Razne ovice. Godovi prihodnjega tedn a. 5. nedelja: Tflesfor, p. mudfiiec, Simeon Stolpnik. 6 p. ndeljek: 8v. Trije Kralii; Razglašenje Gospodovo. 7. torek: Valentin, škof; Lucijan, mučenec. 8. Breda: Severin, opat; Bog jub, muftenec. 9. četrtek: Jul jan in B*zilisa. 10. pftek: Pavcl I., papež; A.ato, papcž 11. Bobc.ts: Higin, pape« i;i muč ; Božidar, opat. Iz učiteljske službe. Na dvorazrednici pri Sv. Jederli nad Laškim (drugi piacnni razred) je odfiati mesto staiinega ufiitelja, na petr,azreflfnici okolica Laški trg (prvi }>lačilni razred) pa mesto stajnega, eventuelno tudi provizoriSnega ufiitelja; prošnje do dne 15, jain. Iz fiuančne sliižbe. Imenovani so: finaučni koncipist dr. Oton Brantner za linanCnega komisarja, davčni pristalvi Henrik Kam,pl, Ru,V>l{ Ramšak, Ernest Wanke, Karol Potscher, Norbert Klaus, Jos. Hortig, Ljudevik Mossner. lAnton Uršič, Ed. Majcen, Jožef Winter in Janez Farber za d^ne oficijalo; praktika.nta Gustav baron Grutschreiber in Ad. Pristolič sta imenovana da\ičnim pristavom. Iz politične službe. Okrajni komiso|r A. baron RamlMjrg je \"menovan za namestniSkega tajnika za Stajorsko. * Iz pošte. Za poštne nadoficijale sta imenovana otioijala Franc Natek in Artur Cliarvat v Celju; za oficijale pa asistenti Milan Zemljic v Lipnici, Jos. Blazino v Brucku i-n Karol Dobršek v Zidanem mostu. * Cesarjevi božični praziilki. Božične praznike je prpživel naš cesar v Šenbrunu v ožjem rodbinskem krogu. Že v solioto so prispcli v Šenbrun nadvo|voda Franc Salvator s soprogo in otroci. * Skof Flapj) umrl. V Pore5u v Tstri je dne 27. decembra ponoci umrl nagle smrti poreški škof dr Ivan Krstnik Flapp. Zadela ga je kap. Zjutraj so ga našli mrtvega. * Stajcrski dcžclni zbor. ,,Slovencu" se poroca z Dunaja: Radi omogočenja zasedanja, Majerstega deželnega zbora je posredovalo fetajerskoveleposestvo. Ker so se pa med Sloven/ci in šti^erskjm deželnim odborom radi gotovih dogodkov v deželnem zboru i*ojavila nova nasprotstva, je veleposestvo odložilo posredoval.no vlogo. Posredovanje je prevzel Stajerski cesarskj namestnik. Cesarski namestnik je o tem poročal ministrskemu predsedniku in dobil od vlade navodilo, naj to svojo vlogo dalje zasleduje. * Novi dunajski župan. Za župana krSičanskemu Dunaju je bil dne 23.. cTecembra pi\ Lizvoljen biv_ ši minister dr. Wei6kirohner. Od 155 oddanih glasov jih' ]e dobil 120. * Sodba pravijgu^gpHf^Miica. NemŠki pisatelj Oton Hanrack'pše:"^ajvcčja napak;a, ki jo je mogla Avstrija narediti pri Jugoslovanih, postaja žal eno leto sem žalostna navada, in ta je: pravno in politieno zatiranje lastnih jugoslovanskili, državljanov v korist nenasitnim Madjarom, Ako ho<5e Avstrija svojo zgodovinsko zemljepisno nalogo na Balkanu mirno vršiti, je prvi pogoj, da zopet inapravi mir z Jugoslovani v njenih lastnih mejab." * Jabol, lajder! Znani dopisnilč ,,Slqge" ima svoje vinske dobe, v katerili mu po&ast alkohol precej hudo zralilja vezi njegovih možgaitov. Zad.nja taka doba je posebno dolgotrajna, ker ga neprenehoma drži od večerje delegatov v Budimpešti meseca novembrai. Od te vecerje sta udarili na njegovo uho samo dive besedi: jabol in lajder, druge je v svoji vinjenosti preslišal, In sedaj klati in kriči okoli sebe: ,,j.abol in lajder", ir?, v svoji alkQl:i\olični zamaknjenosti, boljše zarukanosti, nofie nic drugega slišati in priznati kakor samo: jabol in lajder. Tudi mi pravimo: jabol, tak' se godi, komnr vince diši; in pomilovalno dostavimo: lajder. * Liberalno gospodarstvo pri nas ni drugoil. Da libgralci niso rtojeiiii kot posebno skrbni in dobri gospodarji, ]e pri nas na Slovenskera že predobro znano. V ,,spominu" je marsikatercmii polora liberalne Glavne posojilnice, Agro-Merkurja itd. V ljubljanskem obcinskem gospodarslvu, kjer imajo glavno i esedo liberalci in kjer županuje glavar slovenskah hberalcev, izkazuje občinsko gospodarstvo žalostno lice. Velik primanMjaj mestne običine je za leto 1012 neizogiben. Saj ni pes, ki ga pri eflom kraju si>odis, pa pri drugem ze zopet nazaj nriteče. Tak list torej v resnici zasluži, da ga vržeš v kraj, katerega ,,Stajero" sam večkrat imenuje. Torej sloveusko ljudstvo na Stajerskem in Koroškem, proB s takimi listi, kakor je ..Staierf". in na delo za dobre in poštene liste, Tčakor je ..Slovenski Gospodar", kateri se mi med vsemi najbolj dopade. — Na ŽihpoljaJi je bil na božiften večer lnid pretep, tako, da, so raorali cnega prepeljati v bolni&nico. To so toroj ljivlje, kl pije.jo vodo iz ,,Stajer(5evega" vreloa. * Soc. demoki'atje -- prijateljl delavcev? Ka^ ko sociplistieni voditelji v resnici ljubijo delavstvo, so pokazali nedaviio na Nemškem. Iz svojestranke so iz_ ključili rdeSi voditelji 7 aodrugov zato, ker niso hoteli svoje plafie, ki so jo zaslužili dne 1, majnika, izrobiti njibovi blagajni. Radi tega silnega ,,zločina" ne smejo ve& j)ripadati ti sodrugi rdeSi stranki. Ta dokaz naj zadostuje, da delavstvo izprevirti, da se ne gre rdefikarjem za i>rav nie (Irugega, nego za polno blagajno. Odtod tudi dejstvo, da se .na vseh' rdežih shodihvedno iiapravi ,.ofer", ki dobro nese voditeljem. * 10.000--13.000. Krepak korak naprej ie nal^ravil ,,Slovenski Gospodar" leta 1012, Odkpr izbaja — oelijj. 40 let — fte ni nobeno leto pridobil toliko r.o. vih naroftnikov kot mimilo leto, Cetudi so nem&kutarji, liberalci in sooialni demokratje kot sovražniki vsega, kar je slovcnsko in katioli&ko, roli.aoli proti n^šeinu listu, vendar stoji danes ,,'Slovenski Gospodar" kot zmagovalec nad svojimi sovražniki. Število njegovib jiovih naroGnikov se je tekbm enega leta pomnožilo za nad 3,000. Komu se imamo zahvaliti za t-iko lep napredek? Vrlim iiaftim kmcfikim somiSljeniicom, vneti iia^i mladini! Tmamo xtiK posameznili prijateljev, ki so nam pridobili do 50 in še ve6 narocnikov. ,.Slovenski Gospoilar" je ponosen na svoje agitatnrj« in jira izrelca tem potom iskreno zahvalo za ves trufl in napor, V novem letu pa le zopet nevzflržno naprej! Mi nimamo trgovcev, ki bi po stotinah metali našlist raed ljudstvo, kot to delajo nemškutarski trgovci pri agitaciji za ,..Stajerca", nimamo učiteljev, ki bi vsiljevali ,,SloverislcegaGospiodarja", kot vsiljujejo liberalni učitelji »Narodni List", ne, mi imamo med našim vrlim Ijudstvom samim agitatorje, ki neutrudno širijo svoje, stanovsko in krščansko-narodno glasilo. ,,Slovenski Gospodar" pa se priporoča tudi sam, Od leta 18G8, ko je zaSel izh'ajati, pa do danes, Še pi krenil s pota, katerega si je zacrtal. Zvest je ostal katoliškim načelom, zvest branitelj narodnih pravic, zvest slov. ljmlstvu, ki ga spoštuje in ceni posebno s tem, da si ga leto za letom v večjem številu naro&a ip čita. Uredništvo obljublja, da bo vodilo list po dosedianji poti v izobrazbo in prospeh slovenskega ljudstva. Naš skjupni cilj za leto 1913 pa naj bo: Pomnožimo naroSnike »Sloveuskemu Gospodarju" od 13,0 0 0 —15,0 0 0. * Pozor! Naše čilatelje, posebno one, ki so dolžni plačevati osebno-dohodninski davek, opozarjamo n,a članek. držaivnega in deželnega voslanca Pišeka „0 osebno-dohodainskera davku in o ,,prlznalnicah" za njegovo odmero", ki ga je prinesel ,,Slovenski Gospodar" v današnji in zadnjili dveh številkah. Shranite si te tri številke, ki vam bodo gotovo Še prav prišle. * Pomenljive besede. Fraricoski pisatelj Drumond je dejal pred kratkim: „Jasno je, da bi bili k«_ toli&ini vslecl vzvi&ene raisli, ki jo predstavljajo, naravnost nepremagljivi, ko bi resnično krščansko Čutili, KrS&anskim pisateljem in gasnikarjem bi lahko omogocili uspešno delo in jim dajali pogum. Predvsem naj premožni katoličani pomislijo, da svojega iraet."a ne biodo vzeli seboj v grob in da potrebuje dobro in plemenito delo kr&čanstva — podpore. Se-le teclaj, lo se bodo katoličani zavedali moči, ki jo ima danes fiasopisje, bodo tudi zmagale ideje krš&anstva." Te besede veljajo v obili meri tudi za nas. Uspeh na&ega dela, bodisi politicnega, izobraževalnega, verskega, gospodarskega in socialnega, je odvisen od tega, ali iinamo raofino Časopisje, ki naj širi naše nazore in Jim poma,ga do zmage. Vsakdo naj se zajveda, da je njegova krščanska, pa tudi narodna dolžnost, naročati in čitati slovensko katoliško Časopisje. Zato naj vsakdo širi z vso vnemo tudi našega ,,Slov. Gospodarja-'. Cim vec naroenikov bo, tem boljSi in vefeji bo lisi! * Ob dolgih zimskih večerlh. Zima je. VeCeri so dolgi. Zvečer se zbirajo delavske rodbine okoli svctilke. Ali more biti kaj lepSega, kot tak zimski vefeer v druzinskem Krogu? Zal, da so tudi taki, ld ne znajo rodbine ceniti in presedajo veSere po gostilnah, in Kar je se liujše, po zganjarnali. Med kršfeansko misleSim slovenskim ljudstvom livala Bogu je pa Se sraisel za rodbinsko življenje zelo razširjena. Ko sedimo zvefier po trudapolnem dnevu v krogu rodbine, je 5as, da skrbimo za izobrazbo svojega dujia in da kaj citamo. Kakor vedno zaiiteva tolo lirane, jo zahteva tudi riaša duša, katere ne smemo pustiti, da strada. Kr. gcanski Slovenec, Slovenk'a, polagamo ti na srce: 5it.aj dobre spise in pred vsem čitaj ,,S!oyenskega Gospodarja.", naj ti ne vzamejo poguma tisti sestavki, ki jili morebiti, ko jili boš prvič Sital, aie bodeš takoi razumel. Citaj jih, dokler jih ne razumeš! Povabi pa k sebi tudi svoje sosede in prijatelje, pa jim razloži to "m ono. Zimski čas naj bo feas izobrazbe za naše ljudstvo! * Slovenski protialkoliolni kongi-es (shod). V nedeljo, dne 29. in ponedeljek 30. decembra, se je vršil v Ljubljani III. slove.nski protialkoholni kongres. Ujiionova dvorana je bila polnazbbrovalcev. Sbbdaso se udeležili mnogi odlifini možje, med njimi ljubljanski knezoškof dr. JegliČ, dieželni glavar dr. Šustergič, vec poslancev, posebno Številno pa so bili zastopalai slovenski zdravniki, iz Stajerskega: dr, Schwab iz Celja.. Sh.od je otvoril urednik ,,Bogoljuba" in ,,Zlate Dobe", župnik Kalan. Po piozdravnih govorih so se vršila zanimiva predavanja. Iz Stajerskega sta predavala dr, Schwab in uftiteljioa Antonija Stupca. Želimo, da se razširi treznostno gibanje po vsej naši slovenski domovini. * Cecilijansko društvo za celo Skofijo se obraoa do vseh prijateljev in pospeševateljev dostojnega, po cerKvenih predpisili proizvajanegapetja, dagapodpirajo v njenem, za poveli5evanje službe božje vnetem stremljenju z blagovoljnim prispevkiom. Preteklo leto se ni obrjiilo društvo na blage prijatelje, da bi ne postalo preveS nadležno, zato pa prosi, da bi se sedaj odzvali vsi velečastiti podporpiki vsaj z malim prispevkom, ce bi kateremu ne bilo možno poslati cele udnine (4 K); da se prilirajnijo pošiljalni stroški, priložilo je društvo vsaki proSnji tudi poStno položni. ce. Daro^a se porabijo za organistovske kurze itd. * Tržna poroCila. Iz Japonskega prihaja poročilo, da se cene rižu vzdigujejo. Prifiakuje se, da se dvigne cena za 2—3 K pri 100 kg. Kot vzrok se navaja, da je bila riževa letina leta 1912 na Japonskem in Kitajskem zelo slaba. Leta 1911 se je pridelalo na Japonskem 71 milijonov meterskih stotov, leta 1912 pa samo 66 miliionov met^ stotov riža, — Cena žitu stalno pada, Padanje cene sicer ni velikb, a vendar zelo upliva na razvoj žitne trgovine. Kakor porofia nek graški list, je avstrijska vo]na uprava preklicala pri žitnih' trgovcih veliko narofiilo na oves, katero je sklenila pred neKaj tedni za zelo visoko ceno. Mariborski m Maribor. Naš okrajni zastop bo, kakor se sliSi, letos tudi povišal ok.rajne doklado. Torej zopet večji da\-ek, ki nam ga naložijo naši nem&ko-nacionalni ,,vzorni" gospodarji. Kaj pa ima okraj od tega? Kjo je izboljšanje cest, kje so jiove okrajne ceste, kje izboljšanje živinoreje po navodilu okrajnega zastopa, kje drugo gospodarsko delo ? Kdo sedi v okrajiiem zastopu? Sami nemški ,,purgarji" ip njih politieni prijatelji. Slovenske kjnečke občine in slovenski veleposestniki pa niiuajo besede. To ni prav! Kdor plačuje okrajne doklade, naj bi imel tudi pravico gjovoriti pri gospodarstvu z oki-ajniin denarjem, Slovenski dijaki iz Manbora, vabijo na predstavo, ki se vrši pod pokroviteljstvom prefcdstitega gospoda proiesorja dr. A. Medveda v nedeljo, dne 5. prosi^ica 1913 v hotelu ,,,Avstrija" v Slov. Bistjrici, Predstavlja se ,,Zaklad." Ljudska igra v Stirih dejanjih, in :,,,V civilu." Burka v enem. dejanju.. Cene: sedeži I. .vrste 2 K, sedeži II. vrste K 1.40, sedeži III. vrste 1 K, stojišče 30 vin. Začetek ob 4. uri popoldne, Kdor noče zamuditi par veselih ur, naj pride. Ker je namenjen prebitek Dijaški kuhiniji v Mariboru, se preplačila hvaležno sprejemajo. Letos je Dijaška kuhinja v Mariboru posebno potrebna po^ipore. Pridite v velikeni, šitevilu,, da opomorete učeči se mladini slclvenski. La(ni je dala dijaška predstava dobička 200 K. iZveze z vlaki so od vseh strani ugodne. — Prireditelji. Marlbor. Za dTjaško knhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotni/*d in dobrotnice: dr. Urban Lemež 10 K, Marzidovšek Rado, c. kr. vojni kurat v pokoju, 10 K; 'SpindJer Franc, fcaplan, 6 K; dr. Jianko Sernec, zdravnik v Celju, 20 K; K. Sernec, posestniea v Vojniku, 10 K; namesto Mencai na krsto rajnega gospoda išolskega svetnika Janeza Koprivnika, Steinmec Alojzij v KrčeVini pri Ma,riboru, 4 K; Viher Simon, nadučitelj v Vuzenici, 5 K; okr. zastop Smarje C0 K: dr. Rudoli, Konj^ce, 20 K; dr. Pavel Turner 10 K namesto venca nai krsto gospoda šolskega' svetnika Japeza Koprivnika; dr. Janez Klasinc v Gradcu 10 K; dr. ierovfeek 20 K; Moliorjani v Slivnici pri Mariboru 60 K. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam Bog plati! Srefeno novo leto! ra Gor. Sv. Kungota. V nedeljo, dne 29. dec. 1912 zvečer je tukaj neprioakovano unvrla nagle smrti vinifiarica Terezija Serjan. Zapugfa moža in ve6 otrok'. m Sv. Marjeta ob Pesnici. V novembru 1. 1911 se je omožila Mimika Mulec z JozeiOm Gamser k Zg. Sv, Kungoti; nekaj tednov pozneje se je omožila Ana Mulec s Koarad Grahernikom istotanu Poleg tega sta oblTajala očo in m.ati iieveste 251etnioo svo.ie ])oro!če, pri kateri je imel c. g. župnik krasen nagovor. Opomnil je, kako naj mladi par varfinb in skrbno gos!»odari in s tem stariše razveseljuje. Opisal je pa tudi preteceno življenje jubilantov. Želeti ie, da bi včakala §e zlato poroko. Novembra leta 1912 pa se je oraozila Genovefa Mulec s Francorn Celcerjem v Ložanab, Vsem trem sestram, vsem trem parom, očetu in materi, želimo obilo 4joŽjega blagoslova, m Jarenlna. V leto&njem adventu je nemila smrt od nas vnovic zahtevala ^rtve. Dne 8t decembra je umrl splošno priljubljeni Sevljar in posestnik M,atija Senekovec, Čez teden dni pa je umrla dobra žena Apolonija rojena Pregl, ki je mnogo trpela na svoji bolezni; odrezali so ji nogo, vendar se ji zdravje ni vec pdvrnilo. Svoje otroke je vse dobro vzgojila. Dne 12. decembra pa je preminul vulčovski župan Janez Santl. Vsem trem je mnogoštevilna množioa izkazala pri pogrebu zadnjo čast. Naj počivajo v miru! m Pollčka vas. Na§ oCka bi zopet rait zlezel na županski stolec, Ker pa je pri svojem penzioniranju izgubil že ves ugled,baje iz teli želj ne l>o bogve kaj. Da pa Še vendar občani ne pozabijo, k?oga imajo v svoji sredi, si je modra glavica izmislila, da se morajo zabraniti pota, fcatera že riad 100 let obstojijo in katerili se poslužujejo naši občani že odkar |x>mnijio Ijudje in Se predno je bil naš oftka na Poličkem. Pa glejte spaka, naenkrat napis: ,,Zur Zeit freiwillig gestatteter Weg" in ,,To6asno dovoljena pot". Ce pa naš ofika misli, da bo to vleklo, se jako moti, ker ako se 9 ši občani drže njegovega mnenja, tedaj on niti 10 korakov od svoje hiše ne sme. Posebej pa bi mu svetovali, da odpravi divjacino, katera napravi vsako leto ogromno Škodo v novo nasajenih vinogradih in bo res treba nažim posestnikom stopiti najemniku lova bolj odlofino na prste. m Sv. Jurij v SloV, gor. Božicna slavnost bralnega društva vEdinost" se je na Stefanovo prav dobro obnesla,. Dvorana je bjla prenapolnj;ena. Ljubki sta bili božični deklamaciji. M.. Androjnova je opisa. la balkanske dogodke iri povzela naufce, ki nas jih n(jijo balkanski Slovani s svojim vemim domoljubjera, krepostnim življenjem. Zlasti slovenski mladenič in mladenka naj posnemata &ednostno balkansko mladino! Igro »Mojstra Križnika božiSni večer", ki ima dokaj poufinih prizorov, žalostnih in šaljivih, so mladeniSi spretno uprizorili. Ugajala sta zasti Križnik in jud Levi. Cela društvena prireditev s prosto zabavo se je vrSila v najlepšem redu iri soglasju. Hvala vsem, ki ste pri&li od blizu in daleč, hVala iskrena zlasti vsem, ki ste dai'ovali razne mične in vabljive dobitke! m Sv. Martin pod Vurbergom. Tiik.ajs.njc Gosfiodarsko izobraževaino dru&tvo je priredilo dne 26. dccembra 1912 žaloigro: ,,Mlinar in njegova h?i", ka. tera se je prav izvrstno obnesla. Mladenir; Anton Majerifi je v navdušenem govoru pozdravil vse navzo?^€. Vsi igralci so svoje vloge dobro reSili. Hvala lim! Mnogo truda in časa nas stane priprava na g1e(Miško predstavo, totrica. Na sv. Treh kraljer dan se vrši pri r$s 7 hdteiu ^A^stria" zborova:je kat. polničnega društva. Nastopi več govorn>kov. Radi bližajočih se volite. t oktajni zaatop bo shod vele ažen. Pr.dite tsi! m Sv. Jurij v Sl-v. ggr. Kmet. podružnica ima dne 12. anuarja 1918, t. j. v nedeljo po r*ai Daaši v gost lni t. Fr. Krajoca svoj občm zbor. Po g..vorn g predsednika in običajnem daevnem redu, bo pobiranje ndnin'1 za leto 1913 in tudi sprejem novih udov, kakor tadi naročitev različnih semeD. Ptujski okraj. p*Vnrberg. Tufcaj je nekj vrli naš pristaš na nekem križpotju prilepil na drevo agitaoijski plaKat za ,,Slovenskega Gospodarja". Stajerčijanec pa je ta plakat Mtro raztrgal ter ponoči na isto mesto prilepil ..Štajerca". Znamenje, da ,,,Štajerčevi" pristaši spadajo v družbo ponofinjakbv. Kakoršen list, tajdšni so njega pristašii, Vkljub temu si pridobiva pri nas ,,S1, Gospodar" od dne do dne ve6 naročnikov. p Sv. Barbara v Halozah. Po dolgi in mučni bolezni je dne 19. decembra pr. 1. previden s svetimi zakramenti za umirajofte mirno v Gospodu zaspal priden in skrben gospodar Jožef Milo&ife v Slatini, Kako je bil rajni priljubljen', je pokazal njegov »bilein pogreb, ki se je izvršil ob navzocnosti domačih gospodov duhovnikov. C. g. župnik je imel pri odprtem grobui ganljiv govor. Nato so pa pevci zapeli pod vodslvom gospoda organista in gospoda kaplana prekrasno žalostinko. Pokojniku svetila vefina Iu5! p Središfie. Preteklo nedeljo je zaSela poslovati naša novoustanovljena Kme&fca hrapilnica in posoiilnioa in je že prvi uradni dan pokazal, da je zaniraanje za kmečki zavod zelo veliko. Hranilnica uraidaije vsako nedeljo od 8. ure zjutraj naprej v hiSi preč. g. župnika Dog&a. Hranilne vloge se sprejemajo od vsalcogar in se obrestujejo po 5%, posojila se dajejo le posestnik'om v župnijali Sredfšče in Sv. 'Miklavž po 6%; delež, katerega mora plaSati vsakdo, ki želi postati 81an ali pa dobili posojilo, znaža 10 K. Vsa nadaljna posojila se dobe .ob uradnili dnevih. Ker so km, poso.jilnice tudi v neugodnih Časih obrestno mero za posojila pustile neizpremenjeno in ker niso odpovedovale posojil, kar je storilo mnogo drugih posojilliic, se bo vsak zaveden kmet posluževal v vseli slučajih kmečkih posojiljiic. Kmefiki denar v KmeSko ptosojilni. co! Kdor rabi pomoč, naj išče isto v lastnem zavodu! p Sv. Bolfenk pri SredišŽu^ Zdravi in veseli smo obhajali božične praznike. Lepo Stevilo se nas je zbralo pri polnoCnici. Tukaj se je zopet pokazalo, da so liberalci najhujši razgraja^i. Dva mlekbzobna fantalina in obenem velika liberalna divjaka, sta poftenjala v cerkvi take neumnosti, da jili ne moremo popisati. Ede.n izmed teh je ela,n središkega Sokola, — StariŠi, to vam je zopet dokaz, kakšna je mladina, ki zahaja v liberalne družbe. Zato pa že v začetku novega leta 1913 sklenimo: Pro6 z liberalizmom, profi s slabimi Časniki! p Slatlna. Gospoda Šegula vpraSarao, koliko lastnih hranilnih vlog ima njegova, v graški Zvezi se naiiajajoSa posojilnica in kbliko si je izposodila (po Šegulovem ,,napumpala") v Gradou. Pove naj, koliko sestric posojilnice pri Sv. Rok\i, katere so pri nemški Zvezi v Gradcu, ima lasten denar. Povemo mu, da je mnogo teh niemških posojilnic, ki so 4krat toliko in še vefi Zvezi dolžne, kakor znašajo njihove vloge. Ce hoSe g. Segula toliko hivaljene nemške posojilnici spratj v pravi:-tir, ima še mnogo dela in mu ne bo preost^lo feasa za resnične spise o slovenskem zadružnig.tvUi Zalostno je, da slogaši uporabljajo vsako lažnjivo vest nemških listov proti rodnim bratom in slovensJfitn orgaiuzacijam. p Vurberg. Gegptdtrsko bralno in izobraževalno društvo na Vnrbergu naznauja, da ima dne 6. januarja na pramik sv. Treh kral jev po litaaijata v društveui sobi stoj letni občni zbor. Na vsp< redu so razni govori in ^olitev novega < db«ra. K obilai udeležbi vabi odbor. p Šv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 12. januarja po večernicah se vrši obftni zbor Bralntga drnžtva pri St. Markn. p Sv. Lovrenc na Drtvskem polju. Na pra>nik sv. Treh kraljev, dne 6. prosinc* po večernicah priredi br«lno društvo gledaliSko predBtavo. Vpmoiili bodo mladeniči veseloigro v dveh dejaojih nDr Vseznal in njegov sluga Stipko Tifek" in mlad nsko igro s petjem v treh dejanjih rDeklica 8 t»mburico". Vmes bo petje narodnih in božičnih pesmi in doklamacija pre 1 raz^vetljenim bozičuim drevesom. Vrs opnina je za sedeže 60 vin, za stojišft« 30 vin. Vsi dcmačini in sosedi se najuljudnej? vabita Jr obilni udpležbi! p Srfdlšče. Članic&m tukajšnje Dekliške zveze se tem potom nazDani, da se srši na praznik s-\ Treb kraljev po ?ečernieah redni m sečni shod v društvemh prostorih. Pridite *st. p Sv. Florjan ob Boču vas vabi na zanimivo Slomšekovo veselico, kstero priredi tnkajSnje bra!no društvo dne 6. jannarja po Tečernic-ih. Po slavDostaera govoru se bo in sicsr v šoli predstavljala cd vrlih florjanskik mladenčev čez vse šaljiva ;gra rR9poštev"; med pogimeznimi prizori pojejo domači p?vci Po predsta«i pa bo veselica s petjem, dražbo itl. v gostilni Mih.ela Vizovišek. Z» vstopnino se bomo že tukaj nzglibaliu, le pridite, da nas bo do ti. LJntomerski okraj* 1 Stara-nova vas. Novoizvoljeni obSinsKi odbor je izvolil djie 22. deeembra pr. 1. enoglasno za predstojnika uglednega moža, nekidanjega predsednika Bralnega druMva; in veSletnejga liaročnika ,,,Slovenskega Gospodarja", Jakoba Stuheca, za svetovalca Antona Magdiča in Franca Lahas. Čestitamo! 1 Sv. Jurij ob Sc&vnici, Pretekli četrtek je unii"l v Dragotincih splošrio priljubljeni in spoštovani kmet Anton Sinko, brat vlfc, g. 'JoŽefa Sinklai, dnh. svetnika in župnika pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., tei- oCe e. g. Frajioa Sinka, kaplana v Smarju pri -Tclšali, katera sta se oba udeležila velikajiskega pogreba in govorila poslovilne in hvaležne ter tolažljive besede ob grobu, Rajni je bil vzor- znafiajnega ka. toliškega moža in ofieta. Vsepovsod — bil je vsestransko delaven — je neustraSeno zastopal katoliško stranl:o. Cudovito je bil udan iji spoStoval duhovnike. ,,S1, Gtspodar" pribaja že od svojega zaeetka vednov Sinkovo hišo, kakor tudi drugi dobri listi ter knjige. NeDozabnega ranjkega priporoSarao sorodnikom, prijateIjem in znancem v blag spomin in molitev, LJS^ajBMica. Veliki Nemec nadučitelj Spende trdi, da je božjigTas in enoglas.ria ljudska volja, naj bo tam popolna nemška šola. Kaka je ta enoglasna Ijudska volja in celo božji glas, spoznarao, 6e upo števamo prečudne umetnosti nekoga, ki jih je kaj dobro izvajal pri Sv, Miklavžu, zdaj bi bil pa še tu rad vzrok' neizmerne nesreče, Ce kaj nevednežev res hoče imeti nenarodno šolo in nenaraven pouk, jift je treba poufiiti in za dobro vzgojiti, ne pa hujskati in napeljevati ter §e celo c. kr. politifino oblast klicati na pomoC. Ce se Spende iivali, da neki vojak bridko obzaluje, ker ne zna nemški, prvič ne moremo biti prepričani, da je to res; drugiČ naducitelj sam sebe bije po zobeh, ker je dotiSni lant itak hodil v njegovo ponemSevalno šolOi Kaj pomagajo serguti, 2e fant pride iz ponemčevalnice in nič nemiki ne zna. Kaj pa zna? Možje, če Še niste udarjeni s slepoto, spreglejte! Saj pa Še niste vsi gtajerSijanstvu in krivemu preroštvu prodane duše. 1 Mursko polje. Radovedni smo, Ičako se počuti na Meleh neka velika hiša, Tiadar jo iz rDdbinskih ozirov poseti neki ugledni gospod in sedi za mizo, doSim nad njim za tablo sv. Jurija kraljuje list, ki nepreneboma blati in obrekuje njegovo stran. Vrli svak je pred leti že izpregledal svojo zmoto, jo za nekaj Šasa popravil, potem se pa zopet dal prekaniti in zapisati krivemu prerol^u, Za\ zdaj pik"a. 1 LJutomer Slov. pevgko društvo v Ljutomeru ima 4. janna j» ' nri zTtčer svoj tedni občni zbor o poslovnem leta 1912 v petski sobi. 1 Braho druitvo ˇ Negovi ima v nedeljo, dne 12. jsn. popoldne bvoj redni občai zbor. Udje se uljudno vabijo k obilni udeležbi. Slovenjgraški okrnj s Slov. Gradec. Umrla je gospa Helena Vider. niaii, stara mati mestnega župaiia, ki je bila radi svoje globoke pobožnosti zlasti v duhovskih krogih dobro znana, v 93, letu življenja, s Sniartno pri Velenju. NaSa prireditev na SteIanovo se je obnesla v na§o zadovoljnost. Odzvali so se naSemu povabilu domaSi župl.ja!ni v obilnem Številu ter napolnili na?io prostorno dvorano na % proston:. Posebno hvalo smo dolžni nekaterim vrlim tržanom iz Velenja, ker so s svojira obi^kom pokazfili, da si) prijatelji našega društva ter se strinjajo z delovanjem naših na kršifianski podlagi stojeČih izobraževal'iili društev, Tudi nekaj lantov in (leklet iz sosednje Skalske župnije je prihitelo v naS lepi dru&tveni dom ter pokazalo s tem svojo sosedsko prijaznost. Tgrokaz ,,Božja Dekla", ki tako živo popisuje trpljenje in bridkosti Sene pijanfeve, je tako glede vsebino kakor glede spretnega nastopa na&ih deklet vzbujal pri gledalcih splošno pozornost in priznanje. Po dovršeni igri je povzel besedo domaSi g. kaplan, ter govoril o namenu naših društvenih prireditev. Po tem govoru pa je sledilo Še obdarovanje revnih ^olskih otrok, ki so z velikim veseljem sprejeli svoje darove in s hvaležnirai čuti odšli na svoje domove. Tako je naša prireditcv udeležence vsestransiko zadovoljila. s Škale. Tufcaj je zmagala pri obfeinskih volitvaU v vseli treli razredih naSa strainka. Slava zavednim volilcem! s Škale. V nedeljo, dne 5, januarja 1913 po vecernicah se bodo pri nas sešli zastopniki vseH poso. jilnic v okrajib Soštanj in Slovenji Gradec k svojemu letnemu posvetovanju. Vabljeni so vsi, ki se zanima. ,jo za gospodarski napredek kmečkega stanu. Razun razgovora o delovanju posoiilnic se bo vršilo preda^ vanje: ,,Gospodarske organiziacije in posledice vojske". Zeleti je, da se "domačini v prav obilnem Številu udeleže zborovanja. s Skale. Županom občipe škalske je lzvoljen tukajšnji veleposestnik, g. Antoa Jan, — Gospa Julijana Rotner, mati škalskega dekana, obhajaila je na praznik sv. Stelana svoj 801et»i roistni dan. Cestitamo! s Marenberg. Naga prireditev na božični vefier se je flobro obnesla. Soba v mežnariji je bila vsa pol_ na gledalcev, Igri, posebno ona: ,.Jezu,§6ku v jaslicah" ter petje ]e ljudem zelo ugajalo. Obiskal nas je tudi neki Ribničan ter deklamiral mi6no pesem. s Škala V uodeljo, dne 5. jaouarja 1913 po veiSernicsh se vrši v lopi župn.šča okrožni zadružni shod za ckraj SoStanj in Slovenjgradec. Govorili bod;> nadrevizor Vladimir PuJenjak iz Msribnra in razni zastopniki posojilnic Shod se začne po večemicah. Vbj, kateri iniate bodisi kot člaui, bodisi kot vltgatelji kako z^ezo a posojilaicami prid\te na shod 8 Šoštanj. V nedeijo, 5. jaauarja vse od blizu in daleč na planinsko veselico v Šoštanj. b Marenberg. Igra »Pri gogp-jdi" ia nJeza8Čku v jaslicab" 8e bo na dan sv. Treh kraljev ob pol 3. uri pmogli na zeleno vejo! c Sv. Jurij ob južni železnici. Umrl je v Podgradu pri Sv, Juriju ob. južni železnici ravnokar oženjeni, še-le 28 let stari posestnik Franc Samec, l^iokojni je bil splošno priljubljen, Pogreb je bil v sredo, dne 25. deeembra, c Drainlje. Ljubi mir bi pristaši Kraečke zveze za Božič in vedno prav radi imeli z vsemi farani tudi z JarnoviSem. Ž njim pa ni mogoce. Sodite, kaj sedaj dela. Prve dni decemb;ra bi moral novi občinski odhor začeti službo. Prišel je Božičr a* Jarnovic &e ni izdelal imenikov, Od ene strani nas on za-klinja, da ne sme biti med nami ni8 ve6 strankarstva, od druge strani pa je pred adventom on s KopinšeSkom iri Solincem stopil v novi odbor Narodne strajiike, da bo pri nas strankarstvo &e naprej bujno cvetelo, V ,,Slov. Gospodarju" očitanih 7 pogreSkov ne popravlja Jarnovi8, in sicer nobonega ne, pa tudi ne dokaže svoje irditve, da je dopisnik z oftitanjem liinavsko lagal. Za odbonaik!e on vriva večino liberalcev, tudi takega, ki ne zria brati ne pisati; le duhovnik inu je premalo študiraru Najsposobnejši bi bil seveda zopet on sani za odbornika in tajnika. Pa ne bo veS tako. ¦c Vransko. Pri nas so cele božicne praznike žalostno peli zvonovi. Na BožiS amo pokopali blago krščansko [iosestnico gostilne ,,Na pošti", gospo Terezijo Lukovnak. Bila je še ena izmed dobrili krš6, gospodinj; naj počiva v miru! — Na Steianovo jo umrl 171etni Jakob Brinovc, ki je dokonfial letos trg. žolo v Ljubljani; vzela ga je neizprosna jetika, Ta dan je uinrla tudi na jetiki y Ljubljani pri svojem oČetu g. dr. Trauinerju, višjem deželnem sodnem svetniku, gospa Milka Serko, so])roga tuJcajSnjega- zdravnika. c Mozirje. Kakor da se pere zamorec, a z milom maže ga norec: a ,,,Efeemplare" tega zamorca, veselijo našega norca —. Tukaj po Mozirju strašilo, krožilo je besedilo; — Apfelagent postal bo*študent. Osmelimo si staviti na slavno županstvo eno vprašanje: Kaj pa naš redar, li res dob.i 2mese6ni ,,Vorschu/J"! ? Resnioa in pravioa, Se rie! Mera je polna. c Sv. Rupert rnad Laštkim. Vsepovsodi se sliši, da je bila leta 1912 šolska mladina obdarovana z da^rovi. Tudi pri nas amo imeli ,,Miklavževo siavpost", pri kateri je večina ubogih otrok dobila obleko. Seveda za vso to dobroto se ima zalivaliti mladina dobrotnikom, pred vsem 6. g, župniku, kateri so najveb darovalu V imenu mladine najiskreneja zaJivala!, Bog plati! Katoliško izobraževalno dru&tvo pa nam je priredilo na Stefariovo prav krasno igro: ,,Na betlehemskih poljanah", katero so igralci, posebno vodja. igralcev, prav dobro pogodilij gledalci so bili zelo zadovoljpi. Prosimo torej naše igraloe in vodjo igraloev, naj nam uprizorljio v kraJikem Se kako lepo igro. Trbovlje. Pretečeno nedeljo je ime^a skujMTia Jugoslovanske strokovne zveze predavapje o slabih stanovanj^h. Govoril je govornik iz Ljubljajne. Žal, da ise njegovo predavaoije pri nas ne more uresnf.6iti,, ker ako si človek nekoliko ogleda privatna stanovanja, potera ]e osupnjen. Živ krst bi ne mislil, da stanujejo v takih luknjah ljudje, a povrh še mora placevaii šest do osem kron, pa mora, biti še zadovoljen, da ima tako stanovanje. Ni lahko v kakem mestu za sta,n«y^anja tako sl^lbo preskrbljeno. kaJcor ravno v Trbovljah. Trbovlje. V nedeljo, dne 22. decembra, so se stepli na domu v kasarni rudarji med seboj. Križnik Rudolf in Bregar Franc ležitat v rudni&ki bolnišnici in prvi na.jbrž ne bo okreval, več je pa še tudi laliko ranjienili. Pred leti je bila navada, da so bili pretepači odslovljeni od dela, dandanes se pa naim zdi, da iso ravno pretepači najbolj veljavni v TrboM^jah. Se ni dolgo, da je% prišel neki rudar iz zaipora. ki je obsedei štiri mesece, pa je bil takoj prav slovesno sprejet v delo. 'Seveda, to se dogaja samo v Trbovljah. Prošnja zai novo bolnišnico v Sa\1injski dolini, Provincialat usmiljenih braiov v Gradcu se je meseca decemlbra 1912 obrnil s pismeno pro^njo na slavne okrajne zastope, obfiinske furade in denarne zat? vode po Spodfnjem Stajerskem v svrho podpore za' nameravano bolnišnico. Daines se z isto proSnjo obrača do vsega p. n. prebivalsitva, da radodarno pod- pira blagi namen,zakiaij le pod temi pogojem se začne prepotrebni zavod graditi v letu 1913, če je podpora zagotovljena. Več občin je že obljubilo pcfipore po 1000 K, istotako nekateri okrajni zal&topi in tudi denarni zavodi, za kar jim izreka provincialat že sedaj iskreno zahvalo. Ker od c. ikr. namestnije pooblaščeni nabiralec ne more obhodiiti šest okra^nih gla,varatev v par mesecih v svrho pobiranja pri posameznikih, izdale so se po nelcaterih občinali nabiralne pole, da gospodje župani z občinskfiim odborniki in uglednimi možmi' pobirajo vsak po svoif, obSini. Nalbiralne pole se naj blagovolijo do Ikjonca, meseca februarja poslati na provinciala.t usmiljenih bratov v Gradcu, Ker bi se za najneravano bolnišnico v Savinjgki dolini a-abiii) okrojgKih 500.000 K, je jasno, da se bo zamogel človekoljubni namen doseči le z združenimi močmi. — Gradec, dne 23. decerabra 1. 1912. — Provincialat usmiljenih ibratov. c Izobrsževalno društvn v CM;u prredi pri Belem vola v soboto dne 4. jan. 191-s ob 8. nri zveČT in v n»drijo dne 5 januarja 1»18 ob 3. uri pop. igri nSinovo maSčevanje'' in BZa letoviJče". K»r sta igri po eni strani zelo žalostni, po dugi pa zelo veseli in Bme*Di, pričakajemo polnoštpvilne udeležbe. Predprodtja vstopnic iz prijaznosti pri tTrdki gg Goričar & Leskošek v Celju. Na svijienje. c Brsslovča Pevsko drus^o ims dne 5. prosinfa svoj 20. obtfni zb r v gostilui g Vin. Brišnika po običajnem vsporedu. Pcvsko dru-tvo »topa v dvajseto lvto svojega delovanja, zato vabi vse prijatelje petja, da se udeležijo *egs občnega zbora c. Petrovče. Društvo ^Gospodar" v Petrovčah p?iredi dr praznik »t. Treh kralje? pop. ob 3 uri v pr^storih nLsstnega doma" predstavo Finžgarjeve igre ,.Naša Siii*. Vrli Slo-enci in Slovenke :d blizu in daleč, pridite vsi pogledat, kako so ljubiii s»oj narod raši predniki pred 8to leti. c Nova serksv. Kat slov. izobraževalno druH.o ima ohiai zbor t n^deljo, po Novem letn, dne 5. jamurja 1913 p'poldre po večernicah. Vabijo se vsi čla-i in prijafeTi društva Po občnem zboru pono vijo dekleta že na Štefanovo z veselJBm aprejeto rgro .Pri grspoii". c Vrbje pri Žalcu V poiuMjek, dne 6 jannarja 1913 ae Trši ob 3. uri ponoldne gosp darsko zbomvarje v prostorih gsp. Niedorferjs. Govorit pride nadrcvizor Vl*d^mir Pušenjak iz Maribora. c Reiiica V pondeljek, dne 6. januarja na prtsnik 87. Treh kraljev icna na*e iz^braievalno druStvo svoj redui občni zbor v prost r h g Fr. Št:glica (Prislana) z navadmm dnevnini redom: PoročUo predsedstva, tamištva, blsgajničarja in knjižničarja, za tem <;pi8ov*nj(? udov in voliteT odbora. K obiloi n-Uležbi vabi odbor. c Sv. Peter na Medv. selu. Kat slo?. iz braževalno društvo priredi v nedeljo dne 5. januarja ob 3 uri popoldne v župnijskem prostoru, dvs Sa'jivi predstavi: nOh ta Polona" in Strahov". Predsta«i 8e boste ponovile v pondetjek oa praznik 8v. Trch kr».lje». c Gomilsko. Bralno društ^o na G- mhVem ima letni obtni zbor v nedeljo, f-. januarja ob 3. nri popoldne v dražtvcni s:>bi po običajmem vsporeda c Mszirjs. Prostrvoljna požrna bram'ia priredi dne 1'.. januafja ob 7. uri zvečer ves<*lii-o » gosfiln' rIl;riia" Frani-eta Bračii1,, 8 src-ifoloTom ia pttjem. Sn^ala boie fmarska godba pod kapelDikrm g. Rok Skale. Odbor. c Braslovčn. Pro -tovoijaa požarna hramba ima ˇ nedi>ljo, dne 12. januarja ob 3. uri pop. svrj letni cbčni zb^r v gnstiloi g. Vinkcta Bri5aik. " Odbor. Brežiški okraj* b Brežice. Sejem na predbožicno soboto je bil precej živalien, ravno tako pa tu'di razni uzmoviSi, ki se vsako leto na sejmu tega dne najbolj odlikujejo. — Poročali ste že, kako so se aiaŠi nemškutarji bali, da bi ne prišli pod srbsko oblast. Ko so v minulih dpeh vo;ne nevarnosti tudi mimo nas šli voja&ki vla!ki, ]e hodila ta, čedna .,nemška" družba na kolodvor Sakat ter vojake, zlasti sLovanske, izzivat s liajlan^em. Kakor sliišimo, so jim pa Češki vojaki temoljito pokvarili vse veselje, tako, da so se poparjeni vrnili v svojc germanske brloge, To zimo se je tnkajšnji Orel močno oknepil. Fantje, zda.j pa vsi neiistrašeno naprej po zacrtani poti, vam in naSemuPosavju v 8ast! b Brežice. KaJcor drugod po Slovenskem, se je tudi pri nas nabiralo za ranjence v balkanski vojski. Odposlali nismo le svotico denarja, temveS tudi 2 zaboja i>erila in posteljnine, k"i so jih ^kupaj spravile Clanice misijonsklega odseka .,.BogOmile". kakor ]e to izdalo poziv ,,Apostolstvo sv. Cirila in Metoda". In za ta ,,zloSin" je začelo naše orožništvo baje poizvedovati, kdb je riabiral in celo kdo je dal, Ceš, vsi bodo kaznovani; vsaj grozil je nekdo takb. No, mi bi res ra/li poznali tistega, ki hoče Icaznovati ljudi, ki iz krŠČanske ljubeani delijo miloščino! Sploli se naše orožništvo kaže v nekaterili' slufiajih silno goreče: letos po letu radi dekliškega shoda, ko so Štajerftijanci na podlagi zlobno-neumne ovadbe boteli po sili nekatera dekleta spraviti v luknjjo, zdai pa je baje edeniz. med nasprotnikov zopet zatrjeval, da te ,,klerikalne babe" treba enkrat potlaSiti, Nadejamo se, dn zanajiroj avstrijsko orožništvo ne lx> po nepotrebnem vznemirjalo najpoStenejših in zvestiliidržavljanov iii državIjank, ker ima drugega dela dovolj! b Rajhenburg. Od kar prireiamo v naSem Izobraževalnem druStv-u igre, še nismo videli tolike ndeležbe, kakor smo jo imeli na Stelanovo pri igrokazu ,,Naša kri". Vse je hotelo vid0!i, kako bodo jiastoj)ali naši domači fantje in dekleta, Pa niso prišli znistonj. Videli so, da se znajo čisto navadni, kmefiki ljudje, povzdigniti do emot.nega in neustrašenega nastopa. Ves trud pa poplača igralcem zavest. ila so se s Rvojim iiastopom priljiiibili vsemu obBinstvn in tako dokazali, da so otroci Ijucistva, ki je vrcdnoa da se mu reže boljši kruh kakor se mu je dozdaj. To niso ven ,,kmečki buteljni", k,akor se sliši včasili iz liberalnih ust, artipak odlofena in zavedna na&a mladino. ki se na prvi mali razlofiuje od drugili, ki žalibog ne poznajo druge zabave kakor pri litru vina z goreCo cigaro v ustili. ,,Naša kri" je ntrdila nage znaCaje, k'ar nam je najboljsi porok za nadaljno uspešiio delovanje. b lz rajlienburške okollce. Ko sta se na Štefanovo ])r. 1. vračala dva naša fanta od predstave Tzolražcvalnega di-uštva skozi vag Armeško proti svojemu diomu, je začelo, ko sta Šla popolnoma mirno in tiho mimo noke gostilne, izza ogla leteti kamenje za njima, Tudi drugi ljudje so pravili, da so jih, ko so Šli isti dan k predstavi, surovi Ijudje na^padali z raznimi psovkami, Tako! Torej si že pošten človek ne bo več varen življenja med temi naprednimi surovip.ami, Lepo napredovanje. Nestrpneži, le tako naprej! — Vsem trezno mislečim iantom obCine rajh,enburške župnije pa kliftem: Fantje, pridite v naSe vrste, pristopajte k Orlu, posebno sedaj po zimi, ko ni tako silnega dela, si pač vsak lahko odtrga {)a.r ur na teden za tolovadbo, pošteno razvedrilo in izobrazbo, in to bo najboljši odgovor naMm nasprotnikom! b Podsreda. Nismo se raotili, ko smo zaclnjie poročali, da nas hoBejo riaši vrli fantje z gledališko predstavo presenetiti. In presenetili so nas na Stefanovo popoldiiie, ko so uprizorili ,,KraljaHeroda". Prav v tem času zelo primerna igra. Vsi so svoje vloge zelo dobro zadeli, vse kretanje je bilo tako naravno, neprisiljeno, kar je na gledaice zelo ugodno učinkovalo. Vsi srao bili zadovoljnL In ta Polona, katero so vprizorila diekieta, je izvabila mnogo buftnega smeKa. Tu je bilo pravo tekmovanje, katera bo svojo vlogo bolje zadela. In zadele so jo. — Fantom in dekletom izrekamo tem potom svojo najtoplejo zahvalo za njihov trud in užitek, ki so ga gam nudili to popoldne. Udeležba je bila ta dan tolika, da so bili prostori pretesni* — Želimo, da se kmalu zopet vidimo, b Pod8>rda. lgn, ki 8o se piv.d^ta-Jjsle ua god av. Štefana, se bodo n* pra^uik svetih Treh kraljev ponovile Pridite v obilnem številu. Najmevejis. Mirovna posajanjia. V Londonu teko pogajanja prav pofiasi, ker priliajajo Turki vedno z novirai predlogi, da bi odloeitev zavlekli, Med tem si izpopoljiujejo svojo armado pred Cataldčo. — Tudi Rumunija za\zema proti Bolgariji vedno ostrejše stališče. Bodoči daevi prinosejo odločitev, za katero se .jako tnidijo zastopniki velevlasti.