SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ullee št.;2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 232.
V Ljubljani, v sredo 10. oktobra 1894.
Letnilt XXII.
Iz ogerske gospodske zbornice.
Iz Budimpešte, 9. okt.
Včeraj se je začela debata o verski odgoji otrok iz mešanih zakonov. Ta predloga je jedina, ki vsaj nekoliko ugaja katolikom. Prvi se je za besedo oglasil knez primas Vaszarj, ki je v generalni debati govoril za predlogo. Dokazoval je, da sedanje stanje ne ugaja praktičnim potrebam, narodnim željam. O verski vzgoji otrok naj odločujejo stariši. On se je prepričal, da je vedno mir v tem oziru v tistih krajih v Nemčiji, kjer stariši odločujejo o verski vzgoji otrok iz mešanih zakonov, vedno prepir je pa ondu, kjer odločujejo zakoni. Posebno je nenaravno, da katoliški oče mora odgojiti dekle v protestantski veri, ako mu je tudi protestantska žena umrla in ou vzame katoličanko. Zato naj se prepusti starišem popolno svobodno odločitev v tem oziru. V tem oziru pravi, da bode predlagal v podrobni debati nekatere premembe.
Baron Pronaj je odločno govoril proti predlog'. On pravi, ua je tudi za svobodno odločitev, pa le tedaj, če se naredi s posebnim zakonom konec agresivnemu postopanju nekaterih cerkev. Protestantu Pronayu ne ugaja, da katoliška cerkev zahteva, da se vsi otroci odgoji v katoliški veri. Grof Anton Zichj se je pa na to izrekel za predlogo in vsprejela se je potem za podlago podrobni debati.
V podrobni debati je predlagal vesprimski škof dr. Karol Hornig. da naj ženin in nevesta se izrečeta vpričo dveh prič pred duhovnikom dotičoe vere, v kateri veri da odgojita otroke, ne pa pred civil nim oblastvom ali notarjem.
Ministra Szilagyi in baron Eotvos sta se izjavila proti temu predlogu iu pozvala vladne so-
mišljenike, da glasujejo proti predlogi v tretjem branju, ko bi se ta predlog vtprejel. Tudi grof Emerik Szechenji ml., ki je glasoval proti predlogama o svobodnem bogoslužju in o jednakoprav-nosti židov, se je izrekel sedaj za vladno stališče in Hornigov predlog se je zavrgel.
Kardinal knez primas Vaszary je predlagal, naj se starišem prepusti, da popolnoma po svoji volji pred dvema pričama se izjavijo, kaj mislijo ukreniti glede verske vzgoje otrok.
Katoliški člani so predlagali nekatere premembe, ki se tičejo brezverstva, katere premembe so potrebne, ko se je zavrgla predloga o svobodnem bogoslužju. Odklonil se je pa kardinalov predlog in tudi vsi drugi predlogi so se odklonili in predloga vsprejela se je z veliko večino v tretjem branju.
Politični pregled.
V Ljubljan i, 10. oktobra.
Delegacijski banket. Pri drugem delega-cijskem banketu je opat Jreuenfels v pogovoru s cesarjem zopet opozoril, da se s tirolskimi deželnimi strelci prehudo ravna pri vajah. Liberalni listi pišejo, da je cesar na to odgovoril: »Saj so vendar vojaki! V pavolo jih vendar zaviti ne moremo!« Po drugih poročilih je pa cesar bil jako prijazen z opatom. S Thurherjem se je cesar pogovarjal o dvoboju in pa o predarlskem deželno-brambenem zakonu. Cesar je izrekel se, da želi, da se zakon sprejme brez vsacih pogojev. Delegat je opomnil, da deželni zbor stavi samo take zahteve, ki so opravičene z verskega, nravnega in naravnega stališča. Cesar mu je baje kratko odgovoril, da take stvari ne spadajo v zakon. Če se
bodo v zakon sprejeli kaki taki pogoji, ne bode potrjen. Posebno pozornost je pa vzbudilo, da je cesar pri tem banketu jako dolgo govoril z grofom Apponyijem.
Mladočehi. V nedeljo sta dva mladočeška poslanca poročala volilcem svojim in se je zopet pokazalo, da mej Mladočehi ni nobene prave jedinosti. V Chroustovcu je dr. Gregr priporočal radikalno opozicijo, napadal Staročehe, kateri delajo oviro, da Mladočehi ničesa ne dosežejo in se laskal radikal-cem ali omladinovcem. Dr. Herold je pa v Caslavu priporočal zmernejšo opozicijo, ker se z radikalne ničesa ne doseže. Priporočal je približanje Staro-Čehom zlasti ob bodočih deželnozborskih volitvah in odločno odbijal vsako bratenje z radikalci. Volilci so obema poslancema izrekli zaupnico. Kakor se kaže, bodo tudi v bodoče Mladočehi hodili vsak svojo pot. Dosegli pač s tako politiko ne bodo ničesa.
Ogersko. Liberalni listi se jako jeze, da je gospodska zbornica zavrgla že dve vladni predlogi. Stvari tako zavijajo, da se s tem velikaši ustavljajo kroni, da glasujejo proti vladnim predlogam. Vlada pa v liberalnih krogih že velika potrtost. Boje se že. da propadejo celo tiste predloge, ki so v zvezi s civilnim zakonom in se s tem prepreči sankcija civilnega zakona. V najčrnejših barvah slikajo bodočnost Ogerske, prav kakor bi na Ogerskem ne bilo razun Wekerla moža, ki bi bil zmožen za vladanje. Celo dualizem je v nevarnosti. Da bi mažarski narod nahujskali proti magnatom, pišejo liberalni listi, da na ogersko gospodsko zbornico pritiska cislitvanski vpliv in se sklicujejo na to, da je dr. Ebenhoch poslal častitko grofu Zichyju v imenu gorenjeavstrijskega ljudskega društva povodom odklonjeDja predloge v svobodnem bogoslužju.
LISTEK
Sub rosa.
(Piše Nikolaj Kiribejevič).
VI. Prijateljevi zapiski.
Umrl si, dragi prijatelj! Ne! Le telo ti počiva v hladnem grobu, a tvoj duh me živo objema kakor tedaj, ko si mi navdušeno slikal svojo iskreno ljubezen do človeštva, ko si očitni temu s sveto jezo njega nizke misli. Žal! Dana ni ti bila moč, vresničiti svoje vzvišene nazore, le malokomu so bile znane tvoje vrle misli! Nehvaležen bi ti bil, ko bi vničila rja časa tvoj spomin! Ali se mi nisi vedno zdel jasna
zvezda, bliščeča izmej temnih oblakov? *
Iz zapiskov mojega prijatelja. Čital sem: Sredi prijazne doline je stalo mesto. V okolici se je razprostiralo rodovitno polje, a pobočje gorS, je bilo pokrito z bujnimi trtami in nekaj višje s košatimi gozdovi. L udje so živeli v največji sreči in blaginji. In kako bi ne? Vsega so imeli dovolj in nikdo jim ni kalil sladkega miru. Njih mirnost in gostoljubnost je bila znana povsod. In mesto? Lahko si mislimo, kakšno je bilo, ako vemo, da je bilo nad tisoč let središče bogastva in umetnosti. Ta krasna in skoro potratna okrašena poslopja, te prostrane in snažne ulice, v kom ni vse to obudilo občudovanja in strme-nja? A čujtel Pridrle so sovražne čete v dolino.

Bojišče je postal bajni kraj ... Ako si bil pol leta kesneje prišel semkaj, videl si, kaj se to pravi. Vse, oj, vse je bilo izpremenjeno, vse pusto in prazno, prava puščava! Kup kamenja je priča, kje je stalo nekdaj tako krasno in bogato mesto. In ljudje? Niti senca niso bili od prejšnjih! Vsaka stopinja, vsak gib je izražal neko divjost. Težko si čakal, da si prišel iz doline. Ali je bilo prej tako ? In ko si dospel na sleme gore, ali ti ni nehote segel pogled še jedenkrat nazaj v dolino ? In kake misli ti je porodil ta pogled ? Kar je v stoletjih s trudom in največjim naporom ustvaril človeški um , to je v trenotku popolnoma uničila divja strast. In ni ti pri tej misli skrčil srca obup?---
* * *
Poznal sem jo dobro. Saj je bila moja vrstnica. Kolikokrat sem sem se igral ž njo v zlati mladosti! Nje skrbna mati ji je vedela ohraniti poleg telesne krasote tudi dušno. Nje duša je bila bela kakor padajoči sneg. Pa kaj, ko je .človeku prikrit konec mnogega nedovršenega dejanja! Nje krasota je očarala višjega častnika. Zahajal je k nji jako pogosto. Ker se je vedel tako prijazno in ljubeznjivo, ker je prinašal vedno toliko darov, slutila ni mati nič zlega. »Opravila nimam dosti; v krčmi neprenehoma sedeti, to se mi je priskutilo vže izdavna. Denar obračam rajši v dobrodelne namene !" tako se je košatil obema. A kar je ua temnem dnu skrito, priplava skoro na površje! Redkeje in redkeje je prihajal častnik in
na zadnje izostal popolnoma. Deklica je bledela od do dne bolj, vest ji ni dala miru, greh jo je pekel ljuto . . . Odkrila je materi svoje srce . . . Kdo more popisati njiju bedo in sramoto?
* * *
Danes zvečer je drlo vse vprek v cerkev: višja gospoda, meščani, delavci itd. Pripovedovalo se je, da bode propovedoval tuj, imeniten propovednik. Šel sem ga tudi jaz poslušat iu ne kesam se. Kako mi je vzdrhtelo veselo srce, ko je govoril zoper vojsko: „Jaz sem Gospod, tvoj Bog!" tako je govoril naš Stvarnik sam mej bliskom in gromom. On nas je ustvaril, Njegovo je naše življenje, Njegovi smo mi. In ali ga ne bi zametali, zaničevali, ko bi stavili sami prostovoljno svoje življenje v nevarnost, ko bi prijeli sami za bridki meč in š|i nad svojega bližnjega, svojega brata? „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe; dobro delaj njim, kateri te sovražijo!" Z jeklenim črtalom zarišimo si te besede v srce, kažimo,
da je On naš oče, da smo razborni ljudje! * *
*
Cital sem: Velika nesreča je zadela našo državo. Osramočeni smo, naša vojska je pobita. Pred leti se je vnel malenkosten prepir mej vojaki na meji obeh držav. Iu uaš zlobni sosed je zahteval zadoščenja, pravice. »Ako nočete, odloči naj vojska!" tako se je glasilo, a krivica je bila na oni strani, kar trdi ves svet. Skoro se je začela vojska. Navdušeno so šla naša vrla krdela kranit meje svoje domovine. Nihče
Francoski finančni minister Poincar^ je v Commercyju te dni imel govor, v katerem je pojasnjeval vladno politiko sploh. Rekel je, da vladna davčna politika hoče razbremeniti revne, in bogatine bolj obremeniti. Posebno se bode to skušalo pri indirektuih davkih. Namen pa njen ni kako pravičneje razdeljenje lastnine. Vlada bode vedno zagovarjala zasebno lastnino, kajti prepričana je, da pride v nevarnost svoboda, domovina in civilizacija, r.ko ljudje zgube sedanje pojme o zasebni lastnini. S tem govorom je minister, rekli bi, napovedal borbo socijalistom.
Zdravje ruskega carja je slabo, to se ne da nič tajiti, naj se tudi stvar še tako prikriva. Poslednja poročila govore, da se bode car podvrgel nekej jako nevarni operaciji, ker zdravniki so obupali ga drugače ozdraviti. Druga poročila pa zopet trdijo, da stauje carjevo še ni povsem obupno. V Peterburgu pa že mislijo na regentstvo, kajti car se dolgo ne bode mogel pečati z državnimi zadevami, ako tudi ozdravi. Delajo se priprave, da se car preseli na zimo na jug. Kakor se kaže, je to še jedino upanje, katerega goje zdravniki, kateri pa menda še sedaj niso popolnoma jedini, kakšna da je carjeva bolezen. Vsaj po časopisih se širijo različne novice. Nevarno je vsekako, ker v Peterburg kličejo najslavnejše zdravnike.
Muske vojne sile na zapadu. Kavkaška divizija se je v Bobrinsku zjedinila z neko drugo divizijo v novi voj. Ta voj pojde v varšavski vojaški okoliš in poveljnik mu bode generalni lajtnant Gurčin. Po prihodu tega voja bode v zapadni Rusiji 21 vojev s 708 pešbatalijoni, 527 eskadroni konjiče, 702 topniškimi baterijama z 2340 topovi. Poleg tega je v evropski Rusiji še izven vojev 60 batalijonov strelcev, 209 batalijonov rezervistov, 29 trdnjavskih bataljonov, 19 eskadronov konjiče, 73 baterij, 46 topničarskih batalijonov, 27 ženijcev in še nekaj drugih čet. Kakor se vidi, ima Rusija večino svojih vojnih sil zbranih na zapadu, kar kaže, da Rusi nikakor nimajo trdnega zaupanja v trajen mir.__
Razgled po slovanskem svetu.
Mažarizacija imen hrvatskih mest in vasij.
Iz Zagreba, 5. okt.
Ogersko trgovinsko ministerstvo je izdalo šema-tizem vseh izvoznih tvrdk na Ogerskem in Hrvatskem. Ta šematizem je napisan v francoskem jeziku, ali Mažari so upotrebili tudi to priliko, da pokažejo pred zunanjim svetom, vsaj le zanj je izdana omenjena knjiga, kako je ogerska država v narodnostnem pogledu edinstvena. V tem propisu tvrdk se rabijo namreč le mažarska imena, pri hrvatskih je le pri nekaterih dodano pravo hrvatsko ime v oklepu. To ravnanje ogerskega trgovinskega ministerstva pa je popolnoma nepostavno in vrh tega za hrvatsko trgovino jako škodljivo, kjer zavoljo pokvarjenih narodnih imen dotičnih krajev in tvrdk lahko nasta
ni dvomil, da ne bi bili mi pobiti, kajti za polovico
je bil sovražnik močnejši. Torej taka pravica!
* *
„Tvoji nazori o vojski so ničevi! Jedna država bi morda opustila vojaštvo, kaj bi rekle k temu druge? Sicer pa ni vojska tako huda stvar, kakor misliš ti. Bojniki imajo le nato paziti, da pride sovražnik ob moč, bojevati se. Tako, dragec I dejal mi je ponosno in prepričevalno nekdo. Haha! Strup v zlati posodi. Kaj treba ovinkov, glejmo le na posledice. Sev^, seve, vzeti moramo sovražniku moč, bojevati se. Pa s čim mu jo vzamemo prej nego s smrtjo? Sredstva in pomočki v vojski pač niso taki, da bi le neznatno ranili človeka. Iz večine so taki, da ga ali umore ali mu pa vzemo sposobnost za vsako delo. Zadnje bi pa bilo s tvojega stališča še slabše od prvega, kajti tak človek je Ie v nadlego sebi in drugim. Sicer pa govorim jaz za vse človeštvo, ne le za jedno državico!
* * *
Kadar srečam vojaka, vstrepeta mi vse telo. Kako me bega svetli meč ob njega boku! »Glej, ti ljubiš vse Človeštvo brez izjeme, a pred seboj vidiš človeka, pripravljenega vsak čas dviguiti ostro orožje zoper tvojo ljubezen, zoper človeštvo!" take misli mi polnijo tedaj glavo.
* *
*
Umrl je mož in ostala je sama žena s kopico otrok. Preživiti jih je morala z delom svojih rok. To so
nejo velike zmešnjave. Po ugovoru ogersko ministerstvo ni ovlaščeno spreminjati hrvatskih imen v mažarska, kajti Hrvatska je politično popolno samo-stalna. Zaradi tega se je obrnila zagrebška trgovska in obrtna komora na dotično ministerstvo s pred-stavko, v katerej dokazuje, kakšne zmešnjave se morajo dogajati pri naročbah radi te samovoljne spremembe hrvatskih imen v mažarska. Ob enem se pa tudi minister opozoruje na postave, po katerih se mora tudi pri zajedniških poslih rabiti le hrvatski jezik, tedaj tudi edino postavna hrvatska imena mest in vasij na Hrvatskem. Ravno tako predstavko bode gotovo tudi senjska komora poslala na ministerstvo v Budimpešto, morda tudi oseška, kar pa ni prav verjetno, ker v njej imajo večino židje in Nemci. Tukaj se je pokazalo, kako krivo so sodili Hrvati pod vlado Mažuranicevo, ko so dozvolili, da so na zemljišču hrvatskem Mažari okrstili vse železniške postaje tudi v mažarskem jeziku, kar je po postavi o porabi hrvatskega jezika čisto nepostavno. Ko bi se bili Hrvati takrat uprli tako odločno, kakor so to stoiili leta 1880 proti Davidovim grbom, gotovo dandanes Mažari ne bi tako drzovito posegali v hrvatske pravice. In to se je takrat dalo izvesti. Pisatelju teh vrstic je dobro znano, kako so se hotele vsprotiviti občine ma-žarskim napisom po celej Hrvatski, ali vlada Mažu-raničeva se je zagrozila vsim občinskim načelnikom s kaznijo, ko bi se kaj takega hotelo izvesti. Na ta način so si Hrvati deloma sami krivi, da se dandanes v tej zadevi težko branijo nasilstva mažar-skega. S početka se je bilo treba odločno upreti, sedaj pa je borba že skoraj brezvspešna, ker domača vlada ni več tako narodua, kakor je bila Mažura-niceva, ter se sedaj od te strani mažarizaciji vrata odpirajo.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina
dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu.
(Konec.)
Krško: Zadržane osebno prisotne biti, strinjamo se v duhu z Vami ter Vam zakličemo srčni Na zdar!
Odbor ženske podružnice v Krškem.
Litija: Sveta naša apostola čuvajta svetinje predrazega naroda. Slava skpščinarjem!
Za občino Litijo: Jos. Damjen, župan.
Litija: V neustrašenem bojevanju za svetinje predrazega naroda blišči nam svetlejša bodočnost. Živeli skupščinarji! Slava stolici dolenjski!
Ivan Gregorčič, Mahorčič.
Litija: V blagor naroda zbranim skupšči-narjem: Slava, živeli njih voditelji!
Josipina, Kristina in Marija Koblar.
Litija: Srčni na zdar in slava!
Koprivnikar.
bili grenki dnevi! A nesreča ni še izpraznila svoje čaše! Najstarejši sin, nje jedina podpora in pomoč, moral je k vojakom. S kako težkim srcem je zapustil svojo drago mater samo pri negodnih otroc.h! A sila lomi kola! Ker je bila baš vojska, niso po-mogle prošnje nič. Ko bi ne bilo usmiljenih ljudij,
kdo ve, kako bi se godilo nji in nje otrokom? » *
*
Ravnokar je odšel kmet, kateremu sem dal miloščine. »Oh, usmilite se me, mladi gospod, usmilite se moje žene in otrok! S trepetajočim srcem me čakajo. Kako jih muči glad v mrzli, podstrešni čum-natil Cujte, kako se je to zgodilo. Imel sem veliko posestvo v gorah. Vsega je bilo dosti, bil sem prav trden kmet. Ne vem, kako je prišlo, plačal nisem zadnja tri leta davka. Kar pribitita nekega dne dva briča v gore iu ž njima še dva druga moža z zakrivljenima uosoma. »Vojska se je začela in denarja je treba. Le hitro plačajt^s zaostali davek, sicer plačata ta gospoda I" Zahtevana vsota je bila dokaj velika. In kje naj bi bil dobil v taki naglici denar. Vse je tožilo o slabi letini in slabih časih. Na posestvo je posodil le malokdo, kajti vse se je balo, da pridre vojska v te kraje. Izgovarjal sem se in prosil potrpljenja. A zamau! Briča sta bila trda kakor skala. »Pri nas se ue čaka, plačati se mora vse takoj!" tako sta me zavrnila. Nato sta rekla možema: »Pla-čajta davek in posestvo je vaše!" Naglo sta odštela denar, ki ni znašal niti tretjine vrednosti posestva.
Ljubljana: Obžalujoč nemogočnost svoj« osebne udeležbe pozdravljam prisrčno, želeč daljnega vednega napredka: *
Natalija Trudenova, predsednica tržaške ženske podružnice.
Spodnji Logatec: Družba,sv. Cirila in Metoda naj se še bolj okrepi in razširi, da jej bo mogoče vsestransko delovati v korist iti napredek našega naroda. To želi in kliče v imenu „ Zaveze slovenskih učiteljskih društev":
Ribnikar, predsednik.
Spodnji Logatec: Vsem zbranim mladino-Ijubom kliče: Bog obudi še mnogo jednakih dru-štvenikov.	Ženska logaška podružnica.
Spodnji Logatec: Rodite srčni branitelji slovenske mladine. Svet naj zna, da Slovenec še živi! Vsem zborovalcem najsrčnejši pozdrav.
Moška logaška podružnica.
Mokronog : Budi, vnemaj družba zlata, — Sreče ti odpiraš vrata! — V tebi narod reši se — V tebi vlada sloga zlata! — Vsak se čuti v tebi brata! — slogo le se zmaga vse!
Bralno društvo mokronoško.
Mokronog: Castitim udeležencem velike skupščine kliče srčni živeli
Podružnica mokronoška.
Ptuj: VHajdini zbrani gostje na Šlamberger-jevi primiciji naudušeno pozdravljajo slavno skupščino naše slavne družbe, kličoč jej: Tako naprej!
Vodušek.
Skofja Loka: V Stari Loki zbrana dekanijska duhovščina nazdravlja
Kožuh, dekan. Tomažič, župnik.
Trst: Bodi nam Vaša družba pot k jedinstvu!
Ljubljančanje v Trstu.
Tolmin: Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu pozdravlja srčno slavno skupščino ter kliče njenemu požrtvovalnemu odboru trikratni: Živio, slava!	Odbor.
Tolmin: Zbranim skupščinarjem slava!
Tolminska moška podružnica.
Toplice-Zagorje: V duhu z Vami Vas naj-iskrenejše pozdravljamo, želeč, da bi res prenehalo vsako strankarstvo. Naj bi vsi Slovenci složno in požrtvovalno delovali na to, da se utrdi prevažna družba, posvečena vzgoji naše mladine. Bog in narod!	Zagorska podružnica.
Vipava: Učiteljsko društvo postojinskega okraja, zbrano v Vipavi, kliče zbranim udeležencem in častitemu predsedstvu: trikratni slava!
Višnja Gora: Bog živi, Bog krepi preko-ristno društvo in Bog vcepi pravo hvaležnost narodu do družbe, ki nam rešuje našo deco.
Mestno županstvo Višnja Gora.
Vrhnika: Zbrane skupščinarje pozdravljati vrhniški podružnici Bog in narod!
Lenarčič.
Hitro je minul čas in treba je bilo odriniti na Grm. Tu nas je prijazno vsprejel ravnatelj
V malo dneh sta nas pregnala. Niso pomogle prošnje ne jok žene in nedolžnih otrok. Kakor sem izvedel, bila sta kruta moža Žida . ..
* *
*
Po dolgem odmoru sem odprl zopet knjigo grške zgodovine. Čitam : »Sparta se je vspela na visoko stopinjo omike. Noč in dan se je urilo staro in mlado za boj!" Haha ! To vam je visoka stopinja omike. Kaj je bila Sparta? Mesarsko učilišče, kjer so se učili moriti ljudi. Kaj je nižjega od moritve? Tako počno le divje zveri, ne pa omikani človek. Omika, kje si? Dalje: »V tem se kaže njih velika ljubezen do svobode in domovine!" So-li bili res svobodni?
Bili so sužnji aajnižje strasti!
* *
*
Slavni možje so biii Aleksander Veliki, Hani-bal in drugi vojskovodje. Pridobili so si neveuljivih zaslug za človeštvo in njega omiko. Ne! To so bili njega sovražniki! Kar je v stoletjih ustvaril z velikim trudom in naporom človeški um, to so uničili oui! Neznatne so bile koristi izvirajoče iz njih mo-rilne strasti. Kaj vsi zagovori? Ozrimo se na njih čine in posledice teh !
* *
*
Gorje! Cesar se bo|i človek najbolje, doleti ga najprej ! Na vojsko moram ! Svet je doiiua solza in gorja. Kdo je srečen? Luč vzorov krepi me!
kmetijske Sole, Viktor Dolenc, ter nam razlagajo vse skazoval.
Po Sesti uri zvečer vrnili so se skupščinarji na sicer prostoren, a za ta dan premajhen Bru-narjov vrt, kjer je bil koncert. Novomeška godba in »Dolenjsko pevsko društvo« s svojimi moškimi in mešanimi zbori reSila sta svojo zadača v polni meri.
Po izborno vspelim koncertu treba je bilo pravočasno oditi na kolodvor, kamor so nas spremili prijazni Novomeščani. Tu smo se ločili stiskajo roke v nadi, da se čez leto dni zdravi snidemo ter ohranimo današnjo ponovljeno naudu-šenost v dosego blagega družbinega namena: Slovenskim otrokom slovensko šolo!
Gledališče.
Gr ani čar j i
Diflicile est non aoribere saturam.
V Slovencih govori se mnogo o napredku. Napredek bodi v socijalnem, v političnem, v društvenem, bodi v umetnostnem oziru. Kedor pa je bil tako nesrečen, da je poselil včeranjo predstavo v deželnem gledišču, težko da bi bil posebno navdušen ca takov napredek. Oni krogi, ki določajo, kake igre velja igrati, odgovorni so na tem, da dobiva občinstvo dobrih iger;, oni so odgovorni tudi na tem, kako se more sploh dramatiška umetnost na tak način razvijati. Naše gledališče pomenja o e I o našo dramatiko, tu ne velja slabih in zastarelih igric poskušati, te bodo mordi vendarle s svojimi narodnimi nišami, btreli in romantiko prodrle. Morda ima igra „Grauičarji" neznaten lokalen pomen, vrednosti v literarnem ali estetiškem oziru popolnem nobene nima.
Težko je kritiko pisati o slovenskih razmerah v obče; težko če treba neugodno pisati. Ne moremo se spuščati v vse podrobnosti; povemo naj pred vsem, da je temu neznatnemu duševnemu delcu napis .igrokaz" jako visoko botneč. Drama, ki se vrši je nekaka .Schicksalstragodie", polna čudnih, malo verjetnih, često pretiranih in trivijalnih prizorov. Na Andreja Miljeviča usipa se vsa nesreča, zakaj? vsled intrig Savo Cujiča. Ne bodemo trdili, da kaj takega v življenju ue najdemo, gotovo 1 ali to ni snov drami, vsaj v taki obliki ne. Pravih motivov ni, in kjer so, so čudno uporabljeni. Snov sama bila bi morda za kako povest dobra, a v igro ne sodi.
Deklamacije je mnogo v igri. V prvem delu je skoro samo predavanje. Mi sicer ne poznamo grauiških žena iu nj hove ljubezni, a Slovenke ne ljubijo deklamacije, ne razodevajo svojih čutil v visokih besedah, najmauj pa ljudstvo. To je karak-teristikon našim ljudem, da je pjihova ljubezen tiha, a v tem močna in sveta Takisto je cel in-trigant deklamacija, ker cel njegov značaj in dejanja ne odgovarjajo uzrokom, vsled katerih izvaja svoja dejanja. Ali so lopovi, in bodi si, da jih vedi strast in sovraštvo, taki ? Monolog je zadnje sredstvo, katerega sme dramatik uporabiti ; rabi naj se, kedar velja zapreti zev v psihološkem razvitku — a kaj razmotriva Savo Cujič?
Pisec skušal je vtakniti mej tragične smešne prizore. A kako se mu je to posrečilo ? Smešni prizori v tem oziru so dobri v drami, a ne smejo osmešiti prvega, resnega nastopa; v tej igri pa se često b6l in žalost z opazkami travestuje, kakor sentimentalna ljubezen kacega petošolca. Kako neprijetno dirne poslušalca konec igre! Vse je malo oddahnilo se, resen prizor odpuščenja in kesanja je vsakomur pred očmi — a glejte, Karolina Lieb-herzova pa pravi: vsak je svoje dobil — hudodelec pa Bverdruss". Da, ne le to, obsodi se ga ce!6 vsled umora na šest let. Kaka trivijalnost tiči render v tem I
Pisatelj hotel je mnogo vplivati na poslušalce z ono vrsto prizorov, katerim pravi Nemec Riihr-scenen, kedor ve, kako mučno je gledati take pri-fcore po cele četrt ure in to še po večkrat, z rednim ponavljanjem jednega ter istega obsoditi, mora to tehniko. Uporabljeni so vsi mogoči efekti, (dasi je gradacija nad mero prikipela), od služkinje pa do deteta, da se konečno doseže veseli »živio" 1 Sicer pa moramo vprašati, ker ne razumemo prave zveze, kako to, da prosijo Križič in kupci za p r i -prostega graničarja Andreja.
Semkaj spadajo tudi prizori r ječi. Tista obup-nost, katero kaže soproga Andrejeva v sredi nastopa, ko pripoveduje na vso moč doktrinarno vsemu žen-
stvu svojo nesrečo, pa je naravnost neprikladua. Glasi se kakor kaka neumestna jeretnijada brez moti-vanja.
Situvacija pri umoru je nenaravna, ta slučaj slab, vtis močno neprijeten. Tudi spomina precej na znane BRiiuberromani«. Norec, ta stara gledališka figura, pa je jako čuden norec; ta tip je jako neresničen, in morda celo neumesten, vzlasti, če ga predstavlja g. Anič.
Kupleti so plitvi, nam povečem nerazumni, tu in tam direktno lascivni, in nemškujoči, kar v taki meri nad potrebo moti. Vloga hišine je sicer dobra, a trpi vsled te napake.
Najbolje in sploh vse, kar reši nekoliko igro je krčmar G r g a. To je jedina povsem dobra in hvaležna vloga. V t^m je menda tudi vkupljenje vseh efektov ; Grga slikan je dovršeno.
Kakor je razvideti ponesrečena je cela igra. Ro-manticizem , čudežne dogodbe in take reči ne pri-jajo našemu času. Morda napravi igra v hrvaščini bolji vtis, ko pride moč dijalektov v poštev, lokali-zem itd. — a za nas ni, da si se je močno hrva-tilo, to pot razun g. Anida tudi še g. Freudenreich. Sicer je prvi zopet pridno deklamoval, no, ali njegov nastop je bil dosti bolji nego doslej; vsaj efekto-van ni bil tako. Malo menj okornosti bi bilo želeti v kretauju, takisto ne čudnih zarez mej posameznimi zlogi.
G. Freudenreich igral je dovršeno v vsakem oziru, oživil je svojo vlogo do resničnosti. G. Ine-mann pokazal se je zopet, kako izvanreden lep talent dramatiški da ima; a zdi se nam, da ta vloga ni bila popolnoma zanj. Njegovo kretanje je dovršeno, pravilno, nepretiravano, čisto izgovarjanje veseli nas poslušati, in modulacija glasu njegovega je čudovita. Prav dobro igral je tudi g. Danilo, izvzemši malenkostno navdušenje proti koncu. G. Perdan, g. Verovšek, g. Orehek in g. Podgrajski igrali so dobro ; a prvega gospoda maska vidi se nam pretirana. Grajati pa nam je g. Lovšina, ki je narodno nastopil, pa še bolj narodno kretal se. Pravi mojstri v maskah in nastopu, ki so ce!6 g. Lovšina prekosili, so trije poslanci meščanstva.
Gospica Slavčeva igrala je po navadi prav imenitno, takisto ob6 gospici Nigrinovi in gosp. Pola-kova. Tudi g. Andločeva je pri svoji prazni vlogi izvršila prav dobro svoj nastop. Z veseljem tudi kon-statujemo, da so bili to pot ljudski nastopi prav debri. Petje bilo je lepo ubrano, in je napravilo prav ugoden vtis ua poslušalca.
Se nekaj malenkosti! Kedar bo imel medved boljšo ma-ko, bodi na odru; a v taki naj raje ostane v kletki — G. Jupitru Pluviu pa bedi povedano, da je pri nas taka navada, da se prvo zabliskne, potem še le zagrmi. Sicer je pa bliskanje slabo posnemano; prežolta luč in prepočasna. Isto velja tudi, da treba paziti, kedaj se luč ugasi. Sine či zatemnil je oder vedno ali prepozno ali prezgodaj. — Odmori mej posameznimi prizori bili so časih predolgi, vzlasti, kadar je sledilo petje. — Uniforme pa ne veljajo, bile so slabe in nepriležne; vojaški nastopi prav „civilni". To so sicer malenkosti, a paziti treba nanje.
V splošnem pa moramo reči, da se je igralno osebje potrudilo, pri mnogih zapazili smo lep napredek; priznavamo, da so skušali rešiti, kar se je dalo. Nadejamo se, da jim tega ne bode več treba.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. oktobra.
(Otroški vrtec pri Uršulinkah v Škofji Loki.) C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je dovolil č. predsedništvu uršulinskega samostana v Škofji Loki, da v zvezi z vnanjo dekliško šolo vstanovi otroški vrtec,
(Ia Dobrepolj) 7. t. m. popoludne je zborovala kmetijska podružuica za velikolaški sodnijski okraj v tukajšnjem šolskem poslopju. Udeležba je bila pičla. Navzoč je bil tudi tajnik g. Pire. Sklenilo se je takoj kupiti primeren svet za drevesnico in izposlovati potrebno podporo. Doslej si je napravila podružnica travniško brano in čistilnico za semenska žita, kar je vsem udom na razpolaganje. Predsednik je posestnik Jos. Stih. — Na našej šoli se je odprl že II. kimovca IV. razred, 4. učitelja pa še doslej ni, kakor da bi ga ne bilo treba. Vsakdanjo šolo obiskujočih otrok je 500 in nekaj jih zaradi oddaljenosti ne dohaja v šolo (50). Pri nas gre vsaka reč počasi 1 — Promet na tukajšnjem kolodvoru se
je zelo pomnožil. Odpošilja se zlasti les in oglje. — Letos se je sezidalo v fari 8 novih hiš in še nekaj drugih stavb. Ali so to znamenja boljših časov ? — Navzlic hudi toči se je pridelalo dosti krme, drugi pridelki so slabši in zlasti sadja ni prav nič. — Zdravstvene razmere so letos jako ugodne.
(Izpiti) zdravnikov in živinozdravnikov za stalno nameščenje v javni zdravstveni službi pri političnih oblastvih bodo v drugi polovici meseca novembra pri c. kr. namestništvu v Gradcu. Prošnje do 25ega oktobra.
(Zbolel) je, kakor se poroča iz Brna, znani politik grof Egbert B e 1 c r e d i. Zadela ga je kap, da sta mu odpovedala jezik in desna stran života.
(Iz Št. Jnrija pri Šmariju.) Prva žetev obnesla se je pri nas precej dobro. Naželo se je dosti, tudi zrno ni Blabo, samo v denar ni moč žita spraviti. Pšenica nima skoro nobene cene, belo proso, katerega pri nas in okrog Šmarija obilo sejejo, pa tudi ne gre v denar. Druga žetev ne obeta kaj prida. Koruzo je spomladi epodjedel črv in bramor, pozneje so jo še razjedli neke vrste malih črvičkov v steblih in jo je mnogo popadalo po tleh, da ni mogla popolno dozoreti. Ajdo je po nekaterih njivah slana prievrknila, sedaj jo pa zaliva dež v preobilni meri. Sena in otave smo pridelali še precej dosti, samo škoda, da je naša mrva tako umazana vsled vednih povodenj. Da bi tem vedno ponavljajočim se povodnjim v okom prišli, poslalo je naše županstvo prošnjo na slavni deželni zbor, da isti pošlje deželnega inženerja, ki bi pregledal naš potok in poplavljeno ozemlje. Mi našega gospoda poslanca kakor tudi vse druge naše p. n. gg. deželne poslance prosimo, da uslišijo našo prošnjo, da se potem na podlagi operata deželnega inženerja prične regulacija našega potoka. Naš slavni cestni odbor se je lotil tudi tolikanj zaželene poprave okrajne ceste vodeče iz Grosupelj proti Turjaku. V kratkem se prične staviti zelo potrebna škarpa ob cesti pred St. Jursko cerkvijo. Upamo, da to ne bo zadnje delo tega odbora, ampak da temu sledijo še druge potrebne cestne poprave pri nas. V začetku jeseni dodelali smo pri nas tudi novo zvonikovo streho pri naši župni cerkvi. Ker je posebno častno za naše župljane je to, da so ves les za streho in oder dali sami prostovoljno, zložili pa tudi denar za napravo strehe, ne da bi jih k temu priganjala kaka višja oblast. Prav v tem jih lahko stavimo drugim mnogo premožnišim župnijam v lep izgled in posnemanje. Načrt za streho napravil je naš domač župnik, delo pa prav povoljno izgotovil Matevž Stibernik 8 Police.
(Predvčerajšnji mesečni semenj) je bil srednje dobro obiskan, kupčija pa manj živahna od prejšnjega. Cene goveji živini so bile razmeroma visoke. Prignalo se je je sicer obilo in nekaj precej lepo rejene, zlasti volov kakor tudi konj, a tuji kupci so le malo pokupili, tako tudi mesarji, in vse je kazalo, da se je letos seno dobro obneslo.
(Zadnji cerkveni shod na Križni Gori pri Rakeku), kakor se nam poroča, bo letos na nedeljo cerkvenega posvečevanja dne 21. oktobra.
(Agitacija proti družbi sv. Cirila in Metoda.) Z ozirom na notico objavljeno v »Edinosti", da nekdo, ki ga prišteva „Slovenčeva" stranka svojim pristašem, hujska proti družbi sv. Cirila in Metoda z lažmi, izjavljamo, da odločno obsojamo tako poče-njanje; glede družbe sv. Cirila in Metoda pa se sklicujemo na članek objavljen v „Slovencu" dan pred letošnjim občnim zborom družbe sv. Cirila in Metoda. Kar smo takrat zapisali, to je tudi Še sedaj naša misel, za postopanje posameznikov pa seveda ne moremo biti odgovorni.
(Nabtir 1895. leta.) Mestni magistrat objavlja ravnokar razglas, tič6č se mladeničev — domačih kakor vnanjih — ki so rojeni v letih 1872, 1873 in 1874 (t. j. stoječi v vojaški dobi), ter jih poživlja, da se imajo tekom meseca novembra letos zglasiti v ekspeditu mestnega magistrata ljubljanskega v zapisanje, osobno ali po stariših, varuhih in pooblaščencih.
• (Goriške novice.) Podravnateljem na sv. Gori je imenovan preč. gosp. Andrej Leban, vikar v Gr-garju. — V Lokavcu je umrl za opeklinami dveletni otrok. — Župnijski izpit polagajo v Gorici trije čč. gospodje: Ignacij Valentinčič, župnijski upravitelj na Šentviški gori; Jakob Rejec, provizor v če-povanu, in Edvard Suppanzig, kapelan v Farri.
(Slovo) Iz Rodika v Istri 5. okt.: Dn6 3. t. m. zapustil nas je čast. gosp. župnik Josip Zupan ter se preselil na Brezovico. Deloval je pri nas devet
let neumorno in hvalevredno v vsakem oziru. Mnogo je popravil pri cerkvi, vredil cerkveno imetje, skrbel je za lepo službo božjo, dvakrat obbajal sr. misijon. Ni čuda, da si je s takim delovanjem pridobil srca svojih farauov. To se je pokazalo vzlasti ginljivo oni dan, ko se je poslavljal od nas. Milo so peli lepo ubrani zvonovi, mej njih donenje pa se je družil glasen jok župljanov, ki so se poslavljali od svojega dub. pastirja. Srečno njegovo delovanje in blagi slov-ljeno tudi na novem mestu v Brezovici. Nam oslane blagi gospod v nepozabnem spominu 1
(V I. letnik ljublj. semenišča) so vsprejeti ti-le gospodje: Ažman Andrej iz Krope, Bavec Josip iz Ljubljane, Berlan Anton iz Št. Vida pri Zatičini, Če-bašek Jakob iz Trboj, Čemažar Franc iz Ljubljane, čemažar Jakob iz Železnikov, Franke Franc iz St. Petra pri Bud., Hartman Jože s Suhe pri Škofji Loki, Jan Jakob iz Gorij, Jane Janez iz Novega Mesta, Jereb Ludvik (eksternist) iz Ljubljane, Jesenovec Matevž iz Škofje Loke, Kn lic Janez iz Trboj, Koželj Franc iz Mengša, Kržišnik Jožef s Trate, Lavrič Andrej iz Loža, Lavrič Jožef iz Blagovice, Lovretič Jakob iz Starega Trga pri Poljanah, Peče Emil iz Metliko, Papež Jurij iz Katja pri Zuženbergu, Podobnik Alojz iz Zatičine, Bebol Blaž iz Trstenika, Sadar Franc iz Zatičine, Schauer Avgust iz Poljan na Koč., Zega Valentin iz Kandije, Zorč Ivan z Vinskega Vrha pri Trebelnem.
(Iz Prage), 5. okt.: Z Ogerskega je prišlo sporočilo, da je umrl v Gaadenu grof Rudolf Chotek, star 62 let. Od I. L876 je deloval v javnem življenju, bil predsednik raznih delniških družb in tudi poslanec za veleposestnike v češkem zboru. Pred nekaj leti je zapustil politično polje ter živel zasebno. — Nj. Vel. cesar je podaril za kolegij Arnošta iz Par dubic 300 gld., očiten dokaz, kako neosnovaui in perfidni so napadi na to druStvo. — Plzen ima zopet jeden grozni dogodek več. V hiši ved e pankraškega rudnika, Gustava Zeilerja je zažgal nekdo ob 11. uri po noči dinamitno petardo. H ša in tudi sosednje biše so zelo poškodovane, razbitih je črez 120 šip. Hudodelnik je še nepoznan, ali meni se, da je bil kakšen rudokop, ki je storil črni zločin iz maščevalnosti.
(Ie Brna) 7. okt.: Meseca septembra je u.nrl v Telči morda zadnji avstrijski veteran iz Napoleonovih vojska, Martin Habek, dosegel je staiost 102 let in bil tudi v bitvi pri Lipskem. Pogreb njegov je bil veličasten, polno veteranskih in drugih društev, pa tudi nebrojno občinstva se je vdeležilo. — V Pfiboru so odkrili Gregorju Volnemu, posvetnemu in cerkvenemu topografu spomenik. — V Bfezuici so slavili stariši olomuškega nadškofa svojo zlato poroko; blagoslovil jih je prevzvišeni sin sam. — O.'o-muški kapitelj bode dobil tri nove člane. Dva volijo kanoniki, tretjega cesar. Navada je bila, da so se volili plemenitaši, a ker se jih med duhovščine češko premalo nahaja, voliti se smejo i neplemenitaši, to pa posebno radi kremsirske pruštije, kjer mora biti za prošta Ceh, med onimi kanoniki pa, ki niso na Olomuc vezani, se letos nobeden ne nahaja, ki bi češko znal.
(Siraraiea na Petkoven) nad Rovtami izdelala je od 1. avgusta letos do daneB že mnogo namiznega in limburškega sira v hleb h ter posameznih kosih, katerega so zunanji naročniki od blizu in daleč že do malega pokupili, a se še vedno prav pridno oglašajo in naročila v obče zelo množe, ker se izdelek povsod hvali in priporoča. Nizke cene in okusno blago sta porok, da se bode imenovana sirarnica čim dalje bolj razvijala. Pa je tudi vsega priporočila vredna.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 30. septembra do 7. oktobra je bilo v Ljubljaui 17 novorojencev in 19 jih je pa v tem času umrlo. 1 je umrl za vra-tieo, 6 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 za starostno oslabelostjo, 1 vsled samomora, 9 za različnimi boleznimi. Mej njim je 7 tujcev in 9 iz zavodov. Dva sta zbolela za davico.
(Razstava prašičev v Novem Mestu) bo v torek 23. t. m., t. j. na dan semnja sv. Lukeža. G. kr. kmetijska družba nas prosi to objaviti, ker se je vrinila pomota na programu, koder namreč stoji 22. mesto 23. oktobra.
(Težke plemene žrebice) bo prodajal potom dražbe samostalni konjerejski odsek c, kr. kmetijske družbe v ponedeljek 15. t. m. dopoludne ob 9. uri na dvorišču podkovske šole v Ljubljaui. Izklicna oena bo znašala polovico kupnine.
(Nezgode.) Iz Podgraj: Deževalo je pretekle dni, potok Reka je narastel. V Zabičah deset minut
od kranjskoistrske meje, duhovnije podgrajske, jo 75 letna Marija Vrh natlačila v vreče obleko in nesla v vodo namočit, po noči prične močno deževati, žena vstane, domači niso znali kdaj, gotovo se je bala, da voda ne odnese vreče s perilom. Zjutraj jo pogrešijo, hodeč po vodi jo najdejo zunaj vasi na obrazu v vodi ležati. V petih tednih je drugi slučaj nenavadne smrti, ker zadnjo nedeljo avgusta je 26 letni A. B. pijan od preobilno vžitega žganja ubil tudi pijanega žganjarja 21 lelnega J. P. iz Trpčan. Ljudje so imeli lansko zimo dober zaslužek, obnašajo se pa kakor ob času Jeremija preroka : Obogateli so, nasiteni so, odebeleli so in moje nauke so malopridno zaničevali.
I>ruifetya.
(Slov. katol. delavsko društvo) je imelo zadnjo nedeljo zvečer svoj društveni shod. Prostori društveni so bili do zadnjega kotička natlačeni. Prvi je predsednik: Trt ni k opisal znam^ni-t st današnjega dne za društvo, ker .je tako sijajno zmagalo nad socijaltiimi demokrati. Odboruik Oiier je potem temeljito gov. r;l o potrebi splošne volilne pravice. 1 ti v tem smislu se ie tudi jf-duoglasuo sklenila resolucija na državui zbor. Dr. Krek je omenjal, da je društvo v posebno veseli zvezi z Marijinim češčenjem. Božja Mati n;u je zuvetnica od njegovega začetka sem. Ž njeno poni ■ čjo bo vse doseglo, kar namerava. Priporočal je navzočim molitev sv. rožnega venca, ki je up av najboljše zdravilo proti boleznim sedanjega časa, u^eč veselja do dela, do trpljenja in upanja v po-veličano večno življenje. Govoril je potem š^ predsednik in še neki drug član, poudarjajoč, kako neumno in nehvaležno je, zaletavati se v duhovnike. Novih ulov je pristopilo toliko, da sedaj broji društvo 654 rednih članov. Predavama ob vtorkih (fuika), četrtkih (higijena) in petkih (sociologija) so jako mnogobrojno obiskovana. Knjige jako radi jemljo iz knjižnice in jih z veseljem bero; ljubezen in jedinost se utrjujeta mej društveniki. Hvala Bogu 1
Narodno gospodarstvo.
Kmetijstvo in obrt.
h Nove Vasi pri Lescah, 5. oktobra.
Po daljšem presledku oglasim se zopet s svojim d p;som, ter Vam hočem naslikati dogodek, kateri se je sedanji čas naši vasi prizadejal in kateremu sem z drugim v&ščani tuji jaz priča, ter nljudno prosim, da ga cenjenim listu priobčite.
Ti ubogi kmetijski stan, kako ti vedno hujše in občutljivejše raue zadajajo, da že komaj životariš. Znano je čitateljem, kako so se na Gorenjskem v poslednjem času planine in pašne pravice močno skrčile, kar je b.l gotovo hud udarec za našega kmeta ; a to še ni-zadostuje. V našem okolišču nahaja se še neka druga zanimiva oseba, katera hoče ukazovati dostojanstveniku kot prostaku, ki s svojo krutostjo prestopa celo meje židovske preJrzn sti. Njemu jako prija, ako se gr«.f Lamberg uazivlje, sicer pa spada v tisti ljudski razred, ki je odvisen o 1 pridnosti svojih rok. Ta osodepolni človek, — izvanndna prikazen — kateremu jednacih se malo na zemeljnem površju nahaja, omislil si je napraviti novo žago ter 8 tem podjetjem posestnikom v Novivasi vodo v oddaljeni hudournik odpeljati. V ta namen izvabil si je preteklo leto na lice mesta komisijo; ker pa je bil zavedni ladanji g. uradnik, — blagega spomina — kos svoji nalogi, se je stavba žage radi pomanjkanja vode naravnost odbila, kar je bilo č.sto naravno. Tekoče leto je to 8 pretvezo zopet ponovil, da je načrt žage premenil, ter je komisija svoj posel ravno po nekem deževju izvrševala, ko je bilo v potoku mnogo vode. Le nekoliko vode prisodil je g. inžener posestnikom v Novivasi za njih potrebe in napajanje travnikov, večino pa podelil omenjeni obrti. V tem smislu ravnala je tudi višja oblast v Radovljici, ki je v svojem odloku (seveda nemški) izjavila: „ker se vsled tega nikomur kaka škoda ne provzroči, se stavba žage dovoli". V nasprotni dokaz vzemimo kot komentar le ediuo parcelo enega sovaščana, kjer se je v svojem času napravilo 8—10 voz sena, a ko se je s časom prepozno voda na njo napeljala, dobiva se sedaj do 30 voz. Ali morda potem ni nikakor škoda, ako se voda odstrani? Kaj bo slednjič z drugimi travniki ob vodi, ki skupno zuašajo 90 oralov? Kdo zamore ceniti provzročeuo škodo in zadostiti krivici, morda omenjeni Lamberg, inžener ali kdor drugi — ? Sicer pa so dotičniki skoraj do oela prepričani, da, ako se žaga konečno napravi, bodo le malo ali nič vode imeli, ker vedo, s kom imajo opraviti, ter prišli z drugimi opravičeni zahtevami na dan, ki se jim odklonjati ne bodo mogle in kaj se zamore radi tega vse izcimiti, to niti oblastnije ne slutijo.
Sploh pa se čudi vse priprosto in izobraženo ljudstvo temu dogodku, ker vendar deželna vodna postava i dne 15. maja 1872, zlasti § 71 govori, da ima narodno gospodarstvo prednost in ne sme pred obrtnijskimi napravami nikdar oškodovauo biti. Podjetniku bila je vsebina odloka več časa prej znana, uego se je vročila in je tudi z delom precej pričel, dasiravuo je ono še te v 14 dneh v pravno moč stopiti imelo ter je stavbo žage v kratkem času skoraj do cela izgotovil.
Proti temu odloku vložili so dotičniki pravočasno priziv na vi*, ces. kr. deželno vlado, z nado polne zavesti, da vis. vlada vsekako pravilneje in njim v kor st vravna.
Ob enem napravil si je večkrat imenovani na lastno kožo in brez dovoljeuja v hudourniku jez, kar su mu je uradno zaukazaio, da ga mora odstraniti, toda nahaja se še dandanes ravno tam, kamor ga je postavil. — Ki daj se bode pač to vravnalo, kakor tirja pravica ?
Narodna obrt.
Izdelki naše lesne obrti, osobito ribniške in kočevske, poznani ho že križi m svet in mnogi izdelovalci bili so na raznih razstavah pohvaljeni in obdarovani za svoje izdelke. Manj znano bi utegnilo biti marsikomu, da te pri nas na Kranjskem izdeluje v veliki množini „kliuceva, ali sklavično iz nemškega prestavljeno „zobotrebov\ Izdelujejo se ti izdel i v večjih rnn žinah v St. Jurju p/i Šmarju, v Ž-limliah, v Šiucijanu in deloma tudi po drugih sos duih župnijah. Pečajo se s tem obrtom po zimi deloma tudi p letu ne le samo revni kočarji in ose-benki ampak tudi večji posestniki. Seveda se ta obrt po največj-m vrši pozno v jesen iu po zimi ter daje zaslužka otrokom iu odraščenim obojnega spola.
L s, ki se za to uporablja je različen in od tod tudi različnost c-ne izdelkov. Poprej, ko je bilo še mnogo čefminjevega lesa, uporabljali so radi ta les za kli:.ce in te dr go prodajali; a dandanes so ga pa že po večjem izsekali deloma za rumeno bartfo, zato sedaj segajo bolj po kilčevju, leskovini, jag-njedu, 8mreko\ini iu po drugfm t.kem lesu. Trd in grčav les ni za to obrt. Ta les žaga,o na količke, katere potem cepijo v male kose ter j h lastnoročno prišpičijo. To so kl.nci na roki delani; ti imajo tudi večjo ceno; so pa ali okrogli ali plošnasti. Navadne in ceneje klince izdelujejo na ta način, da smrekov les razžagajo v pl. šuate deske, te prišpičijo na obeh konceh ter jih potem z obličem cepijo v klince. To delo gre hitro od rok, pa je tudi bolj površno. Pos ed ije izdelujejo večjidel moški, one na roko pa ženske iu otroci. Izdelane klince povezujejo v zvezke z rudečo prevezo ter jih prodajajo. Vezanje v zvezke je včasih zamudnt-je nego izdelovanje klincev. Zaslužek pri tem delu ui bogve kakšen, a vendar je, kajti priden delavec zasluži 25—30 kr. na dan, boljši po zimi nego kot nič. Zlasti se pa še otroci ni ta način zgodaj navadijo skrbeti za vsakdanji kruh ; cdraščeni se pa varujejo s tem nepridnega postopanja po zimi. Predajali so se do sedaj ti klinci v Ljubljano nekaterim tvrdkam kakor Urbancu, Krišperju, Bučarju itd. Tudi iz Trsta prihaja redno vsako leto agent skupovat te klince za neko tamošnjo tvrdko. Prav mnogo gostilničarjev po večjih naših krajih pa je, ki kapujejo od tujih trgovcev za svoje gostilne klince, te opozarjamo na naše pristne domače izdelke in to še prav posebno iz zdravstvenih ozirov, kajti izdelujejo jih naši zdravi, nepokvarjeni ljudje, od kojih se ni bati da bi se po klincih zanesla kaka neozdravljiva zobna in ustna bolezen, kar se pa po tujih izdelkih čestokrat dogaja; nam so znani nekateri taki žalostni izgledi.
K sklepu opozarjamo na to obrt tudi našo obrtno zbornico, da jo jemlje v poštev ter o priliki kake razstave oskrbi, da se razstavijo ti naši izdelki, da svet izve za nje, našemu revnemu ljudstvu pa se na ta način pripomore k boljšemu zaslužku.
Predavanje o boleznih pri živini.
Iz Horjula, dnč 8. oktobra.
Dnč 7. t. m. imel je tukaj c. kr. okrajni ži-vinozdravnik gospod A. Folakovaki na prostoru pred hišo g. Janeza Cepona predavanje o raznih boleznih, osobito o kužnih pri govedih in prašičih, ter o cepljenju proti vraničnemu prisadu pri govedi in o cepljenji zoper rudečico pri prašičih. Vsako bolezen je gospod kaj zaBtopno, razumljivo in po domače popisal in navedel sredstva in pomočke, kako žival zdraviti, da se reši pogina, osobito, da ae kužna bolezen prepreči in ustavi. Ves govor in poduk trajal je nad poldrugo uro, pa se je še
Cul glas izmed poslušalcev, da bi tak poduk So radi dolgo časa poslušali. Ljudstvo lukajšne občine se v resnici močno zanimiva za tak poduk, ker sešlo se je veliko poslušalcev, med temi tudi nekaj iz sosednjih občin, in so se med podukom tako mirno zadržali in poslušali, da je vladala prav grobna tihota. Pa zakaj li bi takega, za kmetovalca tolikanj potrebnega inkoristnegapodukaz zanimanjem ne poslušali, ker kaj pogostoma se marsikateri kmet v velikem strahu in skrbi nahaja, ko mu kako živinče nevarno zboli pa mu pomagati ne zna. Zato je vsak prav pazljivo poslušal ter si skušal zapomniti nasvetovane pomočke in zdravila (recept) zoper slehrno navedeno bolezen. Gospod govornik je pa tudi tako razločno, razumno in glasno govoril, da ga je moral vsak slišati, če je tudi bolj oddaljen bil od govornika, ter slediti njegovemu govoru. Imel je gospod res jako jedrnat in prav mikaven govor. Pokazal je djansko pri volu, kako se najhitrejše in najbolj gotovo pomaga govedi, če jo napenja in se je kake detelje preveč najedlo. Prinesel je gospod s saboj tako pripravo, sapnik imenovan, ki ga je volu pri gobcu notri vtaknil. Priporočal je, naj bi ga slehrna vas, ali vsaj vsaka podobčina naročila in pri kaki hiši v središču, morda pri cerkovniku shranjevala, da bi ga vsak vedel iskati, ako bi ga potreboval.
Ko je gospod svoj govor končal, rekel je poslušalcem, če kdo želi še kaj poprašati ali zvedeti o kaki bolezni, naj tak stavi vprašanje in on bo z veseljem odgovarjal in povedal, česar kdo želi. To se je tudi zgodilo, bodi si o boleznih pri konjih in pri govedih.
Potem še sam stavi razna vprašanja na poslušalce, če se je morda tudi tu kdaj taka bolezen nahajala in pidal potrebno pojasnilo. Ta dan bila je v resnici prava šola za odrašene ljudi. Ljudstvo se je jako zanimalo za tak poduk in želi, da se ob letu zopet ponovi.
Ker si prosti človek ne more zapomniti raznim boleznim podani recept, čul se je glas izmed poslušalcev, da bi bilo marsikomu močno vstreženo, sko bi gospod zdravnik bil tako dober, ter dal malo knjižnico na svitlo, v kateri bi bila vsaka bolezen prav ob kratkem popisana, znaineoje bolezni, da jo čloyek potem zamore spoznati in navedena zdravila in sredstva, vsako bolezen zdraviti.
Ker je tako predavan e za kmetovalce velike važnosti in koristi, želeti je, da bi vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo še zanaprej poduk po g. okraj n h živinozdravnik'!) odločilo, ter ukrenilo, da bi v vsaki občini vsaj po eno predavanje se vršilo, da si poslušalec v kratkem času veliko pridobi.
Kam li naj se oddaljen posestnik ali kak hribovec zateče, če mu živina nevarne zboli, ako nima sam potrebne vednosti ali kake podučile knjige v svoji posesti. Zato pa lepa hvala onim, ki ga pjdu-čujejo.
Darovi za dom katoliške družbe.
Darovali so p. n. gg.:
Prelat dr. Aud. Ct-bašek 200 gld ; prelat dr. Jan. Kulavic 100 gld.; župnik Jan. Bizjan 10 gld.; župnik Jan. Brence 2 gld.; župnik Matija Kadunc 4 gld.; Alojzij Z »rman, inokar v Ljubliani 10 gld.; Marija Pirnat, posestnica v Ljubljani 5 gld. ; Brezobrestnega posojila je daroval v. č. gospod župnik Gregor Šiibar 100 gld. Nadaljne darove sprejema društven predsednik, milost, g. prošt dr. Jarc.
Telegrami. Vojska mej Kitajoi in Japonoi.
Tokohama. 9. oktobra. Govori se, da je japonsko brodovje vzelo Ci-Fu. Vlada še ni dobila nobenega poročila o tem.
Shanghai, 9. oktobra. Predstraže japonske vojne so že prestopile reko Jalti in tabore v Mandžuriji. Vsak čas je pričakovati boja.
Chemulpo, 9. oktobra. Japonci hitro pomikajo svojo severno vojno proti Mandžuriji, ob jednem pa utrjujejo svoje postojanke na Koreji. Proti Korejcem jako prijazno postopajo. Vojaki se jako strogo kaznujejo za vsak izgred proti domačinom in morajo vse plačati, kar dobe. Dotični troški za japonsko okupacijsko vojno se cenijo na 300.000 jen. Japonci trdijo, da so Kitajci grozovitosti uga-
njali, ko so bili v Soelu. V Cliampu je 14 prevaževalnih ladij. Dne 27. m. m. se jo izkrcalo 7800 japonskih vojakov in 756 kulov. Posadka v Soelu se je pomnožila na 4000 mož, ker se je bati vstaje sosednih sovražnih rodov.
London, 10. oktobra. „Times" se poroča iz Tientsina, da je 5000 ruskih vojakov pri Hunshumu na kitajski meji.
Dunaj, 9. oktobra. V 17. galiških okrajih je poslednjih 24 ur 61 zbolelo za kolero in 45 umrlo. V Bukovini sta pa v jednem okraju dva zbolela in jeden umrl.
Praga, 10. oktobra. Na podlagi sod-nijsko-komisijonalnih poizvedeb o krvavem boju mej praškimi tajnimi policisti in kmeti v Všechromu, ko je bil jeden kmet ubit in trije ranjeni, je začelo praško deželno sodišče preiskavo proti policistu Vaclavu Diteju, ki je streljal z revolverjem.
Budimpešta, 9. oktobra. V zbornici poslancev je včeraj odgovarjal ministerski predsednik Wekerle zastran neke njegove izjave, katero je priobčil francoski list „Figaro". Wekerle pravi, da je bil pri njem neki francoski časnikar, ki ga je prosil za nekatere podatke, ker hoče pisati neko delo o Ogerski. Pogovor mej njima pa ni bi! tak, da bi se mogli objavljati posamični deli. Neresnične so razžaljive trditve, katere navaja pisatelj, kajti o patrijotizmu sedmograškega plemstva ni najmanjše dvombe. Rekel je on le, da se Ogri ne bodo spuščali v nobena pogajanja in kompromise in ne bodo trpeli nobene agitacije. To je pa tudi podlaga narodnostne politike sedanje vlade. Ravno tako pa mora on izjaviti, da Ogri smatrajo Rumune za jed-nakopravne (?) državljane. Jnterpelant je vzel ministrov odgovor na znanje.
Budimpešta, 19. oktobra. Gospodska zbornica je s 102 proti 96 glasom vsprejela načrt zakona o podržavljen ju matrik za podlago podrobni debati.
Kološ, 10. oktobra. Včeraj so obsodili v 2Y2 letno ječo Rumuna Albimja, kateri je bil bolen, ko je bila pravda zaradi spomenice. Albini je napovedal pritožbo ničnosti.
Pariz, 10. oktobra. Budgetni odsek je odklonil predlog svojega poročevalca, da še dovoli 200.000 frankov, da bodo stotniki imeli konje, kakor so jih poprej imeli-
Livorno, 9. oktobra. Včeraj zvečer se je razletela bomba v hiši tovarnarja Casan-tija. Napolnjena je bila s smodnikom, svincem in žeblji. Škode ni napravila. Sodi se, da je zasebno maščevanje.
Speyer, 9. oktobra. Brzovlak. ki je vozil iz Basela v Berolin je pri Germersheimu ravno pred kolodvorom skočil s tiru. Lokomotiva je močno poškodovana. Tri vozove je zdrobilo. Vlakovodja je lahko ranjen. Drug ni nobeden poškodovan.
Berolin, 10. oktobra. Profesor Leyden odpotuje zvečer zdravit carja v Livadijo in ga bode najbrž tudi spremil na Krf.
Ashford, 9. oktobra. Na severnovzhodni železnici je blizu Charthoma zadel tovorni vlak v vlak, ki je peljal delavce. Pet oseb je mrtvili in več ranjenih.
Novi Jork, 9. oktobra. Došlo je poročilo, da so vojašnico v Granadi (v Nico-ragui) razstrelili. — Mrtvih je kacih 200 ljudij.
60.000 gld. znaša glavni dobitek levovskih srefk, kateri se s samo 10.% odtegljajem v gotovini izplača. Opozarjamo naše častite čitatelje, da je žrebanje dne 16. oktobra.
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Spominjajte se
.katoliškega sklada' f
ob raznih prilikah!
Umrli so:
9. oktobra. Marija KraliS, lampistova žena 76 let, Sv. Petra oesta 53, kap.
Tujci.
8. oktobra.
Pri Hlonu : Tilsch, Miksobe, Langer, Novak z Dunaja.
—	Uršič iz Št. Vida. — Zamara, Spiropulo, Costcllos, Salvini iz Trsta. — Kos iz Nov. Mesta. - Prettner iz Aleksandrije. Miiller iz Gradua. — Kotnik iz Vrhnike. — Supuk iz Šebe-nika. — Guštin iz Metlike. — Bulovich iz Pulja. — Baufiehi in Kaufraan z Reke. — Sattler iz Trebinj. — pl. Csauar iz Budimpešte.
Pri Mallču : Loy, Sehleimer, VVolsegger in Braune iz Kočevja. — Jakowitz, Walkeim, Huber, Markuš, Ravagni, Marin, Ftsilhuber, Rubin z Dunaja. — Ehrneeker i i Berolina.
—	Just iz Brna. — Moser, Roder iz Prage. — Pilipek in dr. Pregl iz Gradca. — Miakulo, Haman iz Trsta. — Vodusek iz Trbovelj. — Urbančič iz Bele Peči. — Pink iz Brežic. — Braun iz Solnograda. — Kuschler iz Pulja.
Pri Južnem, kolodvoru: Šašelj, Sirci iz Mokronoga.
—	Vrščaj iz Št. Jurja. — Hauser, Meiiner iz Trsta. — Ma-jaron iz Borovnice. — Ivanetič iz Dobovca. — Heumayr z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Levstek iz Idrije. — Mucek iz Gradca, čeferin iz Ptuja. — Kogej iz Postojine.
Tržne cene v Ljubljani
dne 10. oktobra.
Pšenica, m. st.
Rež,	„ .
Ječmen,	„ .
Oves,	„ .
Ajda,	r .
Proso,	„ .
Koruza,	„ . Krompir, Leča, Grah, Fižol,
Maslo,	kgr. Mast, „ Špeh svež, „
liktl.
gl.|kr			gl.|kr.	
6	50	Speh povojen, kgr. .	—	64
4	80	Surovo maslo, „ .	—	72
4	80	Jajce, jedno . . .	—	3
5	70	Mleko, liter . . .	—	10
5	80	Goveje meso, kgr.	—	64
5	—	Telečje	—	68
6	70	Svinjsko „ „ .	—	66
2	14	Koštrunovo „ „ .	—	36
10	—	Piščanec ....	_	40
12	—	Golob.....	_	16
8	—	Seno, 100 kgr. . .	1	87
—	92	Slama, 100 „ . .	1	62
—	6«	Drva trda, 4kub.m.	7	_
	58	„ mehka, 4 „ „	5	—
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
7. u. zjut. 2. n pop. 9. a. zveč.
Stanje
zrakomera t mm
"740 7 739-2 739 9
15 6
9-2
Srednja temperatura 10'6
toplomera po Celziju
"70"
Veter
1. szap sl. vzh.
za 1"9° pod normalom.
539 1
Tužnim srcem sorodnikom, vsem znancem in prijateljem naznanjam, da je moja ljuba žena
Helena Glivar
previdena s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi in mučni bolezni 8. t. m. v Gospodu zaspala.
Priporočam jo vsem dragim v pobožen in blag spomin.
V Ambrusu, dne 9. oktobra 1894.
Janez Glivar,
trgovec.
Pod varstvom.
Frence A n ž i o , mlinar iz Školeljce št. 6, radi bebosti; njega varuh je Josip Garbajs, posestnik v Tlakah št. 10 (okr. sod. ljubljansko).
Janez D o ž m a n, 60 let stari berač v Zagorju, radi bebosti (okr. sod. v Litiji).
Dobavni razglas.
Pri c. kr. moški kaznilnici v Ljubljani bode se za dobavo kurjave in svečave, potem za oddajo odpadkov slame in hrane za leto 1895. v ravnateljski pisarni na Gradu vršila ponudbena in dražbena obravnava, in sicer za dobavo drv za kurjavo in petroleja dne 15. oktobra 1894 ob 9. uri dopoldne in zaradi oddaje odpadkov slame in hrane dne 16. oktobra 1894 ob 9. uri dopoldne.
Razpis služeb.
Na dunajski državni cesti stavbinskega okraja ljubljanskega je popolniti mesto jednega cestarja z mesečno mezdo 18 gld a. v. in s pravico, pomakniti se v višjo mezdo
20 gld. a. v. s starostno doklado 3 ali 6 gld. na mesec, katera se podeli po dovršenem 10- oziroma ŽOletnem zarlostilnem službovanju. — Prošnje, podprte s potrebnimi dokazili potom pristojnega političnega oblastva najkasneje do dne 8. novembri pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
Merosodnikovo mesto v Vipavi proti službeni pogodbi in polletni odpovedbi s službenim nastopom dnž 7. marca 1895. 1. Letna plača 150 gld. Prošnje v 6 tednih potom političnega krajnega oblastva e. kr. deželni vladi v Ljubljani. Izvoljeni prosilec bodo moral, ako se še ne more izkazati z vspešno prebito merosodnikovo preskušnjo, na svoje troške to preskušnjo prebiti, in njegovo stalno imenovanje bode odvisno od tega, da to preskušnjo vspešno prebije; tudi bode moral novoimenovani merosodnik, ravno tako na svoje troške, prebiti nekoliko dni pri o. kr. merosodnem uradu v Ljubljani, da si pridobi potrebno prakso.
Bolečine olajšujoče mazilo
je „Parai-jev samostanski liniment"
pri protinu, otrpnenju udov, glavobolu, (migreni), krču, bolečinah v križu, bolečinah na živcih, trganju (tok) in zobobolju,
»ko se vnanji' rulii. — Cena stelicnici i 50 gramov 50 kr., 100 gramov 1 steklenica 1 gld,, 200 gramov 1 steklenica 1 gld. 50 kr. Oluvna zaloga za Avstro-Ogersko: Salvator -Jeva lekarna v Požunu.
Žrebanje v torek.
Glavni dobitki
' 60.000,10.000,5.000 *
v eotovlnl le z 10% odbitka.
Levovske srečke k 1 gld. priporoča
„MERCUR" menjalnična delniška družba 303 3 na Donaju, Wollzelle 10. 418 30
Jzborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
mr Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. ""^a 533 3-3
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. oktobra 18»4.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem č&iu. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfcste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob 6. uri 7 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Ponta-bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 41 min. dopoldne mešani vlak v Kočevje
in v Novo Mesto. Ob 11 uri 50 min. dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. popbludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Želi na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob (i. url SO min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. url 53 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla. Ausseea, Zella na jezeru, Lend Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob 8. uri 6' min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 27 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curilia, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 12. uri 4(i min. popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega Mesta. Ob 4. uri 4S min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob S. uri 34 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 9. uri 21 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. n 2. „ on „ popoludne „ „ * G. „ 50 „ zveččr „ „ n 10. „ 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Prihod v Ljubljano (drž. kol ).
Ob (i. uri HO min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ ln „ dopoludne „ „ „ 6. „ 20 „ zvečer
„ .9. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Zahvala.
Dne 17. septembra t. I. uničil je požar vse moje poslopje in premično blago. Slavna c. kr. priv. zavarovalna družba
je po svojem glavnem zastopu v Ljubljani takoj izvršila cenitev in mi vso zavarovano svoto brez odbitka izplačala, za kar se omenjeni zavarovalnici javno najtoplejše zahvaljujem.
V Hujah pri Pregarjih dne 8. oktobra 1894.
Andrej Tomcižič,
zavarovanec.
L. S.
Anton Zadnik, Janez Konestabo,
svedoka.
Potrjuje.
K a p 1 a n i j s k i urad. P r e g a r i j e , dne 8. oktobra 1894. 538 1-1	Požar s. r.
Vizitnice
priporoča
Katol. Tiskarna.
NajsigurnejSe in najboljše
£ nalaganje glavnice«
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemlišk o-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavoije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253 33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
licaii
V X^jxxl>ljaili. 295 37
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča __JK5" po pošti. _
Dbald pl. Trnk6czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
a^Kurjcočesno tinkturo.-*«
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo l kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, n^gah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceijske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajSa bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v	292 22
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Pristni, izredno okusni
prosebar
532 3-2
toči se pri gospodu
K. Lenče-tu v Laverci
in pri
Lozarju v Rožni ulici 15 v Ljubljani
liter po 48 kr.
Dunajska borza.
Dne 10. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98	„
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	96	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld, ,	1030	„
Kreditne delnice, 160 gld......366	„
London vista...........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	61	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5	„
85	kr.
75	„ 30	„
76	„ 80	„ 45	„
n
75	„
40	„ 12'/j
21	n
90	„
25	„
90	„
Dne 9. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148 gld.	75	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155	„	70	„
Državne srečke 1. 1864. 100 gld.....196	„	50	n
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	9(5	„	50	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......142	„	60	„
Dunavske vravnavne srečke 5% ... .	127	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 .. .	107	„	60	„
Posojilo goriškega mesta.......—	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	50	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	98 „	50	„
Prijoritetne obvoznice državne železnice . .	220 „	—	„
„ „ južne železnice 3% .	162 „	50	„
„ „ južne železnice 5 % .	128 „	40	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98 „	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........195 gld. 50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld.......69
St. Genois srečke, 40 gld.......Ti
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	168
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3375
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	478
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	108
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75 „ -
Montanska družba avstr. plan.....84 „ —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171 „ —
Papirnih rubljev 100 ................133 „ 50
60 50 50
75 90
25
iBar Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EHCI R"
Vfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
SiTPojasnila vvseh gospodarskih in Dnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskib vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan)* pri popolni varnosti ■S* n n 1 o i « n i h {j 1 a v n 1 o.