COVE1SSKI Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 3487, Interurban 3487 "Rokopisi se ne vračajo 1*osamexna št. 1 liin, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Vin, na dom ln po noštl dostavljen list 5 Vin. Celoletna naroč-nina SOVln, polletna 25 V n, četrtletna 13 Vin. lnseratl po dogovoru l/prava: Kopitar jeva ulica šl. 6/11 Voštni čeli. lačun, C/ubljana 13.179 lelejon štev. 2S49 Fašizem zopet dviga glavo Govor glavnega tajnika fašistične stranke o bojni pripravljenosti Italije Pariz, 26. aj)r. Francoska politična javnost se je začela zanimali za govor, ki ga je imel pred nekaj dnevi glavni tajnik italijanske fašistične stranke Giuriati v milanski »Scali«. Doznalo se je — kakor je sicer itak samoposebi umevno — da je la govor glavnega tajnika vseskozi zamisel Mussolinija samega in ga evropska javnost mora sjirejeti tako, kakor da ga je govoril šef italijanske vlade sam. Zaradi tega je ta govor značilen tem bolj, ker je bil govorjen ravno dan j)rej, ko se je v Londonu vnovič otvorila konferenca za brodovni sporazum. Govor je imel namen predstavil i svetu fašizem kot najjačji režim v Evropi, ki ga niti gospodarska niti politična in mednarodna kriza sedanjega momenta ni tangirala; kot edino stalno točko sredi propadajoče Evrope. Fašizem je v vsaki uri prijiravljen na boj, če treba, to je bila vodilna nit Giuriatijevega govora, v kolikor je bil naperjen oroti Franciji. Jako pomenljiv je tudi namig glavnega eksponenta Mussolinija, da se fašizem razširja po vsej Evropi, s čimer se je fašizem označil kot nekako odgovorno duhovno iu moralno središče vseh nnlidemokratičnih j>okretov v Evropi. Grožnjo |>omeni tudi podčrtavanje naraščajočega števila oboroženega fašističnega naraščaja. Giuriali je poudaril v svojem milanskem govoru sledeče: »Duce, o katerem so govorili, da je bolan, da je naveličan in da propada, je bolj zdrav, bolj svež in bolj bojevit nego je bil prvega dne. Neomajno koraka naprej in kakor orel gleda v bodočnost.« »To se je zlasti pokazalo v gospodarski krizi, ki pretresa ves svet in ki je lako velika, kakor mogoče ni bila še nobena gospodarska in moralna kriza v zgodovini človeštva. Kaj bi se bilo zgodilo z Italijo, ako ne bi v tem usodnem trenutku imela Mussolinija, ki je z revizijo (recte:redukcijo) uradniških plač. in delavskih mezd na eni ler redukcijo cen v drobni prodaji na drugi strani ustvaril podlago za odpor prot i gospodarski krizi?« »Duce je oznanil, da je najhujše preboljeno in da korakamo zarji naproti. Mi to verjamemo, ker je malo ljudi na svetu, ki bi imeli tak dar pred-videnja, kakor ga ima Mussolini. ln ker so gospo-darsko krizo povzročile politične homatije, med temi tudi govoričenje o miru in razorožitvi ter Panevropi (kajti čim bolj se o miru govori, tem bolj se ljudje bojijo vojne), zalo naj nam bo dovoljeno pričakovali, tla bodo vsi tako lojalno držali podpisane pakte kakor se jih drži fašizem.« (To je bilo naperjeno proti Franciji, ki da noče podpisati brodovnega sporazuma.) Nato je Giuriati prešel na fašizem kot političen sistem, rekoč: »Fašizem ni enostaven puč, ampak prava pravcata revolucija. Zato ima univerzalen pomen. Iiadi lega se fašizem razširja po vsem svetu. Ponekod ga samo proučujejo, drugod pa se že snujejo fašistične stranke, ki štejejo sto in sto tisoče pristašev. Vse institucije, ki jih jc fašizem bodisi uničil bodisi preobrazil, so na celem svetu v krizi. Povsod propadajo parlamenti in celo v Angliji, kjer sc je parlamentarizem rodil in je užival največji ugled, so začeli dvomiti vanj. Proslula ljudska suvereni-tela, sloneča na lako zvauih 'večnih principih , je v očitni dekadenci. Za naš korporativen socialen sistem pa nas zavidajo mnoge države, ki z milijoni brezposelnih in milijardnimi izgubami na produk- ciji plačujejo svoj gosjiodarski sillem razrednega boja. Sicer se je nekje zgodilo, da je neka država zamenjala monarhijo z demokratičnim sistemom in lo je opogumilo vse sovražnike fašizma, ki upajo, da bi to utegnilo vplivati ludi na Italijo. Toda lo se ne bo zgodilo, ampak narobe, polagoma bodo vse države morale sprejeti načela fašistične revolucije.« >Naši sovražniki so govoričili o razpadanju fašistične stranke zaradi dcmoralizacije naših pri slnšev, katera da je v stranko vlekla samo nada dobička in karijere. Fašizem pa je pravkar izvedel temeljito revizijo svojih strankinih pristašev in stranko izčislil vseh nezanesljivih elementov. Glavno skrb j>a obrača fašizem na naraščaj. Medtem ko je stranka v zadnji reviziji vrgla 100.<*X> v stranko vpisanih oseb čez krov. je poskrbela za nov pomladek. Dne 8. oktobra lanskega leta je veliki fašistični svet sklenil ustanoviti mlade fašje, in že 4. novembra so šteli 380.0(10 ntladeničev. V par d n oh bo štel mladi fašij 400.000 glav, katere bomo tekom lega leta opremili tudi z vsemi sredstvi hitro vožnje, to je z bieikli, motocikli in avtomobili, tako da se bodo lahko vsi pohodi izvršili s temi sredstvi. Fašizem, ki ima pripravljenih 300.000 odraslih črnili srajc, katere lahko mobilizira r eni uri. lin teknili enega leta lahko na mig v eni uri vpoklica! še 400.000 mladih fašistov.« Vrli lega je fašizem odredil, da morajo vsi mladi fantje v Italiji brez razlike pohajati v pripravljalne vojaške kurze, ki ne bodo mladeničev izvežbali samo tehnično, ampak ludi duševno, kajti vse vojne in tudi zadnja svetovna vojna, so dokazale, da naj bo šlevilo, kvaliteta in moč orodja Se tako velika, zmaga ostane končno vendarle duhu. Gloria Caruso, 11 letna hčerka slavnega pevca, se je zgodaj začela javno udejstvovati..Povodom ameriškega otroškega zdravstvenega dne je govorila v radiu vsem otrokom Združenih držav. Mala Gloria na tantiemah, ki jih morajo plačevati od gramofonskih plošč z glasom njenega očeta, skoro 40 milijonov dinarjev letnih dohodkov Herriot zopet lyonshi župan Pariz, 26. aprila, kk. Herriot je bil danes po dramatičnih dogodkih pri drugi volitvi zopet izvoljen za lyonskega župana, ker je pri prvi volitvi odklonil izvolitev. Socialisti, ki najprej Herriota pri izvolitvi niso hoteli ovirati, so včeraj v zadnjem trenutku spremenili svojo taktiko in tako je danes Herriot pri prvem glasovanju občinskih svetnikov dobil samo 26 glasov proti 24, tako da je dobil samo relativno večino. Herriot je nato ponovno izjavil, da sprejme župansko mesto le tedaj, če dobi absolutno večino. Po ponovnih pogaja-ijih s socialisti je dobil potem pri drugem Sporazum med Kotijo in Francijo nemogoč Pariz, 26. aprila. Semkaj je dospel odgovor Velike Britanije, ki odkianja francosko stališče v zadevi brodovnega sporazuma. Ker stališče Anglije odgovarja tudi italijanskemu, zato odgovor Britanije pomeni obenem, da tudi Italija ne sprejema francoskega stališča. Iz tega sledi, da brodovnega sporazuma med tremi najjačjimi pomorskimi in kopnimi velesilami Evrope ne bo in je zaraditega tudi nemogoča razorožitev na kopnem, ki se je nameravala doseči na svetovni razorožitveni konferenci leta 1932. To jc hud udarec za mi- Infaiitiiija Isahela, leta španskega kralja Alfonsa. je le dni umrla v Parizu, stara 71) let Dom tfospci v Befgradu Dedinje, 26. apr. I. Nn Dcdinju je bil zgrajen in danes blagoslovljen Dom gospo. Najrazličnejše ustanove v Belgradu so mnogo žrtvovale, da se je ta doni mogel postaviti. Blagoslovitev se je v i šila na izredno svečan način v prisotnosti najštevilnejše in najodličnejše belgrajske ženske družbe. Ta koristen dom jc namenjen predvsem za osamljene gospe, vdovo naših uradnikov in trgovcev. Da se je mogla Irinadstropna palača zgraditi v lako velikem obsegu, je predvsem zasluga Nj. V. Kraljice Marije, ki je sama darovala za la doni 100.000 Din. Današnji blagoslovitvi je prisostvovala ludi Nj. V. kraljica Marija, ki so je pripeljala v svojem avtomobilu na Dedinje rovno politiko in zalo navdaja neuspeh raz- tofno 0|, u. Nj. y. kraljico Marijo so pozdra-govorov med Anglijo, Francijo in Italijo vso Evropo z veliko skrbjo za bodočnost. Dočim angleška in italijanska javnost mečeta odgovornost za to na Francijo, pa francoski politiki poudarjajo, da nosi edino krivdo italijanski fašizem, ki svoje protimirovne, protidemo-kratične in imperialistične politike noče izpre-meniti. So pa politiki, ki pravijo, da nosi še večjo krivdo Anglija, in ki upajo, da se bo sporazum med Italijo in Francijo dosegel mogoče potom direktnih pogajanj brez sebičnega posredovanja Anglije. glasovanju od 56 glasov 37 glasov, torej absolutno večino. 17 občinskih svetnikov pa se je odtegnilo glasovanju. Herriot je torej zopet lyonski župan. Zakaj je bil aretiran Moulin Rim, 26. aprila. AA. Državni podtajnik v ministrstvu notranjih zadev je včeraj v parlamentu odgovoril na interpelacijo, ki je bila stavljena zaradi bruseljskih demonstracij o priliki aretacije Moulina. Državni podtajnik je navedel razloge, zaradi katerih so Moulina aretirali. Rekel je, da so pri njem našli pismo, ki je bilo naslovljeno na znanega nasprotnika fašizma, in beležnico t lastnoročnimi Mouli-novimi podatki, nanašajočimi se na Mussolinija in na lego vojašnice karabiojerjev v Rimu ter na gospodarski položaj sindikatov. Na koncu je državni podtajnik izjavil, da je Moulin priznal belgijskemu konzulu v Rimu, da se kesa tega, kar je storil. Parlament je ta odgovor z zadoščenjem vzel na znanje. Velika povodenj v VHni Varšava, 26. aprila, kk. Poplava v okolici Vilnc je preteklo noč dosegla vrhunec. Glavne ulice in trgi v mestu so poplavljeni. Katedrali grozi nevarnost, da se poruši. Tudi v elektrarno je vdrla včeraj zvečer voda. tako da jc obrat ustavljen in mesto brez luči, kar je še povečalo nervoznost prebivalstva. Zahvaliti se je skupnemu prizadevanju gasilcev, policije, vojašlva in Rdečega križa, cla še vedno ni bilo človeških žrtev. Veliko hiš pa je porušenih. Davi pa so vode začele padali in je upanje, da je najhujše minulo. vile številne navzoče dame in gospodične z na-! vdušeriimi vzkliki. Dom gospo jo blagoslovil ■ namesto zadržanega patriarha' Varnave prola Nikola Božič. Demor.strccije proti Iranc. poslaniku v Rimu Pariz, 26. aprila, AA. Havas poroča iz Rima, cla so študentje rimske univerze skušali demonstrirati pred poslaništvima Belgije in Francije, kar pa je policija preprečila. Policija straži belgijsko, francosko in jugoslovansko poslaništvo, Čeprav Jugoslavija ni prav nič vpletena v afero profesorja Moulina. Skupina študentov je demonstrirala zoper francoskega poslanika, ko sc je v avtomobilu peljal mimo nje. Eksprožita v gosfifni Pariz, 26. apiila. kk. V pariškem predmestju Chavillc se je ponoči pripetila tajin-slvena eksplozija v neki gostilni, katero obiskujejo inozemski delavci. Lokali so popolnoma opustošeni. K sreči nihče ni bil poškodovan. V zidu jc ogromna luknja in se domneva, da je bila tam položena bomba. Čuje se, cla je bilo to maščevanje proti gostilničarju. v a Na Flamskem—flamščina Glavni občni zbor Rdečega križa Belgrad, 26. aprila. 1. Danes dopoldne se je vršil glavni občni zbor Društva Rdečega križa, ki ga je otvoril predsednik dr. Leko. Med navzočimi odličnimi gosti smo opazili odposlanca Nj. Vel. kralja generala Vladimira Veljkoviča, odposlanca patriarha Varnave protojereja Dimitrijeviča, odposlanca vojnega ministra generala Todoroviča, rektorja belgrajske univerze dr. Mitroviča, zastopnika vojne akademije, generala Nikole Arangjeloviča, podpredsednika belgrajske občine Nikolo Kr-stiča in mnogoštevilne odposlance vseli organizacij Rdečega križa v državi. Takoj, ko je otvoril predsednik dr, Matko Leko zborovanje, je ob burnem aplavzu vseh navzočih predlagal, naj se odpošljeta Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade vdanoslni brzojavki. Po pozdravnem govoru predsednika je občni zbor prešel na dnevni red, in sicer na volitev novih članov glavnega odbora, Za no- vega predsednika Rdečega križa je bil ponovno izvoljen dr. Matko Leko. Nato je podal tajnik Rdečega križa obširno poročilo o delu društva v 1. 1930 in 1929. Iz tega poročila doznavamo, da je včlanjenih v Rdečem križu 2763 srednjih, strokovnih in osnovnih šol z 9935 razredi in 283.^77 člani. Rdeči križ je v zadnjih letih organiziral veliko ustanov, ki so v največjo korist dijaški mladini. Ustanovljena so bila zdravilišča, šolske kuhinje itd. Delalo se jc v odseku mednarodnega urada za poinoč mladini. Poleg tega so se izdale številne podpore bolnim dijakom, ki so se zdravili v naših državnih zdraviliščih. Poročilo glavnega tajnika so spremljali vsi navzoči z veliko pazljivostjo in ob koncu močno aplavdirali. Po poročilu glavnega odbora sc je predsednik društva dr. Leko zahvalil navzočim za mnogoštevilno udeležbo na občnem zboru in s tem zaključil zborovanje Rdečega križa. Bruselj, 26. aprila, s. '/. veliko napetostjo pričakovani zakonski načrt za poflamljenje belgijske uprave na Flamskem je že predlo-lo/.eti vladi. Člen 1. zakona določa, da so morajo v v*'h flamskih provincah iu okrajih Felton \ esej llnlt. namestnik angleškega maršala za zrakoplovstvo, je poslal žrtev težke lelalske nesreče. Nad Sealvurst Parkom v Siissexu je letalo vicemaršala trčilo v neko arinadno letalo in padlo na tla. Vacemaršal in njegov spremljevalec sta bila tako! mrtva. Belgijski jezikovni zakon vse javne upravne oblasti, sodišča in orož-nišlvo posluževati flamščine, v valonskih krajih pa francoščine. Za dvojezični Bruselj in njegova predmestja kakor tudi /.ti jezikovno mešane mejne okraje so posebna določila. Tam je odločitev prepuščena posameznim upravnim uradom. Civilne zadeve se bodo obravnavale v jeziku, ki ga govori v poštev prihajajoča oseba. Pismeno občevanje bruseljskih upravnih uradov z oblastmi in osebami v flamskih provincah se vrši v flam-Sčini. Z oblastmi in osebami v valonskih provincah se pa dopisuje v francoščini. Pri osrednjih upravah se bodo posli reševali v jeziku, ki se ga poslužujejo krajevne oblasti. V Bruslju iti v občinah z jezikovno mešanim prebivalstvom morajo biti uradniki, ki občujejo z občinstvom, vešči obeh jezikov. Nasprotno pa za uradnike centralnih uprav vključivši ministrstva v bodoče znanje obeh jezikov ui več potrebno. Drobne vesti Lizbona, 26. aprila. AA. Predsednik republike jc sprejel angleškega prestolonaslednika princa Waleškega in princa Jurija. Množica ljudi jc oba princa navdušeno pozdravljala. Bruselj, 26. aprila. AA. »Nation Belge* poroča, da se bo španski kralj nastanil v dvorcu Deve blizu Namurja v Belgiji. Ta dvorec jc last španske rodbine Fcrnand Ninez. K strahoviti i, žaloigri v Hočah G ačnihova žena pod legla — Pogreb peterih žrtev obupa bo danes popoldne Maribor, 26. aprila. Danes zjutraj ob 4 je v splošni bolnišnici podlegla ranam, ki ji jih jc prizadejal njen mož s kladivom, Katarina Gačnikcva, rojena Mandl, stara 38 let. Ves čas se ni zavedla in )o je Dobri rešil straSnih muk in trpljenja. Trupla ubitih treh otrok, 12 letnega Ru-dolia, 7 letnega Karla in 6 letnega lvančka ter truplo očeta so prepeljali včeraj zvečer po ko-misionelnem pogledu iz Hoč v mrtvašnico na Padvanjsko pokopališče pri Mariboru. Pogreb vseh peterih :-;rtev strašne rodbinske žaloigre bo danes ob 17. Vseh petero ra-kev bodo položili v skupen grob. Zelo značilno je, da je dan pred strašnim dejanjem pokojni Gačnik obiskal skoraj vse s\oje sorodnike v Radvanju in tudi nekatere znance v Mariboru. Povsod je pripovedoval, da se 1. maja namerava preseliti, in je na vprašanje, kam, odgovarjal nejasno. Tako je ludi svojemu svaku Ludoviku Mandlju, posestniku v Radvanju, rekel, ko ga je vprašal, kam misli iti: »Boš že videl, kam.« Še značilnejše je sledeče: Ko «c je v petek zjutraj poslovil od svoje ženo, je opazila, da mu je bilo slovo težko. Govoril je tudi nerazumljive besede svoji ženi pred slovesom in jo prosil za poljub. Na njeno vprašanje, kdaj se vrne, ji je, kakor jc pripovedovala stranka, ki stanuje v isti hišr, rekel, da se bo vrnil zvečer ob 11, če g« pa tedaj nc bo, sc vrne drugi dan ob 11, če ga še tedaj ne bo, sc sploh ne vrne nikdar več.« Kakor se da iz tega sklepati, je pokojni Gačnik boril zadnje dni težko notranjo borbo, ni pa tega pokazal nikomur, niti lastni ženi. Na predvečer strašnega dogodka je bil izredno ljubezniv s svojo deco, dobro razpoložen in je svojega ljubčka lvančka dolgo pestoval. Kdaj se je rodil grozni načrt v njegovi duši, bo ostalo prikrilo za večno. Kikor domnevajo, je poiskal, ko so otroci in žena legli k počitku, v shrambi kladivo in kuhinjski nož ter se poprej najbrže napil ter v tem stanju obračunal s svojo usodo. Se verjetneje pa je, cla mu je odpovedal um, in je tako v duševni zmedenosti storil strašno dejanje, kakršnih človeštvo malo pozna. Iskati globlje vire v lej strašni žaloigri bi bilo odveč. Govorice, ki se širijo predvsem v okolici hiše, so podlo obrekovanje tistih, ki niti mrtvim ne prizanašajo. Ožigosanja vredno je dejstvo, da so se danes popoldne na cesti pred Gačnikovo gostilno bliskali noži, lomile plankc in sc je v gostilniških prostorih aufbiksalo. Ali nimajo ljudje toliko človeškega sočutja, vere in piete-te do nedolžnih žrtev? Ko v sosedni sobi še diši po preliti krvi, pa se v gostilniški sobi razliva po mizi alkohol, ki je povzročil že toliko gorja, bede in solza. Albert Thomas v Zagrebu Zagreb. 20. aprilu. 2. Sel mednarodnega urada za delo Albert Thomas jc »noči prispel v Zugreb ler je imel danes v posvetovalnici TOI konferenco z zastopniki gospodarskih krogov. Predsednik Vrba-tlič je govoril o socialnem zakonodajstvu v naši dr« žavi. Nalo je povzel besedo Albert Thomas, ki je uvodoma naglasil, da je prišel v našo državo, da pouči gospodarske kroge o stališču mednarodnega urada za delo glede mednarodnega socialnega zakonodajstvu in socialne politike sploh. Zuhvalil se je za prisrčen sprejem iu omenil, du je bil že leta 1024. v Zagrebu. Od tedaj do danes so se socialne prililče v Jugoslaviji spremenile, in sicer zboljšale. Gospodarska kriza namreč se je stabilizirala in sedaj je treba iskati pravo mefoilo, du bo rešenu. Mednarodni urad dela stoji nu stališču, du je trebu pri reševanju ekonomskih vprašanj postopati v vsaki državi drugače. Ze versaillska mirovna pogodba je zahtevala, naj se gospodarske ležave v raznih državah na različen način rešujejo. Koncem svojegu govoru jc Thomas izrazil upanje, da bo mednarodnemu'uradu delu uspelo, ustvariti boljše pogoje za sodelovanje med delodajalci in delavci. Elektrifikacija savske banovine Zagreb, 20. aprila, i. Zveza clektričnili central savske banovine je imela danes sejo, na kateri so razpravljali o stališču, ki naj ga zveza zavzema na bližnji konfercnci o elektrifikaciji savske banovine. Pri tej priliki je bila sprejeta resolucija, v kateri pravijo, da je treba vprašanje koncesije za elektrifikacijo vse banovine rešili na zadovoljiv način. Ze sedaj mora banovina izdelati generalni tehnični načrt, ki naj se pa poslavi na stališče splošne državne elektrifikacije. Izven vsake diskusije pa mora biti oškodovanje obstoječih central kakor tudi pravica za zgraditev privatne centrale za slučaj potrebe, pa četudi izven teritorija občine ali mesta. Na noben način se ne sme dati inozemskemu kapitalu monopola. Pri elektrifikaciji naj se uporabi le komunalni, domači kapital. Elektrifikacija naj se izvede, ozirajoč se na stvarne ekonomske potrebe, in ne z ozirom na politično-upravne meje. Cankov vrnil mandat Zastoj v Im krizi - Mali nov ali Ljapčev? Občni zbor Slov. planin. društva Ljubljana, 20. aprila. Osrednje Slovensko planinsko društvo je Imelo danes dopoldne svoj rodni občni zbor v Mestnem ■ lomu. Zaradi lepega vremena .so ljubljanski ljubitelji gora odšli po večini na izlete, tuko du se jc občnega zboru udeležil le majhen odstotek član-stvn, vseh skupaj 07. Kljub temu pa jo bilo zborovanje prav zanimivo in debata na njem sicer živahna, vendar pa zolo stvarna- Občni zbor jo otvoril in vodil predsednik dr. ] run Tominšek. ki sc je po pozdravu vseh prisotnih opravičil, dn jc bil obfni zbor sklican na nedeljo, to pa zaradi oddaljenosti nekaterih delegatov. Posebej je pozdravil delegata dravinjsko podružnico •!. Miillerja in delegata trboveljske podi u/.niee g. Flogurju. Tajnik dr. Viktor Vovk je podal nato izčrpno tajniško poročilo o društvenem delovanju v lanskem letu. Naval v gore poslaja činulaljo večji, promet jo vedno bolj intenziven in razmere zaradi logu čimdalje bolj komplicirane. Društvo je izdelalo hišni red za planinska zavetišču SPD, red za gorsko vodnike, ki je izšel kol naredba bansko uprave, pravilnik SPD za gorske, vodnike, organizacijski' sinlule'' reševalnih odsekov in reševalnih postaj SPD itd. Osrednje društvo jo štelo luni 4000 članov, letos pa Kil."), torej 2111 manj; podružnic jo bilo 27, I i so Stole luni 0717 članov, letos pa 0134, torej 203 manj. Vseh člnnov SPD jo sedaj 11.032. I)u število članstva ni narastlo, temveč pri Osrednjem društvu rolo nekoliko padlo, jo krivo edino lo :o, ker je izgubilo prednost polovičnih voženj in so odpadli \-i listi, ki so bili pri društvu zaradi to ugodnosti. Večja dela so bila: V Aleksandrovem domu, ledenica v Aljaževem domu. omot in poslikanje suh v hotelu Zlntorog, naprava steno na Orožnovi koči. pleskanje in naprava skupnega ležišča v Triglavskem domu. Največje delo pa jo bila predelava Staničevo koče, ki jo sama veljala 05.000 Din. No-katere kočo so povečale svoj inventar, manjše adaptacije in popravila pa so bilr. izvršena po vseh kočah. Splošno jo bil obisk koč lotos manjši, kakor prejšnja leta. V Tujsko-prometnem svetu banske uprave jo prevzel zastopstvo predsednik dr. Tominšek. Mod lotom so bilo dovršeno nekatere važno poti. tako na Urbanovo špico, Rjavino in Cmir ter Izvedene nove markacije. Največji slavnosti sta bili otvoritev Kocbekovega doma na Korošici in slovesnost 30 letnico Češke koče. Pri debati je dr. Mn.k zahteval, naj se doslednejšo pazi na roe i proč i teto ugodnosti med našim in drugimi društvi, g. Vilko Mazi jo omenjal, da neki član SPD ni dobil na primer znižane vožnje v Slrbskc Plešo. G. Hrnvatin je kot delegat Asocijacije slovanskih planinskih druMev izjavil, da so na nierodaj-nih mestih že dela zaradi potnih ugodnosti, če pa hočemo imeti na '.ujom potne ugodnosti, jih mo- rama imeli uujprcj sami doma in jih tudi nuditi gostom. Ob koncu debate se j« predsednik zahvalil tajniku dr. Vovku zu krasno in izčrpno poročilo. O financah osrednjega SPD jo poročni knjigovodja g. .losip Cesar. Društvo je imelo 1. 1930. dohodkov 392,000 Din, od tega jo bilo prebitka 33.000 dinarjev. Aktiva društva so znašaln 2,303.000 Din, čisto društveno premoženje pn 1,414.000 Din in je od predlanskega leta narastlo za 33.000 Din. Društveni proračun za I. 1931. predvideva dohodkov 1,540.000 Din in toliko izdatkov. Izredni, že všteti izdatki predvidevajo zn zgradbo paviljona pri Savici 130.000 Din, zu postavitev nove verande pri Erjavčevi koci 50.000 Din in nabava inventarja za paviljon pri Savici 15.000 Din. Na predlog revizorja g. Ferliiien jo bil odboru podeljen absolutorlj. Pri debati o proračunu je dr. Mrak zlasti naglašal, da plačuje članstvo osrednjega SPD mnogo več za upravne stroške, kakor pa člani podružnic, za katere jo določen prispevek le 2.50 Din. Zaradi toga so jo razvila večja debata med zastopnikom podružnic Pušnikom in dr. Mrakom. Predsednik dr. Tominšek je izjavil, da sprejme izvajanja dr. Mru-lca na znanje, sklepati pa more o njih lo skupščina vsega SPD. V debati o zgradbi paviljona pri Savici, o po-Irebi letopisa, o alpinističnem fondu itd. sla se pokazali v glavnem dve miselnosti, ki pričenjata tudi žo pri nas ločiti duhove. Prva, ki jo našla svojega besednika v dr. Mraku, jo namreč, naj bo planinska priroda čim mogoče neokrnjena in Jo zato proti preštovilnim kočam. Turistika je tej smeri — cesar dr. Mrak sicer ni rekel nu glas — žo bolj spori, oziroma znanost in disciplina. Druga smor, ki so jo zastopali nstnli debaterji, pn zahteva tudi pri turistiki ugodnosti. Tej smeri jo turistika oddih in razvedrilo. V debati je med drugim tajnik dr. Vovk omenjal, da društvo zelo skrbi za svojo knjižnico in čitalnico, da pa jo le malo članov obiskuje. Ci. Hrnvatin pa je poročal, da jo društvo našlo mnogo smisla pri raznih odločilnih činiteljih. Tako je minister za gozdove in rudnike inž. Sernec dovolil društvu žc lope ugodnosti in obljubil še nadaljnjo; ludi prometno in trgovinsko ministrstvo nista društvu nenaklonjeni. Proračun je bil nato sprejet. Sprejeta jc bila nato udanostna brzojavka Nj. Vol. kralju in pa pozdravno brzojavko ministru za gozdove in rudnike, za trgovino in za promet. Za častnega članu društva je bil izvoljen prof. Fcrdo Seidl. Predlog jo utemeljeval dr. To.ninšek. Na trboveljsko podružnico bo SPD prepisalo svet staro Ilausenbichterjevo koče lia Mrzlici, kjer namerava ta podružnica zgraditi boljšo planinsko kočo. Občni zbor je nalo ob 11 dopoldne z ikljuotl predsednik dr. Tominšek. Sofija, 26. aprila, ž. Cankov, ki je včeraj dobil inandal za seslavo širšega koalicijskega kabineta, ni uspel v svojem prizadevanju in je danes vrnil mandat. Cankova so sprejeli zastopniki ostalih strank z nezaupanjem. Ko je pozval Malinova na sodelovanje v njegovem kabinetu, mu je ta odkrito izjavil, da je Cankov še manj na - estu kakor Ljapčev. Po Malinovem mnenju j na vsak način potrebno, da prevzame mesto ministrskega predsednika povsem nova osebnost. Cankov sc je radi Malinove izjave obrnil na izvršilni odbor demokratske stranke, ki je takoj sklical sejo in odobril Malinovo stališče. Slične odgovore je dobil Cankov od radikalov in Petrovovih libe« 'ralcev. Misli se, da bosta dobila zopet mandat ali Malinov ali Ljapčev, najbrže brez omejitve. Soiija, 26. aprila, ž. V reševanju bolgarske vladne krize je nastal zopet zastoj po vrnitvi mandata od Cankova, Največ ugleda uživa Malinov, ker je skozi sedem let kot vodja opozicionalne stranke uspešno kritiziral delo vlade. Med petimi voditelji demokratske stranke vlada mnogo nesporazumnih točk. Glavuo vprašanje, okrog katerega se suče reševanje vladne krize, je vprašanje postopanja s protidržavnimi elementi. Žalosten konec burnega življenja Kapallu, '.><>. apr. j. Zastrupila se je žena, ki je bila pred 25 leti središče zanimanja evropske javnosti. Gospa Weber, nekoč soproga majorja \o>i Sohonebecka, se je v nekem tukajšnjem parku zastrupila z veronalom. Ko so jo osem ur po izvršenem samoumoru našli, je bila še živa, toda vsi poskusi, da bi jo rešili, so bili brezuspešni. Življenje le ženske sliči napetemu pustolovskemu romanu. Bila je doma iz bogate meščanske družine in jc bil njen oče odvetnik v Gorlicali. Poročila je majorja v. SohOnebecka, ki pa je bil mnogo starejši od nje. Zakon s tem 'nožem je liil /.u njo nesrečen.' Lepa in zelo elegantna žena se je zagledala v mladega topniškega stotnika vou Goebena in ga nagovarjala, naj ubije njenega moža. Na božični večer lela I90*i. ji jo vou Goebeu pred prižganim božičnim drevescem prisegel, da bo •igodil njeni zahtevi. Naslednje noči je svoje dejanje že izvršil. Storilca so izsledili na la tiačiu, da so v stanovanju von Goebena našli •run krinko, ki jo je imel morilec pri svojem ielu ua obrazu. Von Goebena so aretirali, oda v preiskovalnem zaporu je izvršil samo-imor s tem, da si je z namiznim nožem pre-•czal glavno žilo na vratu. Gospo von Scbonc oeck so postavili pred sodišče zaradi nagovarjanja k umoru. Proces proti njej jo bil eden Volitev francoskega predsednika Ali bo Briand zapus.it Quai d'Orsey? Pariz, 26. aprila, s. . Intransingeant. napoveduje, da bi se oba ministra, ki prihajata v poštev za kandidaturo pri volilvi predsednika, odpovedala kandidaturi, če bi Briand pristal na lo, cla ga kandidirajo za predsedniku. Več parlamentarcev je hotelo glasovati za Briandu samo zato, da bi v zunanjem ministrstvu napravili prostor za Tardieua. Vendar pa je Tardieu pretekli četrtek v Toulou.se slovesno izjavil, cla želi ostati poljedelski minister iu da ne bo prevzel nobenega drugega mesta. Zato bi v slučaju izvolitve Briauda za predsedniku morali zunanje ministrstvo poveriti komu drugemu. Kot Briandovi nasledniki se v letu slučaju imenujejo: Paul Boncour, Herriot in tudi — kar se zdi skoro neverjetno — Gaston Dotnnergue. Če bo Briand končno veljavno odklonil kandidaturo zu predsednika, se bodo potegovali za lo mesto ministri Berard, Maginot in kot oficijelna kandidata Dounier iu Painleve. Politični položaj v Romuniji Vlada hoče sodelovati s sedanj-rn parfamenfom — Volitve jeseni Kaj bo napravil Tituleseu? Bukarešt, 'iti. apr. j. Ze od demisije Miro-nesca sem je v Romuniji najaktualnejše vprašanje, ali bo vlada obdržala sedanji parlament ali se bo odločila za nove volitve. Sedaj po formiranju Jorgove vlado se la zadeva še nadalje pretresa. Pozornost političnih krogov in široke javnosti vzbujajo posebno pogajanja z glavnim odborom narodne kinetske stranke, ki bo odločila glede zadržanja parlamenta napram Jorgovi vladi. Kakor je znano, ima narodna kmetska stranka v parlamentu skoraj tri četrtine poslancev ... Osebnosti, ki stoje blizu predsedniku stranke dr. Maniua, trdijo, da ho parlament pomagal vladi pri treh zakonih finančnega in gospodarskega značaja. V narodni kmetski stranki obstojata danes dva pravca, od katerih je eden za lo, da se vladi pomaga, drugi pa je proti temu. Oni, ki so proti, trdijo, da je nemogoče podpirati vlado, v kateri sedi Manoilescu, oni Manoilescu, ki je pod znanimi okolnoslmi zupustil narodno kmetsko stranko. (S svojo demisijo je izzval padec Mironeseov vlade.) Prva struja pa navaja, da se bodo <• podpiranjem parlamenta za časa izrednega zasedanja volitve odložile na jesen. l)o ledaj pa bo vlada izčrpala in narodna kmetska stranka bo imela lepše nade. Jorgova vlada se pripravlja sedaj na velik delovni program, ki ga l>o predložila parlamentu, in o katerem misli, da ga bo vsa dežela zadovoljno sprejela. Toda kljub vsem na-dam, da bo mogoče ustvariti sodelovanje nu.;i vlado in parlamentom, vlada v vsej romunski javnosti prepričanje, da volitve niso daleč. Velika pozornost vlada tudi zaradi Titu-iesca. Govori se, da bo odšel na daljši oddih v inozemstvo. Pravijo, da se pa s svojega odmora ue bo vrnil na svoje poslaniško meslo v London, ampak da bo doma začel veliko politično akcijo. anoilescu, ki je pod znanimi litično akcijo. Naistarši Jugoslovan Star je 121 let, njegov sin pa 95 let najbolj senzacionalnih procesov vseli časov in je končal s presenečenjem. Na podlagi zdravniških izpovedi je bilo postopanje proti njej ustavljeno, potem ko je že enkrat poskusila izvršiti samoumor. Kmalu zatem je poročila berlinskega pisatelja Webra. Toda že čez nekaj let se je od njega ločila in poročila njegovega brata. Poročetioa sta živela v Čutilni iu čez zimo v Rapallu, kjer si je sedaj pustolovka, ki so jo stalno nadlegovale duševne bolezni, sama končala življenje, V teku zadnjih let si je več kakor desetkrat poskušala vzeti življenje, toda vedno so jo še pravočasno rešili. Obsojena bančna uradnih a Trs/, 26. apr. ž. Pred tržaškim sodiščem se je snoči končala razprava proti uradnikom banke Venezia Giulia. Sodišče je spoznalo dva obloženca za kriva in obsodilo Karla Brunija na pet let in tri mesece zapora ter 3500 lir globe in uradnika Guida Grassija na štiri lela iu deset mesecev zapora in 1400 lir globe. Kazen tega morata vrnili škodo, ki jo jc zaradi njiju trpela banka, to je 551.000 lir. Plačati morata tudi vse sodno in potne stroške. Ostali obtožcnci so bili oproščeni. Ta senzacionalna razprava je upravo omenjene banke pokazala v zelo nepošteni luči, Belgrad, 26. aprila. Današnja Politika« objavlja razgovor svojega dopisnika z najstaršim Jugoslovanom, ki je star polnih 121 let. Je to čiča Raderdta Stevanovič iz vasi Grabovnice v Srbiji, čije prebivalci so zelo ponosni na to redkost. Morda šc večja redkost je pa to, da ima čiča Ra-denko sina, ki je star 95 let. Dopisnik »Politike« je obiskal čičo Radenka na pravoslavne velikonočne praznike. Ko je stopil v sobo. je čiča Radenko lahno dremal na postelji. Toda takoj se je dvignil in bil priprav:jen za razgovor. »E, hvala vam! Nimam drugega dela kakor to in danes je praznik! Deca! Tri stole!« »Ti. čiča, se gotovo mnogo stvari spominjaš?« »Spominjam sc, dete, mnogo hudega.« »Koliko si prav za prav star?« »Računaj: Ko je knez Miloš dvignil upor, sem bil star pet let. V vojnah leta 1877-78 sem bil čelovodja. Bil sem šc močan, čeprav mi je bilo že čez šestdeset let.« Medtem je stopil v sobo šc drugi starček, Zasedan'e odbora agrarnih držav končano Belgrad, 26. apr. ž. Danes popoldne ob pol "J se je končalo zasedanje stalnega odbora agrarnih držav za ekonomsko sodelovanje. Da-nep je govoril predsednik konference,Hačel-nlk trgovinskega ministrstva Pilja. Na konferenci v Belgradu so bila rešena mnoga vprašanja, ki zanimajo agrarne države. Mnogo stvari še ni prišlo do definitivne soglasnosti. Ne sme se pa pozabiti, da la konferenca permanentno zaseda, tako da se Do prav gotovo našla rešitev iz gospodarske krize agrarnih držav. * Snoči je trgovinski minister Jttrai Deme- »Evo, to j,e moj drugi sin!« ga je predstavil. »Kako? Mlajši?« Da. Starejši bi bil star 100 let, da ni prej umrl.« »Koliko pa je ta star?« »Prekoračil jih je žc develdest! Evo, ko sem bil jaz star 26 let, se mi je rodil. Današnja mladina dočaka komaj šestdeset let, kaj šele sto, Vi sle danes lako mladi, pa kašljate kakor starci. Jaz pa ne poznam kašlja.« »Kolikokrat si se oženil?« »Dvakrat! Drugič v 85. letu. Jezdil sem konja na vas, ukradel neko vdovo, jo posadi' predse, pa domov.« Čiča Radenko ima zelo mnogo potomcev Najstarši njegov prapravnuk ima 21 let. Sicer pa je kljub svoji nenavadno visoki starosti še zdrav in čil. Se vedno opravlja kak lažji posel. Na slavah vzdrži po 24 ur skupaj, pi-joč in veseleč sc v družbi. Ima šc živega brata, ki jc star 110 let. Njegova mati je doživela visoko starost 128 let. Irovič priredil udeležencem konference ban kot, ki jc potekel zelo prisrčno. Rusija se udeleži evropske komisije? Moskva, 26. aprila, kk. Litvinov je poslal odgovor ruske vlade generalnemu tajniku Društva narodov na povabilo k seji evropske komisije. Verjetno jc, da sc bo Rusija udele žila tc seje, ki bo 15. maja, Prvi rezultati turških volitev London, 26. aprila, kk. Sedaj so znani prvi rezultati turških volitev, ki so prinesle vladi veliko zmago. Do seclaj jc izvoljenih 290 vladnih poslancev in 13 neodvisnih. Manika šc poročil iz 17 volivnih okraiev. »SLOVENSKI LIST«, dne 27. aprila UJ31,_ Proslava 50 letnice Gremija trgovcev v Ljubljani obiaščam urednika lista. Ki je (o ugotovil, da to mojo izjavo objavi, ker smatram z.i pošteno in moško, da tako stvar odkritosrčno priznam. Toda k slavnostnemu razpoloženju mora priti kaplja gorja. Kot predsednik /veze trg. gremijev tolmačim želje slovenskega trgovstva in pošteno po svoji vesti izjavljam, da z Zbornico, kot je esstavlje-na sedaj, nismo zadovoljni. Sklicujem se na poštenje in pravičnost ter apeliram na to, da delamo složno in likvidiramo vse ostanke prejšnjih političnih borb, ker sedaj ui več politike, da bomo složno z združenimi močmi podpirali slovensko narodno gospodarstvo. Ugotavljam, da s sedanjim stanjem nismo zadovoljni, treba pa jc, da korakamo skupaj. Upravičena je želja, da se izpremeni ono, kar je bilo zagrešeno leta 1926., kar je pravično, in tako bomo zadovoljni vsi. Ta izjava naj se vzame ua znanje brez gneva in srda in naj ne bo brez odmeva, da bo ljubljanski Gremij lažje sodeloval z Zbor- V imenu /veze gostilničarskih zadrug je ča-stital k jubileju predsednik g. Fran Kavčič, v inipmi rir„;i„, ..-i.::-., veletrgovcev pa g. otnu, i\ imnr.ju pi cusi-uillK g. imenu Društva induslrijccv in Same c. Predsednik Trg. dr Merkur« g. dr. Fran \V i 11 tli s cli c r je dejal, da je današnji praznik znamenit za celokupno nase gospodarstvo. V današnjih časih je rado preveč kritike in premalo smisla /a dejansko sodelovanje v korist občestva. Posebno bo treba v bodočnosti skrbeti za našo trgovsko mla-dino. V naši trgovini so nastale nevšečne razmere in vedno težavnejše postaja pri takem naraščanj« števila obratov vprašanje gospodarske samostojnosti iu eksistenčne zagotovitve s prislužkom in prihrankom v krepkih letih. Prevdarni gospodar se mora zavedati, da bo treba pravočasno poskrbeti za tisto, kar prinese v novih razmerah človeku v čvrsti dobi vzpodbudo in pomirjenjc /a vpeltuna leta. Dobi i Bog naj nam da srečo, voljo in sjiosob nost, da bo mogoče najti lako pravo pot v uelahkili msih bodočnosti. V imenu I rg. dobrodelnega društvu Pomoe je častital predsednik g. K. A. Kregar. zdel je Gremiju, naj bi se lepo razvijal se v bodoče in slavil še stoletnico. Za njim je govoril še zastopnik Zveze obrtnih zadrug g. Prislov in želel lepega napredka v bodočnosti. Ker je bila lista govornikov izčrpana, se je načelnik g. Ivan Gregorc zahvalil vsem govornikom, vsem navzočim in zastopnikom tisku ter zaključil lepo uspelo zborovanje. Lep uspeh slovenskega nogometa „Svoboda" — prvak L\ubljane Ljubljana, dne 2o. aprila 1931. V glavni dvorani Trgovskega doma se je danes vršil« pomembna slavnosl. Gremij trgovcev v Ljubljani je praznoval 51) letnico svojega obstoja. 1 stanovni občni zbor Oremija trgovcev v Ljubljani se je namreč vršil dne 22. aprila 1881. K proslavi se ie zbralo lepo število trgovcev in odličnih predstavnikov naše javnosti. Pozdravni nagovor- načelnika g. Gregorea Načelnik Gremija g. Ivan Gregorc je uvodoma pozdravil zbrane goste, posebej pa zastopnika banske uprave načelnika g. dr. Rudolfa Marna, zastopnika mestne občine ljubljanske obe. svetnika g. Miloša Šterka, predsednika Zbornice za TOI g. Ivanu Jelačina ml., predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčiča, predsednika trgovskega društva Merkur- in generalnega tajnika Zbornicc g. dr. F. \Vindischerja, komisarja lig. boln. in podpor, društvu g. dr. Ivana Plessa, predsednika Društva bančnih zavodov dr. Ivana Slokarja, predsednika Društva industrijcev iu velelrgovcev ij. Samca, predsednika Trg. dobrodelnega društva g. Kregarja, predsednika Društva trgovskih potnikov g. Kreka, predsednika /veze gostilničarskih zadrug g. Fr. Kavčiča, zastopnika Zveze obrtnih zadrug g. Prislova in vodjo Gremijalne šole g. R. Grunta. Nato je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru, katero so vsi navzoči stoje vzeli z odobravanjem na znanje. Brzojavni pozdrav je bil poslan ludi predsedniku vlade gen. P. Zivkoviču. Iz govora gosp. predsednika posnemamo tele glavne misli: Današnji praznik ie praznik idealizma in požrtvovalnosti vseh ljudi, ki so sodelovali pri Gremiju cd njegovih začetkov pa do danes. Danes se jih s hvaležnostjo spominjamo. Velik je napredek, ki ga je doživelo naše trgovstvo v zadnjih letih iu mogočno je zrasla stavba strokovnih organizacij. Gremij pa je vedno bil v obrambi stanovskih koristi svojih članov in bo to svojo nalogo izvrševal tudi v bodoče. Nato je prebral tajnik g. Šmuc pismene pozdrave, ki so jih poslali Gremiju s čestitkami vred: župan mesta Ljubljane dr. Ptic, upravnik podružnice Narodne banke, Gremij Laško in predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek. (asi i tke in pozdravi zastopnikov Prvi ie častital Gremiju trgovcev v iinenu bana Dravske banovine in v svojem načelnik g. dr. R. Ljubljana, 2u. aprila. V Ljubljani so včasih igrali neko opereto, kjer so igralci vi-e dejanje peli: Pomlad je Iu. tralalu, cenejšo to cvetlico... Motiv .j'1 star in že neštetokrat obrabljen, ampak vselej so ljudje prijetno razpoloženi, kadar ga morejo |»onoviti. Naše mesto jo pričelo uživati pomlad, kar >c h' •la. In samo jo pričelo kazali pomladne znake. Skoraj ves centrum mesta je prekopan iu pregraden. vsako drugo ulico delavci prekopavajo, da ,se vozniki neprestano jeze. zakaj zelo težko .ie v leni pomladnem času priti /, enega konca mesta na drugi. Pešcem je lažje, ker so ž;- navajeni potrpežljivosti, dasi sedaj tudi tem ni n. pr. v šelenburgovi ulici prijetno. Pa še drugače sc je pričela javljali moč pomladi. Ljudje t^o danes po večini slekli površnike in so pokazali brez njih na promenadi. Kako, na promenadi? Nc, pomlad je kasirala ludi promenado. Še celo danes, ko je vendar nedelja, so delavci razkopavali Šelenburgovo ulico in kdor se Je hotel sprehajali, sc .je moral zadovoljiti samo 7, Zvezdo in /, Aleksandrovo cesto, naprej pod Tivoli pa se ljudje že skoraj niso upali v običajnem velikem številu, zakaj ludi tivolskega drevoreda ni več in jo glavno sprehajališče še vedno razkopano. Prijetna pomladna sprememba pa .jc bila la, da se je danes v Zvezdi- vršil prvi le ložu.j i promenadi! i koncert. Izvajala ga je vojaška godba, ki je imela gosto množico hvaležnih poslušalcev, da je bila vvn : Zvezda polna. Dame eo se poslavljale z novimi pomladanskimi toaletami, z novimi uspehi večno zmagovite mode. Iz »Zvezde; se je ulivul lok sprehajalcev na vse strani in ludi v razkopano Šelenburgovo ulico, odkoder so se med akorde godbe mešali trši in manj melodiozni akordi krampov in lopni. Na hodnikih Šclenburgove ulice pa je bila med koncertom gneča, kaj gneča, pravo prerivanje in splošna javna telovadba s kamnu na kamen, s kupa prsti na drugi kup. Obiskovalce je imel dniiet-t (udi Grad, ne. Jamo zaradi pomladi in lepih sprehajališč, temveč tudi zaradi že gnan j a, ki so gu naši jgraščuki danes slavili. Trgovci so imeli danes v Ljubljani poseben praznik iu so ga tudi primerno proslavili. Saiito planincev ui danes držalo doma in se jo njihovega zborovanja udeležilo bore malo članov. Da. čc bi bilo to -zborovanje kje v Staniče v i koči ali v Aljaževem domu... Ostala kronika je bolj pičlu. Uojovlli sinovi Slovenske krajine, zaposleni pri splošnem prenavljanju Ljubljane kol delavci, tu ponoči v Kolodvorski ulici vprizorili malo vojsko s Kranjci . Iz kavarne so sc pretepači preselili na ulico in lani vprizorili velikanski hrup. Najbolj so si bili f laseh I rije bratje iz Prekmurja in pa dva brata M a r u. Povdaril je pomen stanovske zavednosti in izrazil željo, da bi se delo Gremija pod devizo: stanovska zavednost, skupnost in napredek vršilo tudi v bodočnosti. Na koncu je pozval, da naj gre Gremij po dosedanji poti naprej. V imenu mestne občane je izrazil čestitke obč. svetnik g. S ter k. V svojem govoru je dejal, da se občinska uprava zaveda pomenu trgovine za Ljubljano in razume njene težnje. Povdariti pa mora, da naj gleda tudi trgovstvo z razumevanjem na prizadevanja občinske uprave, ki se trudi za gospodarski dvig in blagostanje Ljubljane. Kur se pa liče bremen, je treba vedeti, da se brez sredstev velika dela ne morejo izvršiti. Pozval je vse navzoče trgovce, da se v bodoče še bolj oklenejo Gremija iu uspeh ne bo izostal. Zbornični predsednik g. Ivan J e I a č i n ml. je svojim čuslitkam pridružil tudi par spominov na delo za organizacijo po vojni. Očital je takratni težavni položaj trgovstva, spomnil se je borb proti davkom, akcij glede carinskih in železniških vprašanj. .Močili nasprotniki so trgovstvu takrat zelo škodovali, toda vodniki so ohranili mirno kri in dosegli izboljšanje položaja. Zbornični urad je vedno pomagal iu tudi sedaj je njegovo delo uvaževanja vredno. Danes imamo že lepo število trgovskih organizacij in zato apelira nanje, da sodelujejo s Zbornico, da odpadejo nesoglasja in konkurenčni motivi pri delu za stanovsko skimnosf. V tem praven naj se razvija vse bodoče delo. Naslednji govornik g. dr. Ivan Slokar, predsednik Društva bančnih zavodov, je ugotovil, da v časih, ko se ic Gremij ustanovil, še ui bilo modernih bančnih zavodov, sedaj pa jc postalo denar-stvo močen faktor iu ozko zvezan s trgovino, katero izpopolnjuje iu ,i pomaga v vseh pravcih. Svoja izvajanja je zaključil s željo, da bi bil tudi v bodoče razvoj Gremija uspešen in koristen. G. Jos. ). Kavčič, predsednik Zveze ^remijev, jc povdaril, du smo v 50 letih doživeli veliko iz-prememb, toda energično delo bi bilo neuspešno, če bi prevladoval pesimizem. V organizacijah se je vedno poznalo, kako jih vodijo naprej dobri delavci, dočim velik del članstva samo kritizira in tako ovira še uspešnejše delo. Izjava s. Kavčiča Nato je kot urednik Trgovskega tovariša izjavil. da prizna, da se je vkljub pozornosti zaradi preobloženosti z delom vrinila v slavnostno številko neprimerna beseda, s katero so se čutili nekateri upravičeno prizadete. To je neljuba stvar in po- iz Moravč pri Kamniku. Ampak Prektnnrcev jc bilo mnogo več in tako se je zgodilo, da .sta Moravčami odnesla iz boja krvavi bulici. Prvi, Pavel Kovač, je bil ranjen z nožem nad desnim očesom in nad lovim sencem, drugi, Andrej Kovač, pa v žalil,ju in na hrbtu. Posredoval jc stražnik, ki jc aretiral iu zapisal štiri Prekmurce. oba ranjena Moravčami pa sta odšla v bolnišnico. Tam so ju obvezali in ker njune rane niso bile nevarne, tudi lakoj odpustili. Nn policiji pa med Prekmurci zopet nihčo ni hotel biLi kriv, vendar pa so ua policiji napisali uradniki velik akt in ga poslali nn sodnijo. Ta bo poiskala pravega krivca, če siji bo posrečilo. Prekmurci so bili med tem izpuščeni. V bolnišnico je prišel -lil letni delavec Ivan Petelin, zaposlen pri lesni industriji Franc Žtigar na Milanovem vrhu med Prezidom in Ca broni. Ta je v soboto vozil hlode iz gozda in je pri delu padel pod voz ter dobil težke notranje poškodbe. Maribor, 26. aprila. Vsak po svoje: planine, vinotoči, športna igrišča. V .središču razgovora je bila še vedno hoška tragedija. Sicer pa v znamenju občnih zborov. Včeraj zvečer so ustanavljali pri Orlu tukajšnjo podružnico ljubiteljev ptičarjev. Jadranaši so zborovali v Narodnem domu ter si izvolili v glavnem dosedanji odbor. Danes zjutraj pa se je vršil pri Zamorcu redni občni zbor Kasaškega društva. 48. zborovanje je otvoril predsednik .1. Rosenberg. V kratkem nagovoru je tolmačil težavno stališče, v katerega je zašlo društvo vsled podpor, ki so mii bile zelo skrčene. I/, poročil je bilo posneti, da je imelo društvo v preteklem letu 127.142 Din dohodkov iu 121.397.95 Din izdatkov. Lansko leto je priredilo dva meetinga, na katerih je startalo skupno 130 konj. Nagrad jo izplačalo društvo 83.700 Din. Članarina ostane ista, 100 Din letno. Novih volitev ni bilo, ker voli društvo nov odbor vsako tretjo leto. Na občnem zboru je prišlo tudi do predloga, naj se Kolo jahačev pridruži Kasaškemu društvu, ter da bi društvo dobilo nov naslov: Kolo vozačev iu .jahačev. VELIKA PONEVERBA PRI NEKi MARIBORSKI TOVARNI Potnik poneveril 230.000 dinarjev Blagajniku neke mariborske večje lo-vanrfi se jo zdela sumljiva daljša odsotnost njihovega potnika, ki je v zadnjem času nabiral vplačila za tovarno. Ko ga le ni bilo ua spregled, so zadevo izročili varnostni oblasti, ki je potnika Milana I'., doma iz Belgrada, aretirala iu izročila tukajšnjemu sodišču. Po ugotovitvi gre za dve sto trideset tisoč Din. Policijska kriminalna kronika beleži v noči na nedeljo 8 aretacij, večinoma radi razgrajanja ter 20 prijav. Drugače vse mirno; le na križišču magdalenske in Stritarjeve ulice ie prišlo včeraj popoldne do karambola. Šofer U. .1. je zavozil s svojim avtomobilom v niotociklista P. E. Šofer vali krivdo na moto- Uirija : Gradjanski 2 : 0 (1 : 0) Včerajšnja nedelja bo ostala vsem prijateljem nogometa dolgo v spominu. Doživeli so zmago lli-rije nad Gradjanskim v času, ko lega ni nihče pričakoval. Kajti Ilirija, ki šc vedno nima pravega moštva, ui imela nobenih izgledov proti renoniira-nemu nasprotniku. Toda pri nogometu zmaga dostikrat renome nasprotnika, ker Igralci ne razvijejo zaradi respekta pred nasprotnikom svojemu znanja. To pot jc bilo seveda drugače. Vsi igralci so se zavedali, da jih čaka težka in odgovorila naloga repre/.entirali slovenski nogomet proti nasprotnikom, ki mislijo, dn imajo nogometni šport v zakupu. Marljivi igralci so pn pokazali z zmago, da ne pustijo blatiti slovenskega nogometii po zagrebškem časopisju. Kajti po zadnjem gostovanju Ilirije v Zagrebu v tamkajšnjih listih ui bilo nobene povoljnc kritike, pisale so sc lake stvari, ki so sramotne za miš spori. Včerajšnja nedelja je bila pn odločen in edino pravilen odgovor. Pokazali smo nadutim zagrebškim nogometašem, kaj znamo. Reči moramo, di so naši igralci v vsakem oziru prekašali goste, posebno pa v fair igri, katero smo pogrešali pri gostili. Po Igri ie zmaga Ilirije premalo visoko izražena. Kajti dve tretjini igre je imela Ilirija očitno premoč. Prodiralo se je energično po krilili, le pred golom je bilo še premalo odločnosti. V napadu smo pogrešali povezane igro. Dobra jo bila krilska vrsta, I-i je pametno delila žove napadu, marsikatera žoga pn je ostala zaradi slabega starta napadalcev neizrabljena, Napad jo igral ouilno, vendar še premalo, zlasti leva stran. Par lupili pozicij je ravno nepremišljena in neodločna iera napada pokvarilo. Seveda ne smemo prezreti, da se prav za prav napad v tej sestavi šele vigruvu. Srednji krilec je svoje mesto dobro izpolnil, imel je pa srečo, da ni zakrivil lastnega golit. V 10 meterskeni prostoru dostikrat ui vedel, kam z žogo, in je zaradi te igre ogrožal lastna vrata. Poznalo se mu je pa, da ga je ostra igra izčrpala. Nepremagljiv zid jc pa bila obramba. V kolikor so ostali igralci igrali premalo odločno, v toliko je bila obramba bolj nu mestu. V splošnem je bila Ilirija veliko boljša v vseh točkah, čeprav ln luliko igralci po svojem znanju pokazali še več. Včerajšnja tekma ji bila brez. dvoma dober trening, ki je dvignil tudi nto- i telo moštva. Z voljo se da veliko doseči O moštvu Gradjaimkega bi končno lahko tudi mi zapisali, du ima predpogoju za nogometno igru. Tako renomirano moštvo morit, ako vidi, da je igra izgubljena, drugače igrali. Videti smo pa samo nabijanje po nogah. Težišče moštvu ie obramba, ki jo ludi nalogo kolikor toliko zadovoljivo rešila. Med igro niso gostje razen hitrega prenašanja iirr<-in nekoliko tehničnega znanja ničesar pokazali. Najboljši mož jc še vedno naše gore lis!. MlhePič, !;i jc rešil Grad jamskega s svojim znanjem debacla, kakršnega je Gradjanski v Ljubljani že doživel. Po igri zagrebškega prvaka lahko že danes sodimo, da bomo, ako bodo naši zastopniki v tekmah za državno prvenstvo marljivo igrali, dosegli lepe uspehe. Zagrebški nogomet ui toliko pred nami, da m: bi bili v tekmah napram njim uspešni. Piireditvi je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev. ki so burno odobravali vsak uspeh domačih kakor tudi gostov. Razveseljiv pojav je, da je bilo vko občinstvo z domačim moštvom. Tekmo ni sodil posebno dobro g. Šneller, bil je že dostikrat boljši. Zlasti napram ostri igri gostov ie bil veliko premalo odločen. Svoboda : Grafika 5 : I Kot predigra se je vršila odločilna prvenstvena tekma za prvo mesto Ljubljane. Zmagala je Svoboda, vendar rezultat ue odgovarja potekli igre. Grafika je bila enakovreden nasprotnik, ui pa znala izkoristiti no ene od tolikih prilik. Celo zmaga ciklistn, ki ni baje dal ob pravem času znamenja /. hupo. Ker je motorno kolo precej poškodovano, se bosta zmenila najbrže pred sodiščem. Popoldne se je vršila na Trgu .svobodo tombola naraščaja Rdečega križa, katere sc je. udeležila velika množica občinstva iz mesta in okolice. Prvo tombolo: spalnico in kuhinjsko opremo je zadela Tončka Vučak, učenka, Studenec, Aleksandrova ulica. Drugo tombolo: šivalni stroj je dobila Stana, Babic iz PoŽehovr. Tretjo tombolo: moško kolo je dobila Cveta Pivko, učenka. Četrto tombolo: 60 metrov platna, je dobil Franc Kovačič, mizarski vajenec. Peto tombolo: srebrni servis za šest oseb je dobila delavka Antonija Tur-kova. šesto tombolo: usnje, io dobila Jožica Feierlag, učenka. Grafike ne bi presenetila. Tako je pa nupadoln.A vrsta onemogočila vsak uspeli. Take igre pred co lom, kakršno je pokazala včeraj Grafika, ui pred vedlo še nobeno moštvo. Izgledalo je skoraj, da nočejo streljati na gol. Po tej zmagi je Svoboda prvak Ljubljane. Mariborski šport Maribor, 20. aprilu. Železničar : Rapid 2:1 (2:1) Prijateljska tekma, ki je bila danes odigrana uu Rapidovem igrišču, je končala i zasluženo zmago Železničarjev v razmerju 2:1. Igra je bila vseskozi zelo napeta in ostra. V prvem polčasu je bil Železničar absoluten gospodar ua polju, dočim jc bila igra v drugem polčasu precej izenačena. Oba nasprotnika sla nastopila v isti postavi kakor prejšnjo nedeljo, le pri Rapidu je igral v napadu Heller. Gole so zabili: v 26. ininuti Pezdičck (II metrovka). v 29. minuti Hoistiitter iu v '37. minuti Lsserl. Sodil je odlično g. dr. Planinšek. V predlekmi je Železni čarjeva mladina zasluženo zmagala nad mladino Maribora z 2:0 (1:0). Sodil je dobro g. Vesnauer. Tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi Včeraj zvečer se je v veliki dvorani .Narodnega vloma vršilo tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi. Zanimanje za tekmovanj" je bilo precejšnje. Nastopilo jp 23 atletov in sicer i/. Zagreba, Ljubljane in -Maribora. Organizacija je biln brezhibna. Kol sodniki so fungi-rnli g g. Ko.-, Anton iu t'eh (oba SK Ilirija) in Kataličič (Zagreb). Posamezni rezultati so bili naslednji: f. Banani kategorija: I. Lobnik (Zel.); Casnr (Zel.). II. 1'ernlahka kategorija: I. Gobec (Zel.); 2. Gerščnk (Zel.); 3. Mejnvšck (Žel.). III. Lahka kategorija: I. .Metzncr (Croatia); 2. Abulnr (Ilirija); 3. Kampič (Žel.). IV. Wfiter kategorija: I. Fišer (Žel.); 2. IJo-žitševič (Croatia;) 3. Spunuer (Žel.). V. .Srednja kategorija: I. 1'irrher (Žel.); Zupan (Ilirija); 3. Gorjam- (Ilirija). VI. Poltežtfa kategorija: 1. Stare (Ilirija); 2. Gerščal; (Zel.): a. Knešnurck (Ilirija). Končno stanje je sledeče: SK Železničar, Maribor 32 točk, SK Ilirija, Ljubljana 13 točk. SK Croatia, Zagreb S točk. Kastuer & Ohlcr (Gradec) : SK /eleznitar 7:3. V Gradcu se je včeraj vršila rcvailžna bok — borba med mariborskimi Železničarji in grnškem športnim klubom liasluei' iv Ohlor. Zmagali so GradPnnl v razmerju 7 : 3. Štafet n i tek skozi mesto Maribor Maribor, 26. apr. Danes dopoldne .-<■ jc vršil skozi mariborske ulice propagandni stafelni tek. Na nlartu izpred igrišča iS.sK Maribor so se /.brale -l stafole. Proga je bila dolga približno 1750 metrov in je vodila pn Koroščevi, Maistrovi in Aleksandrovi cesti do Trga svobode s petimi predajami. Rezultati so bili naslednji: 1. SK Hajiid (Gul-maier. Mesarec, llofcr, Miihleisen, .leglič, llarlovič) v času 'I : t«-') — '2. Sokol t : 33 — 3. SK Železničar -I : 3-5 — 4. SSK Maraton I : II. Organizacija je bila brezhibna in je bila v izkušenih rokah g. dr. .letlnuirja. ISSK Maribor in SK Svoboda si- nista udeležila tekmovanja, * Zagreb, 26. aprila, š. Danes so odigrali prvo kolo nogometnega pomladanskega prvenstva v prvem razredu. Igrali so: Vicloria-bparta 6:0 (3:0), Zelczničar-Sokol 6:1 (3:1). Subolica, 26. aprila, ž. Danes popoldne se it vršila finalna tekma za pokal JNS med sarajevskim Saškotn in Saudom. San d je. zmagal z 2:1 (0:0). Nogomet v tujini Diiiiiij. 20. npr. kk. Admira : Wackor 7:2 (1:0), Rapid : \V. A. t:. 4:3 (2:2), lfakoah : Gersthof 2:0 (1:0). Uonait : Liberlas 0:0, Vorvviirts 00 : VVcisse F.lf 3:1 (1:1). Boksar koraka pozno ponoči domov. Tz neke ozke ulice z.usliši klice nu jhuiioi'. Brž skoči tja in upanji debelega velikana, ki neusmiljeno udriha pn nekem malem možičku. Hosar priskoči in pobijc z. enim samim udarcem debeluh,i na tla. Hvali lepu,< zumrmra osvobojeni mali mo/ieek. In tu imate polovico vsoto t; oiem pa daljna polja, nad katerimi se boči sinje nebo. Cim delj časa uživa človek strup, tem bujnejši postajajo prividi in tem strašnejša je razvalina njegovega organizma. Kljub silnim bolečinam, ki jih povzroča uživanje tega strupa, pa ga je vendar človeku, ki se ga je navadil, skoraj nemogoče opustiti. Najnoveiši Sachs* motorji, tlvokolesa, otročki vozički, Aivaliti stroji, nosa niezui deli, pneuinatiku. Ceniki fmnkn. Najnižje cene. ..TRIBUNA." F. B. L,. Ljubljana. Knrlovskn cesta št. 4. ****************************************** ****** Špecerijsko m koionijolno blago, umetno gnojilo, cement Itd. M dobavlja Gospodorsko zvezo v Lfn&lfon! Ali je slišalo mojega moža gotovo?« Ne, saj sem Vam vendar povedal, da bc š"lo jutri gotovo. Ali ga na vsak način danes rabite?' Da, rada bi ga danes nekoliko ozmerjala« * Gledališki ravnatelj: Dragi gospod, prav rad bi sprejel vaše delo. Toda štirje delničarji mojega (gledališča zahtevajo, da sc črta eno dejanje.« Pisatelj: »Torej ga črtajte!« Ravnatelj: »To selil že hotel, toda žalibog hoče \sak izmed njih črtati drugo dejanje.« * \li je gospod doma?« Je. Stopite bliže in izvolite sesti. Tamle jc stol.s »Hvala, en snin stol je zame premalo.« Kako o N 2 S-^ K' hs w rf- M B O •»■ ?E2B _2 ? O' S' < . C oj 5 i ggo1 • osoj? N sje^g. N b c» c N a' fD N :T> < • s ju <£1 ■■ n co LO % _ rs to ~ u S3' _" t3 s^pf?! o • m m w < -- i o P 68 I ? > 5 N a rj ca c a < •-.. C* 53 ® - a n to S S < r: m ^ a I"resC "2" o o. o ? o s: £ £ S' S ^-StM^