Celo LXV
i^oStnina praSana v gotovini
V Ljubljani, v soboto. dni 16. januarja 1937
Stev. 12 a Cena 1.50 Din
SLOVENEC
^^^^^^^	ШвШШШШШМШф	ж шШШштI^^P ^^^^^^ Uprav a: Kopitar-
jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96	---hhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
deljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/1II
10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
i
Klic naših škofov
Ko so se 8. januarja zbrali v Zagrebu jugoslovanski škofje, je vsa javnost nekuko prisluhnila. Ali je položaj katoliške Cerkve v državi tako iziernen, du je vse pričakovalo, da bodo škofje kot najbolj enodušuo priznani voditelji na svojih ozemljih tudi o tem izpregovorili kako senzacionalno besedo, ki bi jo potem tisk glodal nekaj dni in jo opremljal z nerodovitnimi komentarji, ali pa je duhovnu praznina v svetu, pa tudi pri nas, tako velika, da vse pričakuje nekogu, ki bi vrgel luč v to zmedo, l'rvim se pričakovanje, ki ga je netila radovednost, ni izpolnilo, drugim, ki bi svoje duševne sile radi usmerili v neko delo in tako pomugali č loveštvu, t. j. svojim sodržavljanom iz sedanje teme, pa je škofovska konferenca povedala zelo veliko, še večja luč pa sc jim bo razgrnila v obsežnem pastirskem listu, ki bo v postu vsem katoličanom Jugoslavije odkril vso usodnost našega časa.
Лко opazujemo delovanje Cerkve v zadnjih letih, se ne moremo ubraniti vtisa, da je za svoj lastni obstoj postala nekako brezbrižna in da se je prepustila božjim rokam. Tem bolj pa posveča svojo skrb človeštvu, ker po svojih tisočletnih izkušnjah jasneje kot katerakoli druga ustanova vidi, kakšne nevarnosti so zgri-njaja nad njim. Nn sebe opozarja le v toliko, v kolikor In človeštvo brez nje bilo prepuščeno samemu sebi in bi ne imelo nikogar, ki bi mu v času in v vsakokratnih konkretnih ruzmeruh in v posameznih pokrajinah edino pravilno razlagal časovno in teritorialno neomejeni božji nauk. Cerkev ve, da ona ne more propasti: če jo Evropa zavrže, jo bo z odprtimi rokami sprejela velika Azija s svojimi milijoni ljudstev; če jo Azija odkloni, jo bo sprejela Afrika ali dve Ameriki ali Avstralija ali celo zemlje ob obeh tečajih. — Cerkev ve, da ne more propasti, ker vsega sveta naenkrat se 6ntan ne bo nikdar polustil. Zato ne skrbi za sebe radi sebe, ampak samo zato, ker ve, da človeštvo brez božjega nauka nikamor ne more, onu pa je te-stamenturni in zakoniti dedič razodete resnice in neumrljivi izvrševalec božje oporoke. Zavest njene večnosti in skrb za človeštvo lebdi nad njo — odtod to neprestano povdarjanje božjega nauka in materinska prošnja, nuj se ga človeštvo oklene, du si ne pokvari časne in ne zapravi večne blaginje Zuhtevo po deležu nn časnih dobrinah in pravicah izraža s kratkimi besedami: »Dajte Bogu, kar je božjega« in prepušča svetnim oblastnikom, naj sami izračunajo, koliko je to v njihovi valuti. Ako so Bogu i.s-kreno dali po istih merilih, ki jih za sebe zahtevajo ali kukor jih drugim dovolijo — božji blagoslov nad njimi, ako pa ne, odgovoru in posledicam ne bodo ušli. \ malokateri državi v Evropi ima Cerkev tak položaj, kukor ji po njenem pomenu za trajnost i>n mir v državi gre, jia se ne postuvi v |>ozo užaljenega preroka, ampak ostane pri svojih, kakor mati, ki bdi tudi nad nehvaležnim otrokom .
Tudi konferenca jugoslovanskega episko-pata v Zugrebu razodeva to vel'ko širokogrud-nost. O pravicah Cerkve v njenem razmerju do države, ki sc po pristanku z obeh strani konkretneje določijo v konkordatu, pravijo samo, da smirno pričakujejo, da bo ratificirane, kakor je bil podpisan in v istem namenil. Cerkev res laliko mirno pričakuje, ona ima svojo organizacijo in svoje člane, med katerimi živi tudi brez svetnega spremstva. Cerkvi se ne milili; vprašanje pa je, komu koristi, ako bi bilo blizu 6 milijonov Jugoslovanov razklanih na državljane in vernike. V tem je namreč naravna utemeljitev prizadevanja Cerkve, da se stvari, ki se obenem tičejo državljanov in vernikov, sporazumno urede: država in Cerkev imuta iste ude, ki jima dajejo značaj družbe, obe moreta doseguti svoj namen v vsej polnosti le ob medsebojnem razumevanju. Katoliški episko-jiat mirno pričakuje!
Bolj pa so jugoslovanski škofje opozorili na kali, ki razjedajo tudi našo družbo in ji groze s polomom. Tudi svetni oblastniki so ]H)iiov-no že opozorili s svojega stališča nn nekatere pojave, ki naši zemlji niso ostuli prihranjeni in ki kakor krt izpodjedajo na zunaj morda Še. zdravo uli vsaj ozdravljivo setev. Todu, ako se vsi čini tel j i- ki jim je kaj zn duhovno kulturo, brez katere človek ne more biti srečen niti miren, ne združijo, bo to izpodjedanje šlo brez prizanašanju naprej do tistih meja, od katerih ni mogoče več nazaj, tudi z velikimi žrtvami ne Gre tu za komunizem, ki v državi kot celoti še ni našel svoji nevarnosti primernega duhovnega odpora. Ob različnih prilikah so svetni oblastniki že poudarili, kako se je treba temu nasilnemu in protičloveškemu dnini upreti, nekatera dejstvu pa kažejo, da svetna oblast tli še ni na pravem tiru. .škofje so dovolj jasno povedali, da «vetna oblast ne bo mogla na eni strani klicati državljane v boj proti ko-munizmu, na drugi struni pu mirno dovoliti, da se pod pretvezo ljubezni do narave ali razvedrila po kopališčih in zabaviščih širi nemorala uli pa du se v šolskih knjigah zasmehuje listi duh, ki ga na drugi 6trani kličejo, nuj se upre komunizmu. Notranji minister je v svojem novoletnem govoru dejal, tla se morata v boju proti komunizmu združiti cerkev in država —; cerkev je pripravljena, oziroma tu l>oj že vodi s svojimi sredstvi, dižava nuj s svojo oblastjo odpravi le tiste »bližnje priložnosti», ki se jih komunizem poslužuje, da boli neopaženo opravlja svoje razdiralno delo. Menda je že dovolj globoko prodrlo spoznanje, da jc z zgol j kaznovalnimi sredstvi sicer mogočo preganjati komuniste, ni pa mogoče premagati komunizma. Škofovske konference in vse cerkveno delo se sicer lahko opravlja ob kakršnemkoli gospodarskem redu, zelo pa je otežkočeno v tak<:m družabnem redu. ki radi svojih zmotnih temeljev ne more doseči svojega svetnega namena, T. j. človekove časne blaginje. Pospeševati svetno bluginjo pa je »raison d'être« države, zato nuj In država varuje svoje dobro ime, dobro ime Cerkve je obvarovano, ako se ohrani čist božji nauk. ki je notranji, duhovni jez proti
komunizmu.	. .
I o je prav za prav klic vesoljne cerkve, ki so ga pa naši škofje ponovili izrecno za ude te cerkve v naši državi. Ako ta klic sprejmemo, se bomo samo uvrstili v tiste svetovno m nnj-
Goring pri Mussotiniju
Ni kake sovjetske republike v Španiji!
Rim, 15. jan. c. Bivanje generala Gôringa v Kimu je bilo danes posvečeno tako zvani »zabavi« vendar pa je tudi ta zabava generala Gôringa bila zelo svojevrstna. Goring si je ogledal listo, kar ga je v Kimu posebno zanimalo in to so bile ustanove italijanskega fašizma.
Dopoldne se je Goring podal najprej v palačo padlih fašistov. Tam so ga čakali odličniki fašističnih organizacij v črnili uniformah. Tam je Goring obiskal vse dele palače, nato pa se odpeljal v »Forum Mussolini«, kjer ga je tudi v črni uniformi čakal Mussolini ž zunanjim ministrom Cianom in Bottaijem, ministrom za korjio-racije. Tam so Gôringa lakoj odvedli v oddelke Ballile in mladinske fašistične akademije. Goring si je pod robno vse ogledal in v vseh dvoranah so ga mladi fašistični gojenci sprejeli s petjem. Nato se je Goring podal v športni del [loslopij in na stadionu se je takoj zbralo 4000 fašističnih dijakov, ki so v bojni opremi pred Gôringom izvedli več vrst bojnih iger.
V telovadnicah in borilnicah foruma pa se je Goring še posebno dolgo zadržal. V dvorani za sabljanje se je Mussolini sam odločil, da zagrabi za rapir in pred Gôringom dobil tri runde v sab-ljaškem dvoboju. Goring je bil nad Mussolinijevo borbo navdušen in se je obrnjen k ostalim izrazil: »Takega duceja bi moral imeti vsak narod!«
Popoldne se je vršil Iretji sestanek med Mus-solinijem in Gôringom. V vsebini [>olitičnih razgovorov pa se izve kaj malo. Vse je le ugibanje.
Riin, 15. jan. b. Posvetovanja med Mussolini-jem, grofom Cianom in Gôringom so se danes nadaljevala. Uradni krogi pripisujejo tej konferenci največji pomen. Priznava se, da so bili ti razgovori zvezani s skupnim odgovorom Nemčije in Italije na vsak korak Velike Britanije v španski zadevi. Gôringov prihod v Italijo ima po priznanju uradnih krogov važen politični značaj in se ga ne more smatrati kot navaden privatni obisk. »Gior-nale d'Italia« [Kiudarja pri tej priliki, da hi usta- i novitev sovjetske republike v Španiji imela brez dvoma za posledico boljševizacijo Španije iu pa tudi Francije, s čemer bi sovjetska Rusija dobila premoč na Sredozemskem morju. Zato je nujno potrebna odkrita borita proti boljševizmu v za-padni in južni vropi, ker bo edino ta borba lahko zagotovila sedanje stanje v Evropi. Zaenkrat morata Italija in Nemčija paziti, da se ne zgodi kaj takega, kar bi bilo proti njunemu stališču v španskem vprašanju. Stališči Italije in Nemčije jia jo jasno iu končno, in ga smatrati obe državi za edino pravilnega, ker lu ne gre več samo za Španijo, temveč za vso Evropo.
London, 15. jan AA. (Havas). Današnji »Times; prinaša poročilo iz Berlina, po katerem želi
Nemčija z misijo generala Gôringa obnoviti svoj položaj v Italiji, ki se ji zdi zrahljan zaradi bri-tansko-italijanskega sporazuma. Nemčija, pravi dopisnik, bi želela pokazati svetu, da politična os Rim-Berlin še zmerom obstoji. List prinaša tudi dopis iz Rima, ki se v glavnem sklada s tem poročilom. To rimsko poročilo pravi, da je sestanku med Museolinijem in Gôringom resda cilj dogovor o odgovoru na nove predlogo o nevmešavanju v špansko državljansko vojno, da pa bo na leni sestanku naloga obenem tudi kar najpodrobneje predebatirati tudi splošni mednarolni |K>ložaj, da se dožene stališče Nemčije in Italije nasproti vsem morebitnostim, ki bi utegnile nastati. »News Cliro-nicle pravi med drugim, da medtem, ko v Kimu konferirata Mussolini in Goring še zmerom prihajajo italijanski prostovoljci v Španijo. List misli, da sta se Mussolini in Goring domenila, da v načelu sprejmeta britanske predloge toda predlagani ukrepi se imajo izvajati šele tedaj, ko jih brez pridržkov sprejmeta i Francija i sovjetska Rusija.
V Franciji trdijo:
Fronta Rim-London-Berlin
Pariz, 15. jan. c. Pariški tisk prinaša obširne poročila o bivanju generala Gôringa v Rimu. — Tisk se strinja v tem, da hoče Goring v Kimu ustvariti novo fronto v Evropi in sicer fronto R i m - L o n d o n - B e r I i n proli Franciji. • Listi pa dvomijo, da bi se Gôringn lo posrečilo, ker I talija rabi sedaj denar in tega ne bi mogla iskati mimo pariškega finančnega trga.
Pač pa se časopisi zelo razbil rja jo, da s«! je danes poostrila gonja nemškega tiska proti Franciji. V tem vidijo dokaz, da se v Kimu mora le nekaj goditi, kar bo pomenilo utrditev protifran-coske nemške politike. Nemški tisk danes posel>-no zopet piše, da se jo v južni Franciji ustanovila komunistična republika s Perpignanoni kot pre-stolico. Francoske oblasti baje nimajo več v rokah položaja v tem delu Francije.
Iz Španije
Franco zasedel Estepono
Salatnanca, 15. januarja, b. Na bojišču pete, šeste, sedme in osme divizije ni nobenih sprememb. Le tu in tam so se spopadle predstraže. Na madridskem bojišču je skušala mednarodna brigada izvršiti proti napad v področju Las Rosas, vendar pa je bila odbita brez večjih žrtev in težav.
Na južnem bojišču so nacionalisti zavzeli mesto Estepono, ki pomeni prvi korak proti Malagi. Beli so zavzeli to mesto v naskoku in popolnoma izne-nadili sovražnika, ki se je v paničnem begu umaknil. Nacionalisti so evakuirali vse vasi v severnem delu lega mesta, da bi lahko nadaljevali odločno borbo. Nacionalno letalstvo je včeraj bombardiralo Malago, Almerijo, Taragono, Barcelono, Bilbao, S »ntander in Gijon.
S padcem Estepone so dobili nacionalisti v svoje roke važno in utrjeno luko, ki leži 50 km severno od Gibraltarja in ki jo je branilo nekaj tisoč miličnikov. Nacionalisti so tako prišli v posest prve sredozemske luke na španskem ozemlju, zaradi česar jim bo zelo olajšano nadaljnje manevriranje. Beli so pričeli sedaj vojne opcracije proti luki Marbili, ki leži 26 km severno od Estepone. Vodijo se ogorčene borbe, ki so zaradi hribovitega ozemlja zelo težke. Beli vršijo nevaren pritisk na Malago ter je računati s padcem tega mesta v najkrajšem času.
Operacije proti Esteponi je vodil močan oddelek nacionalnega topništva. Poveljnik tega oddelka je bil štirikrat zaporedoma ranjen, vendar pa je ostal na svojem mestu do izvršitve poverjene mu naloge. Šele nato so ga odpeljali v bolnišnico.
Boji okrog Madrida
Pariz, 15. januar|a b.Kljub hudemu mrazu je bilo na madridskem bojišču zelo živahno. Po francoskih poročilih se je včeraj zelo dolgo vodila borba v severozapadnem delu mesta. Čete generala Mollea so kljub viharju izvedle močne napade južno od Las Rosasa ter skušale zasesti hribe ob cesti, ki vodi v La Corunijo in Escorial. Cilj je bil sicer dosežen, vendar pa so trajale borbe še pozno v noč. Miličniki so večkrat protinapadli, bili so pa odbiti že s topniškim in strojniškim ognjem. Na nekaterih mestih se je rdečim četam posrečilo prodreti do samih nacionalistinih postojank, vendar pa so jih beli pognali nazaj z ročnimi granatam.i
Perpignan, 15. januaraj. b. Davi je stopila v akcijo mednarodne brigade v Madridu. Njen pritisk na nacionalistične postojanke je zelo močan, ker hočejo rdeči po možnosti razbili nacionalistične bojne črte. Boli že dva meseca najbolj napadajo one postojanke, ki jih branijo člani mednarodne brigade in hočejo nacionalisti uničiti predvsem to brigado. Tudi zadnja ofenziva belih je imela za cilj, da uniči odpor rdečih mednarodnih čet, ki so najbolj odporne. V zgodnjih jutranjih urah so se pričeli premikati posamezni bataljoni mednarodne
Irska - zvezna država
Pred rešitvijo stoletja starega vprašanja
Ijondon. 15. jan. TG. Pogajanja med predsednikom Irske de Valero in ministrom za dominijo-ne Malcolmom MucDonnldom povzročajo veliko javno pozornost. Znano je, da je Irska odpovedala zadnjo vez z Anglijo, ko je uzakonila sklep, da predsednikov Irske ne bo [Kitrjevala niti angleška vlada niti angleška krona.
bol j ; ljudsko fronto«, ki jc prva nudila komunizmu najmočnejši odpor in se bo morala boriti z njim tudi še potem, ko kapitalizma že zdavnaj ne bo več. S Se drugimi o|M>zorili — nn žalostno usodo izseljencev, na dvojno stran šolstva, ki je usmerjeno proti Cerkvi, kakor komunizem, in proti komunizmu, kakor Cerkev in torej ne more dosegati ne vzgojnih ne izobraževalnih uspehov, in slednjič, v zadnji točki, še nn žalostno materialno stanje katoliške duhovščine — z vsemi temi opozorili in s 29 strani obsegajočitn pastirskim listom o najbolj zapletenih sodobnih vprašanjih pa jc jugo-slovunsKi episkopat dokazal, da je v enotedenski konferenci oprnvil večje duševno delo kakor katerakoli svetna komisija.
Pri pogajanjih gre za čisto določene politične načrte, ki tičejo bodočega položaja Irske in Severne Irske (Ulstrrja) ter njunih bodočih odnošn-jev t Anglijo odnosno angleško krono. Angleška vlada želi. da hi vsa ta vprašanja bila razčiščena do kronanja kralja Jtirija. pri katerem Irske ne sme manjkati, kar pa je neizbežno, ako se irsko vprašanje ne uredi tako, da bo zadovoljilo Irce in vlado de Valero. Predsednik Irske je prišel s predlogom, naj postane Irska enotna, a v dve zvezni državi razdeljena država, eno južno, ki bi obsegala sedanjo svobodno irsko državo, drugo pa severno, ki bi obsegala sedanji protestantski Ulster. Oba dola bi dobila samoupravne pravice, v celi vrsti vprašanj pa bi imeli skupen urad. Tako recimo z» zunanjo politiko in za deželno obrambo. Skupen urad hi bil podoben nekdanjim avstro-ogrskim delegacijam. Anglija hi novo irsko ustavo priznala in i ojo takoj sklenila trgovinsko pogodbo. Predsednika trske hi volil irski narod »am.
Pogajanja za enkrat ugodno poteknjo in prevladuje optimistično razpoloženje tako v angleških kakor v irskih krogih.
brigade, ki hočejo prebiti na nekaterih mestih nacionalistično bojno črto, da bi se osvobodili neznosnega pritiska nacionalnih sil, ki traja že nekaj dni. Nacionalisti ovirajo napredovanje mednarodne brigade z intenzivnim obstreljevanjem rdečih novih postojank ter pošiljajo granato za granato na mednarodne oddelke. Beli 'izpolagajo z ogromno množino topniške inunicije in bodo skušali s križnim ognjem ustaviti pokret rdečih čet.
2rtve 6 mesečne vojne
250.000 ljudi mrtvih
Pariz, 15. januarja, b. »United Press« objavlja bilanco meščanske vojne v Španiji in ugotavlja, da je vojna doslej stala 250.000 človeških žrtev in polovico narodnega premoženja. Tu gre največ za nedolžne žrtve, ki so padle v ozadju vsled maščevanja podivjanih tolp. Po 26 tedenskih borbah imajo nacionalisti v svojih rokah 35 pokrajin, španski Maroko, Balearske in Kanarske otoke, madridska vlada pa ima 18 pokrajin. V borbah na obeh straneh sodeluje 12 narodov.
Sovjetsko letalstvo močnejše kot nemško
liondon, 15. jan. b. Londonski nDnily Tele-graph priobčil je izjavo angleškega letalskega častnika, ki se je kot prostovoljec udeleževal en mesec na strani rdečih letalskih bojev pred Madridom. Najzanimivejši del njegove izjave je tisti, v katerem zelo prostodušno govori o moči ruskih in nemških letal. Ako naj verjamemo njegovim izjavam, so sovjetska letala trikrat več vredna kakor nemška.
»Nikoli nisem Se kaj jiodobnega videl in tudi nisem vedel, da so sploh mogoče jiodobne akrobacije v zraku. Ifuski letalci, ki svojo tehnično skrivnost zelo previdno skrivajo, so zmožni, da streljajo med propelerjem in istočasno na obeti letalskih krilih. Sovjetska letala razvijajo tudi hi-trico, kakor jo podobna letala nimajo nobene evropske države. Bil sem zelo začuden, da so se nemški letnici, ko so videli, da se približuje sovjetsko letalo, navadno umaknili. Razmere za prostovoljne letalce na strani rdečih pa niso ugodne, zato sem po enomesečnem delu zapustil svojo službo, čeprav rdeči plačajo mesečno 200 funtov (približno 50.000 Din) in za vsako sovražno sestreljeno letalo nagrado 400 Iimtov (ca 100.000 dinarjev) '.
Listi, ki prinašajo lo izjavo, pripominjajo, da se precej krije z zaupnimi informacijami angleških vojaških krogov, ki vsi soglašajo v tem, da je nemški materijal v Španiji, kar tiče letal in tankov, splošno zelo slab. Nasprotno pa so njihovi obrambni topovi dokaj dobri. Slabost nemških Yunkersovih letal nasproti ruskim bojnim letalom je utemeljena v tem, da so nn nemških letalih tako neugodno nameščeno strojne puške, da morejo samo do gotovega kota streljati. Ako jih rusko letalo napade od spodaj, se ne morejo braniti. Ruski letalec napravi torej umeten padec, tako da pride pod nemško letalo in ga prične od spodaj obstreljevati iu sicer tako, da ima letalo glavo navzdol. Tega manevra nemški letalci ne zmorejo vsled neprilične namestitve strojnic iu so vsled tega raje umaknejo.
Shtadkovski:
Vse nemirneze v Berezo Kartusko
Varšavo. 15. jan. TG. V proračunskem odbora Sejma je prišlo do razhiirljivih prizorov, ko je prišel v razpravo proračun notranjega ministrstva in so nekateri poslanci zahtevali, naj v koncentracijsko taborišče т Berezi Kartuski ne pošiljajo več nobenih nacionalistov, marveč samo levičarje in druge sovražnike poljske države. Takrat se je dvignil ministrski predsednik Sklad-kovski in je v zelo ostrih besedah povedni odboru, da bo poslal v koncentracijsko taborišče vsakega, kdor Imi rovaril proti vladi, naj Imi levičar ali desničar. Imenoma je imenoval narodno demokratično stranko, ki da je povzročila škandalozne protiiidnvske izgrede. Tega ne ho več dovolil. Država bi tonila v anarhiji, ako sn temu ne napravi konec. Ako se priliko ne pomirijo bo poslal v koncentracijsko taborišče vse voditelje nacionalno demokratične stranke in bo podvcrl luili druge ukrepe, da sc ohrani notranji mir.
Manifesiacijski shod JRZ v Ljubljani
Za jutrišnji veliki manifextacijiki shod Jugoslovanske radikalne zajednice v Ljubljani vlada med člani stranke v Ljubljani, pa v nič manjši meri tudi med člani in somišljeniki v okolici In podeželju vsesplošno zanimanje. Pričakovati je zelo lepo udeležbo. Saj pa tudi ni nič čudnega, ko gre za to, da se naši ljudje po dolgih letih zopet enkrat svobodno »ostanejo in poročila svojih voditeljev poslušajo.
Na shodu liodo govorili gg. minister dr. MihaKrek, senator Fran Smodej in ljubljanski župan
dr. Juro Adlešič. Na shod je povabljen tudi notranji minister g. dr. Anton Korošec, ki se l>o shoda tudi gotovo udeležil, ako ga ne liodo zadržali v zadnjem hipu važni državni posli.
Shod se bo vršil seveda oh vsakem vremenu, čeprav velika kinodvorana »Uiiioua~ ne ho mogla ohsefi vseh zhorovalcev in bodo morali mnogi prisosvovati shodu v stranskih dvoranah in tudi na prostem. Zato pa bodo montirane povsod zvočne naprave in bo vsakdo lahko sledil v veliki dvorani povedani besedi.
Ker je dohod članov posameznih organizacij organiziran, bodo vsi prostori po rediteljgtvu toliko časa za neorganizirane zaprti, dokler ne dospe v »Union< zadnja organizirana skupina. Proč» duhovščino, dalje one člane JRZ, ki zaradi starosti ne bi mogli sodelovali pri svoji krajevni skupini, prosimo, da pridejo v dvorano najkasneje do pol desete ure. Do tega časa bo imelo dostop v dvorano tudi ženstvo v narodnih nošah.
One izvenljubljanske udeležence shoda, ki se ne bodo priključili organiziranim skupinam pri sprevodu, prosimo, da ne silijo v dvorano toliko časa, dokler ne prispejo vsi sprevodi.
Vso udeležence shoda pozivamo, da brezpogojno sledijo navodilom rediteljstva, ki ima podrobna navodila za razporeditev udeležencev na zborovalnem prostoru. — Le če bo vladal vse povsod predviden red, bo prirediiev res mogočna.
Odgovor kardinala Liénarta francoskim komunistom
Lansko leto smo doživeli v Franciji zanimiv način komunistično propagande. Primerilo se je namreč nekajkrat, da so se vodilni politiki komunistične stranke v parlamentu in tudi v svojem tisku obrnili naravnost na katoličane in zlasti njihovo strokovne organizacije in jih pozvali, naj vstopijo v vrste komunistov in se z njimi bore proti kapitalizmu, ki je obojim sovražen. Nov na- , čin komunističnega dela, ki se kaže v tem, da se njihovi ljudje skušajo vsepovsodi vtihotapiti, vri- j niti v vse organizacije in družbe in tamkaj zmešati pojme, je torej v Franciji dobil neko svojsko ; varijanto. Na komunistična vabila so odgovarjali katoliki po svojih zastopnikih in prav tako tudi v časopisju. V lepem programatičnem govoru je ob iasmil nauk katolicizma in komunizma kardinal Liénart na katoliškem shodu v Lille-u. Z ozirom na njegov govor pa se je tajništvo komunistične stranke, severni odsek v Lille-u, z odprtim pis- i mom obrnilo na kardinala, čo$ da ni prav, ako katolicizem dolži komunizem vsega zla, ki je na . «vetu, ki hi ga nasprotno komunizem sam rad i odpravil. Pri lem se je tajništvo, ki je pismo od- ' poslalo, sklicevalo na program francoske komu- ; nistične stranke.	j
Temu odprtemu pismu komunistične stranko | pa je kardinal Liénart odgovoril enako v odprtem | pismu, kjer pravi, da ga veseli zmeren ton, ki so se ga pisci v svojem dopisu poslužili. Vendar nje- j gov odgovor ne more v ničemer ne omiliti, ne ; predrugačiti vsebine njegovega predavanja na katoliškem shodu. Kardinai pravi, da nikdar ni trdil, j da je komunizem kriv vsega zla, ki vlada v današnji družbi, ampak je izrecno poudarjal, dapri-pravjja pot komunizmu izmaterijalizirana meščan- ; ska družba s svojim nekrščanskim življenjem, j Pač pa, nadljuje kardinal, je v svojem govoru j označil komunizem kot veliko sodobno nevarnost. To pa pravi — dobesedno — radi tega, ker ga sprejemam takšnega, kakor se predstavlja množicam:
»Komunizem si lasti lastnost, da je zdravilo hi sedanjo družbo. Ima pravico, da ga preiščem kot takšnega in da tudi ocenim njegovo vrednost. To je obenem moja dolžnost, kajti vi ga ponujate tudi katoliškim delavcem, ki so otroci Cerkve jn drugim delavcem, katerim sem tudi duhovni oče.
Toda po čem naj sodimo vrednost kakega zdravila: ali po reklami, ki mu je priložena, ali pa po izkušnjah, ki jih ima človek in družba z njim? . Vsakdo ve, da je bolj pametno, da ga presojamo po njegovih učinkih.	1
Na koncu pisma sem bral vaš program: slu- j žiti koristim francoskega naroda; voljo, da bi vsi, ki delajo, mogli brez strahu pred jutrašnjim dnem živeti od sadov svojega dela in tudi njihove dru- , žine; obvarovati našo deželo pred strahotami dr- ; •/.avljanske vojne; mimo vsega varovati in gojiti 1 mir mod vsemi ljudmi, ki so dobre volje; vzbuditi , strah pred vojno sploh, da bi človeštvo bilo obvarovano te nesreče... Ko som bral ta program, vam rečem, da ga morem hroz pridržka podpisati, ' Ver ni nnhena komunistična specialitota, kakor bi morali vi dobro vedeti.
Toda vprašanje, ki si ga pri tem moram sta- ; viti, je sledeče: Kako hoče komunizem doseči ta svoj cilj?
Vi mi odgovarjate na to vprašuje v vašem pismu s sledečimi besedami: >Vi veste, da ho- , čemo komunisti gospodarski in socialni red, v ! katerem bo po besedah evangelija vsakdo mogel živeti, ki si služi kruh v potu svojega obraza — (beseda ni v evangeliju, ampak v knjigi Genezis) — in da vsi, ki ne delajo po besedah sv. Pavla, ne bodo imeli mosta v družbi. Mi hočemo red, v katerem 1k> odpravljena eksploatacija človeka po človeku.« Ostane nam torej naloga, da pobližje preiščemo, kako v praktičnem življenju komunisti uresničujejo svoje ideje.
Ko smo torej čilali reklamo, poglejmo prak- j tične učinke komunističnega zdravila v Rusiji. Reči morain, da je beseda sv. Pavla zelo brutalno tolmačena. Pod kategorijo »listi, ki ne delajo . se je brez obotavljanja vrglo duhovščino, kateri se odreka misijonsko poslanstvo, čeprav je silno težavno Dalje so sem prišteti lastniki in tudi izobraženci, ki ne mislijo tako kol vsemogočni oblast- j niki režima. In na kakšen način jih komunizem , izločuje iz. družbe? S tem, da jih meče v ječe, da konfisc.ira njihovo premoženje, da je razkropil nji- ; hove družine, da iini jo vzel vsako svobodo, celo j pravico do dola s tem, da jih je poslal umirat v revščini in mrazu v sibirsko stepe. To naj bi se reklo »preprečevanje izrabljanja človeka po člo- ; voku.'l. Kaj je delovni človek s tem pridobil, ker ■ jo mezdno razmerje do sočloveka nadomestil z ne— i človeško in nevzdržno diktaturo, s katero je na- 1 ravnost posvečena eksploatacija po vsemogočni državi !
Vi me bodote vprašali, na koga se morem v tej svoji sodbi sklicevati. Odgovarjam, da čr|>am svoje informacije iz. smernic, ki ji j» dajejo komunistični stranki njeni voditelji, iz njihovega časopisja in od prič, ki so videli vse lo in ki so mogli govoriti. Ima pa tudi neposredne izjave ljudi, ki uo mi osebno pripovedovali, kar so videli v so-«jetlji.
Ali nimam prav, ako smatram lo dokumente za trdnejše, kakor pa vaše vabilo katoliškim delavcem, češ. naj sami gredo v Rusijo, pa bo<1o videli. kaj se ondi dogaja. Kaj pa bodo videli v Ru-
siji pod vodstvom sovjetskih agentov? — Za svojo oseh» ne morem razumeti, zakaj ue bi delavci in kmetje sovjetske Rusije, ako so v resnici tako srečni, kakor nam vi tukaj pripovedujete, sami prišli v Francijo in nam razo (loli svojo srečo. Zakaj nimajo svohode zapustiti sovjetske meje in obiskati druge dežele? Ž izjemo nekaterih posebno zanesljivih in posohno plačanih pa vidimo, da je množica sovjetske Rusije ujetnik na svojem ozemlju. Ne delavec, ne kmet no more pod smrtno kaznijo zapustiti obljubljenega raja ...
Radi dejstva žalostnih resničnosti označujem komunizem kot najslabše zdravilo za sedanjo bolno družbo, ki ga je sploh mogoče dobiti. Da ozdravimo družbo, imamo zdravilo, ki je neprimerno bolj človekoljubno in neskončno bolj učinkovito: krščansko zdravilo. Nihče ne dviga bolj visoko človekovo osebnosti' kakor krSčansIvo. ki ne gleda v človeku samo inteligentne živali, ampak pravega božjega otroka. Nihče ne razumeva tako široko-grudno bratstva kakor krščanstvo, ki ga ne omejuje samo na gotova plemena in na gotove socialne razrede, ki jih tudi ne hu.jska drugega proti drugemu za nasilje in sovraštvo. Mi ljubimo vsa plemena, vse narode in vse družabne plasti brez razliko. Nihče ni tako miroljuben kakor krščanstvo. Kajti mesto da bi povzdigovalo borbo in nasilje, da bi netilo socialne spore in državljanske vojne, neprestano opozarja na potrebo novega socialnega roda, ki ga naj družba zgradi s sodelovanjem vseh v pravičnosti in ljubezni. Mi smo daleč, od tega, da bi Francijo hoteli rnzklati v dva sovražna tabora. Zalo nudimo svojo roko vsei^/ tudi komunistom brez zahrbtno misli, ako hočejo delati s tem j>rogramom in ne s kakim drugim, ki ne prinaš nikomur sreče.«
Mariborski
občinski svet
Maribor, 16. jan.
Nocoj je bila v letošnjem letu jirva seja mariborskega občinskega sveta. Seji je prisostvoval tudi okrajni načelnik za levi breg dr. Popovič. Uvodoma je žujian sporočil, da je končno rešeno vprašanje podelitve 18 milijonskega jwsojila mestni občini ter da je denar že nakazan. S tem je sedanja občinska uprava opravila svojo največjo in najtežjo nalogo in je mariborskemu gospodarstvu storila ogromno uslugo s poživitvijo Mestne hranilnice. Nato predlaga volitve v gradbeni odbor za lelo 1937 in v mestno disciplinsko sodišče. V gradbenem odboru ostanejo vsi dosedanji odborniki z izjemo ing. Deva, na katerega mesto pride ing. Jelene, in namesto obč. svetnika Ošla-ga občinski svetnik dr. Miler. Člani disciplinskega sodišča so dr. Miler in Ozvatič ter namesto Sta-beja prof. Prijatelj. Sledila so poročila raznih odsekov:
Za prvi odsek je podal poročilo dr. Miler. Obravnavale so se številne pritožbe o zaračunanih uvozninah, prirastkarinah, hišnih najemninskih davščinah ter kanalščinah. Mestui svet je vse pri-tožbe zavrnil.
Za drugi odsek je poročal obč. sv. Aljančič, in sicer o delovanju pomožnega dela v preteklem letu. Podžupan Zebot je izrazil željo, naj banska uprava dodeli Mariboru večje vsote za hednoslni fon, iz katerega dobiva le neznatni del tega. kar plačuje. Letno prispeva Maribor v ta fond okoli 3,500.000 Din, dobi pa le par stotisoč Din nazaj. Žujian je sporočil, da je bilo ravno včeraj podpisano prvo nakazilo mariborski mestni občini v znesku 100.000 Din. Vse prošnje za ubožne jkkI-|iore in za sprejem v oskrbnišnico so se na predlog odseka sprejele brez debate.
Za tretji odsek je poročal obč. svetnik g. Sta-bej. Stalni mestnega statističnega odbora se spremeni v smislu zahtev trgovinskega ministrstva. Mestno načelslvo je v novembru vložilo na bansko upravo predlog, da se priključi mariborski občini Mariborski olok in del zemljišča, čez katerega vodijo jK>ti. Mestni svet je vlogo odobril.
Za četrti odsek je poročal obč. sv. ravnatelj 11 ras tel j. Prostori za proskribcijski urad so pretesni. Poleg tega pa rabi mestna občina nove prostore za premoženjsko upravo, vodovod in za šolski odbor. Obč. svetnik Hrastelj je predlagal, da najame mestna občina sedem sob v prvem nadstropju hiše ua Slomškovem trgu 6, ki je lasi Zadružnega doma. Za pripravo teh [iroslorov se odobri kredit 70.000 Din. Letni prispevek mariborske mestne občine za vzdrževanje policije znaša 521.000 Din. Posebna komisija mestne občine je ta izdatek pregledala in odobrila. V okviru letošnjega prispevka 1к> občina popravila poslopja, v katerem je predstojništvo policije. Oblastnemu odboru Jadranske straže se nakloni podpora v znesku veselične takse, ki bi jo moralo društvo plačti za svojo jutrišnjo prireditev. Za popravilo cerkvice na Kalvariji prispeva mestna občina 2500 dinarjev.
Za poli odsek je podal jioročilo podžupan g. Frtinjo Zcbol. Na dnevnem redu so bile povečini prošnje gostilničarjev zu pod' Hlev dovolil za gostilniške obrate. Ugodno se rešijo prošnje Viktorije
-—— Domači
Doslednost v Knafljevi ulici
»Slovenski nnrod si ne ve iz zadrege, v katero jo zašel zaradi svojega čudnega poročanja o španskih zadevah, pomagati drugače, kakor da skuša predstavljali naša poročila kot pristranska. S tem paC le sam potrjuje, kar smo mi trdili, da je namreč v tej zadevi Narodu pristransko vse, kar ne godi rdečemu režimu v Valenciji in se ne vjema s stališčem III. internaeionale. Toda o tem ne bomo več razpravljali, >Narod piše pač tako, kakor mu srce veleva. Ojiravičuje se pa zdaj s tem, da ne mara podpirati fašistov. »Prepuščamo« — tako vzklika — »nusi javnosti |iresojanje vprašanja, ali je treba baš nam Slovencem zagovarjati fašizem in njegove metode, pa naj se šopiri v tej ali oni državi.« Če se objektivno poroča o španskih dogodkih, kakor to dela sSlovenect, ki |iove, kaj so tam v resnici godi in zato ne zakriva na primer strašnih grozodejstev španskih komunistov, ki zverinsko jiobijajo nedolžne ljudi, celo redovnice, ki s politiko nimajo prav nobenega opravka — potoni se to ne jiravi zagovarjati fašizem, ampak samo vsakemu kulturnemu človeku sveta načela humanitéte, ki jih pa seveda morala I.jenina in Trockega ne priznavate. Kar pa se tiče »Narodovega* vprašanja, ali je Slovencem treba zagovarjati fašizem in njegove metode, pa naj se šopiri v tej ali oni državi, se usojamo vprašali »Narode: Kdo pa je zagovarjal orjunstvo v Jugoslaviji ter ga bodril k njegovim oboroženim podvigom in zloéinstvom po tujom zgledu? Kdo je ploskal hatinaškemu režimu in Obznani ter pozival k »avtoritarnemu« načinu vladanja zoper »revolucionarne« elemente? Kdo je pozdravljal nacionalistično diktaturo, jo pet lot slavil in huj-skal na iztrebljenje in persokucije pristašev demokracije? In naposled: Kdo je oziroma so tisti, ki še zdaj s vsemi kriplji delajo na to in r temi rovarijo. da hi se fašističen režim т Jugoslaviji povrnil in kličejo ravno v »Narodu« vse orjuna-štvo vkup. da naj so zadavi demokracija? — Na to naj zdaj »Narod- odgovori in naj se strahopetno ne umika, češ, zaključimo debato, ko pa debata šele sedaj postaja zanimiva! — Torej!
Nekai o resnici in morali
Nenavadno lepo vreme je tudi naše fašiste, o katerih že dolgo ni bilo nič slišati, zbudilo iz zimskega spanja in njihov »Pohod« je napolnil, od-števši inserate, kar celih osem strani samega pso-vanja na slovenski »klerikalizem« v znanem slogu bivše Orjune. Predvsem mu je seveda napoti slovenski katoliški tisk, ker tako odločno zagovarja slovenstvo, katerega so fašistični režimi preganjali in ga hoteli s svojimi barbarskimi metodami v jugoslovenstvu utopiti. »Pohod« kar piha od jeze, ker se je »Slovenec« upal unitaristično ideologijo bivše diktature imenovati perverzno in ker zahteva konec jugoslovenske centralistične žlobudre, ki se naj nadomesti s čisto slovenščino naših mater in očetov; tudi naša obramba slovenske narodne zastave je pohodovce spravila popolnoma ob njihovo borno pamet. Zato po starem receptu iz fra-masonske apoteke poziva naše cerkvene kneze in dostojanstvenike na odgovor, ali res smatrajo »Slovenca« za katoliški list; če ne, naj ga slovesno izobčijo in obsodijo, če pa ga odobravajo in priporočajo, potem — bodo pa imeli opraviti s »Pohodom«. ... Tako pisanje je res že popolnoma infantilno; naši škofje vendar ne bodo hodili po odgovor na vprašanje, kaj je katoliško in kai ni, v fašistični glavni stan. Naše stališče, da bodi podlaga našemu
Gradišnik, Ivana Beloševiča, Marije Golob, Cecilijo Šum, Antonije Potočnik, Štefanije Matel; Ivanki Schauhach se odobri koncesija za buffet na Vetrinjski 23; zavrne pa se prošnja Marije Čeh za buffet na Radvanjski 40. Mariji Lipovšek se dovoli premestitev trgovine s starinami z Meljske na Koroško cesto 18. Stupf Andreju in Zoranič Mikaelu se izda dovoljenje za obrt avtoizvoščka ; zavrne pa se prošnja Genovefe Vršič za obrt iz-voščka, ker ni krajevne potrebe.
Za mestna podjetja je podal jioročilo spet g. ravnatelj Hrastelj. Statut mestnega podjetja, ki ga je mestni svet svoječasno odobril, je sedaj vrnil trgovinski minister z zahtevo, da se spremeni naslov statuta, ki se mora v bodoče glasiti: »Statut mestnih podjetij in njihovega upravnega odbora . Glede dobave električnega toka v Svečine pa je bilo sklenjeno, da se izvede po 'splošnih dobavnih pogojih.
Na dnevnem rodu tajne seje so bila osebna vprašanja mestnih uslužbencev. V smislu pragnia-tike so napredovali: ravnatelj mestnega električnega podjetja Jurij Uršič, inž. arh. Viktor Vičič, geometer Viktor Pohar, uradnik Vinko Ilanier-šak, uradnica mestnih podjetij So'ija Trstenjak, magistralna uradnica Ivana Branisel in namestnik vodovodnega mojstra Ariton Zupanek.
Bolezen sv. očeta
Vatikan, 15. januarja. AA. (Havas.) Zdravstveno stanje sv. očeta je neizpremenjeno. Visoki bolnik je prebil mirno noč. Davi je v svojem zasebnem salonu sprejel kardinala Pacellia, nato pa kardinala Nogara, in rektorja katoliške univerze v Milanu Gencellija.
Zadrt?! deželni predsednik Kranjske grof Attems • Heitigen-hreuz umrl
Salzhurg. 15. jan. TG. Tukaj je umrl v sana-torijli Henrik grof Atteins, baron Hoiligoukroiiz, zadnji avstrijski deželni predsednik Vojvodino Kranjsko. firoV Atteins se je rodil dno 18. oktobra 1858 v Odcnhurgii na Madjarskcm. I.eta 1880 je stopil v politično službo pri deželni vladi v Ljubljani tor jo služboval po več okrajnih glavarstvih kranjsko, dežele. K 1880 jo bil poklican v notranjo ministrstvo na Dunaj, od koilor je bil I. 18110 poslan na Štajersko, kjer je bil nastavljen kot okrajni glavar v Ljutomeru, nato v Ližnici. od lota iNilH pa do 11101 pa v Celju, od koder jo liil premeščen v Gorico, litll jo prišel v Trst kot zastopnik državnega namestnika, kar je ostal do lota №17 ko jo bil Imenovan za deželnega predsednika r Ljubljani. Na tem mostu jo ostal do prevrata in so jo njegovi uvidevnosti zahvaliti, da takrat ni prišlo do krvoprolitja. Po odhodu iz Ljubljano se jo naselil v Salzhiirgii. Poročen jo hil z grofico Ceschi a sante Croce, ki je umrla 1. 1022.
Zomiinska vremenska napoved: Prevladovalo ho jasno vreme, ponekod r. jutranjo meglo. Novo pooblačitev pričakujejo v severnih in zapadnih imijih in ua Primorju. Temperatura se bo v zn-
padnih krajih nekoliko dvignila, v ostalih prede jih bo pil huda slana.
odmevi ——
javnemu in kulturnemu življenju naša prirodna prvotna narodna pripadnost in zavest, odgovarja naravni morali in pravu, ki ga je katoliška Cerkev vedno branila proti vsaki nasprotni teoriji in posegu, in pohodovci se bodo morali s tem stališčem katoliške Cerkve že sprijazniti in pripoznati, da je s stališča naravne morale njihov bivši režim bil v resnici perverzen. Perverzno se namreč v latinščini imenuje to, kar nasprotuje zdravi pameti in normalnemu čustvovanju ali, po domače, kar narobe na glavi stoji, in naš jugoslovenski fašizem v resnici od samega začetka stoji na glavi. Če se »Pohod« v svojem članku zoper naš tisk sklicuje na nek odstavek dr. Gosarjevega »Novega družabnega reda«, mu to ne bo nič pomagalo Odlični katoliški kulturni delavec piše tam o resnici in morali, ki mora biti vrhovno načelo in vodilo vsemu življenju in delovanju in obžaluje, da se v tem oziru tudi v katoliškem svetu greši, pa da se večkrat nasprotniku odreka vse, kar je ali bi utegnilo tud! na njegovi strani biti dobrega. Kdor pozna slovenski tisk, pa bo gotovo priznal, da je v tem oziru katoliški tisk vedno stal na braniku resnice in pravice, kakor stoji tudi danes, ko brani načela krščanske morale, prirodnega prava in slovenskih narodnih pravic tako proti vsakemu pro-tiljudskemu, nedemokratičnemu in nasilnemu režimu, kakor proti komunistični diktaturi in njeni brezverski kulturi. V enaki meri pa se bori slovenski katoliški tisk s »Slovencem« na čelu tudi proti fašistični »morali« živalskih instinktov n im-peralizma ter teptanja človečanskih načel. Sprejema in priznava pa vse, kar je resnično in dobro, naj se poraja kjerkoli, dočim se tako slovensko »svo-bodomiselstvo« kakor njegovi nacionalistični in socialistični izrastki vsi enako odlikujejo po slepem fanatizmu. »Pohod« naj torej lekcijo o resnici in morali obrne nase, ker mu bo to zelo koristilo, saj se pisec njegovega tozadevnega članka tudi šteje med »dobre katolike«... V ostalem pa si besnenio »Pohoda« lahko razlagamo iz nagle liltvidacije JNS, kateri ta list od nekdaj kot skrajno desno krilo služi; pred smrtjo vsaka sveča še enkrat Itrčevito v zadnjič zaplapola.
Predsednik vlade se vrača
St. Moriti, 15. januarja. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Sto-jadinovič je bil nekaj dni z rodbino v St. Moritzu v Švici in je nocoj odpotoval z vlakom naravnost v Belgrad.
Kaj piše „Obzor"
Zagreb. 15. jan. b. Današnji "-Obzorc poroča, da so prvi uradni stiki med predstavniki SDK in predstavniki JRZ najavljeni za jutrišnji dan. Vodili se bodo razgovori o važnih narodnih in političnih problemih, ob priliki katerih se bosta obo stranki seznanili s stališčem glede vseh aktualnih vprašanj. Šele potem, ko se bodo videli rezultati prvih razgovorov, bosta lahko pogajajoči se stranki ugotovili izglede za bodočnost in bodo šele tedaj lahko sprejeti sklepi, ali naj se preidn k pogajanjem, ali naj se zaključi predhodni sporazum. Končni sporazum ho sklenjen lahko šeln tedaj, ko se bodo pri svobodnih volitvah ugotovili pravi predstavniki vefine Hrvatov, Srbov in4 Slovencev. Edino ta provedura je jasna in pravilna.
/. :. Vi i, i'* Spremembe v belgraiskem zboru inozemskih časnikarjev
Belgrad. 15. januarja, m. V zboru tukajšnjih inozemskih časnikarjev jc v zadnjem času prišlo do večjih sprememb. Tako odhaja dosedanji tiskov "ni ataše na Češkoslovaškem jv>sianišfvu Edvard Parma na novo službeno mesto v zunanje ministrstvo v Pragi. Na njegovo mesto pa pride dr. Korbl, ki izhaja iz znane in ugledne židovske družine.
Spremembe so tudi pri tukajšnjih nemških časnikarjih. Dolgoletni dopisnik nemških listov »Miinchener Neueste Nachrichteu«, »Kfilnische Zeitung«, »Volkischer Beobachler« in »Berlin Bor-sen Zeitung« dr. Egon ileyniann odhaja v Berlin. Na njegovo mesto pa prideta dva nova nemška časnikarja: baron Maltzahn in von Meri, Imenovanje dveh dopisnikov vseli vodilnih nemških listov v Belgradu, kjer je navadno sedež inozemskih časnikarjev za ves Balkan, dokazuje, kako velik pomen pridaja nemško |iroj3agandno'ministrstvo Belgradu.
Osebne vesti
Belgrad. 15. januarja. Povišani so: Za administrativnega uradnika o. skupine Higijenskega zavoda v Ljubljani Avgust W r i n s k e 1 e. — Za tehničnega višjega pristava 6. skupine inšpekcije dela v Ljubljani ing. Evgen Baraga. — Za zdravstvenega višjega pristava 6. skupine šolske poliklinike v Ljubljani dr. Rajner B a s i n. — Za zdravstvenega višjega pristava 6. skupine doma narodnega zdravja v Mariboru dr. Valentin Vari.
Belgrad. 15. januarja, m Z odlokom notranjega ministrstva je prestavljen Ibrahim Latišič, pristav VIII. skup. jvri policijskem kotnisarijatu na Jesenicah, k upravi policije v Splitu.
Belgrajske vesti
Belgrad. 15. januarja, m. Ti: je umrl Rasa Mi-loševič, ki spada med ustanovitelje bivše radikalne stranke in je bil obenem predseJnik Srbskega brodarskega društva.
Belgrad, 15, januarja, m. Nedeljskemu mani-festacijskemu shodu JRZ v Ljubljani pripisuje vsa tukajšnja politična javnost veliko važnost. Tukajšnji jwlilicni krogi pričakujejo da se bodo vidni predstavniki JRZ na nedeljskem shodu izrazili tudi o dogodkih zadnjih dni, predvsem v zvezi z bliž-njuni pogaiai;: med JRZ in dr. Mačkom.
Belgrad. 15. januarja, m. Predstavniki posameznih trgovskih in industrijskih zbornic, ki so imeli te dni stalne sestanke in na iiiih pretresali vsa vprašanja, ki se tičejo zboljšanja in sprostitve našega gos|)odarstva, so se zglasili danes pri trgovinskem ministru, kateremu so izročili svoje predloge za vsa vprašanja, katera so pretresali na svojih sestankih.
Belgrad 15. januarja, m. Iz Novega Sada poročajo, da jc te dni prišel v iioslojijc okrajnega načelstva v Zabju jtoslanec dr. Gjorgje Jovanovtč. ki je hotel dejansko najiasti j>odnačelnika Temcrin-ca. od katerega je zahteval, da mora izposlovati premestitev večjega števila občinskih uradnikov. Ker je okrajni |>odnačclnik zahtevo poslanca odločno zavrnil, se ga je hotel le-ta dejansko lotiti, kar pa so navzoči preprečili.
Dunajska vremenska napoved. Sneg. naiašča-njc temperature.
f Katehet Pavel Zaje
Ljubljana, 15. januarja.
Davi je v Ljubljani uinrl katehet g. Pavel Zaje. Vest o smrti lega dobrega duhovnika je globoko odjeknilo v vrstah vse ljubljanske duhovščine, ki je pokojnika zaradi njegove srčne dobrote in ljudomilosti globoko spoštovala; prav tako je ta žalostno vest napravilo silen vtis na mladino raznih ljubljanskih šol, kjer je pokojnik Itoučevol, zlasti pa na L deški osnovni šoli (na Ledini).
Jeseniška pogajanja
Četrti d an pogajanj za novo kolektivno pogodbo KI D
Ljubljon. 15. januarja.
Pogajanja so se pričela danes ob 9. dopoldne pod predsedstvom g. inž. Barage. Zastopnik pod-j jetja inž. Petrovčič pozove zastopnike organizacij, da naj predložijo pismene predloge k včerajšnji razpravi. Predsedstvu je bilo sporočeno, da ima Zveza združenih delavcev še enega delegatu. To sporočilo je dalo povod kratki debati, kotero je zaključil predsednik današnje razprave gosp. inž. Baraga. Nalo se je prebral skupen predlog strokovnih organizacij, in sicer ločeno od samostojnejši predloga zastopstva Zveze združenih delavcev, ker do skupnega nastopa še ni prišlo.
Samostojni predlog ZZD se v glavnem nanaša na: delovni čas, da je določen točno po tekstu zakona o zaščiti delavcev (S 6).
Na čl. 2. tč. 3 kol. pogodbe, du se vsem delavcem zagotovi vsako tretjo nedeljo zakoniti odmor.
Da sc sporazum o praznikih z dne 31. 12. 1030 odpove in da naj bo merodajen v tej stvari »modus v i vend k do sklenitve konkorduta.
Da naj imajo pravico do družinskih in stanovanjskih doklad vsi delavci K1D.
Da so črta določilo o 5% izmenjavi staleža.
Da se izloči določilo, du smo K1D oddati razna dela svojega delokroga [tosamezhim obrtnikom.
Da se uvedejo redni letni plačani dopusti.
1'oleg teh je v pisanem protipredlogu dolu ZZD tudi več manjših predlogov. Vsi predlogi so bili pismeno kratko utemeljeni.
Razgovor o predlogih se je zelo zavlekel, ker •so i>osamezne točke hoteli čim popolneje razjasnili in braniti njih upravičenost. Delegati Zveze združenih delavcev so na današnji razpravi dali predvsem odločen poudarek, da j« treba delavstvu nižjih kategorij zaslužke ne samo varovati, temveč tudi primerno povišati.
V pismenem predlogu treh strokovnih organizacij je bilo predlagano, naj se nadaljnje razprave vršijo na Jesenicah. Podjetje jo vztrajalo pri svojem, da se pogajnja nadaljujejo v Ljubljani. K predlogu ostalih organizacij je pripomnil zastopnik ZZD, da ni važno, kje se pogajanja vršijo, pač pa je važen uspeh pogajanj.
Obravnava se je ob 1. pop. zaključila in se nadaljuje v ponedeljek 18. t. ni. ob četrt na 10 dopoldne v 1 rgovski zbornici.
Kokainski sleparji obsojeni
Razkritja, kako sleparijo svoje žrtve
Gosp. Pavel Zaje ali »gospod Pavle', kakor je bil splošno znan v ljubljanskih krogih, je bil zelo plemenitega značaja. Radodaren je bil do vsakogar, posebno usmiljen pa je bil do revežev. V družbi je bil povsod priljubljen ter je sleherni rad sledil šaljivemu, toda nadvse dostojnemu pripovedovanju o raznih dnevnih dogodkih.
Pokojnik se je rodil dne '24. junija 1877 v Sodražici. Mašniško posvečenje je prejel 18. julija 1903. Odtlej dalje je služboval kot kaplan in vero-učitelj po raznih krajih, nazadnje v Ljubljani na deški osnovni šoli. Že delj časa ga je mučila huda bolezen, zadnje tedne pa je moral iti v posteljo. Hudi in skoro neozdravljivi bolezni je davi podlegel. Sedaj leži na mrtvaškem odru v mrtvašnici v Leonišču, odkoder bo v nedeljo ob pol 4. prepeljan v rojstni kraj Sodražico, kjer bo v ponedeljek ob li. pogreb.
Svojemu zvestemu služabniku naj Bog podeli v večnosti zasluženo plačilo! Žalujočim, zlasti njegovemu bratu g. Zajcu, župniku v Rudniku, pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Ljubljana, 15. januarja.
Kokainski proces je drugače dvignil javnost iz njenih vsakdanjih tirov in razgibal Ljubljano tako, da povsod obravnavajo o kokainu in o dobička-nosnern tihotapstvu tega mamda. Kokain prihaja k nam iz dveh velikih tovaren, iz tovarne Merk v Darmstadtu, Nemčija, in Roch v Švici. Nemški preparat je boljši in bolj iskan, zato dražji. Kilogram kokaina en gros slane 25.000 Din, treba pa je pri uvozu plačati raznih carinskih taks do 70.800 Din. Kot zdravilo je kokain v Ljubljani razmeroma drag. Kakor je državni tožilec dr. Fellache»- povda-ril, vse ljubljanske lekarne nimajo skupaj 1 kg kokaina. Jasno je, da se je tihotapstvo kokaina bohotno razvilo v zadnjih letih, ker se pri teh kupčijah obetajo brezvestnemu špekulantu velikanski dobički. Naši kraji so pa bolj tranzitna proga za skrivni prenos kokaina v Italijo, od koder gre potem v Egipt in orientalske kraje.
Kako postopajo sleparji
Na včerajšnji popoldanski razpravi je državni tožilec sporočil, da so se zglasile še druge žrtve akcijske družbe Širok & Co. Pet drugih oseb je ta družba osleparila za 70.000 Din. Niso pa kokainski nečedni posli do globine pojasnjeni. Včerajšnja razprava je tudi nekoliko odkrila kulise, za katerimi so delovali sleparji s kokainom. Pojasnjen je bil enoten trik, ki se poslužujejo vsi ti sleparji: Družba se domeni. Poišče kako petično žrtev. Izbero si kak samoten javen lokal. Tja prinese prodajalec zavoj kokaina, točno I kg. Seboj pa nosi dve škatljici ali pa dve epruveti. V eni je mala količina pristnega kokaina. Drugo prazno pa vporabi
Medicinski stadij bo težji
1/. Belgrada poročajo, da je prosvetni minister Dobrivoj Stoševič podpisal uredbo o medicinskih fakultetah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Ta uredba znatno otežuje pogoje medicinskega študija pri nas ter ima očitno namen, da bi naše fakultete usposabljale še bolj izobraženi naraščaj.
Važna je izprememba, ki nalaga belgrajski fakulteti, da obravnava tudi farmacevtsko znanost in da strokovno pripravlja ter izprašuje bodoče lekarnarje. Medicinske fakultete bodo imele nalogo, da pripravljajo gradivo in predlagajo potrebe odredbe za zboljšanje zdravstvenega stanja našega naroda. Medicinske fakultete bodo torej imele v bodočem značaj medicinskih akademij, ki jih pri nas še ni. Medicinska fakulteta v Belgradu bo imela medicinski in farmacevtski oddelek.
Na fakulteti so uvedene nekatere nove panoge medicinske znanosti, kakor znanost o dednosti, fo-niatrija (glasoslovje), kronologija (o mineralnih vodah, plemenska higiena, nauk o vojnih strupih in aercnavtiška medicina itd. Medicinske fakultete bodo imele 33 obveznih in 20 neobveznih predmetov. Kancerologija (nauk o raku) še ni uvedena. Študij na medicinskih fakultetah v Belgradu in Zagrebu bo trajal redno 5 let (10 semestrov) na farmacevtskem oddelku v Belgradu 4 leta (8 semestrov). Medicinska fakulteta v Ljubljani bo imela v bodoče 4 semestre.
Nova uredba določa, da se bodo mogli dokto-
rati delati z disertacijo, pa tudi brez disertacije. Do sedaj so medicinci postajali doktorji avtomatsko, ki so napravili vse izpite. Tisti, ki se bodo nameravali posvetiti globljemu študiju medicine in specializiaciji, se bodo morali s pomočjo disertacije že takoj usmeriti v to. Polaganje izpitov je znatno otežkočeno. Medicinci bodo delali izpite v petih skupinah, in sicer bo mogel medicinec priti na izpil samo v junijskem roku. Ako ne napravi izpita vsaj v enem predmetu od treh, bo mogel ponoviti izpit šele v prihodnjem junijskem roku, ako pa ne napravi v enem ali dveh predmeih, pa bo mogel izpit ponoviti v oktobrskem roku. Kdor v četrtem semestru ne napravi izpitov iz druge skupine niti v oktobrskem roku, se ne more vpisati v peti semester. Polaganje izpitov v drugih skupinah je določeno s posebno odredbo.
Ko študent napravi vse izpile, dobi naslov doktorja vsega zdravilstva. Izda se mu diploma v latinščini. Študent pa, ki napravi disertacijo, ima pravico do na?lova doktorja medicinske znanosti. Promocija doktorja bo v bodoče javna, medtem ko do sedaj ni bilo promocije. Ob tej priliki bodo kandidati za doktorje tudi zapriseženi.
Ta uredba bo veljala za medicince, ki se bodo vpisali na fakultete v letu 1937-38. medtem ko bodo do sedaj vpisani medicinci mogli delati izpite po stari uredbi najdalje do 1. januarja 1943.
slepar pri poskušnji. V navzočnosti kupca z nožem načne zavoj in strese v prazno škatljico ali epruveto iz zavoja nekaj njega vsebine. Drugi slepar fungira kot straža. V ugodnem trenutku nastane kak rojxit. Prvi slepar naglo skrije zavoj in vzeti vzorec pod mizo. Ta trenutek porabi slepar, da zamenja vzorce in predloži potem kupcu vzorec s pristnim kokainom. Ko je poskušnja izvršena, je kupčija sklenjena. Kupec pa je pozneje presenečen, ko ugotovi, da je kupil kako ničvredno zmes.
Državni tožilec za strogo sodbo
Po končanem dokaznem postopanju, ko so bili prečitani razni spisi in zapiski, so sledili govori.
Državni tožilec dr. Fellacher je bil kratek. Zahteval je za vse 4 glavne obtožence najstrožjo kazen. ker so škodljivci naroda. Tvorijo nekako akcijsko družbo za kokain. Mnogo je žrtev. Svoje mreže so imeli povsod razpredene. Ljudje se jih niso upali ovaditi, ker so se jih bali. Zasluga našega časopisja je, da je ta afera prišla v javnost. Slični procesi so tudi po drugih državah, tako na Češkem. Kokainski sleparji so povsod enaki. O obtožencih glede Sangrada ne izgublja mnogo besed. Pred zakonom so odgovorni.
Branilci za oprostilno sodbo
Širokov branilec ■— exoffo dr. Murko: Ni dokazano. da bi obtoženci sporazumno delali, ne gre za kako akcijsko družbo Širok je imel zavest, da je proda! pristen kokain. Predlagani oprostitev Široka v slučaju Masterla in Vučnika, milo sodbo v slučaju Ceferina.
Dr. Brencé. branilce Mauserja: Goljufije v tihotapskih stvareh se naj ne sodijo strogo. Zaradi svoje nezakonitosti se ti posli vrše skrivaj. Predlagam oprostitev.
Dr. Aleš Peršin. branilec Martina Sveteta: Sve-je je žrtev slučaja Res so danes mnogi kokainski verižniki. Zgolj slučaj je. da je padel v to družbo naš mili Martin Svete. Naj bo oproščen.
Dr. Smodej. branilec Hladnika, je imel najtežje stališče, da zagovarja obtoženca s težko preteklostjo Svojo nalogo je dobro rešil. Tudi on je za oprostitev.
Branilec sangraških iečarjev: dr. Ražem za Draga Ceferina in ženo Albino iu dr. VI. Maček za o=ta!e, sta predlagala, da naj vse sodišče oprosti. Dr. Ražem: »Gospo bi bilo treba odlikovati, ker je odkrila sleparsko tol|>o.«
Vsi krivi in obsojeni
Senatni predsednik g. Rajko Lederhas je po daljšem jsosvetovanju senata razglasil sodbo, da so vsi obtoženci krivi očitanih deliktov. Bili so obsojeni: Pavel Širok na 1 leto in 6 mesecev robije in Josip Mauser na 1 leto 2 meseca robije zaradi zločina obrtne prevare. Oba v izguba častnih državljanskih pravic za 3 leta. (Obema so dokazani trije slučaji sleparije.) Martin svete na 5 mesecev strogega zapora in 300 Din denarne kazni in Fran Hladnik na 1 leto strogega zapora in 480 Din denarne kazni, oba le zaradi prestopka goljufije po §-u 334 k. z. Vsein se vštejc preiskovalni zapor od 10., odnosno 13. oktobra naprej.
Zaradi prestopka zoper osebno prostost in varnost so bili obsojeni: Drago Ceferin na I mesec strogega zapora, pogojno za 3 leta ter v plačilo povprečnine 500 Din. Albina Ceferin na 2 meseca strogega zapora in 800 Din povprečnine, Maks Biz-
Člani JRZ v Ljubljani!
Jutrišnja nedelja je naš dan, praznik naše povezanosti in zvestobe slov. narodnim vzorom.
Somišljeniki!
Vsi se priključite uu določenih zbirališčih svoji krajevni organizaciji in v strumnem pohodu pokažite svojo zvestobo stranki in svojo odločnost v borbi za lepše dni.
Člani in somišljeniki JRZ v Ljubljani!
Naj nihče ne manjka pri prireditvi, ki jo prirejamo po letih nasilja v svobodi iu sredi zgodovinsko pomembnega obnovitvenega dela za boljšo bodočnost države in naroda.
Jutri gremo vsi na shod
kateri se ponašamo s tem, dn smo sodelavci in prijatelji slov. narodnega voditelja dr. Korošca
Auerspergovi gozdovi in slovenski človek
Dne G. januarja 1937 smo objavili članek »Auerspergovi gozdovi in slovenski človek'. Inž. Skoupil Kari nam na zadnje odstavke tega članka pošilja tale popravek:
Ni resnično, dn sem so postavil vedno na stran nasprotnikov našega naroda, marveč je nasprotno res, da sem se obnašal vedno in |>ovsod korektno tudi v narodnostnem oziru. — Ni resnično, du mojo »delovanje zasluži, da si ga kdo pobliže ogleda, marveč je nasprotno res, da ni v mojem delovanju nikjer povoda za kakršnekoli očitke. — Ni res, da imam pred sodiščem proces, v katerem sem ohdolžen, da bi bil ponaredil ključe pisalnih miz šefov ali napeljan skriven telefon, marveč je nasprotno res, do sem bil v zasebnem pismu ohdolžen takšnih dejanj, pa dn sem proti piscu dotičnegn pisma vložil kot zasebni tožilec tožbo pri okrožnem sodišču novomeškem pod Kzp 405-30 po § 301-3 kz.
Ni res, da je delovanje v premoženjski upravi mestu Kočevja znano po tem, da so dolgovi zelo narasli, marveč je nasprotno res, dn nimam in nisem imel nikdar opravka z denarnim poslovanjem premoženjske uprave in z nobenim njenim ne starim ne novim dolgom. — Tudi ni res, da bi bilo obstojalo kakšno »ožje delovanje moje in moje žlahte«, marveč v času, ko sem jaz član te uprave, ni v njej nobenega člana mojega sorodstva niti svaštvo. — Nadalje prav lako ni res, da sem bil od ZDI! odpuščen radi nerodnosti, marveč nasprotno me ZDU ni nikdar obvestila o nobenih nerednostih v zvezi z mojim odhodom iz njene službe.
Končno nikakor ni res, da bi si bil pri zadnjih občinskih volitvah dovolil predrzne izjave o tem, »dn smo nnnilatili klerikalce«, marveč je nasprotno res, da nisem nikdar, nikjer in nikomur izjavil niti teh niti po smislu sličnib besed in je res, da se zadnjih občinskih volitev sploh udeležil nisem.
Z velespošlovanjem
Inž. Knrl Skoupil.
Kočevje, dno 13. januarja 1937.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod.
0(rl. rog. S. br. 30174/35.
jak na 1 mesec in 15 dni 6trogega zapora. Stane Burgar na I mesec strogega zapora, pogojno za 2 leti, Ivan Krašocev na 14 dni zapora, pogojno za
1 leto.
Obtoženci so si pridržali pravice revizije in
Criziva. Razprava je bila končana o polnoči. Sod-a je mnoge presenetila.
Opis našega prvega zdravilišča
(Po raznih virih sestavil dr. A. M.)
(Nadaljevanje.)
Leta 1886 je vrelec »Styria ■ ob svojem zajetju dobil svojo točilnico. Vodstvo tega posla je bilo poverjeno profesorju Rumpfu in lloenesu.
Leta 1899 je dobila »Stara Švicarijac svoj stekleni paviljon.
V	letu 1900 se je oskrbela Acetilen naprava, zdaj mesarija.
V	letu 1904 je zgradila uprava: hišo za koči-jaže, hlev za konje, lislnjak zn steljo in tehtnico.
V	letu 1905 je nastala: strojarna, pralnica in shramba za premog.
V	letu 1911 se je otvorilo zračno in sončno kopališče ter kegljišče.
Leta 1912 je bila pozidana zdraviliška vila Janina.
Leta 1927 se je zgradil nov rastlinjak. Delo jo izvršilo podjetje Hontsch iz Dresdena.
Leta 1929 se je iz starega poslopja dvignila »Nova švicarijat.
Leta 1930 se je nedaleč od glavne ceste za hotelom »Sonce« zgradilo novo gospodarsko poslopje s stanovanjsko hišico za ekonoma. Gasilski dom je bil postavljen 1934.
4. Gostje.
Zdravilna voda, lepa pokrajina in lepa pesem je že v prvih desetletjih 18. stoletja vabilu in množila slatinske goste. Kako dobro so se gostje razumeli z domačini, pričajo krstne matrike, kjer sc med drugimi najde tudi boter, ki je bil ïgost na Slatini«.
Drug dokaz temu so nam stare knjige in podobice, ki smo jih našli nn lem kraju, in izmed katerih so nekatere očividno iz 18. stoletja. Vsi
ti spomini so bili dar hvaležnih gostov do gostoljubnih domačinov.
Takrat gostje niso semkaj prihajali iz modo za zabavo in kratek čass, kakor je pri mnogih dandanes navada, ampak res iz potrebe, da si zboljšajo in utrdijo svoje zdravje. Goriški nadškof Karel Mihael Attems se je o priliki vizitacije dno 18. junija 1766 nalašč pripeljal od Sv. Križa na Slatino, da si ogleda izvir glasovite statinske vode.
Ohranil se nam je tudi cenik iz leta 1812, ki kaže, da se je tedaj na Slatini gostovalo prav gosposko in ne predrago. Po navodilih kopališkega zdravnika so gostje pri obedu vino vedno mešali z mineralno vodo. To jih je, kakor piše zdravnik dr. Matiju Mâcher 1823, plugoma aklimntiziralo na kraj, da so jim bile noči polne počitka in lahkega spanja. To po je bilo vino z domačih goric, veči-nomo s Cerovca.
Redkokdaj se je zgodilo — in lo še v nekdanjih higijensko in sploh zdravstveno še manj iz-vestnih časih — da je kdo tukaj umrl kot sla-tinski gost Pa še ti maloštevilni zgledi dokazujejo, do je bila Slatina že takrat znana kot zdravilišče in so v njej iu po njej zares mnogi ozdraveli, če se niso prepozno zatekli vanjo. Se boljši dokaz za uspešno gostovanje v zdravilišču so stoletne zahvalne podobe, ki vise v zdraviliški kapeli v znamenje nekdanjega ozdravljenju.
Zelo se je povzdignila Rogaško Slatina po večkratnem obisku in prizadevanju nadvojvodo Ivana. Prvič je tukaj bival letu 1810, ko je našel pod milim slatinskim nebom dušno in telesno okrepčilo po hudih naporih v francoskih vojnah. Nadvojvoda Ivan je s svojim večkratnim bivanjem nn Slatini dal njenemu zdravilišču ugled in sloves, kakršnega prej ni moglo imeti.
Od 1811 leta dalje šteje Rogaška Slatina visoke obiske svojih gostov. Ludovik Bonaparte Studim 1811 v senci slatinskih hrastov znanost in umetnost, ko je odložil kraljevo krono.
Cesar Ferdinand je bil 1847 leta s cesarico Marijo Ano no Slatini, ko je bila v zdraviliškem domu otvorjena Ferdinandova dvorana.
Princ Peter Karagjojevič je bil 1807 s svojo materjo gost na Slatini, in 42 let za njim njegov sin princ Aleksander kot grof d'Avala.
Od visokih cerkvenih dostojanstvenikov so zahajali v Rogaško Slatino med drugimi: Kardinal in primas ogrski Janez Scitovsky, prvič 1840 — zadnjič 1860; djakovski škof Strossmayer, prvič 1866 — zadnjič 1904; škof Slomšek na skupnih duhovnih vajah, prvič 1853 — zadnjič 1862; pomožni škof dr. Dominik Preinuš, prvič. 1908 — zadnjič 1933; monsignor Franjo don Bulič, prvič 1901 — zadnjič 1933; zagrebški nadškof dr. Anion Bauer, prvič 1911 — in poslej skoraj vsako loto.
Tako pogostni obiski odličnih gostov pričajo, da je Rogaška Slatina v teku dobrega stoletja postala prvovrstno mednarodno zdravilišče. Njen resni in dostojni zdraviliški značaj jo je priporočal vsem krogom in stanovom, ki so od blizu in daleč prihajali na zdravljenje v Rogaško Slatino.
Iz katerih krajev prihajajo vsakoletni gostje v Rogaško Slatino? To vprašanje je podobno, če ne povsem enako drugemu, ki se glasi: V katere kraje razpošilja Rogaška Slatina svojo zdravilno vodo?
Vzemimo stvaren zgled iz zaključka sezone 1926. To leto stoji nekako v sredi med koncem svetovne vojne in začetkom hujše gospodarsko, zlasti denarne krize. Pokazalo nam bo torej, odkod in kako bi se mogel vršiti pravilen in navaden dohod gostov To leto je bilo v Rogaški Slatini 1000 gostov več nego v najboljši sezoni pred vojno 1. 1912, ko je došlo 5227 gostov, v letu 1926 pa je bilo 6424 posetnikov.
Iz Ljubljane jih je bilo: 389, iz ostale Slovenije: 828; iz Zagreba jih je bilo 1128, iz ostalo Hrvatske 833. Iz Belgrada jih je bilo 779, iz ostale Srbije 133. Iz Bosne in lierregovine 325, iz Vojvo-dinje, Baronje. Mačke, Banata 800; iz Dalmacije 137; iz Črne gore 2. Dalje iz drugih Slovanskih držav — iz Češkoslovaško 33, iz Poljsko 2, iz I Bolgarije 1, iz Rusije pa nobeden, inozemstvo 1 ostalih držav ie poslalo iz Avstrije 247 gostov, iz
Nemčije 10, iz Ogrske 589, iz Italije 63, iz Romunije 14 — pač lepa in zanimiva številka; iz Amerike 7, iz Grčije ;, iz Egipta 2, iz Holandske 1, iz Francije 1, iz Anglijo in ostale Evropo in ostalih krajev pa nobeden.
Med inozemci so zopet prodnjočili Madžari (589). To število so je znatno povišalo, ko se jo 1930 v poletni sezoni vpeljal direktni voz Budimpešta—Rogaško Slatina; а se jo potem zopet znižalo zaradi manj prijateljskih odnosajev med našo državo in Ogrsko. Ob istih številkah skoraj se giblje obisk tujcev v sezoni 1936; lo dve številki, ki se tičeta Avstrije in Grčije, sta zrastli nenavadno visoko: prva 612, druga: 215, kar je velika zasluga »Potnika«, ki jo v tej sezoni priredil inozemskim gostom preko sto izletov v lepo kraje naše slovenske zemlje.
Poleg številnih odličnih oseb in korporacij, ki so kdaj počastile Rogoško Slatino, so ji eden najljubših gostov - zdravniki, posebno če prihajajo v svojih uglednih skupinah. Taki pogostni obiski so vsekakor znamenje neomejenega zaupanja v zdravilne ustanove in napravo Rogaško Slatine.
Dne 12. septembra 1924 leta so češkeslovaškl zdravniki no svojem potovanju po noši državi dospeli v noše zdravilišče. Na postaji so jih sprejeli vsi njegovi zastopniki in v imenu občine jih je pozdravil nndučitelj Ivan Glinšek. V »Zdraviliškem domu« je pozdravil goste ravnatelj dr. Ster, sreski načelnik dr. Megušar, kopališki zdravnik dr. Kolterer in okrožni zdravnik dr. Brabec. Predsednik mlado češke generacije dr. Tuma se je vsem zahvalil za sprejem in pozdrav ter napil kralju Aleksandru kot odgovor na napitnico predsedniku Masoryku.
Za binkošti 1925 se je organiziral poučen izlet slovenskih zdravnikov v Rogaško Slatino, kjer sije pod predsednikom ljubljanskega zdravniškega društva primarija dr. Dergonco razmotrivolo vprašanje o ustanovitvi Zveze vseh slovenskih zdravniških društev.
Drobne
Kaj pravite?
Kokainska afera v Ljubljani je torej končana. Potekala je precej dramatično in človek ne čudi. kako je moglo priti do lakšnili dogodkov v Ljubljani, oziroma o Sloveniji.
Znano je. da Slovenci nismo — z redkimi izjemami — vdani ne mor/i ju. ne kokainu, ne heroinu ali kakor se ie podobni strupi imenujejo. To so zanesli k nuni tujci, zlasti ruski emigranti, ki pa so pridobili za te strasti pri nas le malo navdušencev, vendar dovolj, da se splača nekaterim tihim veriinikom kupčevati s tem blagom, kakor so kdaj pred leti oeri/.ili z živili, manufakturo in še verižijo z zlatom, devizami in valutami. Lekarnarji pa. ki podobne strupe prodajajo, so pod tako ostro kontrolo, da morajo izkazati pri reviziji sleherni miligram strupa, ki so ga prodali na zdravniški recept, pa naj bo to kokain, morfij ali kaj podobnega. Celo ime kupca morajo opisati o posebne knjige.
Sočemo trditi, da so prenizke kazni, ki so jih tihotapci v tem procesu prejeli, omeniti moramo še nekaj drugega: ko je naš list to zadevo razkril in jo objavil, smo bili nekaj časa stalno pod grožnjami, da se bo nad nami znesla vsa strogost tiskovnega zakona. Po tiskovnem zakonu smo morali objaviti celo popravek, ker smo napisali resnico. Če bi tedaj bili toženi, rtujbrže ne bi dobili dosti man j kazni, kakor tisti, ki so to zadevo povzročili, časnikar, ki resnico pove, je torej vedno zaradi tega tudi v nevarnosti, da pride v zapor. Mi vemo, da so nekateri prido-bitniki tedaj že špekulirali na tiskovne tožbe proti nam, češ: »Tu se da pa šc nekaj zaslužiti! \aj plača .Slovenec'!« Če bi recimo državni pravdnik vprašal v tej aferi obtožence, kdo je hotel h kokainski aferi pristaviti svoj lonček na račun -Slovencat in tiskovnega zakona, bi prišle na dan nemara prav zanimive zadeveI
Danes in vsako soboto
T restavraciji grand hotela
„UNION"
KONCERT
brez vstopnine. — Igra salonski ork. voj. godbe
Koledar
Sobota. 16. januarja: Marcel, papež: Berard in tovariši, mučenci.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je zatisnila oči ga. Grela P o -korn. Pogreb lx> v nedeljo ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše sožal.je!
+ V Št. Pavlu v Savinjski dolini je 13. t. m. umrl g. Karel Videmšek, čevljarski mojster v Dolenji vasi. Naj počiva v miru!
■f V Straži pri Teharjih je umrla po dolgi bolezni ga. Marija Klajnšek, posestnica. Rajnica je bila splošno priljubljena in daleč naokoli znana, kar je pričal tudi njen pogreb. Mir in pokoj njeni duši! Preostalim pa naše sožalje!
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec uaravne »Frauz-Jo set' grenčice«.
—	Izjava profesorskega društva. V »Slovencu: dne 9. januarja je bil na 4. strani priobčen pod naslovom »Priznanje učiteljske službe...« poziv, naj se Profesorsko društvo »zavzame za naše profesorje glasbe ter doseže, da se bo krivica vendar enkrat zakonito popravila«. Ker mora vsakdo iz omenjenega članka razbrati, da je šlo društvo s prekrižanitni rokami mimo omenjene krivice, moramo ugotoviti, da je ni bilo plenarne seje v Belgradu — po prizadeti krivici —; da je ni bilo letne skupščine; da je ni bilo avdience pri merodajnih oblasteh; da je ni bilo spomenice in ne resolucije, ki ne bi bila zajela z vso silo tudi tega vprašanja. Društvo ni zamudilo v vseh letih nobeneca drž. proračuna, da ne bi vedno in vedno opozarjalo na to našo ministre, senatorje in poslance ter jih prosilo, naj pomorejo tovarišem do njune pravice. Kdor objavlja take pozive, dela društvu veliko krivico, ki je tem večja, če je storjena vedoma in namenoma. — Odbor ljubljanske sekcije jugosl. prof. društva.
—	Sv. maša pri Sv. Duhu na Polževem. Izletnike opozarjamo, da bo v nedeljo ob pol 11 sv. maša v cerkvici pri Sv. Duhu na Polževem.
—	Po mrzlih dneh — sneg. Od nedelje do 25. t. m. nastopi doba hudozinicev. ki jim ponekod pravijo tudi sredozimci, to so svetniki sveti Anton Padovanski, sv. Neža in sv. Pavel. Pa smo še pred režimom hudozinicev dobili nov sneg. Od torka do četrtka je vladal letos najhujši mraz. V četrtek ponoči pa je mraz odnehal. VČeraj dopoldne je bilo mehko vreme. Popoldne pa je začel sprva nalahno naletavati sneg. Pozneje gosteje, tako da so bile ceste, travniki in polja kmalu pobeljeni.
—	Slomškovo Prosvetno društvo v Zagrebu
priredi v nedeljo, dne 17. februarja po večernicah v društvenih prostorih, Nikoličeva ulica 10/L, predavanje »0 državic. Vabljeni!
—	Vremenska napoved. Hladni val z jasnim vremenom v državah nad vzhodno polovico Evrope. Sneži v Alpah. Jugoslavija: Oblačno v sredini države in v vzhodnih in južnih krajih. V ostalih delih se je razjasnilo. Rahla pooblači tev je nastopila v območju Primorja in v dravski banovini. V sredini države in v severnih krajih je hud mraz. Minimalna temperatura Sarajevo, Plevlje —20, maksimalna Krcegnovi +9. Napoved za 16. januarja. Prevladov.'o bo jasno, tuintam jutranja megla. Nova ^iooblačitev se pričakuje v severnih in zahodnih krajih, v ostalih delih bo jasno. Solnce vzhaja ob 7.12, 7,-iha.ja ob 16.24.
—	Transfuzija krvi v obči državni bolnišnici v Ljubljani. Vujno je svetovati, da v vseh primerih težke izgube krvi skupaj s ponesrečencem pridejo v bolnišnico njegovi zdravi in krepki sorodniki, ki hi mu pomagali s svojo krvjo. Prav tako je zaželjeno, ker je najceneje, da se tudi v primerih zastrupljenja ali potrebe transfuzije iz drugih razlogov, odzovejo sorodniki. Ce bi ne bilo takih sorodnikov, seveda preskrbi bolnišnica dajalca krvi, ki ga pa mora plačati stranka. Le res revnim' M ni kom ga plača bolnišnica. Kakor poziva Časopisje, se je s pomočjo ministrstva soc. pol. in
novice
narod zdravja ustanovil v Belgradu (pri Obči državni bolnišnici) odsek za transfuzijo krvi. Prav lako organizacijo krvodajalske službe je ustanovil kinirgirni »dil''lek Obče državne bolnišnico v Ljubljani i* leta 193J ter jo dovedel do polnosti. Iz raznih vzrokov pri poslovanju, zlasti po gmotnih težkočah, se je družina krvodajalcev te naše po-taje nekako razšla. Pot pritiskom finančnih prilik krvodajalcem poprej znižani honorar je sedaj, vkljub našim skromnim kreditom, zvišan na 250 Din ter hočemo z ostalimi potrebnimi ukrepi zopet vposlaviti krvodajalsko organizacijo in realizirati to prepotrebno redno službo v bolnišnici. Zato vabimo povsem zdrave in krepke osebe, zlasti abstinente, da se zglase od 9 do 10 v ponedeljkih, sredah in petkih na I. kirugičnem oddelku bolnišnice zaradi preiskave, podpisa obveze in legitimacije. Pripomniti pa je, da oddajanje krvi ni nikak poklic, niti stalna zaposlitev zlasti, ker je oddaja krvi možna tekom 4 tednov le enkrat. — Uprava Obče državne bolnišnice v Ljubljani.
—	Razpisana služba cestarja. Banska uprava razpisuje v območju cestnega odbora ptujskega službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti II. reda št. 251 Kamenščak- Lavci -Dornava-Ljubljana za progo od km 6.500 do km 11.500. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje je vložiti najkasneje do 31. januarja 1937 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
—	13. Stev. »Straže v viharju« je izšla. Prinaša: Slušateljem in slušateljicam univerze ob novem letu, Ne bleda misel, ampak življenjska potreba, Lenin — plačanec carske Rusije?, Marija in naš -čas,
André Gide — vrnitev iz URSS, Brezbožniški pojavi med Slovenci, Izpopolnitev univerze v 3 etapah, Redovništvo je treba poklati. .., Pojasnila preds. AA, nato oceno knjige Dr. Odar: Okrožnica Leona XIII. o krščanski državi, ter končno še razpis SDZ za izmenjavo na Češkoslovaško. — V članku: Ne bleda misel, ampak življenjska potreba se je v 13, vrsti zadnjega stolpca vrinila neljuba napaka. Namesto: če ne politično, — se pravilno glasi: če ne pohitimo. »Straža v viharju« stane od januarja samo 20 Din.
—	Pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla knjiga »Dr. Bohinec, dr. Savnik: Zemljepis za III. razred srednjih in njim sorodnih šol. Izvenevropske zemlje.« Cena vezani knjigi je Din 36.
—	Frankiranje dopisnic za češkoslovaško.
Poštna direkcija v Ljubljani je opazila, da pošiljatelji dopisnice in razglednice za Češkoslovaško še vedno premalo frankirajo. Zato opozarja vse interesente na to, da pristojbina za dopisnice (razglednice) za češkoslovaško ni znižana, temveč znaša 2 (dva) dinarja, kakor za vse ostalo inozemstvo, razen za Italijo, Grčijo, Romunijo in Turčijo. Za nezadostno plačane dopisnice morajo plačati naslovniki v Češkoslovaški dvakratno manjkajočo pristojbino.
—	Okraden kovač. Šmartno pri Slovenjgradcu. Vedno bolj se množe tatvine, pri katerih izginja vse, kar morejo dolgoprstneži doseči. 11. januarja t. I. je bil okraden tudi Gašper F'ranc, kovač v šmartnem št. 98. Ko je odšel iz kovačnice k večerji med 8 in 9, so mu tatovi odnesli iz stanovanja kovček, dve uri, nekaj obleke in odejo. V kovčku je shranil vse svoje listine kakor: delavsko knjižico svojo iu vajenca Mirka Gašperja, dva obrtna lista, dvoje mojstrskih spričeval, do-movnico, krstni list, nravstveno spričevalo in še druge papirje. Prizadet je najbolj radi odnesenih listin ter prosi vsakogar, ki bi teh katero listino kje videl, da mu jo vrne odnosno sporoči najdbo, zakar ga bo Gašper Franc primerno nagradil.
—	Velikodušen dar. Ga. Breme Hani, roj. Weber, soproga industrialca v Ljubljani, je poklonila zavodu za slepo deco v Kočevju 200 Din za revne slepe otroke. Iskrena hvala!
—	Dr. Pregelj Ivan, Osnovne črtice iz književne teorije. 112 strani, cena nevez. Din 24, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Knjižico, katero so vsi izobraženci in učeča mladina željno pričakovali, je sedaj izšla. Saj do sedaj Slovenci še nismo imeli zares priročne in enotne knjige o tem vprašanju, ki se zlasti v šoli pri pouku slovenščine neobhodno potrebuje. Saj pride vsak od časa do časa v položaj, da želi v teh vprašanjih pojasnila. Posebno pa bo z izdajo »Osnovnih črtic« ustreženo našim profesorjem in dijakom, ki bodo dobili iz drobne knjižce vsa pojasnila iz književne teorije, katero so sedaj morali iskati po raznih knjigah. Pojmi so jasno razloženi, podani v kleni predelavi. Knjiga obravnava najprej epično pesništvo, nato liriko, dramatiko, prozo. Zanimiva in za vsakogar praktično porabna pa so na koncu knjige: Osnovno pregledna vprašanja in odgovori iz epike, lirike, dramatike in proze. V drobnejšem tisku pa so podani potrebni oriis in pregledi vsake književne vrste po posameznih književnostih s posebnim ozirom na slovensko, hrvatsko in srbsko. Delo zato toplo priporočamo.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
—	Glavni dobitek v znesku 100.000 Din pri četrtem žrebanju državne razredne loterije je zadela št. 88.192. Srečka je bila kupljena v Ljubljani v menjalnici »Reiclier & Turk«.
—	PRI RAZPOK ANI KOŽI, ozeblinah, tišajib in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-x MILIČNO MAZILO«.
Ljubljana
V soboto, 16. januarja
Gledališče
Drama (začetek ob 8 zvečer): Sobota. 16. jan.: »Dež in vihar«. Premierski abonma. — Nedelja, 17. jan.: ob 15: »Kralj z neba«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: »Korajža velja«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Opera (začetek ob 8 zvečer): Sobota, 16. jan.: »Hovanščina«. Red B. — Nedelja, 17. jan.: ob 15: »Cavalleria rusticana«, »Glumači«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20' »Pod to goro zeleno ...« Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Predavanja
Univerza — predavalnica mineraloškega instituta: V torek, 19. t. m. ob 6 zvečer: XII. poljudnoznanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. Predaval bo g. dr. J. Olujič O. F. M. o primeru razvoja živalskih vrst v dalmatinskem terciarju. Vstopnina 4 in 2 Din.
Univerza — mineraloški institut: Drevi ob 6 zvečer predavanje filozofskega društva v Ljubljani. Predaval bo vseuč. prof. dr. Rihard Zupančič o temi: »Determinizem in fizikalna slika sveta«.
Dvorana OUZD: V sredo, 20. jan., ob 8 zvečer javno predavanje prof. društva. Prof. Etbin Boje: Kriza naše srednje šole. K važnemu predavanju vabljeni!
Prireditve in zabave
Filharmonija — velika dvorana: V petek. 22. t. ra„ koncertira slavni ruski pianist in eden n večjih pianistov sedanje dobe sploh, Aleksander Borovski. Na sporedu so dela Scarlatija, Bacha, Liszta, Sand-bya, Smetane, Prokofjeva, Stravinskega in Musorg-skega. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice.
Sestanki
Hotel Štrukelj: Organizacija banovinskih zdravnikov dravske banovine redni občni zbor v nedeljo, 17. jan. 1937 ob 14.
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Družine v Mostah: V nedeljo, 17. t. m. praznik celodnevnega češčenja. Dopoldne ^>b vsaki uri sv. maša, le s to razliko, da je ob 8 sv. maša samo za šol. mladino. Popoldanski red:od 12 do 13 moli sv. Reš. Telo 1. in 2. r. mešč. š., od 13—14 3. in 4. r. m. š., od 14—15 dekleta, od 15—16 žene, od 16—17 možje in fantje, ob 17 sklepni govor, pete litanije Srca Jez. in zahvalna pesem.
Frančiškanska cerkev: Jutri, v nedel'o, ob 11 redna akademska služba božja pri oo. frančiškanih. Zato danes ob 6 zvečer in jutri ob 10 dopoldne eno-urna pevska vaja.
Kino
Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni spored: »Zeleni domino« in »Brezbrižno dekle« (Lucie Englisch).
Kino Vič: danes ob 4, 6 in 8 zvečer film »Grad Hubertus«. V glavni vlogi Hansi Knatock,
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
V restavraciji Emona ■■ n«
igra od danes naprej nov orkester
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Sliko t kateheta g. Pavla Zajca nam je iz prijaznosti odstopilo fotografsko podjetje Spécial Kotnik na Poljanski cesti 13.
1 Gregorinova igra »Kralj z neba« bo dana v nedeljo popoldne ob 15 po znižanih cenah od 20 Din navzdol. Igra je spisana na podlagi svetega pisma in tistega časa. Posamezne slike so zvezane z branjem božjč besede. Snovno prikazuje delo čas za Herodove vlade in Kristusovega rojstva. V igri jc orisano kraljestvo duha in kraljestvo materije. Ubogo, tlačeno ljudstvo pričakuje rojstvo Odrešenika, ki se ga Herod boji. Neštete žrtve njegove strahovlade mro po ječah, medtem ko uživa Herod vse sladkosti življenja. Greni mu jih strah pred padcem. Vest, da Jezus ni med nedolžnimi otročiči, ki jih je dal pomoriti, povzroči skupno z drugimi vzroki njegovo smrt. Slikoviti prizori in lepa glasba, ki sta jo skomponirala gg. prof. Tome in Raha Rajhenič, pripomoreta k celotnemu nastroju. Plese je naštudiral g. P. Golovin. Režiser: g. Edvard Gre-gorin.
1 Mestna elektrarna ljubljanska sporoča, da bo električni tok v nedeljo, dne 17. januarja 1937 vsled nujnih del na omrežju za Spodnjo in Gornjo Šiško, Dravi je. Trato, Št. Vid, Vižmarje. Podutik in Dolnice odklopljen od 7.15 do U.
I Zahvala. Sekcija Podmladka pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa se na.j-isprene.je zahvaljuje za 1000 Din, ki jih je poklonil tukajšnji Rotary klub za izvedbo ferialnih kolonij.
1 Tatvine v Ljubljani se množe. Ljubljanska policija je prejela zopet cel kup ovadb zaradi raznih manjših tatvin. Tako je izginilo z dvorišča Delavske zbornice Stanku Plešku kolo znamke »Waffenrad*, vredno 600 Din. V Frankopanski ulici pa je nekdo ukradel Alojziju Brusu 500 Din vredno kolo znamke »Movve*. — V Strojnih tovarnah in livarnah je zopet izginil gonilni jermen, dolg 7.70 m ter vreden 320 Din. — Natakarici Neži Dergančevi je v Gorenjčevi gostilni v Rožni ulici nekdo ukradel zlat prstan z rdečim kamnom in nekaj škatlic cigaret. — Neznan bosanski kro-šnjar, čigar opis je znan, je ukradel na Celovški cesti št. 8 Mariji Mullerjevi lepo naglavno ruto, vredno 200 Din. Prijavljenih je še več manjših tatvin. Policija se boji sedaj, da se bodo male tatvine po mestu silno razmnožile, ker je več tatov bilo izpuščenih po zadnjem ainnestijskem ukazu. Policija je pripravljena, da le latiče takoj spravi zopet na varno, kakor hitro jih zasači, ali pa jim dokaže kakšno novo krivdo.
1 Prijet slepar z inserati. Zadnje čase se klati po Ljubljani in po deželi vse polno sumljivih ljudi, ki zbirajo naročila za injerate in pa naročnike za razne časopise, knjige in publikacije. Ljudje so po večini lahkoverni ter ne vprašujejo po legitimaciji. Okoli Novega leta so postali žrtev takega sleparja tudi nekateri prijatelji »Slovenca« v Ljubljani in v okolici. Ta slepar je bil zelo nevaren, ker si je znal preskrbeti celo ponarejeni pečat, s katerim se je izdajal za zastopnika uprave »Slovenca«. Nabral je več novoletnih inseratov, končno pa mu je naša uprava le prišla na sled ter ga ovadila policiji. Po daljšem iskanju je policija sedaj tega sleparja prijela. Včeraj ga je ves dan zasliševala, toaa mož je trmoglav kakor zlepa nihče in zanika vsako krivdo. Ako se bo policiji posrečilo dokazati kakšno krivdo temu sleparju, bomo še poročali. Tiralica je bila izdana še za nekaterimi drugimi sleparji, katere sedaj iščejo
1 Poskušen samoumor. Včeraj opoldne so na prostoru pred šišensko šolo našli nekega moškega v luži krvi. Moški je bil že napol v otnedlevici. Pre-rezal si je namreč žile na obeh rokah. Moški je neki L. B iz Zgornje Šiške. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
Zlat zaklad na njivi
Maribor, t5. januarja.
V Grajeni pri Vurbergu je nedavno naletel neki posestnik pri oranju sredi njive nu bleščeče zlatnike, l/.kopul je pravcati /ti ki aH, ki je obstojal i/ večjega številu zlatnikov iz pozno-riniskc dobe. Zlatniki nosijo podobo cesarja Valcntinijana, kovani so bili v Trierju ter so izdelani naravnost umetniško. Nekaj komadov teh zlatnikov jo prišlo v roke zasebnikov, dva je kupil mariborski muzej, nekaj pa muzej v Ptuju. Najbrže jc slučaj odkril najdišče, kjer bodo prišle n« dan še druge zanimivosti.
Maribmkv ototali&ie
Sobota. 16. januarja ob 'Ji.: «Kndnr so utrga ohlak-. Hod (1.
Nedelja, 17. januarja ob l.î,: Visokost siieSe . Ob 'Jtl.: Plen v Savoyu«. Znižane cene
Popravek državnega pravdniha
Prejeli smo:
V smislu čl. 26. zakona o tisku in čl. 9. zakona o izmenah in dopolnitvah zakona o tisku Vas pozivam, da na način, ki ga predpisuje čl. 27. zakona o tisku, priobčite v svojem listu sledeči popravek :
»Slovenec« je v svoji nedeljski številki 7 a z dne 10. januarja 1937 priobčil na svoji peti strani pod naslovom ,Oče laži' je spregovoril« sledeči dve sliki: (sledita obe sliki iz nedeljskega »Slovenca«). V članku, ki pod gornjim naslovom spremlja obe sliki, so tudi sledeči stavki: »Da bomo mogli spoznati kako more taka stvar, ki se ji na prvi pogled pozna nemški izvor, kljub strogemu tiskovnemu zakonu mirno v javnost, se moramo seznaniti tudi s članki... V Mariboru pa marksisti te legitimacije ne potrebujejo... si preskrbijo jns-arskemu duhu, ki še ni premagan, všečen potili list, s katerim mirno nesejo mimo državnega pravdnika kullurnobojni, ščuvajoči sliki, ki jih prilagamo v ponatisu... Zalo je še povsod, kjer je bila taka propaganda tako nemoteno dovoljena kakor pri nas, prišlo do državljanske vojne, zato se toliko bolj čudimo, kje je bil tiskovni zakon, ki je nalašč za to izdan in ki je sicer tako buden, če za Slovence zahtevaš pravice.«
Vsi gornji očitki pa so, v kolikor so naperjeni zoper zakon o tisku in zoper poslovanje državnega tožilstva v Mariboru, neutemeljeni. Res je namreč to, da je državno tožilstvo v Mariboru zaradi okolnosti, ki jih ni samo zakrivilo, zaznalo za obe gornji sliki šele potom objave v »Slovencu« iu da je, čim se je to zgodilo, izreklo prepoved revije »Svoboda«, iz katere je »Slovenec« obe sliki povzel, po predpisih zakona o tisku.«
Državno tožilstvo v Mariboru.
Dne 11 januarja 1937.	(Podpis.)
Maribor
m Da ne bo prahu! Predstojuištvo mestne policije opozarja vse vozače motornih vozil, da strogo upoštevajo predpise glede brzine vožnje ter jo zman jšajo na minimum, da se na ta način prepreči prekomerno prašenje na ulicah. Po možnosti nuj iz istih razlogov tudi usmerijo vožnjo tako, da bodo čim manj uporabljali Maistrovo, Gregorčičevo in Tattenbachovo ulico ter del Koroške ceste od Glavnega trga do Strossmayerjeve ulice.
m Ali bi oljenjo cest pomagalo? Borba proti neznosemu prahu na ulicah razburja mariborske duhove. Nekateri predlagajo, naj bi mestna občina ceste sedaj poškropila z oljem. O tem smo se informirali pri strokovnjakih, ki pravijo, da sedaj tudi oljenje ne bi pomagalo. Ceste so tako zmrznjene, da olje ne bi moglo prepojiti površine in ne bi moglo vezati prahu. Edina pomoč je sedaj sneg.
m Bela zastava na jetnišniri. Mariborska jet-nišnica bi bila zaradi amnestije skoraj prišla v zadrego, da bi morala izobesiti belo zastavo. Milost amnestije j'e namreč zadela vse kaznjence, tako da so ostali za jetniškimi zidovi samo še jetniki iz preiskovalnega zapora in oni, ki sedijo zaradi tihotapstva. Izpuščenih je bilo 149 kaznjencev.
m Mariborski dopisnik »Politike« g. Djirkie
nas naproša za ugotovitev, da ni »Politika r priobčila poročila o posojilu mariborski mestni hranilnici, na podlagi katerega je znani strokovnjak Slepčevič napisal svoj članek proti obstoju mestnih hranilnic. Dotično poročilo je izšlo v belgraj-skem »Vremenu«, dočim je »Politika« pisala pravilno, da rabi mestna občina posojilo v svrho likvidacije dolga pri mestni hranilnici, da jo s tem sanira.
ni InozeinstTo se zanima za razpravo. Mariborsko sodišče je razpisalo razpravo proti obema hitlerjevskima morilcema iz Avstrije Schellaufu in Godarju za 16. sebruarja ob pol 9. dopoldne. Senatu bo predsedoval vvs. Lenart, obtoženca pa bo branil dr. Brandslatter. Kako veliko zanimanje vlada za razpravo v inozemstvu, dokazuje prošnja avstrijske korespondence »Oesterreichisehes Zei-tungsbiiroc, naj jo sodišče o dnevu razprave točno obvesti.
m Bratec opekel sestrico do smrti. Strašna smrtna nesreča se je pripetila na Peščenem vrhu pri Sv. Anionu v hiši posestnika Antona Omuleca. Ko sta bila oče in mati za hip odsotna, sta ostala v kuhinji sama 4 letna Elza in 5 lelni Franc. Otroka sta se motala okrog štedilnika, na katerem je vrel lonec vode. Naenkrat pa je Franc prevrnil lonec po sestrici, ki je zadobila take opekline, da je naslednjega dne v silnih mukah umrla.
ni Pogiirel je posestnik Franc Zelenko v Žu-petinciji. Ogenj je nastal na gospodarskem poslopju ter zajci tudi hišo, na kateri je zgorela streha. Škoda znaša 22.000 Din.
m Loto dni ječe zaradi vloma v Košakih. V noči na 18. septembra lanskega leta je bil izvršen vlom v trgovino Jožefe Puncer v Košakih. Vlomilci so odnesli za 17.000 Din blaga. Sumili so takral, da so vlom izvršili cigani. Nedavno so orožniki iz Murskega Središča zasledili pri 33-letnemu delavcu Francu Kamenarju v Merhatov-cih kose blaga, ki so izvirali iz tatvine v Pun-cerjevi trgovini. Kamenar se je včeraj zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča ter bil obsojen na eno leto robije in dve leti izgube častnih pravic.
m Ribe. na trgu. Včeraj so prodajali rake po 28, braneine po 2S, mole po 18—20, giricc po 10, ciple po 18. raze po 24, list po 36„ kaplje po 18 in karpc po 12 Din za kg. Trg je bil z ribami dobro založen.
m V soboto in nedeljo koncert. Gostilna Mer-dans. Shajališče vseh lovcev.
m Za rezervne častnike v činu podporočnika in poročnika, ki stanujejo v Mariboru, bo dne 19. januarja od 20. do 22. ure v vojašnici kralja Petra I. (bivša kadetnica) obvezno predavanje. Vsi nujno zadržani morajo predhodno poslati svoja opravičila poveljniku vojnega okrožja.
m Graničarjevo maščevanje. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je vršila včeraj zanimiva razprava. Na obtožili klopi je sedel 31 letni grani-čar Vladimir Milosavljevič. Poleg njega hi moral biti navzoč še njegov tovariš Vujadln Kneževič, ki pa k razpravi ni prišel. Oba sta obtožena, da sta iz maščevanja podtaknila posestniku Antonu Čentali v Karovcih na prekinursko-madžarski meji neži-gosan vžigalnik, poleni pa sla ga obdolžila tihotapstva. Gentala je bil obsojen 1er ga je šele državni svet oprostil. Zvedel pa je od drugih graničarjev. kaj sla oba obtoženca z ujim napravila. Vso stvar je prijavil, ko pa se je pričela preiskava, je prišel Milosavljevič k njemu ter se pogodil z njim za <1000 Din,, če odstopi od tožbe. Dosedaj mu je plača! 3000 Din. Milosavljevič je bil obsojen na 1 mesec in 7 dni strogega zapora.
Gospodarstvo
Izjava mariborskega župana dr. Juvana
Likvidnost Mestne hranilnice v Mariboru
Maribor, 15. januarja.
Mariborski javnosti je znano, kako veliko pozornost je občinska uprava pod vodstvom župana dr. Juvana posvečala Mestni hranilnici in njeni likvidnosti. O tej važni mariborski gospodarski instituciji je podal g. župan izjavo, ki jo v celoti objavljamo, ker bo gotovo zanimala vse naše mariborske bralce.
'»Sedanja mestna občinska uprava si je takoj ob svojem nastopu naložila kot eno najvažnejših dolžnosti, da pomore Mestni hranilnici do likvidnih sredstev. Prosili smo vsled tega pri Hipotekami banki v Belgradu za posojilo 18 milijonov dinarjev, to je toliko, kolikor naša občina dolguje Mestni hranilnici. S pomočjo obeh naših slovenskih ministrov gg. dr. Korošca in dr. Kreka je bila prošnja uslišana. Hipotekama banka je posojilo 18 milijonov dinarjev dovolila. Včeraj sem se mudil v Ljubljani, da izvršim zadnje formalnosti in tako bo danes ali jutri nakazano Mestni hi-anilnici 18 milijonov dinarjev, ki predstavljajo skoraj 20 odst. vseh vlog, ki jih ima Mestna hranilnica. Pred letom 1931., ko je nastala finančna kriza, ni noben slovenski denarni zavod imel toliko razpoložljive gotovine na razpolago, kakor jo bo sedaj imeia Mestna hranilnica. Mi smo s tem pomagali Mestni hranilnici do likvidnosti, ona bo sedaj lahko normalno poslovala, ta vsota daje vlagateljem Mestne hranilnice popolno jamstvo, da lahko zaupa temu našemu denarnemu zavodu svoje prihranke.
Naša Mestna hranilnica v Mariboru je zadnja leta prišla v težkoče. Vlagatelji, zlasti mali, in teh ima Mestna hranilnica veliko, so začeli dvigati vloge in to čisto po nepotrebnem. Mestna hranilnica je popolnoma varen zavod, za njega jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Pri Mestni hranilnici ne more noben vlagatelj ničesar izgubiti, ker ima tako močnega garanta -— mestno občino. Od začetka leta 1932. pa do današnjega dne je Mestna hranilnica izplačala svojim vlagateljem preko 40 milijonov dinarjev. To je najboljši dokaz, kako močeu in soliden je ta naš mestni zavod.
Sedaj, ko so podani vsi predpogoji za likvidnost zavoda, apeliram na meščane, na okolico
Izdatki za ljubljansko vseučilišče 1937-1938
Po zakonu o proračunskih dvana jstinah /.a dobo od t. avgusta 1935 do 31. marca 1936 je bila odobrena vsota 750.000 Din kot anuiteta za vseučiliško knjižnico v Ljubljani. 1'udi v proračunu za 1936-1937 je bila vnešena ista vsota v to svrho.
Novi proračunski predlog za 1937-38, ki je že predložen narodnemu predstavništvu pa vsebuje kot anuitete za vseučiliško knjižnico v proračunu prosvetnega ministrstva part. 262, poz. 1 postavko 850.500 dinarjev. V pripombi stoji napisano: Posojilo у.н to svrho jc bilo zaključeno 28. februarja 1936 v znesku 7.5 milij. dinarjev, pa je bilo doslej, (ko je bil proračun sestavljen in tiskan) izplačanih 93.192 Din in ostane torej neizplačano še 7,406.808 Din. Posojilo se mora izplačati v 15 letih. Ta postavka je torej že 3 obrok, prvi 750.000, drugi 750.000, tretji 850.000, skupno je torej v treh proračunskih letih določenih v ta namen že 2,350.500 dinarjev.
Ureditev predavalnice anatomskega instituta.
Nadalje vsebuje novi proračun predlog za 1937-38 tudi našo postavko 171.412 Din za ureditev predavalnic anatomskega instituta.
Tobačne srečke
One 14. t. m. so bile izžrebane naslednje se-
mesta Maribora, sploh na vse vlagatelje, da vrnejo zaupanje Mestni hranilnici. Ne dvigajte po nepotrebnem svojih vlog, nasprotno, prinesite nove vloge, da povzdignemo ta zavod do tiste višine, kakor je bil pred letom 1932. Posebno prosim gg. industrijalce in trgovce, da otvorijo pri Mestni hranilnici svoje tekoče račune. Ravnateljstvo Mestne hranilnice bo strogo pazilo pri novih vlagateljih. da točno posluje in zadovolji tako svoje vlagatelje, kakor imejitelje tekočili računov. Mestna občina bo to poslovanje kontrolirala in trdno sem prepričan, da ta moj poziv ne bo brez uspeha in da se vrnejo v poslovanje Mestne hranilnice normalne razmere. Sedaj ima Mestna hranilnica dovolj likvidnih sredstev, treba je samo, da vlagatelji zavodu zaupajo in po nepolrehnem ne dvigajo. Nove vloge hodo vsak čas vlagateljem na razpolago v celem iznosu, starim vlagateljem pa bo hranilnica izplačevala v slučaju resnične, potrebe. Mestna hranilnica ima danes še 90 milijonov vlog. spada tedaj med najmočnejše denarne zavode. Kljub vsem težavam je v zadnjih letih Mestna hranilnica svojim vlagateljem izplačala preko 10 milijonov dinarjev, velik del teh vlog je bil po nepotrebnem dvignjen in prenesen v drugo zavode. To dviganje naj sedaj prestane, v interesu mestnih davkoplačevalcev je, da pride zavod do miru in da bo lahko dajal nove kredite.
Malo smo tožb do sedaj imeli in jaz se na tem mestu zahvaljujem mariborskim gg. odvetnikom, ki so pravilno pojmovali težke čase, v katerih se naši denarni zavodi nahajajo in niso tožb vlagali. Prosim za bodoče še večje pomoči, vlagatelje je treba poučili, da je denar v Mestni hranilnici varen, bil varen do sedaj in Se bolj pa je varno naložen sedaj, ko je Mestna hranilnica dobila nova velika likvidna sredstva.
Tudi naše časopisje prosim, da kol doslej tu-I di v bodoče podpira Mestno hranilnico pri njenem I delu. Mestna občina je svojo dolžnost storila, pri-I pomogla je Mestni hranilnici do velikih «olovin-skih sredstev, moja prošnja je ta, da naša javnost podjire sedaj akcijo mestne občine in Mestne hranilnice, da se povrne staro zaujtanje do tega našega odličnega denarnega zavoda.-:
rije	tobačnih srečk iz			leta	1888.	za amortizacijo:		
26	50	65	106	211	216	236	256	277
347	409	418	455	463	487	550	561	576
583	690	713	719	765	788	837	857	861
864	881	906	948	971	980	1017	10«	1072
1078	1103	1119	1123	1164	1172	1179	1266	1286
1296	1308	1314	1320	1333	1348	1351	1379	1410
1446	1454	1461	1486	1504	1521	1530	1531	1533.
1555	1603	1630	1649	1679	1686	1687	1691	1703
1715	1721	1739	1753	1755	1773	1774	1786	1791
1801	1835	1876	1929	1934	1960	1961	2000	2031
2062	2065	2078	2081	2088	2093	2107	2121	2146
2159	2169	2186	2233	2243	2266	2291	2293	2295
2301	2307	2351	2354	2458	2512	2521	2524	2531
2561	2576	2591 2606	2615	2635	2640	2676	2684
2695	2750	2752 2764	2785	•Ј78И	2835	2843	2874
2878	2884	2892 2911	2922	2970	2973	3013	3011
3016	3040	3048 3075	3109	31.78	3240	3280	3285
3348	3354	3372 3397	3419	3431	3440	3466	3502
3515	3525	3545 3555	3625	3631	3645	3674	3695
3700	3703	3716 3749	3777	8791	3795	3815	3836
3845	3854	3874 3894	3927	3929	3932	3946	3980
4010	4048	4085 4089	4124	4134	4164	4172	4185
4186	4216	4245 4263	4326	4344	4364	4374	4381
4430	44(55	4504 4514	4550	4555	4560	1603	4619
4649	4651	4670 4674	4702	4772	4791	4819	4825
4808	4899	4917 4932	4940	4947	4958	4988	5076
5080	5087	5113 5126	5141	5173	5203	5207	5218
5275	5281	5284 5306	5334	5402	5446	5460	5512
5519	5595	5628 5649	5676	5685	5694	5726	5732
5743	5751	5788 5792	5797	5803	5804	5841	5859
5902	5907	5917 5924	5944	5945	5947	5979	5985
6016	6043	6079 6105	6114	6126	6136	6138	6152
6154	6183	6211 6253	6258	8268	6272	6334	6350
6362	6367	6382 6431	6450	6488	6511	6519	6529
6544	6579	6582 6592	1258.				
Dobitki pa so bili			nasledji:				
	Serija 1686 št.		9	dinarjev 50.000—			
	»	1649 „	13	«	10.000—		
	n	1739 „	6	«	5.000—		
	»	1258 „	15	n	2.500—		
	»	1103 „	7	n	2.000—		
	n	1687 „	37	JÏ	2.000—		
	n	0924 „	43		2.000—		
	n	1286 „	2	5,		350—	
	n	2301 „	23	yt		350—	
	n	3695 „	45	M		350—	
			*				
Združenje trgovcev v Ljubljani ima redni občni zbor 29. januarja 1937 ob 8 zvečer v Trgovskem domu. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi volitev predsednika, podpredsednika, uprave, nadzorstva, častnega odbora in delegatov za zvezo.
Združenje trgovcev za okraj Ljubljana — : okolica ima občni zbor 21. januarja ob pol 9. do-)K)ldne v Trg. domu. Dnevni rod je običajen.
Vinski sejem in razstava v ivanjkoveih bo v torek 19. t. m. v Ivanjkoveih z začetkom ob 8. — Prijavljene so sicer nekoliko manjše količine, toda prevladujejo sortirana vina.
Ministrstvo trgovine in veleblagovnica Tata. Pred nedavnim je na podlagi uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic Uprava mesta Uel-grada prepovedala jioslovnnje veleblagovnici Tata v Belgradu. Sedaj je tn odlok potrdilo tudi ministrstvo za trgovino in industrijo kot druga instanca. Ker je možna še pritožba družbe na državni svet, še ni gotovo, kakšna bo usoda družbe. Tudi je vprašuje, če jo IhxIo takoj zaprli ali bodo počakali na uspeh pritožbe družbe, ki bo gotovo vložena.
Povišanje prispevkov za invalidno zavarovanje pri zagrebški bratovski skladilici. Na predlog rudarskega glavarstva je odredil minister za gozdove in rudnike, da se prispevki za invalidsko blagajno pri zagrebški glavni bratovski skladilici povišajo za vsa podjetja v L razredu nevarnosti od 2.5 na 3, v II. razredu od 2 na 2.5, v III. razredu od 1.5 na 2 in v IV. razredu od 1.25 na 1.75. Ti povečani prispevki za invalidnoetno zavarovanje se imajo plačevati začenši s 1. januarjem 1937.
Nova delniška družba. Bansk« uprava v Zagrebu jc dovolila osnovanje delniške družbe IcKsad. d. d. za trgovino in proizvodnjo, svrha je predvsem trgovina in proizvodnja tekstilnega blagu. Glavnica znaša 1 milijon in je razdeljena v 1000 delnic po 1000 Din imenske vrednosti, zaenkrat se vpiše samo 5000 delnic. Vjiis je 15. in 16. januarja.
Zagrebški Kkonomist, glasilo absolventov zagrebške ekonomsko komerci jelne v isoke šole, je izšel. (I. številka za t937). Med drugim prinaša revija, katero ureja dr. Mirko Lanier, zanimivi čalnek dr. Br. Jordanoviča: Primerjava razdolžitve kmetijstvu v Romuniji, Bolgariji iu Jugoslaviji.
Dobava premoga. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani bo nabavila 250 ton premoga-kosovca z najmanj 4500 kalorijami. Premog je dobaviti iz domačih rudnikov. Dobavni rok je takoj, odnosno 10 dni |»> odobritvi nabave. Ceno za premog je ponuditi za tono franko vagon železniška postaja Ljubljan, glavni kolodvor. Ponudbe v zaprti kuverti, taksirane s 5 Din kolekom je predložiti najdalje do 25 januarja t. 1. ekono matu kraljske banske ujirave. Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v eko-nomatu kraljevske banske uprave Bleiweisova cesta 10. soba št. 4«.
Konec omejitev v produkciji bukru. Iz Londona poročajo, da so glavni producenti bakra na svetu sklenili opustiti vsakršnokoli omejitev produkcije, ker so zaloge že skoro izčrpane in one nadalje naraščajo pri znatni produkciji.
Zlato v Holaiidski banki. V dobi od 4. do II. januarja je zabeležila Holandska banka povečanje zlatega zaklad za 50 milij. goldinarjev, katero je dal izravnalni fond. To je sedaj že tretje povečanje zlatega zaklada banke. Prvo je bilo za 100 milijonov dne 14. decembra, drugo za 50 milij. 28. decembra in sedaj 50 milij., torej skupno 200 milijonov goldinarjev. To pomeni, da se je holand-ski valutni položaj znatno izboljšal.
Kliriug s Francijo. Po podatkih koni|>enzacij-skega urada pariške trgovinske zbornice z dne 12. januarja 1937 je bil tedaj v jugoslovanskem kliringu na računu A izplačan avizo št. 6.736 z dne 30. januarja 1935.
Borza
Dne 15. januarja 1986.
Denar
V zasebnem kliringu jeostal angleški funt v Ljubljani neizpremenjen na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80, v Belgradu pa je beležil 237.45 do 239.06.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 31.75—32.35.
Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 2.50.
Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpremenjen na 8.04—8.14, v Zagrebu pa se je učvrstil na 8.02—8.12, v Belgradu na 8—S.10.
Nemški čeki so po padcu prejšnjih dni danes izredno narasli. Beležili so v Ljubljani 12.65 do 12.85, v Zagrebu 12.4650—12.6650, za konec januarja 12.55—12.75, za sredo februarja 12.35 do 12.55, za konec februarja 12.31 — 12.51. za sredo marca pa 12.56—12.76. V Belgradu so beležili 12.4449—12.6449.
78.4o (81.30), Stockholm 110.275, Oslo 107.475 Ko-penhagen 95.475, Praga 15.20, Varšava 82.25. Budimpešta «5.75. Atene 3.90, Carigrad л.45. Bitka rešta 3/25, Helsingfors 9.43. Buenos Aires 13.275
Vrednostni papirji
Ljubljana. — Tečaji
Amsterdam 100 h. gold. . . . Berlin 100 mark ! . . . . Bruselj 100 belg .... Curih 100 frankov ....
London 1 funt ......
Newyork 100 dolarjev . . .
Pariz 100 frankov.....
Praga 100 kron.....
Trst 100 lir.......
s p r i m o m.
, . 2377.16 2891.75 , . 1743.78—1757.66 , , 731.94 - 737.01 , . 996.45-1003.52 . . 212.80— 214.86 . . 4308.51 —4341.82 , . 202.64— 204.08 , . 151.43— 152.54 . . 227.70 - 230.78 borzi je znašal brez
Promet na belgrajski kompenzacij 599.000 Din.
Promet na zagrebški borzi : zelo slab. Curih. Belgrad 10. Pariz 20.3375, London 21.3875, Newyork 435.50, Bruselj 73.475, Milan 22.925, Amsterdam 238.45, Berlin 175.075, Dunaj
Ljubljana, 7% inv. pos 85 87, agrarji 50 52, vojna škoda promptna 376—378, begi. obv. 60.50 70, 8% Bler. pos. 86.50—87.60, 7% »1er. pos. 76— 77, 7% pos. DHB 91—92.
Zagreb. Drž. papirji: 7?,; invesl. pos. 85—87, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 377—379. 2. 377 den.. begi. obv. 68.75—70.25 (t,9.75), dalm. agrarji 66 den., 8% Bler. pos. 87—87.50 («7), 7% Bler. pos. 76.50—78, 7% jk>s. DHB 91 den., 7% stal). jK>s. 84—84.75. — Delnice: Narodna banka 7000 den., Priv. agr. banka 193—191. Trboveljska 200 -220, Našice 111 den., Danica 40 hI., Osj. livarna 190 den., Osj. sladk. tov. 158—161 (160). Vel. Bečkerek 680 den., Dubrovafcka 270 den.. Jadranska plovba 360 den.
Belgrad. državni papirji: 7?„ invest. posojilo 84.25 den (85), agrarji 50—50.50. vojna škoda promptna 377.50—378 (378), 2., 3. 378. begluške obveznice 70.30 denar, 8% Blerovo posojilo HT d»1-i.ar, 7% posojilo Drž. hip. banke 92 den. (92). 7? slab. posojilo* 84.50—84.75 — Delnice: Narodna banka 7010 denar, Priv. agrarna banka 192.50-193.50 (193).
Dunaj, 15. januarja. Čeprav je bil promet majhen je bila tendenca zaradi čvrste tendence inozemskih borz prijazna. Večina papirjev je ponovno narasla, med njimi posebno Rima, ki je pre segla 100. nadalje sta bili zelo čvrsti Alpine in Kranjska industrijska družba. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadran. Obligacije 76.40 (76.35), stavb, srečke 18.80 (18.75). delnice: Narodna banka 172 (173), Graz-K6flach 29.15 (28.90). Steg 29 50 (29/50), Siemens-Schuk-kert 161 (160), Steweag 30.50 ( 31.60), Magnesit 9525 (96), Trboveljska 30.30 (30.08). Alpine 46.05 (45.40). Riina Murany KO (&S.40), Steyr-Daimler Puch 235.75 ( 235.80), Leykain 54 (54). Semperil 58.30 (57.90).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprem. Tendenca neizjirem. Promet srednji.
Sombor. Vse neizprem. Tendenca neizprem. -Promet 39 vagonov.
Živina
Mariborski sejem. Na mariborske živinske sejme je bilo lani prignanih 15.231 glav goveje živine in sicer 2708 volov, 341 bikov, 10.466 krav. 430 telet in 286 konjev. Od tega je bilo prodanih 8290 glav. Na svinjske sejme je bilo pripeljanih 10.785 svinj, od tega pa prodanih 1528 komadov. K sejmom spada tudi trg za živinsko krmo. Na ta trg je bilo pripeljanih 578 vozov sena. 117 vozov otave, 3 vozovi detelje, 21 vozov lucerne. 64 vozov slame in 25 vozv škoj>e.
Mariborski svinjski ^ојеш 15. januarja. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 97 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prešiči 5—6 tednov stari 80—»5 Din, 7—9 tednov stari 125—155 Din. 3—4 mesece stari 160—200 Din, 5—7 mesecev stari 280—365 Din. 5—7 tednov stari 380 -560 Din, 1 lelo stari 500—980 Din kg žive teže 5ЛО-7 Din, kg mrtve teže 8—11.50 Din. Prodanih je bilo 50 komadov.
Oprava »Slovenca» Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova 6
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-nišlva lista.
Novo mesto
Tujskoprometni tečaj. Da je treba v naši dolenjski metropoli še marsikaj storiti za tujski promet, tega ne more nihče tajiti, kakor tudi ne, da bi se bilo dalo v prejšnjih boljših časih v tem ozi-ru storiti mnogo, mnogo več. Za čimvečjo povzdigo tujskega prometa na Dolenjskem bo priredila kr. banska uprava s sodelovanjem tukajšnjega tujsko-jirotnetnega in olepševalnega društva celodnevni tujskoprometni tečaj v Novem mestu za vso Dolenjsko, s predavanji in kino-projekcijami. Poleg predavanj bodo tudi praktične vaje v serviranju in podobno. Tečaj bo za vse udeležence popolnoma brezplačen. Interesente iz cele Dolenjske opozarjamo že sedaj, da se tega važnega tečaja udeleže v čimvečjem številu. Vse prijave je poslati na Tuj-skoprometno društvo v Novem mestu, katero daje vsakomur tudi ločna in potrebna pojasnila. Ostale podrobnosti o tečaju bomo še sporočili v časopisju Lične ptičnice za prehrano ubogih premraženih ptičic so izdelali in po mnogih krajih mesta postavili učenci tuk. meščanske šole.
Kulturni obzornik
Jovan Cvijič
(Za desetletnico njegove smrti — -j- 16. I. 1927.)
Prepričan sem, da ne bo odveč, če se ob desetletnici smrti spomnimo vsaj z nekaj suhimi besedami tega velikega južiioalovanskega geografa. Posebej še zalo, ker so ni omejeval na proučevanje samo domače, srbske zemlje, ampak je prcromal na svojih dolgoletnih potovanjih skoraj ves Balkanski polotok, proučavajoč ne samo strogo geografske, ampak tudi antropogeografske probleme. Tudi slovenske kraje je prepotoval in pisal o njih.
Zibelka je tekla Jovanu Cvijiču v Podrinju, ki je srbski književnosti in znanosti dalo lepo število prvovrstnih |)isateljev in znastvenikov. Tu so doma Vuk Karadžič, Laza Lnzarevič. Janko Vese-linovič in še nekateri. V Loznici ob reki Drini se je rodil koncem leta 1865 tudi Cvijič. Njegov oče je bil po poklicu trgovec, Dinarec. priseljen iz Hercegovine. Mati pa je bila domačinka. Po končani ljudski šoli je Cvijič v Šabcu dovršil nižjo, v Beogradu pa višjo gimnazijo. Na beograjski veliki šoli (takratni univerzi) se je vpisal na prirodo-slovno-matemalični oddelek, najbolj pa ga je vie kla geologija. Zanimali pa eta ga tudi zgodovina in književnost. Predvsem pa ga je vleklo zeinlje-pisje. Na jesen 1. 1S89 je bil odšel na Dunaj, kjer se je zadržal štiri leta, ki pomenijo dobo velikih priprav za njegovo poznejše praktično znanstveno delo. Začel je študirati Kras z vsemi njegovimi pojavi in plod tega študija je tudi njegova doktorska disertacija o istem problemu. Takoj ko se je 1. 1893 z doktoratom vrnil v domovino, je |hi-sfal profesor velike šole v Beogradu, 1. 1900 pa
je že član srbske znanstvene akademije. Organi- 1 ziral je Geografski zavod, začel izdajati »Pregled i geografske literature o Balkanskem jwlotoku^, katerega je izšlo pet zvezkov, potem pa je zbral okrog sebe dolgo vrsto marljivih delavcev, ki so mu pomagali pri proučevanju Balkanskega polotoka. Največ zlatega časa so mu seveda vzela znanstvena potovanja, ki jih je začel že 1. 1888 in eo trajala vse do 1925. lela, to se pravi jxilnih 38 let. Kod je vse hodil, bomo videli pozneje. L. 1910 jo osnoval v Beogradu Geografsko društvo, -Glasniku geografskega društva«- pa je bil ves čas skrben mentor. Največje njegovo znanstveno delo, ki je obenem sad bistroumne organizacije njegovih najožjih pomagačev, kulturnih delavcev med narodom, je zbirka z naslovom :>Na-selja i porekla stanovništva«, ki jo je izdajala beograjska akademija. Zbirka je od I. 1902 pa do znanstvenikove smrti narasla na 24 obsežnih knjig z najpodrobnejšiini izsledki v nakazani smeri.
Jovan Cvijič je bil sila energičen in delaven človek. Dokaz temu je sijajna organizacija, ki jo jo izpeljal, proučavajoč Balkanski polotok. Njegovih znaslvenih potovanj je brez števila. Začel ie z vzhodno Srbijo, ki jo je študiral v glavnem vse do I. 1895. Vmes je bil tudi v Sloveniji (lela 18M9) in proučeval Cerkniško jezero, kakor tudi v Istri, Hercegovini in Črni gori. Zlasti med 1. 1895 in 1905 je Cvijič prehodil ves Balkanski polotok, plezal na vse gore. hodil po Makedoniji in Bolgariji in tudi Grški, potem je pn do svetovne vojne obiskoval Sumadijo in Makedonijo, j» svetovni vojni |>a je hodil največ po krajih, ki so bili prej pod Avslro-Ogrsko in jih ni lako od blizu poznal.
Tujina je znala ceniti velikega znanstvenika. Bil je častni doktor pariške Sorbonne in praške univerze, največja evropska geografska društva «o ga odlikovala z najvišjimi odlikovanji, dolga vrsta lsloiinenili evropskih društev ga je izbrala za časl-nega člana, bil je član Zagrebške iu praške akademije. celo Amerika in Rusija sta se zanimali
I zanj in njegovo delo. Dr. .liri Daneš mu je posve-; lil in izdal svečan Cvijičev zbornik. Leta 1920 je proučeval naš triglavski ledenik, tik pred svetovno vojno pa ledeniške pojave Prokletij. Razen vsega omenjenega pa je pokojni Cvijič pokazal v svojem življenju in delu veliko ljubezen do vseh južnih Slovanov. Za časa nemirov v Makedoniji I. 1908 je objektivno predstavil probleme tega dela Balkanskega polotoka in 1. 1908 vzroke nasprotstev med stališči Srbije in Avstro-Ogrske zaradi Bosne in Hercegovine. V balkanski in posebej še v svetovni vojni je bil uspešen arbiter o narodnih vprašanjih južnih Slovanov. Tudi ob koncu svetovnega klanja, za časa razmejitvenih komisij, je bilo njegovo mnenje pogosto upoštevano in odločujoče. V članku O naši državi- je zapisal karakteristične besede: »Još više od svega prethodnoga treba raditi da naša država bude država društvene i ekonomske pravde, da bude čestita država.< V sledečem bom samo nakazal bogastvo njegovih znanstvenih izsledkov. Število njegovih del je veliko. Predvsem treba omeniti osnovna, tako monografijo -Karstr (iKraS'), ki je izšla 1. 1895, Osnove za geografiju i geologiju Makedonije i Stare Srbije s promatranjima u južnoj Bucarskoj, Trakiji, susednim delovima Male Azije, Tesaliji, Kpiru i severnoj Albaniji« v treh debelih knjigah (prvi dve 190«, tretja 1911) z blizu 200 skicami, profili in zemljevidi. »Geoinorfologijo« v dveh knjigah (1924 in 1926) s čez 1000 skicami, fotografijami in zemljevidi, dalje dve knjigi (1922 in 1932) z naslovom .Balkansko poluostrvo i Jugo-slovenske zemlje« s skoraj 700 stranmi itd. O tej zadnji knjigi je treba povedati, da je prvotno izšla v našem najkritičnejšem političnem trenutku, leta 1918, v Parizu v francošcini z naslovom ;»La Pe-ninsule balkanique«, pri nas (v srbohrvaščini) pa je prevedena v dveh knjigah, kakor je zgoraj omenjeno. Omeniti moram še zbirko »Govori i članek, kateri so izšli v letih 1921—23 šliri knjige s krajšimi Cviiičevimi razpravami in članki.
Obsežnih razprav, ki so izhajale v Glasu srpske kraljevske akademije nauka , sploh ne omenjam. Izdal je tudi tri pomembne geografske karte (1897, dve pa 1922).
Morda bo koga zanimalo, kakšno mnenje je Cvijič imel o Slovencih in kaj je zapisal o nas. Nn prvem mestu moram ugotoviti, da je bistro opazoval in da je Slovencem a priori jiriznavnl lasten in samosvoj jezik. V članku O osnovama južnoslovenske civilizacije: ie o nas zapisal tudi sledeče stavke: vSlovenci. bez ranije snažne isto-rije, predstavljaju najmanje tradicijama opterečen narodni deo Južnih Slovena. Mogli biti racionalisli i jasno i Irezveno uticali na naš zajednički raz viiak... Osim toga su Slovenci, zbog svojj za-sebnog književno? jezika, na ivici srpsko-hrvatske civilizacije. Ipnk mogli istači još ove njihove oso bine: marljivost i saveznost u silnom radu, koja se posle oslolKKljenja, u novoj državi, prenosi več i na velike poslove; zatim toplinu osečaja i liri-zarn, koji so jasno zapažju u njihovoj umetnosti i lepoj književnosti. 1'oznao nam i naučne ljude sa težnjama za originalnim koncepcijama.. Y svojih delih omenja, kako je študiral Valvazorjn. fte obširneje govori o nas v 11. delu : Balkanskega polotoka« (str. 228—280, 249—254). .lasi na nekem mestu priznava, da nas ni podrobno proučil in da njegovo delo v tej smeri ui končano. Smrt mu je 16. januarja I. 1927 te načrte preprečila.
Končna podoba Jovnna Cvijiča bi bila: bil je geograf-filozof. Primerjal bi ga z. opohnlnim delom velikega Vuka Karadžiča. Saj prav za prav pomeni neke vrste nadaljevanje njegovega raziskovanja. Oba sla praktično preiskovala in Sludlrala kraje in ljudi, vsak s svojega stališča seveda, saino da se je Vuk omejil na ožjo domovino, Cvijič pa je segel daleč širje in je preiskal ve« Balkan. Oba pa sla |K> svojih močeh v veliki meri pripomgla, da so nas spoznaii in se začeli zanimati za nas tudi tujci.	Tone Potokar.
Mrtvaški poklic
Letalec poskusnih poletov
pripoveduje :
Svinčeni zaklad v Jugoslaviji
Izvirni dopisi.
Iz Trsta. 9. januarja. Danes imam poročati le o demonstracijah, pa hočem to storiti le na kratko. Vvrstiti hočem demonstracije po kronologiškem redu: Prvič: demonstrirali so naši mestni očetje s tem, da naših slovenskih svetovalcev in vodje konservativne stranke nieo volili v noben odsek. O g. Nabergoju pa se še ne zna. je-li mesten svetovalec ali ne. ker so modri mestni očetje pustili reč in stispenso. to je, volitve Nabergojeve niso ne potrdili ne ovrgli.
Drugič: Demonstrirali so Tržačani zoper niad-jarsko turkofilske študente na sv. treh kraljev dan, ko so (i šli na ladijo, da ponesejo v Carigrad sabljo Abdul-Kerimu. Na ključu se je bilo zbralo na stotine in tisoče ljudi, ne kakih fakinov, temveč iz dobrih družin, izobraženi ljudje. Demonstracija je bila huda, žvižganje, vpitje od vseh strani, mačja godba iz drugih ladij. Bombe so začele leteti na ladijo, ne sicer svinčene krogle, ali kosi gnjilih limon, pomaranč itd. Kapitan je brž ukazal, naj se odstrani most s ključa do ladije, in prav je storil, ker drugače bi sc utegnilo pripetili še kaj hujšega.
Tretjič: Demonstrirali so Ščedinci v XIII. občnem zboru »Edinosti«, ki je bil 7. t. m. v mestnej čitalnici, kjer jih je kakih osem izstopilo iz društva, ker so jim časopisi očitali odpadništvo. Klin s klinom, mislijo si Ščedinci, iu hočejo odpad z odpadom opravičiti. Hočejo dokazati, da niso volili narodnega nasprotnika s tem, da izstopijo iz narodnega društva! — Občni zbor, je pristopivši na dnevni red volil nov odbor in sklenil, da se vloži prošnja, naj bi vlada nasvetovala v prihodnjem deželnem zboru za okolico 14 poslancev in naj bi se magistratu odvzela policija v zgornji okolici. Zbor je bil dobro obiskovan. V edinosti ie moči
»In s čem, goepod domper, ste se ukvarjali prej?«
»Preden sem bil kratkoviden, sem imel cirkus z bolhami.«
širite katoliške časopisje!
Avto se zaleti v moderni avlo, ki je zgrajen tako, da čim laže reže zrak (erodinamično). Ce bi bili ta avto stare vrste, ki se bil raztreščil, tako se je pa le malo poškodoval, ko je vrhnji avto kar
zdrčal čezenj. Slika je iz Clevelanda (USA).
Južno-ameriška katoliška mladina
za španske otroke
Sedel sem v restravraciji hotela Roosevelt-Fielda, kjer se shajajo brezposelni letalci. Natakar me pokliče k telefonu. »Delo imam za vas,« je rekel glas, »poskusni polet z novim letalom mornarice.« — »Kakšen polet?« »Padec z letalom.«
Predobro setn vedel, kaj to pomeni. Več ko 3000 m strmo nizdol, le da vidim, ali letalo vzdrži. To delo sem bil že nekolikokrat opravil. Posled-njikrat se je bilo letalo na drobne kosce raztreščilo. Se še spominjam udarca na glavo, ko me je vrglo naprej in nato — otnedlevica. — »Kaj pa vaši piloti?« sein vprašal »Žal, ne moremo garantirati, dasi smo prepričani, da se vse posreči. Naš preizkusni pilot je pravkar napravil nekaj takih f>o-letov. Ne moremo ga spet zaposliti.«
Žena in otroci so bili tedaj v Oklahami. Poslal sem jih bil na farmo tasta, da so imeli kaj jesti. Da, če bi imel denar... »Koliko plačate?« — »Tisoč pet sto dolarjev in življenjsko zavarovanje za 15.0C0 dolarjev z rento, če bi se pohabili.« — »Dobro,« sein dejal, »vem sicer, kaj se to pravi, vendar sprejmem ponudbo.«
Brzina padca 030 kilometrov
Cez dva tedna sem videl letalo: bojno letalo. Videti je bilo dobro zgrajeno, kakor so le vojaška letala. Splezal sem na sedež. Vse, prav vse jc bilo naréd, le to ne, da bi se namestila krila, če bi se izpahnila.	.
Začel sem letati, vse sem pregledal in raziskal. Pripravljen sem bil in že je prišla komisija.
Spočetka sem napravil pet strmih padcev z največjo brzino, da dokažem, da more letalo razviti vso svojo brzino. Dvignil sem se 5000 m visoko za prvi padec. Letalo je urno zdrčalo v praznino. Dosegel setn brzino 480 km na uro. Trije naslednji padci so me privedli do brzine 512, 545 in 575 kilometrov na uro. Pri i>oslednjeni padcu setn v eni črti preletel 2300 metrov. Vse je bilo v redu.
Nato sem se dvignil 6000 m visoko za poslednji padec. Bilo je ledeno mrzlo, nebo čisto jasno. V ušesih mi je bobnelo, začela so me boleti. Za hip se mi je zazdelo, da se mi je bobnič razpočil. Odprl sem ventil in sem se začel spuščati nizdol, padati. Kazalec za brzino je kar norel, slišal sem smrčanje motorja, občutil pritisk brzine. Višinsko merilo je kazalo: 4000 in. '17C0 m. 3500 m; motor je vreščal, občutil sem strahotni tlak brzine: 3300 m. 3100 m. Slednjič sem dosegel višek brzine: 630 kilometrov! Videl sem, da brzina ne more več rasti. Motor je ječal v eni sami noti, letalo je tulilo. Pogledal sem na merilo: 2800 m višine. Z višine 2500 bom začel padati.
Iznenada me je nekaj lopnilo po licu. Pograbil sem ročico in spravi! letalo v vodoravno lego. Spet sem ga obvladal. Ušesa so me bolela od tlaka. Tiščal sem si nosnice in izdihoval sapo.
Na življenje in smrt!
Naslednji poleti niso bili namenjeni brzini, pač pa hipni zmožnosti letala za sunek navzgor in na-
I
Do lela 1929 sla bila le svinčena rudnika (v bivši Avstriji) v Diesu in Litiji pomembna. L. 1930 so začeli delati v velikem rudniku Stan Trg, ki ga izkorišča angleška družba Trepea Mines, Ltd Rudnik se je tako razvil, da je zdaj največji svinčeni rudnik Lvrope. Svinčena ruda tega rudnika vsebuje 8 in |X>1 odstotka svinca, 8 odstotkov cinka in žve-
Blenega peska in na tono po 93 gramov srebra. >o leta 1930 so v Stan Trgu izkopali na leto 9600 ton svinčene rude; leta 1935 že — 51.800 ton.
vzdol. Izvesti bi moral padec 3500 m in se nato tako dolgo dvigati, dokler bi šlo. Spet sem so dvignil na 6000 m in začel padati. S|>et je bilo spočetka ono nalahno drčanje, nato ječanje motorja, blazna naglica kazalca po merilu. In groza me je spreleta-vala ob misli, da visi moje življenje eamo na nitki.
Pri 2400 in višine sem hipno obrnil ročico. Padel sem na eedež s sunkom, glava se mi je kar zagozdila med ramena. Zdelo se mi je, da se mi bo zlomila hrbtenica, od bolečine sem zakričal. Kri mi je šinila iz glave in oči, skoraj oslepel sem. Videl sem le še krila letala iu nato ničesar več. Obujeno sein se boril z omotico, zoper oglušelost, zoper grozni občutek, da se mi razjx>či črevesje. Slednjič mi je b'lo malo bolje. A srce ini je bilo ko noro. Ko sein pristal, sein klecnil na tla.
In vendar ni bilo lo še vse nič. Pripravili so letalo za poslednjo poskušnjo. Nekdo mi je pravil o nekem pilotu, da je priletel na tla z raztrganim črevesjem in razpočenimi možgani.
Se enkrat kvišku! Ustrašil sein se. A pomislil sein na ženo in otroke. Lep dan je bil. Začel 6ein se navpično dvigati...
*
Jimmy Collins je ta polet srečno preslal. A jiozneje je imel še več lakih poletov in njegovo telo so vse zlomljeno in zveriženo našli sredi nekega pokopališča, kamor je bil strmoglavil z višine 3000 m. » Jimmy«, James H. Collins, je mislil, da bo s tem modernim jpoklicem toliko zaslužil, da bo mogel mirno preživljati svojo družino.
Samo za las je manjkalo, pa bi se bila barka potopila! Slika je iz Siilneya v Avstraliji.
Natakar največjega hotela v St. Moritzu, ki na »letečih nogah« streže gostom na drsališču, je tako spreten drsalec, da med drsanjem celo kozarce nataka.
Da les ne zgori in ne segnije
Doslej takega sredstva še niemo imeli, ali pa ie bilo tako drago, da se ga ni izplačalo nabaviti. Neki nemški kemik je pa zdaj iznašel prav preprosto in — kar je glavno — jako ceneno sredstvo. Imenuje se »Acepirit«, ki z njim namažež lesene predmete ali pa z njim prepojiš les, ki pride v zemljo, ko pri mostovih, jezovih. Acepiritiran les nikoli ne segnije.
»Danes je moj mož vrgel piškot vame, pa še takega, ki sem ga sama spekla!«
»O, potem je pa čudno, da te ni ubil!« *
»Dragi moj, ali bi hotel slišati nekaj strašnega?«
»Oh, nikar ne zapoj, lepo te prosim!«
Na predlog, predsednika katoliške mladine s San Salvadorja, C. A. Sirija, so začeli katoliški mladinski odseki raznih južnoameriških držav jK>zi-vati na delo za pomoč žrtvam šjjanskih bratomornih bilk in morij. List »11 Cristerio«, ki izhaja v Buenos Airesu, poroča dne 12. nov 1936: »Krščanska mladina latinske Amerike se veseli dobe, ko bo vstala nova Španija versko prerojena in poživ-Ijena. Ko ee bo fiolegel vihar in bo legel mir na krvave španske poljane, bo treba rešili še strahotno, težko nalogo: l<ako bo moči odpraviti sovraštvo. Ali še niste pomislili na to, kaj pomenijo za Španijo tisoči in tisoči sirot; kaj [^omenijo vsi oni tisoči, ki bodo lako krvavo sovražili zmagovalce, vsi tisti otroci ubogih zaslepljencev, ki so prinesli v deželo smrt in pogubo In potem vsi oni tisoči mater in žena, ki so izgubile sina ali moža! Zatorej jxizivamo katoliško mladino vee španske Južne Amerike na vzvišeno križarsko vojno za sirote državljanske vojne, ne glede na to, čigavih strank so. Zdaj imamo sijajno priliko, da
ne izpričamo le otroške hvaležnosti svoji skupni materi Španiji, marveč da se tudi v vsej španski Ameriki prvikrat združimo v veliko katoliško akcijo. Vidimo, kako se tretja Internacionala druži po vsem svelu in ali se ne bi združili tudi kristjani v tem delu za Španijo? Naš načrt je prav preprost: oprijeti se moramo vseh sredstev, ki jih imamo: predavanj, časopisja, radia, kina, gledališča.
Predvsem pozivamo katoliško mladino, mladeniče in mladenke, brez razlike na svetovno nazi-ranje in politiko. Saj hočemo vsi poinaga'i le Španiji, pa bodi, da jo vidimo s te ali one strani. — Odločilni boji, ki zdaj divjajo po Španiji, so v najtesnejši zvezi z bodočnostjo naših latinsko-ame-riških narodov. V teh časih, ko vse naše države ogražajo legijoni brezbožnikov, naša evropska domovina iznova brani krščansko civilizacijo: zatorej bo kri ondotnih mučenikov tudi nam v rešitev in osvobojenje.«
i To so izjave treh zares peirolejsko-strokovnjaških : veljakov in nobeden ne ceni naftinih zalog za delj ! ko 20 let. Ob teh številkah (in če pomislimo, kako je v sedanjem svelu motorizirano, vse navezano na bencin in odvisno od njega!), se današnji človek kar zgrozi v skrbi, kaj bodo zlasti vojaške sile j>o-čele brez nafte!
Predsednik irske svobodne države de Valera se jt na jjotu v Švico ustavil v Parizu, da si dâ preiskati bolne oči.
^Gospa, naj se vendar vaš mož vpiše v naše drušlvo za dosmrtnega člana!«
»Kakšno društvo pa je to?«
>'Društvo za uničevanje zločincev.«
»O, k temu društvu pa moj mož ne bo pristopil. Kako bi pa potem mogli živeti!«
»Toda, gospa, saj vaš mož vendar ni zločinec!?«
»Detektiv je!«
—аидиии—ii iiiiiibiiii витшииммш
Za bolnike s srčno boleznijo
Ajdove palačinke
Narediš testo iz 100 gramov mleka, enega jajca. 25 gramov ajdove moke, 5 gramov pecilnega praška in to dobro prežvrkljaš. Prav na tenko (kakor za omlete) izlivaš testo na pomaščeno ponev in pečeš palačinke, da so hrustljate. Vsako palačinko posuješ s sladkorjem in cimetom ali jo nama-žeš s sadno mezgo.
Močnata juha (za 2—4 osebe).
Mešaš 5 minut 50 gramov moke s 50 grami presnega masla in doliješ 1 in pol litra juhe (ali mleka) — ali vode. Kuhaš nalahko pol ure in še daš v inho: 2—3 rumenjake desetinko litra smetane in 20 gramov presnega masla.
Tehniki pravijo, da mogoče najdejo še kje kake nove zaloge nafte, a z gotovostjo tega vendar ni moči pričakovati. Pri tem jxnuislimo na neraziskane pokrajine v Venezueli, Vzhodni Indiji, na Novi Gvineji, sev. Kitajski, v Mandžukuo. A preden bi to raziskali in nove zaloge nafte začeli izkoriščati, bi stalo težke milijone in prevoz bi se podražil in s takim podraženim sredstvom se države ne bi mogle zadostno okoristiti. Resnično je, da se bodo v kratkem vsi naftini proizvodi jako podražili in da bo to zelo neugodno vplivalo na j>o-litiko sveta.
V »Dead Letter Office« v Washingtonu so slučajno našli v nekem zavojčku razbito sliko bivšega am. predsednika, velikega Lincolna. Slika je fotografija iz leta 1860 in je bila doslej neznana.
Zaloge nafte usihajo?
V nemški »Motor-Kritik« je zapisano: Predsednik družbe Anglo-Iranian Co., Cadman, se je v svojem otvoritvenem govoru na svetovni konferenci leta 1936 v Washingtonu jako nepovoljno izrazil o raznih zalogah nafte na svetu. Dejal je, da čez 20 let ne bo nobene nafte (jietroleja, bencina itd.) več, če ga bo ves svet na leto toliko potreboval ko doslej. A tudi drugi strokovnjaki so povedali svoje tozadevno mnenje. Najznamenitejši statistik naftinih zalog, Garfias, je pa dejal, da bodo zaloge nafte usahnile že čez 13 let, ker je države vedno več potrebujejo. Za poedine države veljajo tele številke: V ÙSA ko konec naftinih zalog čez 10 let; v sovjetski Rusiji čez 16 let; na Iraku čez 90 let. — »Moniteur du Petrole Roumain« (Romunski petro-lejski Vcstnik) pa piše, da bo nafte še za 18 let.
Napačno nogo smo vam odrezali, a te operacije vam ne bomo nič zaračunali.«
Gledališče in koncerti
Mariborsko gledališče:
Visokost p'eše
7,a božične praznike je uprizorilo mariborsko gledališče Ascherjevo operelo v treh dejanjih . Visokost ple.še<:. Režiser in koreograt je bil gosp. Anton Harastovič. dirigent pa gosp. lx>j/.e Herzog.
V vsej predstavi je bilo močno čutiti neko razklanost in disharmonijo. Preveč je bilo podčrtano oziroma preveč je prišlo do nehotene veljavo nasprotje med igro resnejših vlog in med igro komičnih osebnosti, ki so deloma manj važne za dramatsko zgodbo. Kar smo na tem mestu že neštetokrat « poudarkom obsodili, to je pri pričujoči operetni uprizoritvi še prav posebno prišlo očitno do izraza. K načinu igre in v vos njen potek pri glavnih vlogah ni prav nič pristojaln neslana in nekomična komika nekaterih oseb, še manj pa tako zvaue plesne partije.
Z veselim zadoščenjem moramo ugotoviti dejstvo, da se je tudi naša gledališka publika, ki je /.a takšne stvari tako vneta, že naveličala tiste mimike, ki jo v vsaki opereti 7. vso gotovostjo vnaprej pričakuješ in ki je vse prej kot posrečena iu primerna, 1er tistih stolnih plesnih ali baletnih kretenj, ki umetniško ne povedo prav nič in — skoro bi dejal — s svojim cirkuškim značajem ne sodijo na gledališki oder. S štirimi, petimi gibi, ki so pri sleherni predstavi dobesedno isti, povedo takšni prizori vse in izčrpajo vso svojo umetniško vrednost do dna. Na žalost so se jih navzeli kot nalezljive epidemije že deloma vsi naši igralci. Tokrat pa so poslušalci, odnosno gledalci men da spontano začutili, da takšno igranje ne spada na oder — vsaj v sleherno igro ne! Zato so proti običaju slične prizore hladno pozdravili — menda bolj iz navade? —. tem topleje pa dali priznanja posrečenim in neprisiljenim scenam, kot je bi! na pr. nastop malega princa in princese v tretjem dejanju.
V interesu stvari same. našega gledališča, njegovih igralcev in končno v interesu zabave pa ludi umetnostni željne gledališke publike bi svetovali, da naj vendar tudi naša koreografeka umetnost krene nn nova, odrski umetnosti bližja pota in pokaže nekaj več iznajdljivosti!
y glavni vlogi princese Marije je gdč. Jelka Igiičeva zelo dobro uspela. Pevsko ni vloga nudila velikih težkoč. niti zahtevala posebnih spretnosti, pa jo je adč. Isrličeva zalo s primerno živahnim in iskrenim nastopom 1er ljubkim glasom tem po|K)lneje podala. Učitelja glasbe je igral gos|>od llelizar Sancin, ki mu je bil glas poln in enovit ter igra prikupljiva in neprisiljena. V hihliote-karjevo hčerko I.izo je Vložila gdč. Elza Barbičeva vse svoje igralske zmožnosti. Omenili moramo, da ji je ta vloga mnogo bolj prislojala kot marsikatera druga; njeno petje je bilo glasbeno mnogo liolj dovršeno kol sicer in igra ji je bila zares prikupljiva v vseh tistih prizorih, kjer je vsebovala manj prisiljene razigranosti, ki mora človeka odbijati. Zato ji tudi njen ljubimec Bacek ni s svojim nastopom prav nič pristojal. Uosp. Anton Harastovič ga je podal močno v formi, kakršno smo že v začetku obsodili. Vztrajamo tudi Se vedno pri mnenju, da je na slovenskem odru menda vendar le možna igra brez hudičevauja!
Za zabavo in smeh je v veliki meri («vročeno poskrbel s svojim nastopom g. Danilo Gorivšek. Pa tudi za njegovo vlogo krčmarja Itopotarja velja isto, kar smo že uvodoma dejali, da kljub komični vlogi marsikaj ne spada na oder! Bibliotekar g. Pavla Koviča je bil, kol menda vse njegove vloge, podan s poglobljenim razumevanjem in z doživelo prepričevalnosljo. Karaktcrno močno posrečen in vseskozi dovršen je bil komorni sluga g. Milana Košiča. Knako tudi ostale manjšo vlogi' gg. Slave Gorinškove (gospodinja in Janja). ZakrajŠove (dvorna dama), Verdonika (ccroinnnijnr). Košute (Orešček) in dr.	Bb.
Mesto trosobnih -
dvosobna stanovanja
Ljubljana, 15. januarja.
Včeraj smo objavili pregled stavb, ki so bile <>l> koncu lanskega leta dograjene, oziroma so še v gradnji. Poročaij smo že včeraj, da je bilo lani zgrajenih v Ljubljani skupno -181 stanovanj.
Zanimivo pa je za socialni položaj ljubljanskega prebivalstva in za njegov sestav, kakšna stanovanja so bila /grajena. Večina teli stanovanj res vpošteva moderne higi'mske zahteve ter imajo zlasti stanovanja v nekaterih novih hišah in vilah tudi kopalnice, sna/ue sobice /.a služkinje, vsako stanovanje vsaj eno ali tudi več stranišč, shrambe in druge prilikiine. Toda tudi lani Ljubljana še ni dosegla i istega splošnega standarda, ki jc sedaj v zapadtiih deželah splošno uveden.
Tako so bila lani zgrajena tri stanovanja, ki obstojajo iz enega samega prostora, ki je hkrati kuhinja, spalnica in dnevno bivališče za delavske -tarše in otroke. 110 stanovanj je bilo zgrajenih le г eno sobo. 269 stanovanj je bilo napravljenih z dvema sobama. 72 stanovanj je bilo zgrajenih s tremi "sobami, dalje 1« štirisobnih stanovanj, šest
petsobnih in dvoje stanovanj s šestimi sobami. Poleg lega pa je bilo zgrajenih tudi 14 modernih samskih sob, ki imajo polejr spalnice tudi kopalnico. predsobo in stranišče. Take sobe so tudi neko znamenje našega časa. Samski gospodje in gospodične. ki so v ugodnih položajih, nc žele več stanovati kot podnajemniki, temveč hočejo imeti lastna samska sanovanja т vsem ugodjem. So to pojavi. ki jih je povzročila pri nas bela kuga. Hud kontrast so temu omenjena stanovanja, ki sploh sobe nimajo, temveč so zgolj razširjene kuhinje in pa 110 enosobnih delavskih družinskih stano-vani, po večini bre/. kopalnice, shramb, brez predsob in brez lastnih stranišč. Med temi enoeobnimi
Hanovanji jc tudi 37 stanovanj, ki so zgrajena v kletnih prostorih. V Ljubljani so trije pasovi glede kletnih stanovanj. V južnem pasu se sploh nc smejo več graditi kletna stanovanja, v srednjem pasu ne stanovanja, ki so napol kletna iu le v severnetn#de-lu, tam, кјег je zemlja po večini iz savskega proda in kjer so možna suha kletna stanovanja, tam šele smejo biti stanovanja tudi v kleteh.
Do angleškega ideala družinskih stanovanj pa smo še daleč. Angleški delavec stremi za tem, da bo njegova hiša obrat in to velja tudi za njegovo stanovanje. Vsak angleški delavec skrbi za to, da imajo starši skupno spalnico, ženske, otroci svojo lastno iu prav tako otroci. K angleškemu delavskemu stanovanju spadajo seveda tudi vse pritikline. Kakor vidimo iz teh podatkov, pa si morajo tri in več sobna stanovanja v Ljubljani sedaj privoščiti le družine, ki jih smatramo za bogate.
Med hišami, ki so bile lani zgrajene, jc bila ena petnadstropna, tri štirinadstropne. 10 trinadstrop-nih, 32 enonadstropuih in MO pritličnih. .Skupno je bilo lani v Ljubljani zgrajenih 140 novih hiš. kar ie prav lepa številka Raznih adaptacij, prizidkov in novih gospodarskih /gradb pa je bilo lani 149. Najdražji stavbi sla bili dve javni, namreč nova gimnazija za Bežigradom, ki jc veljala banovino 7 milijonov dinarjev in pa itiestna šola za Bežigradom, ki je veljala 4.531.01)0 dinarjev. O vrednosti drugih novih, zlasti zasebnih stavb, pa smo /e včeraj poročali.
Skupno je bilo lani zazidane ploskve v Ljubljani 27.000 kv. metrov, zazidana kubatura pa jc znašala 315.000 kub. metrov.
Tudi te številke dokazujejo, da je Ljubljana lani znatno napredovala in da njen razvoj še dolgo ne bo ustavljen.
Leto dni mariborskega trga
Maribor, 15. januarja
Fdcn najvažnejših činiteljev v gospodarskem življenju vsakega mesta in njegove okolice je gotovo mestni trg. Preko trga se okrbu-je mesto z vsem potrebnim, kar rabi za življenje. potom trgu pa spravlja okolica v denar tudi vse, kar prideluje. Tržno življenje pa je tudi zanimiv barometer za presojo gospodarskega sodelovanja med mestom in okolico. Ce motrimo s te strani mariborsko tržno življenje v minulem letu, dobimo zanimivo sliko, ki nam na eni strani kaže ogromen obseg -.mariborskega želodeac, na drugi strani pa koristi, ki jih iino okolica mesta od prodaje živil. Če začnemo najvažnejšim meščanskim živilom — mesom, vidimo, da so lnni pripeljali okoliški mesarji in slaninnrji na trg 3286 svinj, 43 telet in 22 govedi. Med slaninnrji je postavila zadruga iz Zlntoličja na trg 170 domačih svinj, zadruga iz Prepol po samo 9"> domačih svinj in 2873 kupljenih v tujih banovinah, največ v savski. Kakor vidimo iz tega, jc začelo podravsko špe-harstvo izgubljati svoj prvotni pomen /a domačo svinjerojn tor se razvija vedno bolj v prekupčevalstvo. Perutnine jc bilo lnni na trgu f>9.886 kljunov, in sicer 10.318 kokoši, ^5.798 piščancev, 637 gosi, 1566 puranov in 1565 rac. —
Drobnice je bilo: 1965 domačih zajcev, >77 ko/ ličev in tJ iagnjet. Zanimivo je. da je Maribor lani porabi! manj svinj in perutnine, kukor leta 1935, in sicer svinj kur 873 komadov manj, perutnine pa It.ou kljunov. Pač pa jc porastla količina divjačine, katere sc jc prodalo 11.184 komadov — za 3981 več ko leta 1955. Prodanih je bilo 5017 divjih zajcev. 4516 fuzanov, 55411 jerebic. 417 srnjakov. 24 kljunučev, 6 rac in 5 divje svinje. Zelo velika jo bila tudi poraba rib. Morskih se je prodalo 12.239, sladkovodnih 2897, .skupaj 16.156 kg, /u 4022 kg več kakor v I. (935. Vrhu tega je šlo v mariborski želodec še 86 morskih rakov in 3" škafov žabjih krakov. Krompirja jc bilo pripeljano 1377 voz (327 več kol predlani). 163 voz čebule in 286 /elja. Polog tega so spravili kmetje še 7098 vreč žita in (291 vreč fižola. Sadja so pripeljuli na trg 3836 voz, to jo /h 776 več, ko predlani. Seveda še obseg mariborskega trga s temi številkami ni izčrpan. Morali bi še prišteti cele gore salalc in drugih vrtnih pridelkov, na tisoče košar sadja, ogromne količine mleka in mlečnih proizvodov, vse to pa jc v Mariboru nemogoče ugotoviti, ker ne more tržno nadzorstvo vodili tozadevno statistike. Maribor pa turli nima mitnic, kakor druga mesta, kjér se more vse v mesto prineseno blago točno ugotoviti.
Celle
c Priprave za proslavo 30 letnice KPD v Crljn so v teku. Proslava 30letnice Katoliškega prosvetnega gibanja v Celju bo po vseh pripravah sodič najlepša prireditev v letošnji sezoni. Na predvečer bo v dvorani Ljudske posojilnico svečana akademija, pri kateri bo nastopil salonski orkester, Celjski Zvon bo zapel nekaj narodnih, videli bomo simbolične nastope fantov in deklet, slika i/ Prešernovega - krsta pri Savici«. Na programu je tudi kratek slavnostni govor. V nedeljo, dne 3). januarja bo pa najprej ob 10. dopoldne л opatijski cerkvi slovesno sv. maša, nato pa v Orlovskem domu slavnostno zborovanje.
c Tovarna tvrdkc Persil dograjena. Kukor smo že poročali, gradi tvrdka 1'crsil na Sp, La-novžn tovarniško poslopje. Poslopje je sedaj v surovem slnnju dograjeno. Ko bo poslopje urejeno šc v notranjosti, bo /učela tvriikn IVrsil z bratov an jem v svojem novem tov arniškem po-tlopju.
c šahovski klub Gnberjo igra jutri v nedeljo dopoldne in popoldni' prijateljsko leknio « šahovskim klubom Lovšin i/ Ljubljano v gostilni \mcrika. — Prijatelji šahovsko igre vubljcni.
c Koliko inozemccv živi v Celju. V Celju sc mudi stalno ali začasno 785 inozcmcev. Največ inozemccv jc iz Avstrije, Italije, Češkoslovaške in Nemčije, l eta 193<i je obiskalo Celje >399 inozcmcev, prejšnje leto pa 2947.
c I/, neprevidnosti oslepil tovariša. V sredo popoldne okrog 5 jc pri Scicllovcm studencu neki učence osnovne šole zagnal kamen v oko dijaku 3. razreda gimnazije Dragu Dečku. Dečkova poškodba je jako huda in najbrže na to oko ne bo nikdar več videl.
c Kino Metropol. Danes ob 18.|3 in ob 20.30 Kotifeti . (I.eo Slezak). Matineja ob 16. -Arena krvi in ljubezni .
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek. 19. januarja: Ob 4 /večer: »Korajža veljn«. veseloigra v treh dejanjih. Gostovanje ljubljanske drame.
Dev. Mariia v Poliu
V nedeljo, dne 17. januarja ob pol 4 popoldne uprizori »Prosveten v D. M. v Polju v korist vevškega »avkujočega delavstva igrokaz .-Kralj z neba«. Igra je že sama na sebi vsebinsko zelo močna. Ker pa se bo sedaj uprizorila v korist slavkujočih, še posebno vabimo k številni udeležbi.
Spon
Na najvišji vrh sveta
Ljubljana, 15. januarja.
SPI) nam |e sinoči pripravilo ob nabito polni dvorani Delavske zbornice izredno presenečenje, ko je povabilo nemškega gorskega vodnika g. Petra Aschenbrennerja, člana nemške ekspedicije, ki je leta 1934 naskočila vrh himalajskega pogorja, nad 8000 m visoko goro Nanga Parbat. Niti v sanjah človeku ne bi prišlo na misel, s kakšnimi žrtvami, naporom in premagovanjem je zvezan lak pohod, kakršni se v zadnjih desetletjih ponavljajo na le gorske velikane, ako tega ne bi povedal in pokazal omenjeni predavatelj. Nekai ncverietnega je. s kakšnimi težkočami se je morala boriti eks-pedicija, ki ie imela
700 spremljevalcev-nosačcv,
ki so skrbeli za prenos vsega potrebnega mnte-rijala tako za ekspedicijo kakor za same sebe. Veliko teh nosačev je ostalo tam, kjer vlada večni led in sneg, in tudi več članov ekspedicije je žrtvovalo svoje življenje na oltar tega veličastnega pogorja.
Predavatelj nas je v hitrih in lepo povezanih besedah popeljal iz Monakovega v Bombay in potem dalje na vznožje himalajskega pogorja in dalje do najvišje točke prav do podvrh tega mogočnega velikana, saj je imela zadnja postojanka komaj 5 ur do vrha. Zanimivo je, kar je povedal predavatelj
o kulih.
Kljub temu, da so bili ti najeti in plačani ljudje, njihovi spremljevalci in najožji pomočniki so morali stalno paziti nanje, ker drugače bi ekspediciji zmanjkalo prej vsega, predno bi prišli do vznožja himalajskega pogorja. Kako težko je bilo tudi izplačevanje njihovega zaslužka, saj se ie marsikak kuli vrnil in ponovno, celo tretjič in četrtič zahteval plačo, češ, da je še ni prejel. Izredno zanimiva je bila pot. ki jo je vsa ta ogromna masa ljudi prehodila, predno je prišla na kraj, odkoder je bil možen dostop proti vrhu. Seveda je bilo s tem v zvezi tudi življenje vedno težje in razmere vsak dan slabše. Saj je preteklo več dni in prohoditi so morali velike razdalje, da so našli primeren prostor, kier so mogli postavil šotore
Počasi navzgor
Odtod so se pa jeli vzpenjati počasi navzgor. ■Minilo je seveda več tednov, preden so se mogli podati na pot, ki je bila tem težavnejša. čim višje so se vzpenjali. V glavnem taborišču so pustili skoraj vse, saj tu je bito izhodišče za velike in drzne podvige, ko so z nadčloveškim naporom postavljali postojanko za postojanko, ki so bile nekako povezane med seboj ' npa sevtda ludi z glavnim taboriščem. Vse člane ekspedicije je zelo potrla vest o smrti prvega tovariša, ki je umrl spodaj na i/.hodišču, Toda z železno energijo in nadčloveškim naporom so šli oni dalje na delo, kajti imeli so vsi samo misel in edini cil] pred seboj: doseči vrh, kamor šc ni stopila človeška noga.
Skoraj na cilju
Iz zadnie in najvišje postojanke so začeli oblegati gorskega velikana, saj ni bil več daleč. Še kakih 5 ur in bili bi na cilju Toda bila |e /e pozna popoldanska ura pa tudi kuliji niso hoteli več ubogati in ekspedicija je stala naenkrat pred velikim vprašanjem, kaj storiti? Udala se je in vsi so se vrnili v zadnio postojanko z namenom in trdnim sklepom, da bndo prišli dragi dan na vrh.
Vreme prekrižalo vse račune
Člani ekspedicije, ki so bili vsi izredno navdušeni nad krasnim vremenom prejšnjega dne, so morali z žalostjo ugotoviti, da je danes vsak vzpon nemogoč. Sklenili so, da počakajo par dni, da postane vreme lepše. Toda bilo je ravno nasprotno. Morali so se vrniti, kajti v tem snežnem in ledenem metežu je vsako čleveško bitje nemogoče Sedaj se je šele začela
Hofedršica
Dne 17. jan. 1937, kakor jc Slovenec /e poročal, je v Ilotederšici žegnanje. služba božja na čast sv. Antonu puščavniku. Ker pa je letos ta praznik na nedeljo, se je agilno Kat.. prosvetno društvo v Ilotederšici odločilo, da priredi v svojem prosvetnem domu igro »Dedni logar« z začetkom ob 14.30, Ker so vloge razdeljene med osebe, ki so vneti igralci, nam je dovoljno jamstvo, da bo igra zadovoljila kakor vedno do sedaj. Prostorna dvorana bo zakurjena, a vstopnina tako nizka, da je tudi v današnjih razmerah obisk vsem omogočen, zato prijatelji lepe igre in poštenega razvedrila vljudno vabljeni k sv. Antonu na cerkveno slovesnost, a popoldne v prosvetni dom.
tragedija
le ckspedicije, ki )o zahtevala mnogo človeških žrlev. Predavatelj nam je v slikah pokazal zmrznjene ude teh revežev, ki so bili res taki, da so morali omehčati najtrše srce. Šotore je zasul visok in \ mrzel snežni metež. da jih skoraj ni bilo najti.
smrt je neusmiljeno gospodarila v vseh postojankah, i Himalajsko pogorje sicer veličastno, a vendar divje. I kadar se narava razvname, je zahtevalo od te eks-i pedicije premnogo dragocenih življenj. Sicer je za-1 ključil predavatelj svoje predavanje, da ta vrh mora pasti in da bodo Nemci oni. ki bodo prvi stopili ! na to točko, vendat je potrebn.; daljša priprava in morda večletno čakanie na primerni točki, odkoder bi se hitro povzpeli nn vrhunec. Človeških življenj (kuliji so tudi mišljeni pri tem) se ne sme nič ve, toliko žrtvovati
Zagrebška Spart a odpovedala
Zaradi tehničnih ovir jc »Šparta odpovedala gostovanje in sicer zaradi tega, ker mora dati večino igračev v reprezentanco Zagreba- ki igra proti Varaždinu . Ta tekma se torej preloži na poznejši čas. V nedeljo se nadaljuje zimski pokalni turnir in sicer med sledečimi pari; SK Gra-lika SK Svoboda in ŽSK Hcrrnes — SK Jadranu.
Razpis
driavnepa pr censtea v kombinaciji tel: m skol:i. ki ,sr rrši uuc l'.i. in JI. januarju iu;t' r Mariboru. .IZSZ razpituje, državno nrvenstv«» % klusi'-ni Kombinaciji, din- •J.", iu -4. januarja t. I. \ Mariboru. Tek na l*> km >to.i<* Kot prvi del kombinacije, kln-ii; ciral pa se bo tudi bičeno lcot Zvezno prvenstvo. <koki builo tvorili dnitfl del kombinacijo in se J'h h.» klasi fiuiralo tudi ločeno kot Zvezno imonMvo,
Pravico tekmovanja imajo vsi pri .Г/sz vmii Hrani tekmovalci, kakor tudi tekmovalci чм>/еп-sili
ki so «Mani FlJve. Klubi morajo prijaviti te' moviilee nn Zveznih tiskovinah do najkasneje Ul. januarja 1M7 do 'Jo. ure na naslov. МУ.^Г Maribor. 1're MTiiova ulica a. \"a prijavnicah ie <>/n.n iti tli --i pitno in razred Tekmuje se n treh ra/i"«lili po pravi lih in pravilnikih -l/>Z e. odnosu«- l\\ u. It?. d. lit-\ po razredih je veljavna kol j» to objavljeno v zrn i lijem skupščinskem poročili). Prvo plasirani \ !<ouP»i naciji poslane dr/.a\nl prvak za let«) Р.Ш :j7. IVv.. mu sira il v loêenein teku ln prvo plasirani \ ločenih нКо kih postaneta zvezna prvaka v teku. о(1почп<> skokih za leto uo; :17.
I hi e januarja ol» p.». uri j«» /«Iravniški pre^l«-«j vseli tekiuovaleev v lovski ><»hi llotela Orel v Mariho m Po /.«IravniAkem pr«»irlc'.u Izvrši žrebanje.
Dne januarja i«' ol. s.;'ii 4ijiri /n tok na is km pred gostilno Rufliè v lîadvanju pri Mariboru,
Dne 24. januarja oh M. jp prièetei. teknn \ sk«) kih na skakalnic! v Helnavi pri Mariboru oh 20. .m v veliki dvorani hoiela O roj razfrlusilr\ iv/ultalov in razdelitev daril.
Uradna vremenska poročila
/reze n tujski jtMhirf r ShtHrnlji. ' Jiiijohlor. : imsk" ■športni Zt'f'te in Sloviuf/.ifja jtloninskcifii Umiti i
î Un» /.». jannarja !!*',>.. 1. Na lioreujsknm v nižjih lugah oblačno, v višjih jasno, baromoter pada.
\;i Pohorju smuka prvovrstna im znpadnem delu
1.	)1о!нпјкка Hi.-irieu, dane>: lo. ln ure/.a.
Dom nn Kotlini, «luno*: 12, In sro/.a na p«>d|airi.
Pokljuka, včeraj: 12. -le >vuzn in oršiča. mala in s r«) I u.in skaKaluiea uporabni.
Kranjska ifora, danes: — in, |.*> pršiča. .sankališčr in «Irsallšče uporabno.
lïatl'ée. danes: H. 1Л pršičn.
Planica. Tamar, danes: 12. I.'» :iit pršiča. skaka niča li), 2.'i in lïo m uporabna, drsališče, uporabno-
Logarska dolina, danes: !>. jasno, 2n snej.i,
Seujoi'ji-N «lom, lianes: 12, ôft pršiča.
2.	ICr.iavčevu koča n» Vršiču, danes: — l-t, osojno 40
«reža.
Mo/.irska koča in Smrekove«*, danes: 7. ln snv/.a.
I leto,.i !,.:«.i \č«»ra.i: 10, 4.") pršiča.
Hnška ko«*n. dane- 12. 2n pršiča.
Kofee. «luiles: - I. pod Velikim vrh«»*n in im siji prši«-. '!«» sne/rn. :(. Dom na Krvavec, danes: 7. .'L*i sio-irn.
Velika planina, danes: «'.. -M siicira.
Jugoslovanski Touring Klub. pudružni«-.i LjuP IJaria. ohviščn član«?, «la se hp vršil redni letni občni zbor «Ine IH. februarju t. 1. Kraj in čas, h«»«le pravo časno objavljeno,
Sl\ /'lunina. \,-i zeljo več staršev ooino od «laues mjprei vpeljali Športno vaje ludi za naše najmln.iš« dečU«- In deklice od S. leta dalje. Te šp«»rtne vaje ali bolj««, športne igrice bode v.-uko s«>hut«i po))oi«lue ^ telovadni«'! \'zujemm zavai «»v ilniee, in -.ieer o«l 2. :. ure. za deklice v starosti o«l 1 11 l«*t. o«l t. U. ure pa za (h'čke \ starosti S 12 I«-1.
SK Slovan: Hodu i Občni zbor kluba s«; '««» vrnil dne t. februarja WÎ7 «»b pol v« « • v vroslilni M«-u einKcr. ^martiiiska eoeta !'. Ihn'vui red obi«v*nj. i tri u som pravil. V slučaju, da nle*ni /.hor ob napov«*«lani uri m* '»i bil sklepčen, se vi-si J m o kasn«'.i« «lum i. ki bo nkb'pêen ob vsaki udeležbi,
4	K H ek a (smučarska sekcija) .lutri л .cdeljo ob dopoldne skupni trening r/.let vse.h članov k Sv. Katarini. Zbirališč«* pol ure pred odhodom pri tarči pod Rožnikom. Vsi in toi.noI
5	K Reka. Seja upravnega »dbora bo v tonk И». t. in. oh 20. v gostilni Kon/.um ua Tržaški «*c«ti \ in točno!
Zapustila nas je za vedno naša zlata mamica, gospa
Greti Pokom
Na njeni zadnji poti jo spremimo v nedeljo, 17. januarja 1937 ob štirih popoldne izpred državne bolnišnice.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1937.
Ing. Pokorn Josip, soprog;
Hilda in Elza, hčerki; podpolkovnik Gjoić Franjo.
Ing. Zalesky Miroslav, zeta.
—		IN O			*
TEl. 222	i UNION				
Veseloigra bumorla in čarobnega petja! Intermezzo TRESl RUDOLFU - ALBRECHT SCHOHHALS					
illllUl 1 IHm n шШм			KH	ti.m	
МАИ OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din f—» ienitovanjskt oglasi Din 2 —. NalmanjSI znesek za mali oglas Din 10*—. Malt oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja «e računa enokolonska 5 mm petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
ftlagcropereta eezone i Pcje fenomalna pevka leanette Mac Donald uepozabna iz „vesele vdove"
Rose Marie
MATINEJA danes ob 4 16 url Cena 3'50 ln i'S0 tlret« Oarbo v prekrasni drami
Kakšno me ieliil
TEL.-21-24
Izvirni rusko sovletski Mm !
Ciganska postava
V glavni vlogi Lelu Cernojti
Q'hjûitiaAA.	w 21.15W ;
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, ni. januarja. 12 Plošča ш ploščo, nbutna 7,mes pesmic veselili ln godbo za ples. — Ш5 Vreme, poročila. - 13 Ca», spored, obvestil«. — 13.1o l los< a v.a ploščo pisnim saies pesmic veselih lili rail» za ,,1«,. _ 14 Vreme. — is Za detapust (Igra KadijeM orkester). — 18.4(1 Pogled v delavnico naravoslovca I. (gosp. prof. Miroslav Adlešič). - 19 t'as, vreme, po. ročiila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Zone v ilirskem gibanju (dr. Mira Podvurška i-/. /uereba). — 19.ГЦ) Pregled sporeda — 20.00 Današnji svet, pre-č.ndni svet za zmote, burko, sport .ie vnet. Pisan večer: .sodelujejo člani rud. igr. družine Jožck in .Težek, Sodelujejo člnni radijske igralske družine .lozek in Ježek, tirata Golobu iu drugi — tudi ploSče pri tem pisunetn večeru no bodo manjkate — 20.20 lliš'ea pri cest' stoji, gor pa nič strehe ni...« Pisan večer o moderni arhitekturi in novih hišah. Besedilo sestavita Marjan Mc.lite in Kraka. Vesli gosp. ing. I. Pengov, sodelujejo člani radijsko igruJsko družine iin A kad. pevski kvintet, vmes plošče. — 22 Ga«, vreme, poro-či-J,-i. spored. — 22.1*1 Veseli zvokii (Hudiijski orkester).
Dragi programh
Sobota, 1Л. januarja. Belgrad: 2D.U0 Narodne pesmi — 20.30 Simfonični koncert — Z ameb: 20.00 Pester večer — 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.15 Klavir — J0.2II FIlm — 211.40 Plesni večer — Budimpešta: 1.9.110 l.isztova klavirska glasba — 20.40 Dniiuj — 22.10 Cigun-ska gtnsbn — 2,1.10 Plesna glasbil — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 20.40 Dunaj — 22.40 Plesna glasba — Itim-lliiri: 21.(hi (lluekova opera Alcostei — Prana: 19.13 Vojaška godba — 10.!13 Narodno pesmi — 20.30 Kulmunova opcreln Pustna vila — 22.33 Plesna glas-tin — Varšava: 19.30 Zabavni koncert — 21.00 Dunaj — 22.40 Plošče — \i'niške postaje: 20.10 Različni zabavni programi — Strassbuurg: 21.30 Delibesov koncert.
Službodobe
Perfektnega vrtnarja
samostojnega, и večic" '-ml spričevali, kt bi pomagal v hiâl, so išče v.a. 1. februar t. 1. Ponudbe poslati na: Vlado Radan, Zagreb, MthanovtCova ul. štev. 14.	(b)
Absolvent trgov, sole
začetnik, so sprejme. Po-nuuoo upravi »Slovenca« pod »Služba« 700. (b)
[јДјДДЗ!
Zaklane, očišbene purane
10 kg 135 Din, 720 jajc svežih In zajamčenih 670 Din, Jedrca In. 10 kg 150 Din franko voznlna pošilja G. Drecbsler, Tuzla.
Organist-cecilijanec
dobi službo na Vrhniki. Stanovanje in meseč. plača 900 Din. Nastopi lahko takoj. - 2upni urad na Vrhniki.	(b)
Strojnik-monter
z dolgoletnim Izkustvom želi premenitl mesto. -Cenj. dopise na upravo Slovenca pod : »Strokovnjak« fit. 757.	(a)
Rad — na svoje — bi lačel. toda, kjer ie stanovanjcl če ponledaš sen cl' najem.t pa je rešena vprašanje
Trgovino z meš. blagom
7. vsem trgn.- inventarjem o d d a m breK blaga pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Lukal se nahaja v šmartnem pri Litiji, v neposredni bližini farne cerkve. - Ponudbe na Iv. Razboršek, tovarna čevljev, Tržič, n
Sorodnikom in znancem naznanjamo, da je 15. januarja umrl v Leonišču jio daljši bolezni, vdan v voljo božjo in previden s sv. zakramenti naš ljubljeni sin in brat, preč. gospod
PAVEL ZAJC
mestni k a t e II e t.
Leži v Leonišču, od koder bo pogreb v nedeljo ob % 4. uri, ko se prenese iz Leonišča v župno cerkev sv. Petra, kjer se opravijo pogrebni obredi.
Zemeljski ostanki pokojnika se prepeljejo nato v Sodražico, kjer bo v ponedeljek ob II dopoldne pogrebna sv. maša. nakar se njegovi zemeljski ostanki polože v rodbinski grob k večnemu počiiku.
Ljubljana, Sodražica, dne 15. januarja 1937.
Mati, sestra in bratje
Ugodno prodani:
lioderna hurnica
nova, vališča, stene ga-čene, Din 1250 —.
4 travnih! ¥ last
sladko seno Din 30.000 —.
Spalnica
masivna hrastova in bela kuhinja Din 3.150'—.
Jermenlce
2 brusilna stroja Din 3.500-—.
Furnir
raznovrsten 1".000 čevljev Din 7.500'—.
Lfubltana, Prule 8
Na vsa zimska oblačila
dajemo 1Б—20% popusta. Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
фЧ^ Telefon 2039
A4 PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nuji
Pogačnik
Bohoričeva ulica it. 5.
Perzijska preproga
večja, poceni naprodaj »pri Makcdoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Volna, svila, Lombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana -Židovska ul. ln Stari trg.
Smuči in sanke
prvovrstno, po Izredno nizkih cenah dobile pri izdclovatolju Matej Faj-fer. Trnovska ulica 25 -telefon 31-10.	(1)
Drsalice
»Jaekson Katnes« In druge, nudi po znižanih cenah železnlna Fr. Stuplca v Ljubljani - Gospouvct-ska cesta 1.	(1)
Posestva
Trgovsko hišo
v prometnem kraju takoj prodam. Ponudbe upravi Slovenca pod : »Trgovska hiša« št. 709. (p)
II
Pohištvo
i
Več modernih spalnic
In jedilnic iz trdega In mehkega lesa proda Avgust černo, mizarstvo v Zg. Slškl, Vodnikova. ž
I
Automofor
Bencinski motor
I
5 IIP — naprodaj. 2up-nišče Cerknica.	(f)
IE
tinotania
Dvosobno stanovanje
komfortno, s kabinetom, kopalnico ln drugimi pri-tlklinaml, se odda s 1. februarjem v Jesenkovl ul. št. 4 (za pivovarno Union). Vprašati istotam pri Delkin, priti.	(č)
Trisobno stanovanje
lepo, solnčno, so odda. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. SOS.	(č)
Vabilo
k rednemu XXIX, občnemu zboru podružnice Slovenskega planinskega društva v Tržiču,
ki se bo vršil v soboto, dne iiO. januarja 1037 ob Vi20 v hotelu »Pošta« s sledečim dnevnim redom:
1. Ugotovitev sklepčnosti in čitanje zapisnikov zadnjega rednega ter izrednega občnega zbora. 2. Presoja delovanja odborovih poročil. — 3. Poročila preglednikov. — 4. Prevzem planinskega doma in jiotrdilev fiosojila. — 5. Volitve: dveh novih odbornikov; dveh odbornikov-namestnikov; enega preglednika-namestnika in treh delegatov. — 0. Slučajnosti.
Ce bi bila podana nesklepčnost, se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor in sklepa ob vsakem številu navzočih.
Odobr Slov. planin, društva v Tržiču.
Meteor pade z neha
9.
I)r. Rokuspokus se prikaže.
Po kratkem obotavljanju so naši trije junaki vendarle zbrali toliko poguma, da so se približali hiši profesorja Rokuspokusa prav do vrat. Tinček je sklenil, da potrka na vrata. Še prej pa je iz previdnosti rekel:
>Le glejta, da me ne pustita na cedilu!«
»Brez skrbi!« sta moško obljubila : profesor« in debeli Peter.
Tinček je potrkal na vrata in jih odprl. V tem hipu je prav malo manjkalo, da naši trije junaki niso od strahu popadali vznak. Iz notranjščine sta namreč skočila dva črna mačka.
•No, to so pa res lepi vratarji!« jo vzkliknil Tinček, ko ga je prvi strnil minil.
Tedaj je stopil na prag dr. Rokuspokus sam. Ho, ho, ali vam je bil to čuden in smešen možic! Ce ne bi imel tjaočnikov na nosu in pipe v ustih, bi bil človek prepričan, da je stara čarovnica in ne učeni in znameniti profesor Rokuspokus. Na levi rami mu je čepel papagaj, z levico pa se je opiral na palico, ki je bila za las podobna kači. Debeli Peter je ob pogledu na to nenavadno .prikazen kar koj pokazal pete in hotel pobegniti čez plot. Ker pa dr. Rokuspokus ni kazal jirav nobenega namena, da bi jih pohrustal, je Peter spet splezal nazaj. Dr. Rokuspokus je začel nekaj brnjati v neznanem jeziku, zraven pa se je za čuda prijazno smehljal.
»Sicer ne razumem niti besedice od tega, kar pripoveduješ,« je rekel Tinček, »toda če nam obljubiš, da nas ne začaraš v kače ali žabe, prav radi stopimo v tvojo gostoljubno hišo.«
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše predobre soproge, mamice, sestre, tete in svakinje, gospe
Josipine Gabršek
soproge uradnika finančne direkcije v pok.
za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, članom opernega orkestra za ganljivo žalostinko, ter vsem, ki so spremili drago pokojnico v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Maša zadušnica za blagopokojnico bo v torek, dne 19. januarja ob pol osmih zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, dne 10. januarja 1937.
Globoko žalujoči: Ladislav, soprog, Bogdana in Milena, hčerki, in ostalo sorodstvo.
Barclay:
Rožni venec
Roman.
To zveni izredno zapeljivo, mr. Dalmain,« je odgovorila 111 rs. Parker Bangs. »Kaj če bi vzeli s seboj tudi Pavlino in mene? Za življenje rada bi šla z vami in moja nečakinja gotovo tudi.«
»Toda mr. Dalmain naju tam morda nič ne potrebuje,« je dodala gospodična Lister navihano. Videti je bila nadvse ljubka v svoji rumenorjavo afla-sasti obleki. Njen vrat je krasila samo preprosta biserna ogrlica, toda tudi najlepši dragulji bi ne bili zanjo bolj učinkoviti.
Jana se ni še nikoli prej tako jasno zavedala, kako dražestna je mlada Američanka. Ušla ji ni tudi najmanjša podrobnost in čakala je, kaj bo Garth odgovoril.
»Moj sestanek bi utegnil dami kaj malo zanimati,« je rekel, ne da bi se pomišljal. »Dogovoril sem se z rdečelasitu fantom, ki ima povrh še ves pegav obraz — prav nič prikupen ni.«
»Pa ne da bi nam ušli med filantrope?« je poizvedovala gospodična Lister.
»To ne, dal bi mu rad samo nekaj malega zaslužili,« je odgovoril Garth Dalmain.
>Cemu pa potem,« se je oglasila spet mre. Parker Bangs, »tako skrivnostno? Povejte naravnost, da boste igrali kroket, in čula sem, da ga igrate izvrstno. Prišla bom, da se prepričam sama!
V Gartliovih očeh se je hudomušno posvelilo, ko je dejal: »Spoštovana gospa, preveč hvalite mojo igro v kroketu, kakor precenjujete v svoji srčni dobroti tudi mnogo drugega na meni. Le pojdite 11a igrišče, spominjal se vas bom, toda mene ne bo tam, moj opravek gre v drugo smer. Toda zdaj se moramo posloviti, ker zapiramo drugim pot.«
Urno se je umaknil, kakor bi bil šele sedaj opazil, da stoji na stopnicah Jana in je namenjena gor. Za hip so se jima oči ujele, toda on je rekel samo: »Lahko noč, gospodična Champion,« 11e da bi ji segel v roko, kakor bi ne bil opazil, da mu je stegnila svojo nasproti.
Vse tri ženske so odšle po stopnicah in se nato ločile.
: Očitno sta se sporekla,« je pripomnila mrs. Parker Bangs, čim se je Jana oddaljila.
»Ubožica,« je dejala Pavlina Lister. »Rada jo imam. Izredno je dobrodušna, in uverjena sem, da je bolj pametna, ko vse me druge.«
»Prečudno nelepa oseba,« je odvrnila teta, ne meneč se za zadnje besede svoje nečakinje.
»To ni njena krivda,« je menila gospodična Lister. '»Svojega obraza si ni ustvarjala sama.«
:>Ne, in tudi ne plačuje nikogar, da bi ga popravljal, kar bi se morda dalo še popraviti. Kakor pravi VValter Scot: ,Pristna narava'.«
»Draga teta,« je odgovorila Pavlina Lister, »če je kdo tako pameten in tako dober, kakor je Jana Champon, ni nobene nuje, da bi bil poleg tega še lep. O razmerju mod njo in Garthom Dalmainom pa imam svojo sodbo, ki se ne sklada z mnenjem druž-
be. Uverila sem se, da je Jana Gartbov ženski ideal, za katerega mu gori srce. Zaman torej pričakuješ ti in drugi, da bo prosil za mojo roko. In čimprej odi-deva odtod, tem bolje. Primerno pretvezo za odliod si pa izmisli ti, draga teta. Lahko noč, in naj se ti sanja kaj prijetnega!«
Medtem je bila odšla Jana počasi v svojo sobo. Garth je bil prezrl roko, ki 11111 jo je napol ponujala za slovo, in dobro je vedela, zakaj je to storil. Ni mu več za njeno prijateljstvo, če ga odbije in 11e bo njena roka vsa njegova, je tudi drugače ne bo maral. Celo sedaj, ko še 11e ve, kako mu bo odgovorila, ni hotel, da bi si samo prijateljsko segla v roko.
Jana je zapahnila duri za seboj. Vse razen njega i 11 nje mora biti izključeno, ko bo premišljevala, kakšno usodo naj si izvoli. Ah, da bi mogla izločiti tudi samo sebe in misliti le nanj in na njegovo ljubezen kot na dar, ki ji ga je bil položil k nogam, da bi ga vzela in si ga prisvojila za vedno. Vsaj za nekaj hipov hoče to okusiti, pravico ima to tega. In potem bo ocenila sebe samo, svoje dobre in slabe strani, in kaj bi za bodoče utegnila pomeniti poroka zanj. Kaj bi prinesla njej, pač ni važno, vsaj zavedala se tega ni. Jana je sodila in ocenjevala sebe, samo-ljubna pa ni bila.
Luči ni prižgala, v temi je Šla do okna, odgrnila zavese in sedla tako, da se je s komolci naslonila na okensko polico, ter se zazrla ven 11a teraso v mesečini. Z okna se je videlo skoro naravnost na prostor, kjer sla bila prej govorila z Garthom. Razločno je razpoznavala kamnitega leva in rdeče krvomočniee v žari.
Potem se je potopila v sanje.
I I M
2 BC
a 5 .5 4 qûû O
g S § la »
z g
II z •
z
£ o 01 >
ono?
(S n ff >
N N N ^
Ull » П t. > > W
o o
" š e 21 s
c e
(0 C
I«
e
•u o
n
* -« >
0=0 j » »
1/1 o.
•3 S »
J S-rS
. .S ;s —
S
f a O C >13 S
(8 8 J .S
e a.t.t!
>■ V C. JO
jJ JNN
0 M
V O
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei čeč
izdajatelj : ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič