile? 20:00 Oddaja iz občine Domava 22:00 Utrip iz Ormoža
2 J,00 Video Strani	Uredništvo: Domava 11«, 2252 DORNAVA; ¡nfo@srjJtv.si
kontakt: 02 764 00 33: 041 618 044: vnvw.aptv.si Marketing: Megamarketing d.o.O.; 02 749 34 27: 031 627 340
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Destrnik in Občino Trnovska vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas.
Vidimo se v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. _
Vstop je prost.	^S
Odern
jorwB:
Projekt podpirata župan občine Destrnik Franc Štajerski TONU Pukšič in župan občine Trnovska vas Alojz Benko. www.tednik.si
Mali oglasi	i A	1 PRODAM prašiče, težke od 100 do 150 1 kg. Tel. 041 370 954.
		PRODAM tri bikce mesne pasme, stare 3 mesece, težke 150 kg. Tel. 031 532 785.
STORITVE		
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRAŠIČA, 250 kg, domače reje, mesnate pasme prodam. Tel. 02 713 00 46.
V DOLGOROČNI najem vzamem kakršnokoli kmetijsko zemljišče, ki je primerno za zasaditev z drevesi in grmičevjem (leska, kostanj, aronija). Lahko tudi v naklonu ali v zaraščanju. Najraje na območju Ptuja z okolico ali Haloz. 051 844 794.
PRODAM prašiče od 25 do 120 kg. Mesni tip. Možnost dostave. Tel. 041 670 766.
PRODAM pujske, težke od 30 do 50 kg. Cena po dogovoru. Tel. 051 652 623 in 070 851 199.
PRODAM silažne bale. Tel. 051 616 338.
KUPIM motokultivator, frezo, koso, mu-lčar, traktor in priključke ter druge stroje, tudi v okvari. Tel. 041 407 130.
PRODAMO suho krmo v okroglih balah, v račun vzamem govedo za zakol. Tel. 041 544 270.
KUPIM dve telički simentalki ali limuzin, težke od 150 do 200 kg. Tel. 031 840 282.
PRODAM pujske, težke 30 kg, ter prašiče domače reje, težke 180 kg. Tel. 041 388 214.
KUPIM gozd v okolici Ormoža in Ptuja. Tel. 041 388 214.
PRODAM prašiča domače reje, težkega 200 kg, cena 1,40 za kilogram. Tel. 031 221 50.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, v začetku nesnosti, in bele kokoši, 4 kg, že prodajamo. Naročila po telefonu 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NEPREMIČNINE
UGODNO prodamo tri sobno stanovanje, 72 m2, v neposredni bližini ptujskih Term. S svojim vhodom, veliko teraso, centralno ogrevano. Telefon 041 44 82 82 ali 031 260 102.
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
ZAPOSLIMO osebo za strežbo v pi-ceriji Slonček na Ptuju. Informacije 031 301 116, Sonja. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj.
RAZNO
KUPIM Acme motor za kosilnico Gorenje Muta, lahko je v okvari in nedelovnem stanju. Tel. 051 376 732.
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
SPOMIN
16. januarja bo minilo 20 let od smrti naše drage
Štefanije Petrovič
IZ PTUJA
ULICA LACKOVE ČETE 7
Hvala vsem, ki se je spomnite in prižgete svečko na njenem grobu.
Pogrešamo te!
Ttvoji najdražji
Umrli so
Maksimiljan Rejec, Turški Vrh 70a, roj. 1928 - umrl 2.januarja 2019; Jožef Perko, Senčak pri Juršincih 6a, roj. 1941 - umrl 29. decembra 2018; Kristina Kolednik, roj. Tement, Pobrežje 21a, roj. 1926 - umrla 31. decembra 2018; Savka Drevenšek, roj. Rakič--Habrda, Ptuj, Linhartova ul. 3, roj. 1932 - umrla 1. januarja 2019; Vida Korže, roj. Gajšt, Spodnja Sveča 6, roj. 1931 - umrla
3.	januarja 2019; Elzabeta Kranjc, roj. Ilovšek, Ptuj, Ob Grajeni
4,	roj. 1929 - umrla 1. januarja 2019; Alojzij Zemljak, Draženci 29, roj. 1940 - umrl 3. januarja 2019; Zvonimir Čuš, Mezgovci ob Pesnici 64a, roj. 1935 - umrl 4. januarja 2019; Franc Krefl, Zabo-vci 15a, roj. 1943 - umrl 4. januarja 2019; Stanko Jazbec, Žetale 14, roj. 1929 - umrl 4. januarja 2019; Jožef Kamenšek, Doklece 9, 2323 Ptujska Gora, roj. 1948 - umrl 6. januarja 2019; Franc Veršič, Rodni Vrh 42a, roj. 1957 - umrl 7. januarja 2019; Janez Širec , Spuhlja 92a, roj. 1938 - umrl 7. januarja 2019; Olga Jožica Car,roj. Murko, Apače 262, roj. 1946 - umrla 7. januarja 2019; Katarina Širec, roj. Plavčak, Dobrina 41, roj. 1933 - umrla 8. januarja 2019; Alojz Lorbek, Šentilj, Kaniža 15, roj. 1963 - umrl 8. januarja 2019.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
MORILEC RESNICO ODNESE! V GROB
www.reporter.si
POLITIKA
Pod krinko za zaprtimi vrati Katedrale svobode INTERVJUJA
Rok Čeferin, odvetnik, in Metka Klevišar, zdravnica
GLOBUS
Kako močno bo trdi brexit udaril po Sloveniji GURMAN
Igor Jagodic, chef restavracije Strelec na Ljubljanskem gradu
www.tednik.si
Staje
IStajerskitednik ^Stajerskitednik
Izkoristite svoj potencial
Razgovori z delodajalci, karierna predavanja, karierno svetovanje.
Štajerski
v digitalni knjižnici: .dlib.9
SREDAJE DAN VE
Ab

II g^'-' •»
ifd m
KARIERNI SEJEM MOJEDELO.COM
Celje, Celjski sejem, 24. januar 2019 10.00-18.00 | Vstop prost | kariernisejem.com
Zavod Republike Slovenije
0 MojeDelo.com
Slovenija, Podravje • Na smučiščih vse več hudih nesreč
V lanski smučarski sezoni 948 nesreč
Na slovenskih smučiščih se poškoduje skoraj 1.000 smučarjev na leto. Vse večjih pri tem utrpi hude telesne poškodbe. Glavna razloga za nesreče sta sicer še vedno hitrost in pomanjkljivo smučarsko znanje.
Število smučarskih nesreč
Telesna poškodba	1 Smučarske sezone						
	| 2010/11 2011/12	2012/13	2013/14	2014/15	2015/16	2016/17	2017/18
Huda	Ni podatka	21	19	36	33	80	80*
Lahka	Ni podatka	1050	623	930	833	808	802
Brez	Ni podatka						66
Skupaj	1170 1075	1071	642	966	866	888	948
Vir: MNZ
* S spremembo ZVSmuč-1 so med hude telesne poškodbe uvrščene hude in posebno hude telesne poškodbe ter smrt.
Smučarji so zasedli bele strmine. Žal pa smučarski užitki vsako leto prinesejo tudi nesreče in poškodbe. Vse več jih utrpi hude telesne poškodbe. V lanski smučarski sezoni so upravljavci smučišč na 30 slovenskih smučiščih našteli kar 948 nesreč, od tega 80 hudih. V nesrečah je bilo udeleženih vsega skupaj 970 smučarjev. 83 jih je odneslo brez poškodb, največ, kar 807, se jih je lažje poškodovalo, 77 huje, dva sta utrpela posebno hude telesne poškodbe, ena oseba pa je zaradi nenadnega obolenja na smučišču celo umrla. Tudi v smučarski sezoni 2016/2017 je policija obravnavala 80 nesreč s hudo telesno poškodbo, kar je pre-
cej več v primerjavi s preteklimi sezonami. Za primerjavo: v smučarski sezoni 2015/2016 je bilo 33 nesreč s hujšo telesno poškodbo, v sezoni 2014/2015 36, v 2013/2014 19 ter v sezoni v 2012/2013 21.
V letošnji smučarski sezoni se je doslej pripetilo 111 nesreč na smu-
čiščih, v katerih se je 99 udeležencev lahko, štirje pa hudo telesno poškodovalo. Toda za delež smučarskih nesreč je pomembno tudi število smučarskih dni - veliko smučarskih dni posledično prinese več možnosti za smučarske nesreče, tudi za hujše.
Največ poškodb ob padcih, sledijo trki
Sicer pa smučarji v nesrečah najpogosteje skupijo udarnine, sledijo zvini in zlomi okončin, nekaj je tudi poškodb glave. V lanski smučarski
Foto: Arhiv Svet24
Najmlajša udeleženca v nesrečah na smučiščih v lanski sezoni sta bila stara komaj štiri leta, trije najstarejši pa 86 let.
sezoni je bilo največ, dobra tretjina poškodb kolena. Sledile so poškodbe goleni, ramen in glave. Največ se jih je poškodovalo ob padcu, in sicer slabih 80 %. V 14 % je bil razlog za nesreče trk med smučarji. Podrobnejša analiza udeležencev v nesrečah v pretekli smučarski sezoni še kaže, da je večina mladih, saj jih je skoraj polovica starih 20 let ali manj. Najmlajša udeleženca sta bila stara komaj štiri leta, trije najstarejši pa 86 let. Kot opažajo na Inšpektoratu RS za notranje zadeve (IRSNZ) in Policiji, pa sta glavna razloga za nesreče še vedno hitrost in pomanjkljivo smučarsko znanje.
Monika Horvat
Jurovski Dol • Umrl je Peter Rotar, krvnik dobrotnika iz Negove
Skrivnost o umoru Ivana Krambergerja odnesel v grob
V 68. letu starosti je umrl Peter Rotar, kije 7. junija 1992 z natančnim strelom iz lovske puške ubil predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja.
Rotar je zadnja leta svojega življenja živel v domačem kraju, odmaknjen od javnosti. V zaporu je zaradi uboja Ivana Krambergerja v Jurovskem Dolu preživel devet od dvanajstih let, po vrnitvi na prostost pa ni želel govoriti o dogajanju na binkoštno nedeljo leta 1992. Obdeloval je svojo kmetijo, živel tiho življenje in buril duhove tistih, ki jim »Ivekova« smrt ni dala miru. Rotar, ki ga je policija prijela kmalu po Krambergerjevi smrti, je namreč sprva dejanje priznal, kasneje pa ga je zanikal. Nekateri njegovi sok-rajani, lovski kolegi in znanci pa so večkrat dejali, da se jim zdi dejstvo, da je Peter Rotar ubil človeka, neverjetno. Pokopali ga bodo danes.
Pijan je meril natančno
Ivan Kramberger je za 7. junij 1992 napovedal predvolilni shod v Jurovskem Dolu, ki je bil prijavljen ob 19. uri. Kot je takrat povedal poveljnik slovenske policije Pavle
Čelik, je bila prijava nepopolna in je Kramberger ni dopolnil, zato so na policiji menili, da shoda ne bo. Ivan Kramberger, ki je pred tem večkrat opozarjal, da mu strežejo po življenju, pa je shod začel prej in policije
ni bilo na kraju dogajanja. Ob 18.40 je pred gostilno odjeknil strel. Dobrotnik iz Negove je bil ustreljen v levi del prsnega koša, poškodbe pa so bile tako hude, da je umrl le nekaj minut po strelu.
Kmalu po Krambergerjevi smrti je policija sporočila, da je našla osumljenca. Peter Rotar, član lovske
družine, je po ugotovitvah streljal iz svoje hiše. Na zaslišanju je povedal, da je bil vzrok izključno osebne narave, saj ga je k dejanju gnala velika antipatija do Krambergerja, s katerim sta se sicer poznala. Sodni postopek je bil zaključen po dveh mesecih, ko je petčlanski senat temeljnega sodišča v Mariboru takrat 42-letnega Rotarja obsodil na devet let zaporne kazni.
M. V.
Foto: Arhiv Repo rte rja
Sumljive okoliščine
Policija je ugotovila, da je bil Kramberger ustreljen z lovsko puško (karabinko) z daljnogledom kalibra 8,57 in z razdalje 63 metrov.
Kontradiktorne ugotovitve
Po mnenju sodiščaje bil izključni krivec le obtoženi, »kije kaznivo dejanje storil v stanju zmanjšane in ne bistveno zmanjšane prištevnosti«. Rotar je, po mnenju predsednika senata mag. Zlatka Dežmana, Krambergerju življenje vzel z neposrednim naklepom. Sodišče je izključilo vsako možnost drugega strelca ter tudi ugibanja, da je bil umor politično motiviran. Vse priče so namreč slišale le en sam pok, Rotar pa je v zagovoru dejal, da je Ivana Krambergerja po njegovem strelu zaneslo. Rotar je bil tistega popoldneva pijan, a je izvedenka toksikološke stroke povedala, da 2,5 promila alkohola za človeka, vajenega alkohola, pomeni le lažjo ali zmerno alkoholiziranost. V isti sapi pa je Rotarjeve halucinacije o prikazovanju Boga in pripovedovanju o tem, da bo umrl in vstal od mrtvih, sodišče pripisalo posledicam alkoholiziranosti. Sodišče je izpostavilo, da obtoženec ni bil pod močnim čustvenim stresom, saj da je dejanje podrobno opisal brez izgube spomina. Rotarju ni bilo ukazano obvezno zdravljenje alkoholizma, ker ta ukrep po mnenju sodišča in psihiatrične stroke ne bi bil smotrn. S smrtjo Petra Rotarja bodo nekatere okoliščine umora Ivana Krambergerja za vedno ostale nepojasnjene.

o -G5

m C3 p


o
o

O
oa
- c?* *
<0

Rojstva: Aleksandra Saša Vesenjak, Cankarjeva ul. 3, Ptuj - deklica Jana; Anja Hiržin, Mali Okič 51, Cirkulane - deček Žiga; Katja Goljevšček, Zg. Ročica 4b, Sv. Ana v Slovenskih goricah - deček Leo; Simona Lampret - deklica; Hajdi Škvorc - deklica Vanessa; Melanija Županič - deklica Tinka; Selvije Po-dujeva - deklica Alina; Tina Preisak - deklica Tesa; Jasmina Kovačec - deklica Lucija; Martina Žunko - deklica Anja.

O


C
o
C
*
_£2
B'
hs
<3

C?
fO

Če Anton (17.) z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja.
Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Dopoldne bo na severu še pihal okrepljen severni veter, popoldne pa bo ponekod zapihal jugozaho-dnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, v zatišnih legah do -8, najvišje dnevne od 2 do 8, na Primorskem do 10 stopinj Celzija.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
15.01.2019	16.01.2019	17.01.2019	18.01.2019
S	%	m»	m
-4	-3	2	2
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
8	10	10	8
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	V	V	
Hitrost vetra 3 m/5	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
			Vir: ARSO