Dopisi Sv. Pankracij na Rerašniku. V nedeljo, 7. maja, priredi Slovensko planinsko društvo v Mariboru obmejni izlet v večjem obsegu na Remšnik in k Sv. Pankraciju, kjer inia poleg cerkve in razglednega stolpa avoje domače zavetišče. Ta dan bomo imeli v naši sredi zelo številno in pisano družbo. Razumljivo je, da ae bomo tudi mi z Remšnika udeležili tega izleta s avojim g. župnikom, ki bo vsem skupaj cskrbel službo božjo v cerkvi našega visokega zavetnika. Svečina. Zadnje čase se oglašajo iz naše lepe pbmejne postojanke razne osebe z dopisi v časopiaju 8 podpisi in tudi brez njih. Zato tudi meni ne da miru, da ne bi povedal, kaj mi je prav jn kaj ne, pa tudi, da vprasm javnost, posebno pa dopisnika »Edinoati«, čemu to čudno obrekovanje in zbadanje po Casopisih? Mislil sem, da bo že konec te nezdrave politiCne akrobacije po časopisih, a glej ga šmenta, še ae nadaljuje. Da pa ne bom dolgovezen, se pa kar mirno vprašajmo, da li je to zdravo za naše obmejne kraje, ko se naa hoče zavesti potom pisarenja na pot prepirov in medsebojnega aovraštva? V Edinosti z dne 25. mr.rca dopisnik graja naše občiaake ceste, čea da so preveč zanemarjene, čeaar ne zanikam, ker sem radi sedanjega atanja naših cest gotovo tudi sam prizadet. Mialim pa, če ae bomo prepirali, še dolgo ne bomo imeli cest v redu. Morebitni osebni spori naa ne amejo motiti, ker tukaj gre za koristi občine in ne poaameznika. Naše cestno vprašanje ne sme motiti nikogar, pa naj načeluje cestni akciji Peter ali Pavel. Ptaec nadalje omenja, da onstran meje dobro poznajo stanje naših cest. Bog pomagaj! Toda g. dopisnika naj ne moti to, če ae onstran meje zanimajo za naSe ceste. Bolje je, da stremi za tem, da ne dela aporov med nami, ker prav radi eanimanja nepoklicanih moramo biti mi edini in složni. Zato je naša aveta dolžnost, da z združenimi mocmi čuvamo vsaj to, kar imamo. Vae slabo se bo z dobro voljo in bratsko alogo popravilo. Tujec tudi najbrž ve, da a« mi prepirarno. Ali je to dejatvo dobro za naa? Bodimo pajnetni in raje skupno poprimimo za delo in vae se bo izboljšalo. — A. F. Sv. Peter pri Mariboru. Letos počete 50 let, kar je umrl eden najzaalužnejših Sempetrskih iupnikov, Marko Glaaer. Na praznik sv. Jurija leta 1843 je bil umešcen kot iupniik na starodavno župnijo bv. Petra ter je ostal na tem me- stu do svoje smrti, do leta 1889, torej 46 let. Zato je primerno, pa je tudi naša dolžnost, da ae ga ob 50 letnici smrti spomnimo in obudimo apornine na čaa njegovega župnikovanja pri nas. S prihodom Marka Glaserja ae je pričela ne le za župnijo av. Petra, temveč za vse obmejne kraje sedanje lavantinske škofije nova doba. Kdo bi le mogel popiaati in oceniti veliko delo, ki ga je izvršil župnik Glaser že samo za našo župnijo. Temeljito je popravil župnijsko cerkev kakor tudi podružnico na Gori, poatavil novo šolo, naselil šolske aestre, poatavil in popravil cerkvene in nadarbinske atavbe in kar je še važneje, Glaaerja smemo imenovati gorečega pobornika duhovnega življenja. On je ustanovil razne bratovščine, preakrbel Šempetrčanom drag zaklad — zemeljske ostanke mučenca sv. Favatina, pripravil avojim župljanom prvi sv. miaijon v Sloveniji, razen tega pa jim je bil moder svetovalec ne le v dušnih, temveč tudi v goapodarskib zadevah. In ni čuda, da je še sedaj spomin na Glaserja med šempetrčani tako svež, kakor da bi ae Sele pred kratkim poslovil od naa. Ne majhna je zaaluga Glaserjeva, ki jo ima pri prenoau škofijskega sedeža od Sv. Andraža v Labodski dolini v Maribor. Saj ga je sam škof Anton Martin Slomšek imenoval enega največjih dobrotnikov in pospeševateljev tega za cerkev in državo imenitnega dela. In ko je bil Glaser imenovan na predlog škofa Slomžeka za Castnega kanonika, je prišel Slomaek sam k Sv. Petru, da je svojega iakrenega prijatelja in velikega sodelavca pri prenosu škofijskega sedeža v Maribor vpeljal v novo 6ast in mu pridigal: Tudi za naselitev oo. frančiškanov v Mariboru in lazaristov v Celju ima župnik Glaser veliko zaslug. Rodom je bil Glaser iz Ruš, rojen 21. aprila 1806, v mažnika je bil posvečen leta 1829 ter je bil ge ieto leto nastavljen za kaplana pri Sv. Barbari v Slov. goricah, od koder je po triletnem službovanju odšel v Gradec, kjer je nekaj Caaa opravljal službo kurata v kaznilnici, nato pa službo dvornega kaplana in konzietorialnega tajnika, in to do imenovanja za župnika pri Sv. Petru. Pokopan je pred glavnim vhodom podružnice Matere božje na Gori. Naj bi ta kratek opia in apomin na vseetransko delavnega in zaalužnega župnika Marka Glaserja obudil v arcih šempetrcanov čut hvaležnosti tai ljubemi za veliko delo, ki ga je vršil med šempetrčani, in pa za veliko delo, ki ga je pomagal Izvrfllti Skofu Slomšeku, da je poetal Maribor sedež lavantinske — Slomšekove škofije. 8v. Peteir pri Mariboru. NekaJ porok smo pa le imeli po velikonočnih praznHuh. Krajnc Ivan, čevljar, se je porofiil s Kiluplez Alojzijo iz Tr6o- ve, njen bratranec Knuplež Ivan iz Vodol pa j« obljubil ve&io zveatobo Purgaj Marici. Da bi bUi vai ereCnl! — NaSa gaailska četa si namerava postaviti gasilp.kl dom. Nekaj sredstev ima Četa že na razpolago, osta,\a pa 6e upa dobiti. Obduwi bo dala na razpolago stavbišče in tako bomo z združenimi močmi že doaegli, da bo gasilska četa dobila svoj prepotrebni dom. — Fantjeregruti so nas zapuatili in odšli k doloCenim edinicam. Da bi ae vai zdravi in dobri vrnili! — Na deški ljudski Soli manjka ena učiteljska moč in ao morali združiti dva razreda. Upamo, da to atanje ne bo dolgo trajalo. Ufiiteljako mesrto je že razpisano. — Sadno drevje bo lepo odcvelo, tudi vinogradom ugaja lepo in suho vreme. Paft pa ao naši travniki in pašniki še nekam goli in suhi, ker manjka blagodejnega dežja. Sv. Rupert v Slov. goricah. Na aedmini blagopokojnega Pavla Korošec v Zg. Voličini se je nabralo za lavantinsko bogoslovje 108 din, za kar darovalcem prisrčni Bog plačaj, rajnemu pa svetila večna luč! Sv. Lenart pri Vellki Netleljl. V nedeljo, dne 23. aprila, smo imeli pri nas lepo slovesnost. Nasa dekliška Marijina družba si je namreč po sedemnletnem obatoju nabavila novo družbino zastavo. Krasno so jo izdelale šolske aestre v Mariboru. Obenem ao imela dekleta iz vse fare tridnevne duhovne vaje. Vodil jih je g. duhovni avetnik Dr. Oberžan iz Maribora, ki je v lepib. in jedrnatih besedah govoril dekletom o ljubezni do ncbe&he Matere Marije. V nedeljo pri pozini sv. mašl je bila družbina zastava blagoslovljena, obenem je bilo 19 deklet sprejetih pod varatvo Marijino. Popoldne je bila sklepna pridiga, pete litanije, zahvalna peaem ter papežev blagoalov. Tako je bila ta alovesnost kar najlepše zaključena. Zastava je v okraa cerkve ter ponoa župnije. Dekleta, le i» ko naprej! Ptujska gora. (Zdravstveni dom.) Ze dalje Ca» sa se je delalo na tem, da ae na Ptujaki gori ustanovi Zdravstveni dom za tukajšnjo zdravatveno občino. Zdravatvene razmere so v teh krajih namreč zelo alabe, jetika zahteva vaako leto precej žx-tev, umrljivost otrok pa narašča iz leta v leto. Higienski zavod v Ljubljani in hrajevni činitelji so ae zato močno zavzeli za to toli koristno uatanovo. In ne brez uspeba. V nedeljo, 23. aprila, je bila že »lovesna blagoslovitev in otvoritev Zdravstvenega doma za Ptujeko goro in okolico. Na slovesmost je prihitel sara ravnatelj Higienskega zavoda g. dr. Ivo Pirc in goapa dr. Simenčeva iz Ljubljane, iz Ptuja «c j« udeležil slovesnosti okrajni načelnlk g. dr. Vidic in okrajni eanitetni referent g. dr. VreCko, iz Ptujske gore in okolice pa bili zastopnikl vseh uatanov in mnogo ljudstva. Po sv. maal, Ju je bila v romaraki cerkvi Matere božje, je domači g. župnik p. Konatantin blagoslovil novi dom in zaželel ustanovi obilo božjega blagoalova pori delu in poalovanju njegovem. Goste in vse navzoče je pozdravU banovinski zdravnik g. dr. Peie in se zahvalil vsem, zlasti pa g. ravnatelju skozi hisna vrata v stanovanje, premetal vse sobe, ukradel 2000 dln, kl jih je gospodar nameraval naslednjo nedeljo vmiti sorodnlkoin, Bi.prisvojil najboljae moške tn ženske obleko in obuvalo, tudl v vrednosti 2000 din, ter jo potem z bogatim plenom pobrlsal v gozd. Orožniki so takoj odloCno ukrenili vae potrebno. Koliko trpi posebno dandanes ubogo kmedko ljudstvo, da si pripravi najpotrebnejše za življenje, a Je neprestano izpostavljeno ropom in tatvinain, ki ae vedno bolj množljo. Splosno ae aodi, da bi morala oblast 8 taktmi lopovi primerno njlhovemu delu ravnati, trdo in odločno! Moers-Meerbeck. Zveza jugoalovanakih katoliSkih in narodnih društev v Nemčijl priredi tudi letos potovanje v domovino, in sicer kakor sledi: odhod iz Duisburga 24. avgusta zjutraj. T}a grede obisčemo Bled, kjer bo na otoku alužba božja 25. avgusta. Po službi božji bo dana prilika za izmenjavo kreditnih pisem pri podružnici Zadružne goepodar»ke banke in pri Putniku, nato koailo, po kosilu se odpeljemp proti Ljubljani. Tako bo prilika še isti dan odpotovati z vlaki naprej na razne strani. Med bivanjem v domovini pojde ena skupina tudi na Oplenac na grob blagopokojnega kralja Alekaamdra I. — Povratek Iz Ljubljane 12. aeptembra zjutraj proti Mariboru. V Marlboru se poklonimo na grobu pokojnega škofa Slomšeka, potem imamo skupno ev. mašo v atolnici, nato kosilo, po koailu sloveene večernice, po večernicah odhcd na kolodvor. Dne 13. aeptembra bomo zopet v Duisburgu. Za dopotovanje od poaameznih naselbin do Duisburga bo polovična vožnja na podlagi voznega listka za skupni vlak. Vožna bo stala 52 RM, vendar še niso znani prav todnl podatki. Kreditna pisma ae lahko naročijo do 400 RM. Naročiti jih je treba do 15. junija. Poleg tega pa še vaaka oseba lahko vzame 10 RM kovanega denarja s aeboj. Vožnjo Je treba piaCati do 15. juJija. To pa radi tega, da dobi vsak udeleženec pravo^ssno potrebne listine zopet nazaj.