polletno
Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—,
Din 42'—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo:
ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Ljubljana, 14. februarja 193'1.	SfteV. 7.
Privlačnost trgovine.5
Temelj vsakega trgovskega podjetja so njegovi stalili odjemalci, ne glede na to, ali posluje trgovec na debelo ali na drobno. Od mnenja in zadovoljstva stalnih odjemalcev ni odvisen -samo uspeh, temveč tudi obstoj vsakega trgovskega podjetja.
Trgovec mora poznati značaj, potrebe in socijalni položaj svojih stalnih odjemalcev ter prilagoditi poslovanje, zalogo, lokal in cene njihovim željam in nji-kovemu okusu. Ako ste glede kakega načrta v dvomu, povprašajte za svet svoje stalne odjemalce. Samo oni vam dajo gotovo pravi nasvet, poleg tega pa se jim laska vaša poverljivost in jih še bolj priveže na vašo trgovino.
V naših sistemskih člankih smo že parkrat poudarili stari trgovski princip, da ima stalni odjemalec vedno prav, na kar ne sme trgovec nikdar pozabiti. Če tudi se vaši nazori-ne strinjajo z nazori odjemalčevimi, ne skušajte mu vsiliti svojega mnenja, ker ga s tem odbijate. Vaš odgovor na take razlike naj ne bo dokazovanje, da imate vi prav, pač pa naj bo opravičilo, vsebujoče razloge, ki so vas nagnili k drugemu nazi-ranju, bodisi v kupčijskih, družabnih ali katerihkoli drugih vprašanjih.
Zlasti v trgovskih zadevali morate 'fidno popuščati ter si osvojevati mnenje svojih stalnih odjemalcev, ako želite res uspevati.
Poudarili smo že večkrat, in nikdar ne moremo dovolj poudariti, naj trgovec pazi na to, da so njegovi odjemalci vedno zadovoljni s kvaliteto, ceno in
1 ■	■ ■	.1	J	•	'j;.!*•.i.
postrežbo. Posebno .postrežbi, ki, jo ; opravljajo namesto vas vaši uslužbenci, posvečajte vso pozornost. Uslužbenec, , ki vam s svojim malobrižnim, neusluž-nim ali celo surovim vedenjem odbije samo enega stalnega odjemalca, j6 vaš škodljivec in vain dela večjo kvaro v •trgovini, kot katerakoli zunanja konkurenca.
Prav pri nastavljencih moramo dnevno opažati silno nežen in visoko razvit čut za užaljenost. Že najmanjša opazka od strani odjemalca jih razburi, da po- , kažejo, kako globoko so užaljeni, ali pa celo reagirajo na šaljivo kramljanje s surovini odgovorom. Če jih trgovec kasneje kliče na odgovornost, imajo seveda tisoče različnih izgovorov, ki doka-zujejo, da so bili človeško upravičeni, postati razžaljeni in to svojo užaljenost vsaj pokazati, ako ne reagirati na žaljiv način.
Ljudje s tako fino razvitimi živci in tako visoko razvitim čutom za užaljenost spadajo tudi v družabnem življenju v sanatorij za živčno bolne, ali vsaj v intimno domačo sobico, kamor tujec nima dostopa in mu ni dana priložnost, da bi jih žalil ter kruto ranil njihov ponos.
Ošabni, ponosni, prezirljivi, razdražljivi, nepriljudni, neprijazni, neustrež-Ijivi in celo jezavi ljudje ne spadajo za trgovski pult. Poiščejo naj si kak drug poklic, kjer bodo te njihove napake manj škodljive, nikjer seveda ne dobrodošle! Pri tem trgovec ne sme biti pri-
zanesljiv, sicer postane prekmalu gro-bokop lastnega podjetja.
Oprema, zunanjost, zaloga in cene v vaši trgovini naj se ravnajo po željah vaših stalnih odjemalcev ter naj jim kolikor mogoče v vsem ustrezajo.
Že v članku: »Špecijalna ali mnogo-sforanska trgovina?« smo dali zlasti za ideželo prednost mnogostranski trgovi-jii, dočim velja za večje kraje na deželi princip špecijalne trgovine, ker je nemogoče, da bi ena sama trgovina mogla obsegati vse in ustrezati vsem.
V glavnem bi razdelili odjemalce v bogatejše in revnejše sloje. Oglejte si svoje stalne odjemalce, in ne bo vam težko dognati, v katero skupino spada njih pretežna večina.
Ako hočete prodajati masi, ravnajte se po njenem značaju in njenih željah ter glejte, da je vaš lokal snažen, prikupen, svetel; nikakor pa ne luksuri-jozno opremljen, ker je znano, da v lokal z razkošno opremo, dragocenimi preprogami in bliščečim marmorjem ne vstopi rada kmetica ali delavčeva ženay ki je bila doslej vaša stalna odjemalka; preureditev lokala in njegova razkošna oprema pa jo je pognala v drugo ulico k skromnejše opremljenemu konkurentu.
Dnevno imate priliko opaziti, in morda ste celo sami občutili, da vam je preureditev lokala, ki je bila v zvezi s pretiranim polepšanjem, odbila nekoliko stalnih odjemalcev.
Nasprotno je seveda tam, kjer trgovec ugotovi, da se njegovi stalni odjemalci rekrutirajo iz vrst bogatejših slojev, ki iščejo kvaliteto in razkošje.
Predno se odločite za preureditev lokala, razodenite svoj načrt stalnim odjemalcem, vprašajte jih za svet ter se ravnajte po njihovem okusu!
Blagovna zaloga se mora ravnati po potrebah stalnih odjemalcev. Če kupčujete z revnejšimi sloji, vladaj v trgovini načelo solidnosti in nizkih cen! Pri trgovanju z bogatejšimi sloji pa je glavna zadeva: kvaliteta in moda.
Tudi pri blagovni zalogi in cenah pazite na to, da vabite svoje stalne odjemalce z izredno privlačnostjo.
Kakor velja za deželo princip mnogo-stranske trgovine, morate pri tem vedno paziti, da ima vaša prodajalna značaj špecijalne trgovine, da je namreč vsaj pri nekaterih vrstah blaga prva, vodeča trgovina v svojem okolišu.
V kolikor pri izbiri špecijalitete niste na jasnem, posvetujte se s svojimi stilnimi odjemalci! Morda vam kaže, da se specijalizirate pri perilu, obutvi, konfekciji, kolonijalnem blagu, kuhinjski posodij orodju, železnini ali pri kakih drugih predmetih? Priporočljivo je, da se po možnosti specijalizirate pri več vrstah blaga.
Da pa ohranite vodstvo v svojem spe-cijalnem predmetu, pazite, da so vsaj cene teh predmetov res konkurenčne ter da imate med njimi vsaj nekaj izbranih stvari, ki jih prodajate kot šla-gerje po lastni ali celo pod lastno ceno.
Ako hočete ohraniti vodilno mesto, skrbite dalje za to, da ste tudi pri nabavi novosti v svojih specijalitetah vedno prvi v okolišu.
Če ste zadostili željam svojih, stalnih odjemalcev, ste obenem starili tudi lep kos dela za razširjenje njihovega kroga.
V trgovinah se vodijo sicer vse mogoče statistike, včasih celo s pedantsko natančnostjo, a le malokje je uvedena tudi statistika stalnih odjemalcev, temelja podjetja. Ukvarjajoč se s problemom nazadovanja prometa posameznih predmetov ali skupnega blagovnega prometa, dalje z nazadovanjem čistega dobička, iščejo šefi veletrgovin vzrokov v sistemu reklame, dolžijo konjunkturo ild. Le malokdaj pride komu na misel, pregledati stanje stalnih odjemalcev, pri čemer razočaran ugotovi, da je ta in oni odpadel, da jih je odpadla cela vrsta; pridobljen pa ni bil nihče ali pa prav neznatno število, o katerem še ne ve, če se bo tudi obdržalo.
Ob tej ugotovitvi so še redkejši oni, ki jim pride na misel, raziskati vzroke, zakaj so ti odpadli. Nekatere ameriške tvrdke so ob nazadovanju kroga stalnih odjemalcev storile tudi vse, kar je bilo mogoče, da so vzroke raziskale. Rezultat je pokazal, da je velika večina stalnih odjemalcev odpadla vsled malomarne, nevljudne, netočne postrežbe, le
malo jih je odpadlo iz drugih razlogov.
Čim ste ugotovili izostanek enega ali drugega stalnega odjemalca, ne da bi vam bil znan razlog, pojdite sami do njega, ali vsaj poiščite priliko, da ga ' povprašate za vzroke! Če ne utegnete sami, pošljite svojega zaupnika!
S tem dosežete dvoje:
1. se prepričate o glavnih vzrokih, zakaj se krči krog vaših stalnih odjemalcev ter ukrenete, da se večina odkritih vzrokov odpravi, ter s tem krčenje kroga stalnih odjemalce^ zajezi, in
2. vam ta čin pozornosti odpadlega odjemalca v največ slučajih zopet pridobi; zlasti ako ste ga zagotovili, da odpravite vzrok, ki je vzbudil njegovo nezadovoljnost.
Ne zadovoljite se samo z ugotovitvijo vzrokov nazadovanja kroga stalnih odjemalcev, temveč pojdite takoj energično na delo in jih odpravite z vso doslednostjo. Odlašanje ni na mestu, ker vam ta vzrok dnevno prinaša novo škodo.	|
Na žalost, boste sicer primorani odstraniti enega ali drugega izmed svojega osobja, kar pa je neobhodno potrfeb-no, zlasti ako se slučaji nevljudne postrežbe ponavljajo. Mogoče se za prvič zadovoljite z obljubo — ne z izgovori!! — ter nameščencu naročite, da se radi svojega ravnanja pri stranki opraviči. Nikakor pa ne tolerirajte tega vdrugo.
Pogosto ugotovite tudi vzrok, da blago ni odgovarjalo zahtevam in pričakovanju stranke. Ne branite se, vzeti tako blago nazaj, ker je škoda, ki si jo s tem mogoče naredite, veliko manjša od škode, ki bi jo imeli od tega, da ozlo-voljena stranka neha biti vaš stalni odjemalec.
Pogosto se greši tudi s teni, da poskuša prodajalec stranki obesiti blago, katerega ta ne želi kupiti. Če tudi enkrat prodajalec s svojo zgovornostjo uspe, odhaja odjemalec nezadovoljen iz prodajalne; njegove vezi na trgovino so zrahljane.
Tudi razprodaje, kakor so v navadi pri večini naših trgovcev, zmanjšujejo ugled trgovine in omajajo vero v solidnost, mnogokrat celo uničijo dobro ime, ki si ga je trgovec s trudom skozi desetletja polagoma pridobival. Gre navadno vedno za zakasnele razprodaje raznega zastarelega in preležanega blaga, če tudi globoko pod lastno ceno razprodanega. Za ničvredno blago ne delajte razprodaj, temveč ga rajše podarite v dobrodelne namene, ali pa ga prodajte mogoče nazaj tvornici v svrho predelave, če ne najdete kupca drugje.
Privlačnost trgovine tedaj pridobite in ohranite s tem, da ustrezate željam Stalnih odjemalcev ter vzdržujete z njimi zvezo s tem, da se zanimate za njihov položaj in njihovo zadovoljnost pri postrežbi.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Da pa je pri glavnem knjigovodstvu omogočena kontrola poslovanja in rentabilnosti posameznih podjetij, otvorimo vsakemu takemu podjetju v knjigi produkcije (ali podružnic) posamezen račun po vzorcu računov poedinih upnikov in dolžnikov v salda-kontni knjigi. Značaj teh podružnic je navadno dvojen: ali gre za žago, kateri dobavljamo okrogel les za žaganje, ali pa za kok gozdni kompleks, ki smo ga kupili za izsekavo.
Načelo za knjiženje je enotno ter potom prima-note, odnosno potom blagajne izvršimo obremenilne knjižbe posa-
meznega podjetja, za vsak izdatek, ki smo ga imeli za to podjetje, kakor tudi za vsako dobavo lesa ali drugih pomoč-kov, izvršeno v blagu.
Nasprotno pa vpišemo v dobro vse, kar smo od take podružnice prejeli, bodisi v denarju ali pa v blagu.
Pri obremenitvah in razbremenitvah v gotovini vpisujemo vedno faktične zneske.
Pri obremenitvah za blago, dobavljamo v naravi, naše lastne cene, vstevši stroške do postavitve dotičnega blaga do podružnice. Tako bomo n. pr. žago obremenili za'dobavljeni ji okrogli les
po naši lastni ceni, prištevši event. prevozne stroške, ako smo ga nakupili. Če pa smo ga dirigirali na žago iz kakega lastnega gozda ali iz kompleksa za iz-sekavo, tedaj po dnevni ceni.
Ker vodimo tudi za take komplekse poseben račun v knjigi produkcije, smo seveda morali račun dotičnega kompleksa istočasno razbremeniti za isto vsoto in množino.
Isto velja tudi glede obremenitev za druge materijalije.
Kadar pa izvedemo dobropis taki žagi za gotovo blago, ki ga je postavila ta na naše oddajno skladišče, mora biti dobropis izveden zopet na podlagi dnevnih cen za dotično blago, tedaj onih cen, ki bi jih trgovec moral plačati, če bi hotel isto blago kupiti od drugih producentov.
Ako vzamemo za primer slučaj, da je lesni trgovec, recimo, nakupil za izseka-vo gotov kompleks gozda v Jesenovcu, kjer vrši izsekavo in delno obdelavo, (tesanje tramov in pragov, izdelava drv, oglja in hlodov) delna obdelava lesa pa se vrši na njegovi vodni žagi v Bistrici, bi moral knjižiti slučaj pri glavnem knjigovodstvu sledeče:
I. Za gozdni kompleks, ki ga je kupil »počez«, je dal 30.000 Din. Od tega pričakuje po kalkulaciji 500 m3 okroglega smrekovega lesa, 200 m3 okroglega bukovega lesa in 150 pr. m. drv.
Pričakovani kvantum lesa mu mora biti za podlago pri poznejših kalkulacijah. Dasiravno je n. pr. les v deblu dražji od onega, ki ga pretvori v drva, je cena za kubični meter končno ena in ista, ker večji del razlike odpade šele na stroške produkcije in dovoza.
Drugače je pri vrstah lesa v mešanih gozdovih, kjer je seveda kubični meter rastočega hrasta primeroma dražji od kubičnega metra rastoče smreke, jelke ali bukve.
Razliko v ceni ugotovimo na podlagi cen za jelove in hrastove hlode. Če stanejo jelovi hlodi kubični meter po 150 dinarjev, hrastovi pa po 300 dinarjev, moramo računati za kubični meter rastočega hrasta dvojno ceno in slično.
Knjižbo obremenitve tega slučaja izvedemo potom prima-note na ta način, da prodajalca (lastnika) kompleksa pri-
znamo za celotno dogovorjeno kupnino med prejemki na račun upnikov in o-bremenimo račun produkcije za isto vsoto pod izdatki v priina-noti pod označbo: »Kompleks Jesenovec, za izsekavo gozda«.
Zneske, ki jih izplačamo za nakupljeni kompleks prodajalcu, knjižimo v P. N. pod izdatki na račun upnikov.
Med izsekavo in gozdno obdelavo lesa se je sukcesivno vozil okrogli les na žago v Bistrici, ki ima v knjigi produkcije prav tako otvorjen svoj poseben račun. Trami so se vozili na naše oddajno skladišče v Bistrici, istotako so se vozila na to oddajno skladišče drva.
Voznike za izvoz iz gozda smo najeli ter se z njimi pogodili, da jim plačamo po 40 Din od kubičnega metra okroglega lesa in tramov ter isto vsoto od prostornine metra drv.
Gozdne delavce plačujemo za podiranje in izdelavo hlodov dnevno, drvarje recimo od prostorninskega metra, tesarje pa od kubičnega metra prevzetih drv oziroma tramov.
Vsako izplačilo za delavce, voznike in druge stroške, ki smo jih imeli za ta kompleks, vpišemo v P. N. (blagajno) med izdatke tako, da obremenimo s tem račun produkcije (kompleks Jesenovec) z izplačanim zneskom.
Za dovoz okroglega lesa na žago, moramo na podlagi prevzemnih listov ža-govodje, ali na podlagi njegovega posebnega izkaza v P. N. po dnevni ceni, veljavni za 1 m3 dotičnega okroglega lesa priznati na eni strani račun produkcije kompleks Jesenovec med prejemki P. N., med izdatki pa za isto vsoto obremeniti zopet račun produkcije — žago v Bistrici.
Za dovoz drv in tramov na oddajno skladišče v Bistrici pa, ki je obenem tudi naše glavno oddajno skladišče, moramo v P. N. med prejemki priznati na računu produkcije kompleks Jesenovec, obremeniti pa moramo po dnevni ceni račun blaga, ločeno za prevzete trame in zopet ločeno za prevzeta drva.
Navodila za knjiženje v prima-noto ne bomo ponavljali, ker se popolnoma krije z že objavljenim, znanim nam načinom prvopisnih fenjižb.
Po izvršeni izsekavi in izvozu iz gozda bi n. pr. račun kompleksa Jese-
novec v knjigi produkcije izgledal približno tako-le:
Kompleks »Jesenovec«, parcela št. 3?2 a in b, last g. Jožeta Urbančič.
Datum	«o	Predmet	Debet		Kredit		
			Din	P	Din	P	
1930 l./III	PN 218	Jožetu Urbančiču — pogojena kupnina . .	30.000	_			1.
15./ III.	280	delavcem na račun gLisom seznama . . .	5.500	—			2.
30./III.	320	» »» 1» » ...	6.000	—			3.
5./IV.	335	dovoz 200 m3 jelovih hlod. na žago v Bistrici			26.000	r —	4.
10./IV.	312	„ 100 „ bukovih „ » „ , „			14.000	—	5.
15./IV.	482	250 „ jelovih „ „ „ „			32.500	...	6.
20./IV.	440	100 „ bukovih „ „ „ „ „			14.000	-	7.
20./IV.	442	obračun voznikov (650 m3 & 40 4in) . . .	26.000	—			8.
20./IV.	443	„ gozdnih, delavcev		14.300	—			9.
26./IV.	480	drvarjem za izdelavo 150 pr. m. drv . . .	3.000	—			10.
26./IV.	4*6	dovoz 150 pr. m. drv na oddajno tikladišče	6.000	—			11.
28./IV.	495	prevzem 150 pr. m. drv na odd. skladišče		-	12.000		12.
30./IV.	538	tesarjem za izdelavo 120 m’ tramov . . .	6.000	—			13.
l./V.	548	dovoz 120 m3 tramov na oddajno skladišče	4.800			—	14.
2./V.	553	prevzem 120 m3 tramov na odd. skladišče			19.200	—	15.
31./12.	Bil	prenos na račun dobička produkcije . . .	16.100	-			16.
			117.700	-	117.700		
							
(Nadaljevanje prihodnjii.)
Nova pota evropske trgovinske politike.
Dve evropski konferenci za carinsko premirje sta se končali brez vsakega vidnega uspeha in celo poostrili carinsko vojno med evropskimi državami.
Ta carinska vojna je posebno hudo prizadela srednjeevropske agrarne države, zlasti Jugoslavijo, Romunijo, Madžarsko, Poljsko in Bolgarijo ter Estonsko, ki so poskušale najti rešitev v osnovanju skupnega gospodarskega bloka, kateri naj bi priboril agrarnim izvoznim produktom pot vsaj v bližnje evropske države, v katere tudi sega uspešna ameriška konkurenca, podpirana poleg tega še po ruskem dum-pingu.
Tudi osnovanje agrarnega bloka ni prineslo vidnega izboljšanja, ker so v bloku združene države vezane s trgovskimi pogodbami na gotove carinske ugodnosti, ki jih morajo nuditi indu-
strijskim državam, da si zagotove slične olajšave za izvoz lastnih poljskih pridelkov.
Na drugi strani pa moramo priznati, da industrijske države prav tako preživljajo težko krizo, in ni čuda, da so se intenzivneje vrgle istočasno tudi na zaščito lastnega kmetijstva, skušajoč s tem na eni strani zmanjšati lastno potrebo po poljskih pridelkih, na drugi strani pa pokazati agrarnim državam, ki so najboljše odjemalke njihovih industrijskih izdelkov nekak bene v teni, da so jim bile v stanu za uvoz njihovih poljskih pridelkov vsled povišanih uvoznih carin nuditi razmeroma večje ugodnosti.
V tej carinski vojni je med vsemi evropskimi državami najbolj zmerna ravno Jugoslavija, ki na vrtoglava povišanja uvoznih carin na njene izvozne pro-
dukte ni odgovorila z enakim povišanjem za uvozne industrijske predmete tistih držav, ki so njenemu blagu tako-rekoč zaprle pot v svoje ozemlje.
Na carinskih konferencah se je govorilo o uvedbi preferenčnega carinskega sistema za produkte evropskih držav, ki naj bi veljal za vse predmete medsebojnega uvoza in izvoza ter na ta način omogočil evropskim produktom v evropskih državah konkurenco z ostalimi kontinenti. Ker pa so zopet razne evropske države vezane s pogodbami nasproti drugim izvenevropskim državam, je postala debata o preferenčni carini brezpredmetna.
Zadnji slučaji trgovskih pogodb pa pričajo, da so se pričele posamezne države pri sklepanju novih trgovinskih pogodb posluževati tega, mednarodno zavrženega sistema in pričele uvajati v pogodbe nekaj povsem novega: tihi preferenčni sistem.
Tako so n. pr. o priliki sklepanja Avstrijsko Madžarske trgovinske pogodbe prodrle v javnost vesti, da predvidevajo uvedbo preferenčnega carinskega sistema. Obojestranski demantiji so sicer Zavrnili te trditve, kar je umevno, ker so bili dosedanji običaji dajanja najvišjih ugodnostih vedno dostopni tudi onim državam, ki so kasneje sklenile trgovinsko pogodbo s katero izmed prejšnjih pogodnic.
Vendar pa gre pri avstrijsko-madžar-ski trgovinski pogodbi za izrazito uvajanje preferenčnega sistema, čeprav prikritega. Ker bi bili obe deželi pri kas-
Gospodarsl
Banovinska zavarovalnica.
V Službenem listu« dravske banovine je objavljena ustanovitev banovi riškega zavarovalnega fonda proti požarni škodi. Namesto kot doslej pri privatnih zavarovalnicah, bo odslej imovina banske uprave in njenih samoupravnih delov: cestnih odborov, občin, zdravstvenih in šolskih odborov zavarovana proti požaru pri novoustanovljenem fondu, kamor bodo plačevali isto zavarovalnino kot pri privatnih zavarovalnicah.
nejših pogodbah z drugimi državami prisiljeni nuditi tem iste carinske ugodnosti, kot eni izmed prejšnjih pogodnic, sta se dogovorili, dajati prednost obojestranskemu uvoznemu blagu na ta način, da bo Madžarska kot izvoznica agrarnih pridelkov izplačevala izvozne premije za kmetijske pridelke, ki se izvozijo v Avstrijo, nasprotno pa bo Avstrija dala izvozno premijo za one industrijske predmete, ki se izvažajo na Madžarsko.
Na ta način bo seveda omogočena konkurenca madžarskih kmetijskih proizvodov v Avstriji, ker bo njeno uvozno blago poleg ugodnostnih carin deležno še posebnih premij; nasprotno pa bo omogočena na Madžarskem konkurenca avstrijskih industrijskih proizvodov iz. istega razloga.
Efekt v državni blagajni je ta, da so carinski dohodki obeh držav zmanjšajo za izplačane izvozne premije. Doslej pa še ni znano, po katerem ključu si obe državi te premije razdelita.
Ker stojimo pred za nas važnimi trgovinskimi pogodbami, je važna ugotovitev tega dejstva, ker ne bo moglo ostati brez vpliva na sklepanje bodočih dogovorov in je verjetno, da se ta sistem uporabi že pri sedanjih pogajanjih s Čehoslovaško. Cela vrsta takih pogodb, ki bo, naravno, sledila prvim, po-menja delno izvedbo principov, stavljenih na evropskih konferencah za carinske premije, čeprav na prikrit način, in bo gotovo mnogo doprinesla k izboljšanju evropske gospodarske konjunkture.
e beležke.
Novi obrtni zakon.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je konečno izdelalo novi obrtni zakon ter ga oddalo v tisk in predložilo Vrhovnemu zakonodajnemu svetu v odobritev.
Potni listi in davčne obveze.
Finančni minister je bdredil, da smejo oblastva izdajati potne liste le tistim trgovcem, obrtnikom in drugim poslovnim ljudem, ki predložijo potrdilo, da so izpolnili vse davčne obveznosti.
Podružnica državne Obrtne banke v Ljubljani.
Dne 10. t. m. se je ob navzočnosti predsednika in generalnega ravnatelja državne obrtne banke v Beogradu vršil del ustanovnega občnega zbora podružnice v Ljubljani, ki prične poslovati po vsej priliki še pred 1. aprilom.
Iz bivše ljubljanske oblasti so bili izvoljeni štirje člani in štiri namestniki v podružnično načelstvo, dočim se trije elani in tri namestniki izvolijo kasneje iz področja bivše mariborske oblasti.
Državna Obrtna banka se je že v kratkem času razvila v močno podjetje ki daje obrtnim zadrugam kredite po W*lo, posameznim obrtnikom pa po 10%. Upanje pa je, da se v najkrajšem času obrestna mera za kredite zniža na 9%, oziroma na 7°/o.
Zaščita našega žita.
Vlada je znova povišala uvozne carine ua žito za 100 odstotkov, in sicer: na pšenico od 5 na 10 zl. Din, za koruzo od od 2-5 na o zl. Din, za moko pa od 8 do 16 zl. Din. Povišanje uvoznih carin je bilo potrebno, ker so cene žita pri nas višje kot na drugih svetovnih tržiščih ter je pretila zlasti nevarnost uvoza ruskega žita, ki si je poiskalo že pot v Avstrijo in baje zadnje čase celo na Ma-djarsko. škoda le, da od te zaščite ne bo imel naš kmet tistih koristi kot jih imajo od nje nekatere skupine židovskih špekulantov.
Obenem pa je vlada znižala izvozno tarifo za žito za 20 odstotkov, lučko izvozno tarifo pa za 25 odstotkov, da s tem omogoči našemu žitu pot v inozemstvo.
Vrednost naših železnic.
»Saobračajni pregled« prinaša cenitev vrednosti vseh železniških naprav v naši državi, ki so cenjene na 10 milijard 319 milijonov dinarjev. Na posamezne direkcije odpade sledeča vrednost v milijonih dinarjev:	beograjska 2909, za-
grebška 2523, ljubljanska 2463, sarajevska 1431 in subotiška 992 milijonov dinarjev.
Otvoritev dela jadranske železnice.
Dne 12. t. m. je bil na svečan način izročen prometu prvi del jadranske železnice od Raške do Mitroviče v dolžini 46 km. S priklopom na Mitrovico je tudi znatno skrajšana zveza Kraljevo—. Skoplje in s tem tudi izboljšano omrežje zveze z Grčijo, zlasti vseh krajev zet-ske in drinske banovine.
Nazadovanje zavarovalnega delavstva.
Najboljši dokaz, da se gospodarska kriza ne izboljšuje, temveč da zavzema vedno večji obseg, nam daje poročilo. O. U. Z. D. v Ljubljani za mesec januar, ki izkazuje nevzdržno nazadovanje števila zavarovanih članov, kar je obenem tudi znak, da brezposelnost še vedno narašča.
Dočim je znašalo število zavarovanega članstva v decembru še 93.326, se je v januarju to število zmanjšalo za 5691 zavarovancev na 87.635, kar je le deloma posledica zaključka sezone vsled na-stopivšega slabejšega vremena, ker je bilo lansko leto ob istem času 'število zavarovanega članstva navzlic skrajno neugodni konjunkturi še vedno za 2546 članov večje kot letos.
V	,
Davek na poslovni promet.
Ta teden zaseda v finančnem minisir-stu v Beogradu komisija, ki pretresa, stavljene predloge ter sestavlja enotno tarifo za prometni davek. Obširna snov se obdeluje po sledečem redu: 1. bombaž, svila in tekstilno blago, 2. usnje in usnjeni izdelki, zadnji dnevi tekočega tedna pa se bodo porabili za določitev enotne tarife na papir, kovine, steki.', stroje in slične izdelke. Ako se bo delo razvijalo po načrtu, utegne biti celotna tarifa ustanovljena že prihodnji teden.
Prodajna zadruga za hmelj.
Dne 16. t. m. se vrši v Celju v uredništvu »Slovenskega hmeljarja« sestanek domačih hmeljarjev in hmeljskih trgovcev, na katerem se bo razpravljalo o potrebi in možnosti ustanovitve hmeljarske prodajne zadruge, ki naj bi postala skupna vnovčevalnica pridelka domačih hmeljarjev.
>!	>r,: .. vfcsd w> • £
Povečani izvoz svinj v Francijo.
Zadnja čafse>; je tevoz svinj preko Soluna v Bordeax zelo živahen ter je po-rastel za 35 odstotkov. .Tudi zaklano blago s,e izvaža živahneje ter je bilo zadnje tri. tedne preko Soluna izvoženih 120 vagonov zaklanih prašičev.
Ford v Jugoslaviji.
Neues Wiener‘ Tagblatt« poroča, da so.se Fordova pogajanja s »Fiatom« izjalovila, vsled česar je odstopil od namere, da dvigne v Italiji novo tovarno. Tudi delo v Trstu namerava baje ome-jeti, ker je sedaj veliko bolj zainteresiran na zgradbi tvornice v Jugoslaviji.
Povpraševanje po našem blagu.
Inozemske tvrdke se zanimajo za naše gobe, fižol, grah, luščene orehe, krz-110 in kože divjih ter domačih zajcev. Interesenti naj. se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, trgov.-info^mativni oddelek v Beogradu, pod št. 2267, za kože in krzno pa pod štev. 2264.
BODOČNOST
Pravkar zaključeni podatki o izvozu svežega sadja iz naše dežele, v primerjavi z izvozom prejšnjih let kažejo velik napredek ter so vsekakor najsvetlejša točka naše lanskoletne zunanje trgovine.
Dočim je izvoz večine ostalih naših produktov nazadoval po teži, še bolj pa vsled padanja cen po vrednosti, se je izvoz svežega sadja nasproti lanskemu skoraj podvojil, tako po težini, kakor po vrednosti.
Lanskoletni izvoz svežega sadja, vzpo-rejen z izvozom, zadnjih dveh let, kaže po vrednosti v milijonih dinarjev sledeče vsote:
	1928	1929	1930
jabolka	29-6	57-8	184-9
češplje	468	41-8	671
orehi	24-0	17-1	23-5
grozdje	9-3	8-8	11-3
Skupna vrednost lanskoletnega sadnega izvoza znaša 291-6 milijona dinarjev nasproti 126-7 iz leta 1929 in 1119 milijona dinarjev iz let^ 1928. Te številke se ranašajo samo na sveže sadje.
Naša statistika brezposelnih.
Iz leta 1929 je ostalo po statistiki nezaposlenih 5662 oseb. Tekom leta pa. se je to število izredno pomnožilo ter je znašalo konceni lanskega leta 96.078 bj-ezposelnih.
Naraščanje brezposelnih ni v odstotkih izraženo tako visoko, ker se je v letu 1929 uporabljal pri zabeleževanju brezposelnosti drug sistem, vsled česar je bilo izkazano stanje veliko prenizko in ni odgovarjalo dejanskemu stanju.
je pri nas in v i-osemstrti nnjbolj priljubljenti
krema za čevlje
Močno pa se je dvignil tudi izvoz suhega sadja, zlasti češpelj.
Ako pogledamo posamezne postavke našega lanskoletnega sadnega izvoza, vidimo največji napredek pri jabolkah, katerih izvoz se je po vrednosti nasproti predlanskemu letu več kot potrojil, nasproti izvozu iz leta 1928 pa celo poše-storil.
Največ zasluge na izboljšanju naše sadne trgovine ima Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, pa tudi razne naše domače sadjarske zadruge, ki so na polju prebiranja, sortiranja in paketiranja sadja, zlasti jabolk, storile že doslej ogromno delo. Vendar je na tem polju še mnogo opravila, ker predstavlja izvoz sortiranega sadja v zabojih komaj enajstinko celokupne vrednosti, dočim je bil ostanek izvožen večinoma rin-fusa 111 cejo v neprebranem stanju.
Ker je sadjarstvo eden glavnih dohodkov Slovenije, zasluži tem večje pozornosti vseh domačih gospodarskih krogov.
insolvence v
Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je v januarju registriralo 38 konkurzov in 55 prisilnih poravnav v celi državi, nasproti 63 konkur-ZQm v lanskem januarju, ko še ni bil uveljavljen zakon o prisilni poravnavi.
Število konkurzov je tedaj nasproti lanskim padlo, pač pa je narastlo skup-število insolvenc, če prištejemo še slučaje prisilnih poravnav, kar je. deloma tudi dokaz, da se v mnogih slučajih zakon o prisilnih poravnavah zlorablja, zlasti če upoštevamo dejstvo, da se večina prisilnih poravnav zaključi pozitivno in ne pride do konkurza.
Število konkurzov je tudi merilo za gospodarsko konjunkturo. Ce vzporedi-»10 število insolvenc v januarju, ki je znašalo skupno 93 slučajev z insolven-cami v decembru (59 slučajev) in v novembru (67 slučajev), govori statistika, da se gospodarska kj-iza ne ublažuje, temveč celo poostruje.
Po posameznih banovinah razdeljeno število letošnjih januarskih insolvenc, vzporejeno z lanskim januarjem, kaže sledeče stanje
NAŠA LANSKA ZU
Gibanje naše lanskoletne zunanje trgovine, razdeljene po posameznih državah, je bilo naslednje z vrednostjo našega izvoza in uvoza v milijoniv dinarjev:
	izvoz:	uvoz:	bilanca:
Italija	1919	1124	+ 695
Nemčija	791	1221	— 430
Cehoslov.	556	1225	— 669
Avstrija	1199	1170	+ 29
Madžarska	487	405	+ 82
Grčija	• 40	52	+ 358
Francija	383	269	+ 19
Anglija	104	412	- 308
Zdr. države	58	285	— 227
ostale drž.	873	597	+ 276
V trgovinskem		prometu ;	s desetimi
glavnimi državamj smo bili ob celotnem izvozu v vrednosti 5807 milj. Pin in uvozu 6363 milj. Din za 456 milj. dinarjev pasivni, dočim je bila naša trgovina z manj pomenbnimi državami za 276 milijonov dinarjev aktivna.
Najbolj pasivna je naša trgovina s Oehoslovaško in daleč nadkriljuje pasiv-
JANUARJU.
banovina:	konkurzi:	poravnave:	lani
dravska	•7	11	8
savska	6 ■:	12	4
vrbaska	—	—	2
primorska	2	—	2
dunavska	10	22	8
moravska	4	4	8
vardarska	2	—	9
drinska	3	5	13
zetska	2	—	1
Beograd	2	1	7
Močno je zopet narasto število insolvenc v dravski in savski ter to pot tudi v dunavski banovini, kjer se močno čutijo posledice agrarne krize. Število konkurzov v teh treh banovinah znaša 23 slučajev ali nad 60 odstotkov skupnega števila, število prisilnih poravnav pa 45 slučajev ali 82 odstotkov vseh poravnav v državi.
Stalno naraščanje števila insolvenc v dravski, savski in sedaj tudi dunavski banovini priča, da je gospodarska kriza baš v naših krajih najbolj občutna.
[ANJA TRGOVINA.
nost nasproti vsem drugim državam ter znaša že sama na sebi 669 milijonov dinarjev. Vendar se je lansko leto nekoliko poživel naš izvoz na Cehoslovaško nasproti predlanskemu, obenem pa vsled padca cen znižala vrednost uvoza, da je naša pasivnost v trgovanju za 234 milj. dinarjev manjša. Od nove trgovinske pogodbe smemo upravičeno pričakovati izboljšanja tega stanja.
Močno pasivna je tudi naša trgovina z Nemčijo, dalje z Anglijo, odkjer poleg industrijskih izdelkov uvažamo zlasti bombaž in ostale tekstilne surovine, ter z Ameriko.
Nasproti ostalim državam pa smo bili v pretečenem letu aktivni in sicer najbolj nasproti Italiji, kjer pa se je trgovanje zlasti radi nazadovanja lesnega izvoza močno znižalo, dalje nasproti Grčiji in Madžarski ter ostalim, državam.
Pričujoče števil,ke, dokazujejo, da zlasti naše trgovinske zveze, s Francijo, ob prisrčnem razmerju še daleč ne do^e-zajo tistih številk.
PRISPEVEK ZA PREKOMERNO UPORABO CEST.
»Službeni list« dravske banske uprave prinaša odredbo za plačevanje prispevka za prekomerno uporabo cest, iz katerega posnemamo sledeče glavne določbe:
Trgovci, obrtniki in druge osebe, ki letno prevozijo nad 52 ton blaga po banovinskih cestah, so poleg drugih dajatev za ceste dolžni plačati še poseben prispevek za prekomerno uporabo cest. Seveda je tem davku podvržena tudi vsa industrija, zlasti pa lesni trgovci, če tudi kupujejo blago franko vagon, kakor tudi oni, ki se bavijo z eksploatacijo gozdov.
Ne glede na višino dovoljenega normalnega kvantuma (52 ton letno) pa zapadejo tej davščini vsi lastniki onih vozil, katerih vozila nimajo predpisane širine platišč.
Potniški avtomobili in druga potniška vozila za osebno porabo, dalje av-totaksi, izvoščki, kakor tudi oni tovorni avtomobili, katerih lastniki osebno izvršujejo vožnje, da se s tem preživljajo, so izrednega prispevka oproščeni, prav tako kmetijske zadruge za prevažanje blaga in surovin svojih članov do neomejene višine do skupnega skladišča.
Višina prispevka se bo odmerjala z. ozirom na prevožene kilometre in tone nad dovoljeno višino, upoštevajoč pri tem ceno kubičnega metra gramoza na prekomerno uporabljeni cesti. Ta prispevek je za sedaj določen tako-le: (Prvi stolpec »I.« je cena kubičnega metra gramoza v Din, drugi stolpec »II.« izraža prispevek za 1 prevoženi kilometer in 1 tono blaga v dinarjih z navadnim tovornim vozilom, »III.« stolpec pa velja za avtomobile:
I.	II.	III.
75	0-15	0-20
100	0-20	0-25
150	0-25	0 30
200	0-30	0-35
250	035	0-40
300	0-40	0-45
nad 300	0-45	0-50
Ako platišča tovornih vozil ne odgovarjajo predpisom, je prispevek za 5 par od tone in .kilometra višji.
Avtobusi, ki se pečajo s prevozom potnikov, plačajo za prekomerno uporabo cest 10 odstotkov od vplačane voznine.
Prispevki so izredno visoki ter bo posebno prizadeta s tem naša lesna trgovina.
Po širnem s%eftu_
Za omiljenje krize na Češkoslovaškem.
Čehoslovaška vlada se bavi z načrtom najetja posojila v znesku 1300 milijonov Kč, ki bi jih porabila, da potom javnih del zmanjša brezposelnost in na ta način dvigne gospodarsko konjunkturo v deželi. Od tega zneska je predvidenih 600 milijonov Kč za državne železnice, 700 milijonov pa za ceste in druga melijoracijska dela.
Tudi pri nas bi bila javna dela potrebna, ne samo radi tega, da se izboljšajo prometna sredstva in s tem dvigne konkurenčna moč naših izvoznih predmetov (Kočevje—Sušak in izboljšanje cest), temveč tudi zato, da zaposli mase brezposelnih, jih reši bednega položaja in dvigne njih kupno moč.
Ameriško efektno tržišče.
V pretečenem letu je newyorška borza morala prestati tri katastrofe, vsled česar beležijo tudi ogromno nazadovanje papirji važnejših podjetij.
Borzna statistika izkazuje med 28 važnejšimi efekti, ki so začetkom pretečenega leta notirali skupno 5823 dolarjev, koncem leta nazadovanje na vrednost 1758 dolarjev. Skupno nazadovanje teh papirjev znaša tedaj 4065 dolarjev ali skoro 70 odstotno izgubo na vrednosti tekom enega samega leta, kar je tudi za amerikanske razmere težka številka.
Znižanje diskonta.
Švedska državna banka je znižala diskontno mero od 3'/a na 3%.
Za evropsko unijo.
(Glej poročilo o ženevski kortrerenci v 4. letošnji številki!)
Po neuspeli prvi konferenci za ustvaritev evropske uniej sta se končno pozvali tudi Rusija in Turčija k sodelovanju.
Odgovor Rusije, ki je vabilo načeloma sprejela, je poln pridržkov, katečih ostale članice evropskega komiteja Društva narodov ne bodo mogle gladko sprejeti. Zlasti očita Rusija konferencam neiskrenost pri reševanju gospodarskih vprašanj ter poudarja, da ne more gledati z zaupanjem na njeno delo, ker je bila doslej od vseh razgovorov izključena, dasiravno predstavlja 45 odstotkov celokupnea teritorija Evrope.
Turčija, ki je bila istotako pozvana k sodelovanju, je izjavila, da pošlje k razgovorom svojega delegata.
Francosko posojilo in gospodarski sanacijski načrt Romunije.
Poročali smo že, da je Romunska vlada sestavila obširen načrt za omiljenje gospodarske krize, ki bi ga izvedla z najemom posojila v znesku 40 milijonov dolarjev v Franciji. Francoski finančni krogi so načeloma ugodili romunski ž<--Iji; zahtevajo pa vse garancije za to, da se posojilo ne bo porabilo za kritje državnega deficita, marveč izključno le za gospodarsko ozdravljenje države. Obenem so postavili tudi zahtevo, da se visoke postavke romunskega državnega proračuna znižajo.
Romunska vlada je zahtevane garancije brez pridržka ponudila ter je najem sanacijskega posoijla s tem že skoraj urejen.
Nazadovanje prometa na Reki.
Dočim se Sušak lepo razvija in je tudi lanskoletni promet navzlic poslabša- i ni konjunkturi ter občutno zmanjšanemu uvozu in izvozu narastel za 20 odstotkov, nazaduje promet na Reki, ki je že predlanskem globoko padel, nevzdržno ter je znašal lani samo 779.000 ton nasproti 990.000 tonam iz leta 1929, tedaj je nazadoval za nad 16 odstotkov.
Nazadovanje prometa tržaške luke.
Prometni	podatki za	lansko leto
vzporejeni s prometom v letu 1929, kažejo sledeči promet tržaške luke v tonah:
1929	1930
uvoz	32,829.213	26,211.587
izvoz	21,470.344	17,093.383
promet	54,299.557	43,304.970
Promet, ki je že nekaj let v stalnem nazadovanju, je pretečeno leto zopet padel za 10,994.587 ton ali za nad 20 odstotkov po teži; po vrednosti je seveda nazadoval še bolj.
Ponarejeni poljski bankovci.
V prometu so odkrili znatne množine ponarejenih bankovcev po 100 zlotov, ki se od pravih najbolj poznajo po tem, da se pri besedi »zlot« črka »Z« dotika črke »k. Tudi papir je nekaj močnejši, poteze so grobe in vodni tisk na prednji strani temnejši kot na zadnji. Doslej odkriti falzifikati nosijo številke: »B« in »S« 5,023.675 ter »SB« 0 752.526 in 2,153.529. Ponarejevalcev še niso odkrili. Ker je verjetno, da krožijo ponarejeni bankovci tudi že pri nas, pozornost!
Zniževanje cen na Poljskem.
Poljska vlada je naročila ministru za trgovino in industrijo, naj skliče konfe-j renco industrijalcev ter jih pozove k znižanju cen, da bodo te odgovarjale današnjim razmeram, poleg tega pa zato, da postane poljska industrija bolj zmožna konkurence z inozemsko .
Tretja gospodarska konferenca.
Društvo narodov je sklicalo za 6. marca v Ženevo tretjo konferenco za gospodarsko sodelovanje, ki se bo bavila zlasti z lansko leto neuspelim načrtom za mednarodno trgovinsko konvencijo.
Carinska vojna med Grčjio in Bolgarijo.
Vsled razveljavljenja začasne trgovinske pogodbe med Bolgarijo in Grčijo je nastopilo med obema državama brezp >-godbeno stanje ter se uporabljajo najvišje carinske tarife.
Industrializacija Rusije.
Na zadnji konferenci industrijskih sovjetov je Stajin poročal, da se je industrijska produkcija Rusije tekom pretečenega leta pomnožila za 25 odstotkov, kar se krije s petletnim gospodarskim načrtom. Po njegovi izjavi Rusija nima brezposelnih, niti ne znižuje mezd, kakor to delajo industrijske države, ki s tem še poslabšujejo gospodarsko krizo.
Nova konferenca agrarnih držav.
Romunska vlada je v zvezi z načrtom za gospodarsko obnovitev Romunije sklicala za 15. februarja novo konferenco studijskega komiteja agrarnih držav v Bukarešto, katere se udeleže poleg Romunije tudi delegati Jugoslavije, Bolgarije, Cehoslovaške, Poljske in Estonske.
Borzna poročila.
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni	tečaji Prosti	tečaj
1 angleški funt	274-9	275-40
1 ameriški dolar	r>6 5	56 50
1 avstrijski šiling	7-96	7-96
1 belga	7-89	7-88
1 bolgarski lev	—-4i	-■41
1 češkoslovaška krona	1-676	1-67
1 francoski frank	2218	2-22
1 grška drahma	—•73	—73
1 italijanska lira	2 964	2 96
1 madžarski pengb	9-88	988
1 nemška marka	13-45	13-46
1 poljski zlot	6-83	6-32
1 rumunski lej	—•336	—•;«
1 španska peseta	5-96	5-75
1 danska krona	1513	15-12
1 Švicarski frank	10-959	10-96
1 holandski goldinar	22 77	22-76
1 turška lira, papir	26-70	26-70
1 rlafci frank	10 959	10-96
1 kanadski dolar	56 02	56 01
1 norveška krona	1513	1509
1 brazilski milreis	5-40	5-40
1 argentinski pezos	17-20	1715
1 švedska krona	1515	15-12
1 egiptovski funt	28180	281-50
Španska pešeta pokazuje zopet nekaj		
nazadovanja. Sicer sprememb.	nobenih znatnih	
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 410—420-50, Vis% Blairovo posojilo 81-50—82-—, 8% Blairovo posojilo 92 do 93, investicijsko posojilo 86-50—87, tobačne srečke 28 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 79-50 do 80, 4‘/s% bosanske obveznice 49-50 do 51 ponudba, begluške obveznice 68-50 do 69-50, Rdeči križ 48 ponudba, Selig-manovo posojilo 7% 80-10—80-50.
Stanje skoraj neizpremenjeno in so vsi državni papirji čvrsti.
Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 124 povpraševanje, Prva hrvat-ska štedionica 975—980, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 342-— do 344-—, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 128 povpraševanje. Narodna banka 8150 do 8200, Kreditni zavod 170—180, Ruše 235 do 237.
Skoraj nobenih sprememb. Tudi papirji »Trboveljske« so že daljšo dobo čvrsti.
Tržna poročila.
Baker še vedno pada.
Poizkusi ameriškega bakrenega kartela, dvigniti ceno, so se ob ogromnih žrtvah popolnoma izjalovili ter je cena od umetnega zvišanja dalje neprestano v rapidnem nazadovanju in je ta teden v Newyorku zopet padla od 10-05 na 9-80 centa cif. evr. luka.
Veliko nazadovanje cen debelih prašičev v Sremu.
V zadnjem času so cene debelih prašičev v Sremu in v Mačvi vsled velike ponudbe in majhnega povpraševanja močno padle ter se plačujejo debele svinja po 7—7 oO Din in le ekstremne po 8 Din za kg žive leže.
Cene kožuhovine.
Zadnji kožuhovinski sejem, ki se je vsled izostanka pričakovanih kupcev, kar je posledica splošno neugodne konjunkture, deloma pa tudi mile zime, vsled česar kože niso bile kvalitativno na višku, slabo obnesel, so se v nekaterih kupčijah dosegle sledeče cene: kune zlatice 635 do 850 Din, kune belice 600 do 700 Din, veverice 3 Din, lisice poljske ‘230 do ‘275 Din, lisice gorske ‘250 do 350 Din, lisice gorske glave 400 Din, jazbeci 85 do 95 Din, dihurji 125 do 160 Din, podlasice bele 27 Din, podlasice rjave 4 Din, mačke domače 3-50 Din, mačke divje 100 do 120 Din, vidre 550 do 770 Din, srne 15 do 20 Din, divji zajci 7-40 Din.
Te cene se nanašajo seveda na prvovrstno blago. Slabejše blago pa ni doseglo teh cen.
Tudi na ostalih svetovnih tržiščih za kožuhovino vlada mrtvilo, zlasti, ker se obeta na moskovskem kožuhovinskem sejmu dobro in ceneno blago.
Sarajevsko tržišče kožuhovine.
Tudi v Sarajevu je trgovina s kožuhovino na letošnjem sejmu slaba, ker so izostali mnogi od pričakovanih kupcev. Tisice so prvi dan dosegle ceno 450 Din, drugi dan pa padle na 350 Din, kune zlatice se plačujejo po 750 Din, belice po 730 Din, vidre po 500 Din, dihurji po 100 do 120 Din in Zajci po 6 do 7-50 Din, jazbeci po 75—80 Din, krti 1—1-25 Din.
Med kupci sta zlasti zastopani Nemčija in Anglija. Druga dan sejma so cene še močneje padle.
Padec detajlnih cen v Londonu.
Londonske trgovske tvrdke so prošli teden znižale cene v nadrobni prodaji, zlasti obleki, obutvi, galanteriji in luksuznim predmetom ter perilu za 15—‘20 odstotkov, da se osvobodijo prevelikih zalog, obenem pa, da izjednačijo cene nadrobne prodaje z nižjimi cenami v veletrgovini. Londonski trgovski listi poročajo, da se je prodaja ob znižanih cenah močno poživila.
Jajca.
Trenutno so se cene v Berlinu nekoliko izboljšale ter se plačuje jugoslovansko blago pol pfeniga dražje kot pretečeni teden, namreč po 8-5 do 9-5 pfeniga komad franko meja, neocarinjeno. Pričakovati je, da se z nastopom toplejšega vremena cene zopet znižajo.
Na našem trgu ni nobenih znatnejših izprememb in se plačuje izvozno blago po 75 par, v nadrobnem prometu pa po 1 Din komad. Ker naše zaloge niso ravno velike, se bodo lahko prodale, zlasti pa se množijo povpraševanja iz Švice iri zadnji čas tildi Italije, ki plačuje naše blago 440—450 lir Za zaboj franko Milan.
Konferenca lesne industrije.
Dne 4. t. m. se je vršila v Zagrebu konferenca Zveze lesnih industrijcev in trgovcev, na kateri sta Slovenijo zastopala gg. Anton Rudež in Danilo Gorup. Konferenca se je baviJa zlasti z davkom, na poslovni promet pri lesni industriji ter je zvezni tajnik g. M .Mautner poročal, da je v tem pogledu dosežen z državno komisijo popoln sporazum; sporna je ostala le še postavka za davčne stopnje pri rezanem lesu.
Z ozirom na anketo, ki jo sklicuje minister za šume in rude za 2. marec v Beograd, se je določil poseben komite, ki naj sestavi načrt za enoten nastop pri tej anketi. O načrtu bo razpravljala ponovna konferenca v drugi polovici tek. meseca v Zagrebu.
Vino v Vršcu.
Tržišče vina v Vršcu je mirno, ker kupci ponujajo nižje cene, vinogradniki pa nanje ne morejo pristati. Danes noti-rajo tam za bela vina sledeče cene: 9 do 10% Maliganda 1-25 do 1*50 Din, 10 do 11% 1-50 do 1-75 Din, 11 do 12% 1-75 do 2-25 Din, dočim dosezajo kvalitetna vina nekoliko boljše cene. Rdeča vina so že precej razprodana ter se plačujejo po 2-25 do 2-50 Din. ______________
Nogavice, rokavice, volna in bombai
najceneje in v veliki izbiri pri KARE PRELOG, Efublfana
Židovska ulica ------------------ Start	Irp
Srebro.
Pri splošnem nazadovanju cen tvori eno največjih postavk padanje cen srebra, ki je v dveh letih padlo v ceni za 55 odstotkov. Leta 1929 je na londonski borzi notiralo še 29-6 penija, sedaj pa znaša njegova notacija komaj 13-2 penija za unco.
Padanje cen srebra pa ima za posledico tudi zmanjšanje kupne moči nad 800 milijonov ljudi (Kina, Indokina, Indija, Britska Indija etc.), ker je v večjem delu Azije uvedena srebrna valuta.
Velik del krivde na gospodarski krizi in na zastoju trgovine z Azijo leži baš v nazadovanju cen srebra, vsled česar se v svetovno gospodarskih krogih opaža močan pokret za stabilizacijo cen srebra.
Nizke cene živine v Avstraliji.
Po poročilih iz Quenslanda v Avstraliji so tam cene živine izredno padle, tako da se prodaja živina globoko pod naravno vrednostjo. Posebno močno so padle cene ovcam, ki se prodajajo po 12 centov (7 Din) komad. Tako si je mogoče tolmačiti tudi zadnji padec cen volne, ki je iznenadil vse interesirane kroge.
TRŽNE CENE dne 10. fel
Govedina za 1 kg: v mesnicah po mestu
I. vrste Din 16—20, II. vrste 14—18; na trgu govejega mesa I. Din 16—20, II. 14—18, III. 10—12, jezika 20—22, vampov 10—12, pljuč 6—8, jeter 16—20, ledic 18—24, možganov 25—30, loja 8—10.
Teletina za 1 kg: I. Din 23, 11. 18.
Svinjina za 1 kg: I. Din 20—23, 1J. 10 do 18, pljuč 10, jeter 18—20, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6—8, slanine trebušne 14, slanine ribe in sala 16, slanine mešane 15 do 16, slanine na debelo 15. inasti 17—18. šunke (gnjati) 28, prekajenega mesa i. 28,
II. 20—22, prekajenih parkljev 6—8, prekajene glave 10, jezika 28.
Drobnica za 1 kg: koštrunovega Din 14 do 15, jagnjetine 18—20.
Konjsko meso: I. Din 8, II. 6.
Klobase za 1 kg: krakovskih Din 40, de-brecinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 30 do 32, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 17 do 18.
Perutnina: piščanec večji Din 15—25, kokoš 25—40, petelin 20—35, domači zajec, manjši 8—10, večji 12—20.
Poljske tvorniee znižujejo cene tekstilijam.
Poljske tovarne so znižale cene bombaževih tkanin za 5—18 odstotkov, vsled česar so za 10—30 odstotkov nižje od cen v pretekli sezoni.
Žitq.
Žitne cene so se na ameriškem tržišču učvrstile ter je pšenica trdna v ceni, rž in oves pa sta celo nekoliko poskočila. Koruza je šla tudi močno navzgor,
Na naših borzah so cena čvrste in ni nobenih sprememb.
Živina.
Na zagrebškem živinskem trgu so cene nekoliko nestabilnejše ter ot> majhnem prometu kažejo nagibanje navzdol.
Padli so v ceni debeli prašičj za približno 50 par pri kg žive teže.
Na dunajskem živinskem trgu so cene ne-izpremenjene, vendar tudi kažejo pri goveji živini tendenco k padanju. Nasprotno pa so nenadoma porastli v ceni mesnati prašiči za znatno vsoto 20—25 grošev, pitani pa za
5—10 grošev pri kg žive teže. Porast cene prašičev na Dunaju bo izboljšal njih vrednost tudi pri nas.
V LJUBLJANI larja 1931.
Ribe za I kg* karpa Din 25—30, linja 35, ščuke 30—35, klina 20, inrene 15—20, pečenke 10—15.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 36—44, masla 36—40, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, eno jajce 1—1-25.
Pijače: 1 liter starega vina Din 16—22, novega vina 10—14, 1 čaša piva 3—4-50, 1 vrček piva 4—4\50, 1 steklenica piva 5‘50—C.
Kruli za 1 kg: 1 kg belega Din 4, črnega 3\50, rženega 3'50.
Sadje za 1 kg: luksuznih jabolk Din 12, jabolk I. 10, II. 8, 111. 5—6, ena oranža 1 do 2, limona —'75—1, 1 kg rožičev 8, fig 10—12, dateljnov 24, mandeljnov 50—52, orehov 9—10. luščenih orehov 28, suhih češpelj 10—12.
špecerijsko blago za 1 kg: kave Portoriko 80—84, Santos 52—54, Rio 36—40, pražene kave I. 90—100, TI. 80—90, III. 66 do 70, IV. 56—60, kristalnega sladkorja 12 do 12‘50, v kockah 13'50, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2‘50, 1 kg soli morske debele 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, pa-
Prike III. vrste 32, sladke paprike po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3'75, čaja 80.
Mlevski izdelki za 1 kg: moke št. 0 na debelo 3'10—3‘55, na drobno 3’75, št. 2. 2’75 do 2-95, 3-50, št. 4. 2‘20—2’50, 3’25, št. 6. 2-10, 2-75, kaše 5-*-6, ješprenja 5—6, je-šprenjčka 8—10, otrobov 1 '50—2, koruzne moke 3—3-50, koruznega zdroba 4—4'50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7,
Zelenjava za 1 kg: ajserice tržaške Din 16, endivije 12—14, motovilca 20—24, radiča 10—16, poznega zelja 6—7, kislega zelja 2'50 do 3, ohrovta 6—7, karfijol 5—8, kolerab podzemljic 1, špinače 10—14, čebule 2—3, česna 10—12, krompirja 1—1*25, repe —'75 do 1, kisle repe 2, korenja 2—3, peteršilja
6—10, zelenjave za juho 2—3.
Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 460, m* trdih drv 140—150, mehkih O!v 70.
Lesno tržišče.
Umestne zahteve Logaških lesnih trgovcev.
Na svoji prvi redni seji sekcije lesnih trgovcev za logaška srez je bila izrečena res umestna in povsem upravičena zahteva, naj se zopet uvede 4-odstotna taksa za izvoz lesa po tujih trgovcih, ‘ki je bila svoječasno ukinjena na škodo do-niačih lesnih trgovcev.
Osrednja sekcija se je zaprosila, naj poleg tega stori vse, da se ukine davek za prekomerno uporabo cest, dalje pa haj doseže, da bo v cestnem odboru logaškega sreza zastopana tudi lesna tr-gotovina, ki plačuje največ, vsaj po enem zastopniku iz ložkega in cerkniškega okraja.
Prodaja drv.
Dne 25. t. m. se vrši pri Direkciji šum v Ljubljani licitacija za prodajo drv iz državnih gozdov. Pogoji pri Zbornici TOL
Francija kupuje les v Avstriji in na Poljskem.
I
Ponovni dokaz, da so naše trgovske zveze s Francijo vse premajhne, zlasti pri lesnem izvozu, nudi nova pogodba, ki jo je sklenila francoska »Commitee des Boise na Poljskem, odkjer hoče letno uvažati najmanj 40.000 m3 jelovine in sni reko vin e ter nekaj borovine. Pred kratkim je sklenila slično pogodbo v Avstriji za 80—100.000 m3 lesa letno.
Skrajni čas je, da naša lesna trgovina poišče kupca v Franciji, kamor doslej izvažamo le neznatne količine.
DOBAVE
300 kub. metrov jamskega lesa in 10.000 kom. krajnikov nabavi do 23. t. m. direkcija državnega rudnika v Velenju.
Pogoji pri Zbornici TOI.
LJUBLJANSKA LESNA BOKZA.
Promet na borzi še vedno mlačen ob ne-izpremenjenih cenah. Zaključki minimalni.
Tudi povpraševanje niso bila tako živahna ter se išče. sledeče blago:
100 do 120 m* prima parjenih orehovih plohov 55 in 60 mm debelih, 1'80 dolžine naprej, od 25 cm širine naprej, tolerira se dobro zaraščene male grče. Cena naj se glasi Iranko avstrijska meja.
Ca. 150 m3 škuret smreka — jelka 12 111111, 4 111, III. vrste in sieer 50% ozke robe in 50% od 18 cm širine naprej. Eventuelno bi vzel kupec tudi kratko robo od 1'50 m naprej. Cena naj se glasi Iranko vagon nakladalna postaja z navedbo teže. kubičnega metra.
100 1113 bukovih hlodov, I., II., z 50% prime, dolžina 2'20 in 4‘40, od 30 cm premera naprej. Din 30'— za 100 kg, Iranko italijanska meja čez Kranjsko goro.
Bukove letve L, II.: debelina 60/60 cm od 30 cm naprej 1 vagon.
Bukove letve I.: debelina 17/17 cm od 85 cm naprej 1 vagon.
Smrekovi morali brez srca: 7/7, 8/8, 9/9 in 10/10 cm, v dolžinah	4 in 5 m, blago suho.
Cena za	bukove	letve	in	smrekove morale
naj se glasi Iranko italijanska meja.
Bukovi sveži hlodi I., II., dolžina 1’13 in P15 111, od 25 cm premera naprej, cena Iranko meja via Postojna tranzit.
10 m3	škuret,	smreka,	jelka, Gorenjska
roba,' I.,	II., in	III.	10	111111; 103 škuret,
smreka, jelka, Gorenjska roba, I., II. in III. 15 mm.
Ozki testoni 4/8. Cena Iranko Sušak pristanišče.
..TRIBUIA" F. B. I.. tovarna dvokoles in
|	otroških	vezičvko
Ljubljana, Karlovška cesta 4
Prodaja na obroke!
gospodje trgovci I
Priporočajte c\)ašim cenjenim odjemalcem našo Dravo
Kc>lins1zo cikcvijd
Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni prašek, ted;ij izrecno zahtevajte
Dr. Oetflterjev pecilni prašek
in
Dr. OetfLerjev vanilinov sladkor
ker se je že večkrat pripetilo, da trgovec na to pozabi, vsled česar dobite slabe posnetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko „SVETLA GLAVA“, ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto.
A ko pri Vašem engrosistu ne dobite Dr. OETKERJEVIH izdelkov, tedaj pišite direktno na tovarno
Dr. Oeilter Maribor
katera Vam na željo pošilja vse, pa bodisi tudi najmanjši kvantum.
oVina kolonijalne i„ Spe	|
Veletrg0	,9.	Jste	robe	j
IVAN JELAČIN - LJUBLJANA j
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode i Tožna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!	j
-ustnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur*: Otmar MichAlek, oba v Ljubljani.