»i bilo mogoče hoditi. Veter je žvižgal, se zaletaval v hiše, da je vse škripalo in se treslo, kakor da je potres. — Parobroda ,D a 1 m a c i a", ki je pred dvema tednoma zadel ob podmorsko kleč, najbrže ne bo mogoče rešiti; dosedanji poskusi so ostali brez uspeha. — Izseljenci. Parnik „S 1 a -v o n i a" odide te dni iz Reke proti Ameriki. Odpeljal bo 1200 izseljencev. — Nov list ^Hrvatska S 1 o b o d a" so ustanovili Hrvatje v Čicagi. — V Steeltonu v Ameriki so osnovali tamošnji Hrvatje in Slovenci skupno društvo. — Samomor pisarjev. Pred 14imi dnevi je priš'1 v Trat 21 letni pisar Fnc Erler iz Lžekova tatvino opazila se je naslonil na dečka in mu v tem času pod tdknil ukradeno denarnico, katera ee je pri polic ji našla pri njem. Sillich je že več dni v Liubljani in je sedaj na samu, da je tudi druga žepne tatvine v messu izvršil. Umrl je posestnik in lesni trgovec g. Ivan Rode. Ljubljanica in pritoki so zadnja dva dni narasli za 0.60 m nad normalom. Mednarodna panorama. Jeruzalem, Na-zaret Betlehem in drugi kraji so v razstavi te dni rao^no obiskani. Književnost m umetnost, * »Časopis za zgodovino in narodopisje". Ravnokar se dotisauje v Mariboru 1. Itavilka novega znanstvenega slovenskega lista pod zgornjim naslovom, ki bo glasilo mladega slovenskega »Zgodovinskega društva za Spodnje Štajersko«. Prvi, precej obširen zvezek, (ki bo zato veljal za dva se šitka), bo obsegal razprave: Anton Kaspret „0 podelitvi dež. marš?Jstva na Štajerskem 1. 1560*; D;. K. Strekeli. »Slovensko cesarsko odloČilo iz leta 11>75*; Fr. Kovačič, »V spomin Mateju Sekovcu«; Dr. K. Strekelj, »Nekatera slovenska krajovna imena na Zg. Štajerskem«. Potem pridejo razni krajši sestavki o izkopinah na S oven. Štajerskem in sploh o domači zgodovini, nato književna poročila in naposled društvena poročila. — Radni udje bodo dobivali list zastonj. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Vihar v Siciliji je napravil silno škodo. Dolgotrajno deževja je tako poškodovalo mnogo hiš, da so ae podrle. Daset ljudi je ubitih. — Morilec S t a m b u • lova, Mihael Stavrov (Hilin) je bil po tridnevni obravnavi pred vzklicnim sodiščem v Zofiji obsojen na 15 let težke ječe. Prvo sodišče ga je obsodilo na smrt. — T i f u b divja v Pragi. 36 oseb je bolnih.— Rodbinska drama. Častnik Arnim v Norimberku je zaklal svojo ženo, otroke zadavil in seba smrtnonevarno ranil. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Tatvina pri frančiškan* k a h. Marija Bakič iz Topuskega je bila tri mesece pri tukajšnjih Iraiičiškankah za de klo. Naka gojonka jo p grešila novo spodnje krilo in svilnat robec. Ko so preiskavah n|en kovček, našli so v njem več drugih ukradenih reči, katere je vzela gojenkam, oziroma o Času svojega bivanja v Josefi mmu, kar sama priznava. Sodišče jo je obsodilo na dva meseca težke ječe, po prestani kazni so bo iztirala iz Avstrije. — Brata s sekiro udaril. Alojzij Lavrenčič, dninar v Gra dišču, se je dne 24. januarja v Andlovičevi gostilni 8 svojim bratom Francetom nekaj spri; zato so ga brcnili iz gostilne. Ko se je pa France vračal domu in je bil komaj pred hišo, priletel je obdolženec iz Andlo-vičeve šupe za njim ter zamahnil s aekiro proti njemu in ga zadel na levo lice. Lavrenčič se zagovarja s popolno pijanostjo; obsojen je bil na tri mesece ječe, — Svak svaka okradel. Janezu Brezo-varju, tesarju v Bizoviku, so bile hišne razmere pri Bricljevih, s katerimi je bil v sorodu, dobro znane. Dne 22. februarja popoldne, ko ni bilo Briceljna doma, prišel je v tega zaklenjeno stanovanje ter mu je iz zaklenjenega kovčeka izmaknil 41 K; obsojen je bil na 4 tedne težke ječe. — Ker gavni pustil na voz. Nace Irt, strojar iz Šmartna pri Litiji, je 31. januarja t. 1. zvečer Antona Grošeljna, ker ga ta ni pustil na voz, trikrat z nožem sunil. Irt sicer prizna dejanje, pravi pa, da je bil tako pijan, da sploh ne ve, kolikokrat ga je z nožem sunil. Obsojen je bil na 8 mes. težke ječe. — b i I o v 11 a hlapca. Dne 30. novembra 1903 so se mudiii Zupanovi hlapci v Pod-kuiu Zvečer je prišel hlape« Matevž Jerše ves preplašen domu ter je pravil, da bo ga hoteli v Beloi drugi hlapci pretapsti, ker jim ni hotel dati za pijačo. Kmalu nato so prišli domu hlapci France Hebat Tone Jam-nik in Fr. Tavčar, in ker jim ni hotela dati gospodinja običajnega četrt litra žganja, začeli so razgrajati, psovali hišno gospodinjo ter razbili hišno opravo. France H »bat sa je pa moral še zagovarjati pred sodiščem tudi zaraditega, ker je brez povoda zvečer 14. fe-bruvarja v Piahutarjevem hlevu Jineza Va-lanta z nožem sunil v hrbet, Tavčar pa je pobagnil. Sodišče je obBodilo Franceta He-bata na eno leto težke ječe, Jimmka pa na osem mesecev. Telefonska In brzojavni poročila. Japonsko-ruska vojska. Berolin, 1. aprila. Rusi so v nekem kitajskem kraju zasedli kitajski arzenal in ga uporabljajo zase. Rusi so 50.000 mongolskih in mandžurskih domačinov postavili v vojaško službo ter jim odkazali patrulje-vanje ob železnici. Berolin, 1. aprila. »Post« ima vest iz Petrograda, da pojde car v kratkem v Moskvo, kjer hoče iz Kremlja svečano izjavit-, da Rusija ne odloži meča, dokler ne bo njen položaj na skrajnem Vztoku popolnoma zagotovljen, ker o i ni hctel in tudi ni povzročil vojne, a ker mu je bila usiljena, izvojevati jo hoče do konca. Madrid, 1. aprila. Tu sam sa poroča, da je angleški konzul na Palmi deial, da se pri neki luki na otoku Ma|oika zbero an-glešita brodovja močna 500 ladij s 60.000 možmi. Angleška namerava prirediti a tem veliko demonstracijo o svoji moči na morju. Hamburg, 1. aprila. Ruska vlada je parnik »Knez Bismarck« kupila za 4 milijone rubljev. Lvov, 1. aprila. Listi se bavijo z sl to poslanca Vilka. (Glej oddelek »Iz brzcu ,k« ) Listi zahtevujo, da Vilk takoj odlož a. t j mandat in izstopi iz stranke. Rim, 1. aprila. Vesti, da je bil proti sv. očetu nameravan atentat, dementirajo. Istotako dementirajo vest, da bi bilo papeževo državno tajništvo dobilo migljaj, naj papež nič več ne deli avdijcnc. Beigrad, 1. aprila. (Ker. urad.) Uradni list priobčuje kraljevo naredbo, a katero je dosedanji sdjutant Popovič- odstavljen. Istotako so od bivše provizorične vlade nastavljeni ordonančni častnik in adjutanti nadomeščeni z drugimi. Popovič je imenovan divizijonarjem v Balemgradu, Mašin šefom generalnega štaba. Carigrad, 1. aprila. Iz Armenije prihajajo poročila o samih umorih in drugih grozovitostih turške soldataske. V okoliši Muša so vasi Unan, Mazri, Išentzor popolnoma razdejane, prebivalci imajo prestati vse mogoče muke. £ane in dekleta so postale plen turške pohlepnosti, a vse te gro-zovitosti bo vrše pod varstvom in v Bpora-zumljenju turške vlada. Popolno uničenje armenskega prebivalstva počasi, a gotovo napreduje. Meteorologidno porodilo. ViSlna nad morjem 306-2 m, gradnji irafini tlak 736-0 ma S Cm opA- MTRnja Stimj. b»ro-m.tra, i ma T.mp«- rmtnn - po Ctliiji Vetrorl. Neb. m 30 i) *Y«U. 72iJ2j 5-9 |p. m.jzali.l dež 33 2 31 7. ijutr. 8. »DOI. 719 H[ 721-8 1-4 1*5 al. sever sl. jjvih. t sneg 31 1 9. ZVO& j 7«v6 1 4*U moč. grah. 7. ijutr. 1 732 01 2-6 1 »r. jvzh. I 2.popol-l 736-2 | 86 | Srednja včerajšnja temperatura 2 3* obi. | I 6-1 pol obl. | normale 6 6*. Dunajska borza dni 31. marca. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta ..... Avstrijska inv. renta 3ljt%...... Ogrska zlata renta i%....... Ogrska kronska renta ...... Ogrska inv. renta 3\, % ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice........ London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 99-50 99 4r> 119 25 9945 91-20 118 05 97 90 89 45 1B 05 646 — 2f9 77 117-27'/, 23-4(5 19 07', 95 20 11-32 Kmetska posojilnica ljub ljanske okolice v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen večletni zaslužni in vestui član nadzorstva, gospod IVAH HODE posestnik in lesni trgovec v Ljubljani danes ob 3. uri popoldne v starosti 40 let preminul. Pogreb prerano umrlega bode v soboto, dne 2. aprila, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Pokopališke ul. št. 4. LJUBLJANA, dne 31. marca 1904. Lepo belo, čisto zemljiško kredo (Grund-Kreide) ima Vedno V ^alocji Jožef Koprivnik, Rateče (Gorenjsko). Cena po dogovoru. 562 2—i Vabilo na redni občni zbor « »Kmetijskega društva v Dolenji Dobravi reSisfr. zadruje z omejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo, dne 24. aprila 1904 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih v Dolenji Dobravi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje računskega za- ključka za 1. 1903. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane 560 i_ odbor. Vabilo na II. redni občni zbor Sodarske zadruge za selško dolino na Cešnjici, rejlstr. zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo, dne 10. aprila 1904 ob 3. url popold. v zadruž. prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, 3. Potrjenje letnega računa za leto 1903. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev 5 članov nadzorstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev razsodišča. 8. Slučajnosti. 566 j Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor vKmetijskega društva1' v .Stari Oselici rejislr. zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo, dne 17. aprila 1904 ob 3. url popoldne v društvenih prostorih na Trbijl. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje računskega za ključka za 1. 1903. 3. Volitev 2 članov v načelstvo. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Iv obilni udeležbi vabi člane 561 i odbor. Vozniki! Za odvažanje izkopane zemlje pri gradnji hotela »UNION" se proti dobri plači takoj sprejmo P^vozniki^i Priglasiti se je pri stavbnem podjetniku Viljemu Treo, Marije Terezije cesta 10. 567 3-1 Lak za šolske table, SH^t goči tako lahko pisanje, kakor na Skrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—5 Vuanju naroči1 a proti povzetju. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Ha mnogosfransko zahtevanje WF ostane velikonočno nedeljo razstavljeno: 565 i Obljubljena dežela JeruzsiliMii. 1« te fo r Slavnemu občinstvu se naznanja, da bode vsako sredo (izvzemši praznike) zobozdravniška ordinacija od 8. ure zjutraj do G. ure zvečer v Kranju v hotelu „Stara pošta". Raznovrstne plombe in vstavljanje novih zob ter celega zobovja. 1 Letovišče tm iife 660 a—2 n Laverca" Gostilna zopet odprta. Za družbe, inijmanj 10 osel), se brezplačno pošlje oinnibus iz Laverce do c. kr. vojaškega strelišča, ako se pravočasno pošlje naročba na gostilno. Trgovci, obrtniki in zasebniki, kateri hočejo imeti - prahu proste = prodajalniene prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, nuj upcrabljaio moje po uolgotrajinh preizkušnjah pnreieno in kot najboliše sredstvo za prepreče-nje nadležnega prahu priznano olje proti prahu. Cena kilogramu 80 vinarjev. Adolf Hauptmann 189 25-u v LJubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. potice SZS priporoča tovarna za kruh in pecivo 1.1. kantz v Ljubljani. Naročila so nasloviti na: Tovarno, Rimska cesta št. 16 in filialke: Franc Jožefa cesta št 1, Tržaška cesta št. 8, Šiška št. 2, 54'" 3-? Karlovska cesta št 6, Krakovski nasip št. 16, Stari trg št. 1, Cesarja Jožefa trg št. 11, Vegove ulice št. 12, Sv. Jakoba trg št. 6. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice štev. 9. l{!judno naznanjata, da so novosti ja spomlad in poletje v velikanski izbiri v zalogi. Jlustrovani ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in franko. 476 6-6 (•dajalci j ia olfor»r«i iradaik: »r. I|i>8lj fcltalk. Tisk »KatolUke Tiskarne« v.Ljubljani. Stev. 75. POLITIČEN LlSfZa 5LOVENSKI NAROD. Leto XXXI. Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. VrednlSkega telefona Stev. 74. V Ljubljani, v soboto, 2. aprila 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 b. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. i. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacij.. - I n a e r at I se računalo enostopoa petitvrsta (dolllna 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat »K 9 b, za več kot trikrat 8 b. ' V reklamnih noticah atane enostopna garmondvrsta M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravnlikega telefona Stev. 188. Vstajenje. In zopet se odeva priroda z mladim zelenjem in z duhtečim cvetjem. In zopet se oživljajo gozdovi ter odmevajo od petja drobnih ptičic, veselečih se novega življenja. In zopet raste svetovna energija, katera lije na nas morje svetlobe in gorkote. Istinito — to je vstajenje! Nekaj se dviga, kar je bilo tlačeno, nekaj zmaguje, kar je ležalo v mrtvilu ! V žilah prirode je zaplalo na novo. Neskončen vir življenja je v vsako bilko, v vsako vejico izlil nekaj svoje čarobne sile. To je vstajenje! Človek ne more ostati miren in ravnodušen, ko vidi vse to. Odkod vse to, odkod to življenje? Kje je ključ do rešitve vseh teh vprašanj, vseh teh ugank? Mi vemo zanj, mi ga poznamo ! A so ljudje, ki nečejo vedeti zanj, ki se boje neskončnega vira življenja in gibanja, ki beže pred gorko ljubeznijo njegovo in ki hočejo v svojih mislih sezidati nov svet, med tem, ko v resnici ne morejo dati življenja niti eni majhni bilki. Od svetlobe beže v temo, resnici zagrinjajo lice, da bi se mogli plaziti med negotovimi sencami. Najti nečejo, ampak le iskati, da lahko tavajo po temnih kotih. Verovati nečejo enega gotovega, zato morejo verovati v sto negotovih stvari; vedeti nečejo tega, kar je jasno, zato da lahko vsak dan izvedo kaj drugega nejasnega. To je duh odpora, ki ne zida, ampak razdira. To je navidezna znanost, ki danes zametuje to, kar je včeraj hvalila kot edino pravo. To je navidezna lojalnost, ki hladnokrvno ruši temelje družabni pravičnosti. Slovenski liberalci so se zadnji čas odločili torej za ono fazo „svobodne znanosti", v kateri so bili drugi narodi že pred četrt stoletjem — za darvinizem. Žalostno svetovno naziranje ! Problem nereš- ljivih ugank ! Smrt logičnemu mišljenju! Led človeškim srcem ! Vi odpadniki od krščanstva pravite, da je vaša znanost najvišja sila, ki jo je doslej dosegel svetovni razvoj. Ali nam pa morete v svojih laboratorijih z vso svojo učenostjo ustvariti eno edino pšenično zrno, ki bi vzklilo in vzrasfo? Pred tisoči in tisoči let pa, ko še ni bilo vsega modernega napredka, je moral biti eden, ki je to znal. Vi ne veste zanj — le mi ga poznamo! Vi sami učite, da ne izgine in ne nastane sam iz sebe noben atom. A od miljard in miljard atomov, ki tvorijo celo svetovje, mislite, da so nastali kar sami ? Vi vendar veste, da mora vsak stroj dobiti od zunaj energijo, ki ga žene. In ravno vaša znanost, ki vidi v vsem sve-tovju le velik mehanizem, nas (sili verjeti v stroj, ki se giblje vekomaj sam iz sebe ! Ne morete nam sestaviti najpreprostejšega orodja, ki bi kazalo le možnost, da se more samo vekomaj gibati, tudi če mu daste največjo energijo, ki je mogoča. In to, kar sami spoznate za nemogoče, zahtevate od prirode! Ne, priroda ni slučajno pomešana množina atomov. V njej občudujemo silo vsemogočnosti, iz nje se nam zrcali modrost neskončnega uma, v njej nam diha topla ljubezen najvišje dobrote. Če je lepa že sama ob sebi, je še lepša kot delo Stvarnika, ki je vir in vzor vse lepote. Moderno poganstvo je ponižalo tudi človeka do živali. Kaj nas tolaži, da nam govore o milijonih let neprestanega razvoja, o bodočem neskončnem napredku, ako nas pa poživalijo? Duša je nositeljica umskih in moralnih zmožnosti in vsled tega izvor osebe in prava. Vi, ki tajite dušo, tajite tudi pravo, tajite dostojanstvo človekovo, proglašate materijelno nadoblast močnejšega in sužnost slabejšega! Vi, ki ne priznavate življenja po smrti, ne morete uraevati po- žrtvovalne ljubezni, ne morete imeti smisla za nesebično delo v službi zaničevanega brata! A če je dal Stvarnik prirodi moč, da vstane, je dal še več moči človeštvu, da se dvigne. S svojo milostjo ga podpira, mu razsvetljuje umstvene temine in nagiblje k dobremu njegovo voljo. Kakor sneg in led nad obsejano njivo, leži mrzlo, brezsrčno materialistično svetovno naziranje nad človeškimi srci. A kakor spomladne sapice preženo zimo in dihnejo novo življenje v nežne kali, tako tudi danes mladi verski preporod, počasi sicer, a vendar nepremagljivo nagiba človeško srce k višjim vzorom. Vstajenja dan nam je dan upa in radosti. Veliki teden nas je učil velike skrivnosti, ki po božji previdnosti vlada svet: Ponižani moramo biti, da se dvignemo, trpeti moramo, da se veselimo, bojevati se moramo, da se okrepimo, napade moramo nrenašati, da se obranimo, bridkost in trud nas mora privesti do zmage! Zato pa ne izgubimo poguma! Svetovna zgodovina nas uči, da ni propadel noben krščanski narod! Tudi naš narod ne more propasti, ako si ohrani moralno moč v krščanskem življenju ! Kristus je vstal ! Aleluja! In mi ga naj zapustimo? Kristus je zmagal smrt! Aleluja ! In mi naj obupamo? Kristus kraljuje vekom! Aleluja! In mi naj odpadamo? Kristus pride v zmagoslavju! Aleluja! In mi hitimo za njim, ker pri njem je življenje, sreča in zmaga. Aleluja ! pisma Srbije. Beigrad, 23. marca. Rusi in Srbi. — Makedonci. — Arnavti. — Raznoterosti. Posredovanjem Jeronima Pavloviči, Srba iz Dalmacije, ki se nekaj dni mudi v Belgradu in je ugleden mož v Rusni, kjer je bil urednik „Rosije« in »Rosiske Zemlje« — je bil danes osnovan „Komitet srpsko - rus-kog bratstva". Kralj Peter je pokrovitelj društva. Namen tega odbora je, da se nabira prostovoljca za rufko vojsko oroti Japoncem. V odboru so : General Srcčkovč, predsednik, namestnik prota Milan Gjur č tajnik Mihajlo Giurc; odborniki: N. Nikolič, podpredsednik narodne skupštine, Ljuba Živkovič, Jaš» Pro-danovič, Stojan Ribarao, Gjorgje Genčic, M Rankovč, Borisavljev č, B)gičevicin M. Pav-lovic Vsi ti so prvaki vseh srbskih političnih strank. Ta odbor je danes izdal na srbski narod proglas, v katerem pravi: »Ko ;e na daljnem Iztoku bila močna Rusija izzvana na vojsko, katera vzbuja živo pažDjo celega sveta, vzbudila se je tudi povsod med Slovani bratska vzajemnost ter se pojavile simpatije za ruski narod, ki daje jamstvo narodni ideji in bo tiie za civilizacijo v daljni Aziji. Srbski narod nikdar ne pozabi, da ga je Rusija podpirala v najtežjih neprilikah ter mu pomogla do samostalnoati. Takoj prve dni rusko - japonske vojske je arbski narod prvi izrazil svojo hvaležnost in udanoet belemu caru in velikemu ruskemu narodu. To Btorimo, kar je v nas najčišče in najlepše, ker na drug način ne moremo pokazati svoje ljubezni. Rusija je silna in nepobedna. Njej so drage na8e simpatije in pomoč naša jej je potrebna le kot živi dokaz nerazrušne zveze, ki veže dva bratska naroda. In ta pomoč, dasi mala, je izraz najiskrenejše želje vsega srbskega naroda. Z ozirom na to ljubezen do ruskega naroda je odbor prevzel nalogo, da izmed mnogobrojnih brbakih sinov, ki so izrazili željo, da gredo na bojišče za čast in slavo Rusije, odbere in organizuje četo prostovoljca?, ki hočejo v ruski armadi predstavljati bratsko ljubezen Srbov. V prepričanju, da se pozivu cdzove srbski narod, LISTEK. Vstal je. (Napisal lv. Balo h.) Poštni uradnik Miroslav P. je sedel pri mizi v svoji pisarni. Imel je izvanredno veliko dela, ker so se bližali velikonočni prazniki. Tudi on je med drugimi prejel prelepo čestitko od Angele, svoje neveste. Komaj je čakal trenotka, da stopi ž njo pred oltar, da preidejo prazniki, ko nastopi dopust s svojo nevesto. Vse je bilo že pripravljeno. Oprava kupljena, nova uniforma gotova, starši zadovoljni, ona zdrava in vesela, sam pa presrečen, da si je izvolil nevesto, ki jo je izbralo njegovo srce. Bila je velika sobota. Trume ljudstva so hodile po trgu, eni kupovat potrebnih živil, drugi molit k božjem grobu, tretji izvršit različna naročila. Mnogi so pa tudi hiteli na pošto odposlat različne odpošiljatve svojim sorodnikom in prijateljem. Tako je imel Miroslav obilo dela. Treba mu je bilo le še narediti mesečni sklep, potem se bo vesel odpočil. Bližala se je že ura poldnevu, kar naenkrat stopi v pisarno višji uradnik — revident. Miroslav se je prestrašil. Toda zavest je imel, da ima vse v redu, blagajno in knjige — zato je z veselim obrazom in mirno vestjo vzprejel revidenta. Uradnik je pregledal knjige, pohvalil Miroslava, da je uren pri delu, pregledati in prešteti sta morala le še denar v blagajni. Trg je imel precej razvit obrt in različne tovarne, da je bilo na pošti vedno dosti denarja, in Miroslav ga je moral slednji dan pošiljati na direkcijo. Še nikdar, odkar je bil pri poštnem uradu, se mu ni pripetila nobena velika zmota, bil je sam vesten in sila previden. Z uradnikom sta primerjala in štela denar, toda čimdalje sta štela, vedno je manjkalo — štiri sto kron. Miroslav sam sebi ni mogel verjeti, štel je tudi sam, pa videl je, da res primanjkuje štiri sto kron. Spočetka je prebledel, a potem se je nasmehnil ter rekel revidentu, da je, in mora biti napaka, da sta se pri računih zmotila. Računala sta zopet in zopet, toda vedno prišla do jednacega zaključka, manjkali so štirje stotaki. Miroslava je skrbelo, najhujše misli so mu stopile v glavo; mislil jc na tatvino, na poštnega slugo, premišljal, če bi se bil znotil, usedel se je zopet in sam še enkrat računal. Roka se mu je že tresla, postajal je nervozen, ko se je bližal sklepu računa, a prepričal se je zopet, da ima revident prav. „Morda je denar kje skrit", je rekel Miroslav in pregledal vse kote blagajne, miznico in druge predale, a denarja ni bilo nikjer. „To ni mogoče" — je vzkliknil Miroslav. „Jaz ga nisem poneveril, verjemite mi." »Verjamem" — je rekel revident, „a ni ga." Revident se je usedel in naredila sta zapisnik. Uljudno se je od njega poslovil, Miroslav je pa itak vedel, kaj pride. Davno je že minulo poldne, ko se je napotil domov. Bil je bled, prepaden, otožen. Nič ni jedel, ni bral časopisov, nobene besede ni govoril s svojo postrežnico. Naročil ji je, naj nikogar nc pusti v njegovo sobo. Vlegel se je na divan in bridko jokal. ,.Nedolžen — in vendar obsojen" — tako je vzkliknil Miroslav in si v obupu vil roke. Zunaj je bilo pusto vreme. Dež je padal na okna, goste megle so se vlačile pod nebom, ni bilo solnca, da bi s svojimi g, vkimi žarki poživilo spomladanske cvetKe, n.i so prve piiklile iz zemeljskih tAl. To je tembolj vplivalo na Miroslavovo dušo. A obupal ni. Se enkrat je hotel v pisarni vse preiskati in prešteti. Neko trdno upanje ga je spremljevalo, da se napaka mora najti, da njegova nedolžnost mora priti na dan. Vstal je in šel v pisarno. Tam je zopet pričel pri računih, katere je že zjutraj naredil tri do štirikrat; vsi so bili pravilni. Sešteval je denar v blagajni, a čimbolj se je bližal koncu, tembolj je postajal nemiren. Ko je prišel do zadnjega vinarja, videl je zopet bridko resnico, da manjka — štiristo kron. Tedaj se je vrgel na naslonjač in bridko ihtel. Videl je v duhu vse zle posledice tega primanjkljaja. Videl je pred seboj še straš-nejše, sebe brez službe in nevesto svojo nesrečno. Odbila je ura štiri. In v sobo stopi uradnik iz Ljubljane, izroči Miroslavu brzojavko od ravnateljstva, ki mu javlja, da je odpuščen iz službe. — Miroslav ni spregovoril besede. Nemo je prebral brzojavko, izročil ključe in knjige došlemu uradniku, pograbil skupaj svoje zasebne stvari, poklonil se uradniku in odiel. odbor przivlja svoje brate, da se oglašajo kot prcstovoljoi." Takoj prvi dan se jih je mnogo oglasilo in oglasi se jih gotovo nad 10.000. Olbor bode imel mncgo truda, da jih izbere le 500, kolikor jih hoče sprejeti ruska vlada po cdobrenju ruskega carja. V tem prostovoljnem koru bodo Srbi tudi iz Črne gore, Makedonije, Stare Srbiie, Bosne in Hercegovine, iz Dalmacije, Hrvaško in Slavonije, Banata inSrema; torej iz vseh pokrajin, koder žive Srbi. Glavni poveljnik te čete bode major Luka Lazarovic ki je bil glavni zarotnik preti bivšemu kralju. Sicer pa je Lazarov e med najbol|šimi srbskimi častniki, cenjen v vseh krogib. V nedeljo je bil prvi sestanek odličnih dam, katerim na čelu je kneginja Jelena, da prirede tri sijajne koncerte in loterijo na korist ruskih ramenoev. Sincči se je enak koncert vršil v Nišu; čistega dohodka je bilo nekaj tisočev. Srbski državni monopol tobaka je poslal ruskim ranjencem 200.000 najboljših srbskih cigaret. Savska banka ie za ruske ranjence poslala vagon suhih sliv. Zorka Ilijeva, ki je minulo leto v Makedoniji pokazala nenavadno hrabrost ket voditeljica vstaške čete proti Turkom, je ozdravela od hudih ran ter odpotovala v Rusijo. V Odksi se je takoj oglasila pri po veljniku tamošnje ruske posadke ter ga profila, da sme vstopiti v rusko vojsko proti Japoncem, Rusi so ji to dovolili, ker so čuli o njenih hrabrih činih preti Turkom. Zorka je Srbkinja ter unukinja slavnega junaka Deda Ilje, ki je prvi popeljal vstaško (Seto v Makedonijo. Srbi upajo, da bode Zorka tudi za Japonce tako gorka, kakor je bila za Turke, in da proslavi srbsko ime s puško v roki na bo>išču. Ruski c r je iz razil srbskemu ženstvu svojo zahvalo po belgrajskem metropolitu Iookentiju. Gotovo je, da odstopi prvi kraljev ad-jutant, polkovnik Damjan Popovič; ni pa še gotovo, ali to storo tudi drugi častniki, ki so se udeležili zarote dne 11. junija. To vprašanje se reši v nekaterih tednih, ko s? zaključi narodna skupščina, po priliki 23 aprila. O tem se mnogo govori in piše, toda poluradna »Samouprava« je izjavila, da se bode to zgodilo brez ozira na vnanje države le tako, kakor zahtevajo koristi Srbije. Vlada hoče storiti, kar zahtevajo koristi de žele; zemlji hoče dati to, kar ji koristi ter odločno odkloniti, bar ji škodi. Kral| je odložil svoje potovanje v Sme-derevo čez velikonočne praznike, ko narava že ozeleni. Glavni vstaški odbor v Bitolju je te dni sklenil, da čete v Makedonijo odvrača od boja s Turki. Ta sklep so naznanili vsem vojvodam po Makedoniji. Isto je sklenil »srbsko - makedonski komitet«, ki se je bil ie pripravil za upad v Makedonijo. Toda mnoge čete so na svojo roko prekoračile mejo. Vlada je ob meji pri Vranji postavila vojaške straže, da zapro mejo. Nedavno so se na meji pri Prepolcu sprijele srbske in turške obmejne straže. Turkom so prišli na pomoč Arnavtie, a Srbi so jih odbili. Od Turkov je bil mrtav eden bimbaša. Semkaj je prišel Boris Sarafov, & nihče ga ni pozdravil. Kakor v Bolgariji, tudi v Srbiji o tem človeku slabo sodijo. Z istim vozom je prišel tudi vitez M i I e r, avstrijski civilni poverjenik za reforme v Stari Srbiji in Makedoniji. Narodna skupščina je odobrila državni proračun, ki izkaže za tekoče leto dohodkov 89,121.721 frankov, troSkov pa 89,036.629 Sel je — brez cilja. Taval je po cestah in drevoredih, srečaval ljudi, ni jih pogledal, ne odzdravil tistim, ki so ga pozdravljali. Taval je okoli po gozdu toliko časa, dokler ni bil ves izmučen. Usedel se je na samotno klop. „Kaj sedaj?" — tako se je vprašal Miroslav. „Ali naj zatrjujem pred svetom, da sem nedolžen? Kdo mi bo verjel? Ali naj pišem nevesti, kaj se je zgodilo? da še njo razburim in njene starše ? Moje življenje je odslej brez pomena !u Vstal je in šel domov. Postrežnici se je čudno zdelo, zakaj je prišel gospod Miroslav danes tako zgodaj domov, a videla je njegov bledi obraz in mislila, da je bolan. Naročil ji je, naj ga pusti pri miru in nikomur ne dovoli vstopa v njegovo sobo. Miroslav je odložil knjige in časopise, ki jih je seboj prinesel iz pisarne, hodil po sobi gori in doli, vsedel se, vstal zopet, vlegel se na divan, šel gledat skozi okno in tako dalje, ne vedoč. kaj bi storil. Vse se mu je zdelo tako hitro, tako nenavadno, da ni mogel priti do nobenega sklepa, da še sploh verjel ni, ali sanja, ali je resnica. frankov. V Belgrad so prišli zastopniki vna-njih bank, da sa dogovore s vlado glede novega posojila za voine potrebe, v prvi vrsti za nove hitrostrelne topove najnovejše konstrukcije. Med Arnavti ae širijo brošure proti turški upravi in reformam; zahtevajo pa samostojno državo za Arnavte, katerim bi bil vladar španski turist Aladro K a s t r i o t a , ki trdi, da je potomec slavnega G j o r g j a Kastriotiča Skenderberga. Dr žave jako zasledujejo te brošure. Arnavti se pripravljajo na vstajo, posebno v priirenski okolioi in v Podrimlju. Prizren je v nevarnosti, ker je ondi le mala turška posadka, a vstašev je mnogo. Arnavti so ie zavzeli most na Liumi, 30 klm. od Prizrena. Turški mutesarifi skušajo pomiriti Ar navte ter t o )im na povelje sultanovo odpustili neki novi davek. Tudi Turki bo pomnožili ondi svoje čete. Makedonska omladina dela priprave za proslavo srbske vstaje pod Kara Gjorgjem. Svečanost se prične dne 23. aprila in bode trajala nekaj dni. Te proslave se udeleži 700 bolgarskih dijakov. Povabljeni bodo tudi hrvaški in slovenski dijaki na ta prvi jugoslovanski dijaški kongres Novice iz Selške doline. s „Tehanta sem nosil jest in Hren iz Loke na shodu v Kranju", tako se je pohvalil najnovejši postrešCek brez šte vilke Franc Tavčar svojim liberalcem! s ,.Ti ne veš, kako sem jest du hovne varoval v Stari Loki na shodu, da jih niso pretepli", je pravil isti po stresček našemu možu! Pa bo pravili, da France ni mož! Seve, da )e mož, kadar ga barka ziblje, drugače je pa narobe, kakor bolje kaže. Zato se ta za vse stroke zani majoča se oseba brega večkrat v »Gorenjcu« in »Narodu« nad našim županom, da ne skrbi dovolj za ceste. Čemu neki. saj on dovolj skrbi zato v »Gorenicu« in »Narodu«. Skozi celo vas ob Sevnici bi France rad imel držaje neter doli do Zotlarce s Najdaljši govor na svetu je imel prosluli Grmek na shodu v Stari Liki Ker mu kmetje nismo pustili erovoriti, nam je s posebno le njemu lastno fioeso pokazal svoj lepi jezik in s tem sklenil svoj doma popolno pravilno spisani t r dobro naučeni govor. Splošno se srdi, da priobčita »Go renjec« in -»Slov. N^rod« ta svetovno in zgodovinsko pomembni »dolgi govor« svojim naročnikom za piruhe v posebni izdaji! Tudi »Učit. Tovarišu« ta lepi in poučni govor ne bode delal sramote. s Kmet noter prinese „če pijem en teden ali pa dva," je rekel po pravici France, „mi v dveh dneh kmet vse noter prinese", On kuha namreč „ta hudga", ima gostilno in prodajalno. Torej nosijo temu „neodvis-nemu kmetu" odvisni kmetje kar od treh strani. Zato imamo kmetje v dolini dve kmetijski zadrugi, tri posojilnice, dve mlekarni, eno „košmulo", da Francetu ne bo treba kar po štirinajst dni skupaj piti. s rBumf v hrbet" je dobil neki liberalec na Šmarni dan od Franceta. Ta liberalec je svojim štirim, petim pravil, da mora biti 2i3 liberalcev, da morejo razbiti klerikalni shod. Ko France vstopi, vidi pri drugi mizi klerikalca iz Podblice in zato da liberalnemu govorniku „bumf v hrbet", češ, „ali ga ne poznaš, da ni naš!" In utihnili so. s Ušlo mu je. Lep govor za starološki shod je imel sestavljen tudi selški Oštrman. Govoriti je mislil, kako so bivši selški duhovniki njemu pomagali od črevljarskega stola na konja. A, spaka, mej potjo skozi Vzel je zopet v roke brzojavko, prebral jo, bral jo zopet in videl — da je resnica. „Kaj sedaj ? Ali hočem javiti nevesti, kaj se je zgodilo? Ali hočem prositi direkcijo, naj počaka, ker se napaka mora najti, ali naj tu čakam, da pridejo detektivi ter mene — nedolžnega tirajo v ječo? Ne, te sramote ne maram prestati!" — Usedel se je, vzel papir, da bi napisal nevesti zadnje pismo. Pa ni mu šla beseda iz peresa. Odložil je pero, hodil zopet po sobi gori in doli, premetaval po omari svoje stvari semterje in sam ni vedel, česa išče. Njegova duša je bila obupana. Še nikdar v svojem življenju ni čutil, kaj se pravi biti po nedolžnem obsojen. Čutil se je za-zavrženega, obsojenega od vseh. „Če tudi potožim in pišem nevesti, ali mi bo verjela?" — Tako je žalostno vzdihnil Miroslav. Mrak je nastajal zunaj in v sobi njegovi je bilo temno. Zunaj so se ljudje smejali, hiteli po cesti semtertje, v zvoniku se je oglasil zvon — Miroslav pa je ležal sklonjen na divanu, nem, obupan, do smrti otožen. »Odpotoval bom koj jutri zjutraj, da nikdo ne bo vedel, ne kod ne kam. Spo- Loko mu je vse ušlo. Zato je raje zabavljal čez nas klerikalce, ki smo silno žalostni, da nas je zapustila taka naprednobrihtna glava, ki ne zna niti največjih liberalnih tajnosti „o neodvisni kmečki stranki" skriti. Splošna tema, kakor če solnce mrkne, je sedaj po selški dolini, odkar je on odšel na Trato mej svitlo gospodo. Novice i z kamniške okolice. Vodovod v Kamniku štrajka že precej časa. Ljudje godrnjajo, kuharice se jezč, župan Močnik pa mirno sedi v kavarni s ščipalnikom na nosu in z „Narodom" v rokah — in pije črno kavo. Kaj njemu mari voda! Če bi pa nastal tifus kot pred dvema letoma, kdo bi bil odgovoren za to? In če bi nastal požar, kako bi prišli lahko do vode? Priporočamo g. Močniku, naj pije črno kavo, a naj nam preskrbi tudi dobre vode! Kdaj smo Slovenci prvi? To se vidi v Kamniku; takrat namreč, ko je treba — plačati. Napis na glavarstvu je najprej nemški, napis v Podgorje istotako, napis na davkariji pa najprej slovenski. Tako je! Se vedno manjka napisa na c. kr. sodniji: Dopisovalnica „Slov. Naroda." Kdo najbolj pljuje — to nam pove kamniški vlak, ki ima napise v tem oziru v nemškem, italijanskem in na zadnje šele v slovenskem jeziku. Pa je rekel dr. Tavčar v državnem zboru, da smo Slovenci surovi in neolikani ljudje. V Mengšu je bil pretečeni teden misijon. Udeležba je bila ogromna. Slovesnost se je sklenila v ponedeljek zjutraj z velikansko procesijo, katero je vodil preč. g. dekan Ivan Lavrenčič z deseterimi duhovniki. Fradeda liberalcev so gnali neki Lahi od Kamnika proti Ljubljani. Bil je pa tako grd, da so ljudje pred njim bežali, oel je z veseljem v Ljubljano pozdravit svojega znanca Borisa. 388 let je minulo 26. marca, odkar je bil v kamniški okolici strašen potres. V Kamniku je razrušil oba gradova. Kdor pride na postajo v Kamnik, naj se b agovoli obrniti na desno, ker na levi bo zagledal napis: Tu se prodaja ^Slovenski Narod." ,,Slovenec" se v Kamniku dobro prodaja. Vsako nedeljo se ga proda čez 20 iztisov. Za „Narod" nihče ne mara kot železničarji. Iz Mengša. Na tukajšnji železniški postaji sta bna doslej dva uradnika; sedaj so na enega vzeli. Zakaj, nam je neumevno. Zeleznični inšpektor ie prišel postajo nadzorovat ob takem času, ko je bilo najmanj dela. Ča se pa pomisli, da so v M ingšu sa mem tri tovarne in še pivovarne, ne gleda na Jarše, ki dado tudi mnogo opravka je naravnost nemogoče, da bi en uradnik zmogel toliko dela. Nemogoče je pa tudi, da bi zadostil svojim krščanskim dolžm. stim. Kam niška železnica se dobr« obrestuje, saj je vedno polna, zato naj bi vodstvo rajša tam branilo, kjer lahko. Novice iz Scntruperško-mokronoske doline. št Prejeli smo sledeči dopis iz Šent Ruperta: Volitev je končana z zmago kato-liško-narodnih mož. — Voljeni so: županom enoglasno g. Hofer, svetovalci gg. Cerkovnik, Zaje, Perjatelj, Pižmaht, Tratar, Lamovšek in Zupan. — Kakor se vidi, voljeni so ravno tisti, ki so bili zadnji čas — kakor smo slišali — po dopisovalcu Lunačku — v »Narodu" napadani in blateni. Več volivcev. ročiti pa hočem svoji materi, naj po meni nikari več ne povprašuje." In šel je v omaro iskat sliko svoje matere. Ona edina na svetu bi mu verjela, da je nedolžen. Poljubil je sliko strastno in jo pomočil s solzami. Na drugi strani pa je bral besede, ki mu jih je zapisala mati, ko se je poslovil od nje: »Kedar obup srce Ti prevzame — spomni se name !" — Neka hladilna lolažba je prevela njegovo dušo. „Spomni se name!" — te besede je ponavljal Miroslav venomer. Svoj pogled je pa uprl gori na steno, kjer je visela podoba: Kristus na Oljski gori. Nekako boječe se je ozrl v njegov mili obraz, kakor bi ga bilo sram obupne misli. Gledal je r njegove mile oči, gledal krvave kaplje na njegovem obrazu, trdo sklenjene roke in skoraj slišal besede: Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja od mene. — Videl je pa tudi angela, ki ga je potolažil. — ,,Ali ni ta angel tolažbe moja mati?" — tako je polglasno rekel Miroslav. „Zveličar je bil otožen do smrti kot jaz, po nedolžnem obsojen kot jaz, a on je št O japonskih iegah in navadah — so slišali v katol. izobraževalnem društvu na Mirni dne 20. t. m. — Predaval je tč. tajnik Al. Skarja. št Naii doline! so sklenili priob- čevati dogodke iz liberalnih učiteljskih in uradniških krogov, ako dopisovalec v »Narodu" ne neha izzivati. — Taka povest bi znala biti dolga in osodepolna! št Razpisane so občinske volitve na Mirni. št Kje je ljudska volja ? — V Šent Rupertu so najbolj napadani odborniki naše stranke bili voljeni s 120. glasovi. — Grofovi lakaji so jih pa komaj do 30 narešetali. št Orožnika sta se lotila dva fanta z Mirne. „Narod" obrne oči proti nebu in odpre svoja lažnjiva usta: „ Pa člana izobraževalnega društva!" Po naših gorah se je jela solziti trta, ker je spomladno solnce le preveč gork6 svetiti začelo. — Da bi se te prezgodnje solze veselja le ne spremenile v solze snežene žalosti! Tudi lani je bil marec prevesel — majnik pa prežalosten! Idrijske novice. i Lista »Naprej« zadnja številka nas je zanimata. Oosoj« prav tako liberalno gospodarstvo, kakor smo je mi. Ko so snovali pripravljalni tečaj za prvi razred mestne realke, nasprotovali smo odkrito, češ, da je ta naprava nepotrebna, ker imamo že tako petrazredno ljudsko šolo. Pa pomagalo ni nič. Sedaj tudi Kristan precej ostro obs.ija pripravl|alnico. Saveda zaradi tegA najbrže ne bo prenehala. i Ljudska šola pa Kristanu tudi ni všeč. Zeli, naj bi sa modernizirala. To je pa tudi nekaj čudnega. Sij ravno zaradi tega. ker je novodobna ljudska šola postala „mo-derna", trde šolniki, da ni sposobna, pripravljati za vstop v srednje šole. Ljudska šola, pravijo, naj da podlago ljudski splošni izomiki, zato toliko predmetov, da otrok naposled sam ne ve, kam. Taba pa ni samo idrijska šola, ampak vse ljudske šole v naših dneh. Ker pa ne v Ljubljani, ne v Kranju, ne v Novem mestu nimajo pripravljalnega tečaja, pa vendar vstopajo v srednje šole ter tudi ob primerni pridnosti seveda uspavajo, smo bili in smo še teh misli, da posebnega pripravljalnega tečaja tudi za našo realko ni treba Nasprotno pada ravno vsled tega še na glavni zavod sam čudna luč Pravi|o, da je naša mestna realka edini slovenski zavod te vrste. Kaj se pa uči v pripravljalnici ? Veronauk na teden dve uri, slovenščina štiri ure, računstvo tri ure, risanje dve uri, lepopisje in telovadba po eno uro in nemšči ia — 13 ur. Torej se porabi za nemščino samo ravno toliko ur, kakor za vse drujfe predmete skupaj. Ko se dija-ček prerije siozi te nemške vice, je pa sposoben za dijaka prvega razreda prve in doslej edine slovenske realke. Tobko ur ljudska šola seveda ne žrtvuje samo nemškemu pouku. Sicer pa bi bili tudi uspehi na naši c. kr. rudniški šoli vkljub vsej »modernosti* z vsemi slabostmi in prednostmi lepši, ako bi ne bilo dostikrat velike zanikrnosti na Etrani staršev. Dokler in kjer so se starši zanimali za naprtdek svojih otrok, je ie šlo. Poglejte le na rudniško šolo samo. Polovico deluje sedaj uflmh moči, ki so zajemalo svoje temeljno znanje na istem zavodu. Pri starših bo treba vneti navdušenje za ljudsko šolo, potem bo že, g. Kristan. i Občinski računi. »Slov. Narod" z dne 28. maroa poroča o zadnji občinski seji. Dalje v prilogi L vstal od mrtvih in njegova nedolžnost je prišla na dan! A — jaz?" To so bile misli, ki so se sprehajale v srcu Miroslava. „Ne, zaradi tebe, mati moja, ne bom ničesar storil!" — In vstal je iz svojih tužnih mislij in se udal usodi. „Naj pride, kar hoče, jaz sem pripravljen na vse!" Miroslav je bil otožen, a čutil je, da pride nekaj nenavadnega. Nestrpno je čakal v sobi, vsaka najmanjša stvar ga je vznemirila. Bedel je pozno v noč in truden ia zmučen je zaspal na svojem divanu. Zjutraj zgodaj so se oglasili velikonočni zvonovi. Ah, kako lepo so peli! Prebudili so tudi njega iz težkih sanj. Na cesti je šumela množica, ki je hitela k ustajenju. Miroslav je poslušal milo — slovesno zvonenje ter se spomnil, da je Velika noč, da je Gospod vstal. .. Tedaj pozvoni nekdo na hišne duri. Čez nekaj časa sliši Miroslav korake po stop-njieah proti svoji sobi. Ves razburjen skoči pokonci ter hoče že zakleniti duri svoje sobe. „Gotovo so detektivi, ki me aklenejo ter —h