146. številka. Ljubljana, petek 29. junija. X. leto, 1H77. SLOVENSKINAR0_ [shaja vnak dan, iavtemii ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po polti prejemali er a vntro-ofrerske dežele za celo leto Iti gld., za pol leta h k Id., ca *ntrt leia 4 gld. — Za Ljubljano lirez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za, četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 %hl. 10 kr. Za pošiljanje na dom te računa 10 kr. za meaoc, 80 kr. za ćotrt letu. — Za t nje dežele toliko ve*, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in Bicer: Z* Ljubljano za četrt lota 2 «id. 50 kr., po po A ti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plaeitje oJ cetiristopne petit-vrate ti kr., če se oznanilo enkrat trnku, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj M ntvole trartkiraTi. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodliitvo je v Ljubljani v Kranc Kolmanovej hiši Št 3 »gledališka stolna". Opravniitvo. na katoru naj hlagovolfjo pošiljati n&roćni.-ic, roklamaotf«, oznanila, t, j. administrativne roči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej binL Zaradi denahijveja praznika izide prihodnji list v nedeljo. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1. Cetinje 20. junija ob !). uri zvečer. Ravno zdaj prihaja poročilo, '''> ' bo, 11 ruskih ohciriev le ranjenih, — tra] zgodaj osmi oddelek ruske armade „, , • » • •• , . ., /o , ' v v- • • v , lurki so napah 24. junija desno krilo cen- (8. kor armije) pri Zimnici prešel. c,1 , . J .... , i*- ; truma v »Samebau-noziciii. Osem ur je IJitva se vedno traie. . . , . r„ . . *. ... JJm [trajal boj, Jurki so imeli velike izgube m so bili odbiti nazaj. Rusi so izgubili 150 preko Dunava JStirnajsta divizija je bila pred tem osmini korom pri Zimnici preko Dunava uže naprej šla. Bukurešt 28. junija. Ruska vojska bombardira turško mesto Niko polj na Dunavu. Nikopolj gori. — Vojska ruskega generala Zimcriuana je Sla vsa pri Galaeu mrtvih in ranjenih. — Turski parobrodi, ki so 25. junija streljali na Floerv, bili so od Rusov odbiti. Peterburg 27. junija. Pred Kar-som so Kusi devet novih baterij s 30 ka-noni nastavili. Izguba Rusov 24. junija črez Dunav in drži Isačko, Tulfo in Ilir-|ZIiaSll u ranjencev in 2 mrtva, šovo posedeno. Peterburg 27. junija. Oticijalno. Dunaj 28. junija. V poslanskej zbor-1 \z Mazze poroča general Tergukasov 26. niči državnega zbora je denes ministerski j t. ni., da je bila njegova kolona pri I)a-predsednik Auersperg odgovarjal na znano |jam 21. t, m. od 20 bataljonov z 12 ka-interpelacijo in rekel, da nij res, da bi \ lumi in 4500 jezdecev prijeta. Po debila Nemčija Avstriji ponujala zvezo za'seturnem boji so bili Turki odbiti, da brambo in pomoč (nasproti Rusiji); mi-1 si ravno so ruske izgube velike. 51 vo-nistcr ponavlja vladno izjavo od 4. majaijakov in 15 oficirjev je mrtvih, 305 vo-»n pravi, da avstrijska vlada še denesjjakov ranjenih. Ruska vojska je na pet ne vidi nobenega uzroka, da bi I vrst dolgej poziciji sijajno bojevala se nevtralnost popustila, bodi si v kate- proti močnejšemu sovražniku. Artilcrijn rem koli smeru. Razmere k drugim drža-1 je izvrstno streljala. 22. t. m. so bili manjši vam so enake ostale kakor so bile; nobenega uzroka n ij, d a bi se državna vojna moč mobilizirala. Ce bi pa dogodki nastali, kateri bi potrebno storili, da se avstrijska vojska ob nujah boji. Kasnije se je Turkom pripustilo po ruskih pozicijah turške mrliče zbrati. London 28.junija. Skoro vsi angleški časopisi pišejo o odgovoru ministra Tisze na intei palači je glede ruske vojske in za- monarhije pomnoži, potem si vlada pra-Iznamljajo izrečeno pasivno držanje vico pridržuje/ v mejah nevtralitete|Avstro-t»gorske kot posnemanja vredno vse ono storiti, kar je treba za hrambo I od strani angličanske države, ter upajo, interesov monarhije. Ali vlada teh naredeh' da bodo izjave Tiszine pomirile domače ne bode niti prezgodaj storila niti v več-j angleške alanniste (vojevite ropotače). jej meri, kakor bode potreba terjala. Cesar se dozdaj nij čutil nagnjenega, večjih vojaških naredeb zaukazati. (Živa pohvala mej poslanci.) Cetinje 26. junija ob 8. uri zvečer. Oticijalno. po devetdnevnih bojih došla je turška vojska Suleimana paše, od Črnogorcev vedno podena, včeraj v Spuž. Vhod v Nikšič in prodiranje od tod ter od Spuža, je Turke stalo vrč kot liOOO mož. — Obe črnogorski vojski sta BO pri Kosovelu lugu včeraj zjedinili, kjer ju je knez pregledoval in je bil navdušeno pozdravljen. Pohvalil je junaštvo vojske in dejal, da tekar sedaj pričakuje odločilnih bojev, v katerih pričakuje največjega po/rtvovanja Črnogorcev. Vojska je odgovorila z navdušenim klicanjem. Na črnogorskih tleh zdaj nij nobenega Turka več. Vojska. Denes puk naj vsak pošten Slovan in vsak dober Slovenec, ki ima dobro tirce za svoj narod, za BVOJO ljubo domovino in za jezik svoje matere zaklieo navdušeno: slavo C'riio^orcrin ! nnjhrahrejšini sinovom naše ro'dne velike matere Slave! Črnogorci, ti prvi jun ar i naseda s In v j a ns k e ga roda, oni, tnali po številu, a veliki in silno krepki po hrabrem dubu, mo&kej neupognenosti in irvjej žilavosti, zaslužujejo zaves, da so v izgled izstavljajo vsem nam iu drugim slav-janskiin bratom pO relrj širnrj Kvropi, vsem večjim in malim narodom, ki so hore za svojo narodno pravdo in svobodo in za dom, ter rod svoj! Resnica jo, da bo so Črnogorci v zadnjih dneh proti velikanskej nadmožiiosti Turkov sijajno in slavno ubranili in ob tla vrgli trikrat ali štirikrat močnejšega sovražnika. Kako črnogorska stvar denes stoji, poročata dva zgornja naša telegrama iz Ce tinja in Dubrovnika. V druzih časnikih nahajamo jednako potrjilo iz Kotora in Beča. Da pa se more cela velikost te nezaslišano dolge, devet d nij trajajoče, krvave bitke črnogorskih slavjanski sokolov z divjaki Turki razumeti, treba si jo sledeče iz poročil in dopisov zapomniti in h kratkim telegratu'nim poročilom pristaviti: Turki so menda kmalu po začetku vojske izpoznali, da proti Rusom se dolgo ne morejo braniti. Ali vedoči, da sta lo Crnagora ia in Srbija krivi, da je iz vstanka vzplamteta veliko in za njih osodna ruska vojna, zjedinili so svoj glavni srd proti Črnejgori in sklenili to malo slavjansko neodvisno kneževino za vsako ceno, naj pade njih vojske kolikor hoče, oboriti in j) rem a ga ti, da bi pri sklepanji miru imeli vsaj na jednej strani pokazati jeden vsptdi, jedno „z a stavk o v pesti" kakor so v vojnem jeziku govori. Za to so proti Črnogorcem, kateri, (da si vojujejo iz CrnegOre starci in mladci) vendar vsled svojega malega števila ne morejo, kakor vidno zdaj, v vsem vkuj), tudi z izvežbanimi v stasi, I>ostnviti voč nego 'JO.O0O mož na'orožje, Turki vrgli kar 60.000 mož svoje vojske in jo od treh krajev z največjo silovitostjo prijeli. Iz tega bedastega zavestja Turkov, da morajo na vsak način prodreti, razlaga se tudi, da iz lažnjivega in lehkega Carigrada včeraj telegram po svetu prihaja, kateremu se zdaj ves svet smeje: „Turska vojska bode precej v Cetinje marširala." Ali Sokoli črnogorski, da si jih Sulejinanu, ki je imel okolo 40.000 mož, nij več, nego 8 do 10.000 nasproti stalo, udržali so ga z nadčloveško hrabrostjo v svojih gorah in streljali njegove ljudi zapored devet dnij, takti, da so mu 60O0 mož, po druzih virih celo 10.000 mož — v ztlanjih vojnah primemo nezaslišano število! — pobili, in da se je moral vsled tega ves v neredu in dezorganiziran jiomuk-I niti daleč nazaj v turško Albanijo, v tvrd« ! njavo FotlgoriCO. Kakor jo črnogorski knez svojej znuigo-nosnej vojski rekel: čakajo jih šo odločilni ! boji. Ali meni, da boilo Turki zopet prodi-' rati pOBkuŠali, ali pa, da bodo zdaj Črnogorci i ofenzivo proti njim prijeli, — to bode bližnja prihodnjoat pokazala. Vsakako se no bojind za nje! Oni so celi slavjanski možje! Ah! da j bi jim bili mi vsi slavjanski bratje podobni v dejaaskej ljubezni do narodne svobodo! Na Dunavu pak se je zgodilo tudi zopet jedno veliko dejanje! Rusi so uže tudi na drugem mestu prešli silno reko; 27. junija zjutraj pred dnevom je šla 14. divizija pri Zimnici črez Dunavsko reko, gotovo je Turke precej vrgla in odpahnila, ker takoj je za njo fiel celi 8. armadni oddelek, in onkraj se je začela precej velika bitva, o katere izidu telegram Še ne more poročati, ker nij bila končana. .,Bog pomozi dalje.1' V Aziji pak so krvavi in ostri boji. Naši zemljevidi so preveč pomanjkljivi, da bi mogli vedeti ali ugibati ruske plane ali pomembe teh bitev. Vendar veliko število ruskih mrtvih nam kaže celo resnost krvavega plesa tamkaj. Govor slovenskega poslanca g. Vilhelm i Pfeiferja zoper eksekutivno prodajanje posestev na Dolenjskem, (v državnem zbora 19. junija 1877.) Daljo.) Glede najvažneje teh točk namreč glede precenitve v razmeri k sosednjim deželam, jemljem sledeče stvari iz primerjajoče tabele ven, in si jih z dovoljenjem presednika usojam čitati (čita:) Celo ozemlje Sumarična cenitev polja oralov □sežnjev Katasterski čisti dohodek gl. kr. Čisti dohodek gl. kr. Paralela I. 1'araMa II. 1'araMa Kranjsko: cela provincija Kranjsko ........ 230.694 Štajersko: Graški okraj sam . 231.398 I postonjski okraj . . 35.280 Kranjsko: j ljubljanski okraj . . 76.927 j ta dva okraja vkup . 112.207 Koroško: celovški okraj . . . 120.605 Kranjsko: novomeški okraj . 118.486 I celjski okraj . . . 101.823 Štajersko: J judenburgski okraj . 39.132 j ta dva okraja vkup . 140.955 Fo paraleli I. naj bt Kranjsko, tako ne 245«c/10O 132371/JOO 493"/»oo _ 7946<710o_ 1287»*/io» 289 557"/10O 673 °/100 278"/mo 95120/100 rodovitno in kamenito polje, da siravno je za €04 oralov in 1078 kvadratnih milj manjše kakor sploh rodovitno polje cvetočega graškega okrožja samega, vendar po katastru čisti znesek vrglo, ki za 469.575 gld. 14'/a presega čisti znesek graškega okraja; po paraleli II. je ravno tako napačno razmerje glede ljubljanskega in postonjskega okraja nasproti celovškemu, in po paraleli III. glede novomeškega okraja nasproti celjskemu in judenburgskeinu, po čemer bi imelo kranjsko polje, če prav ga je menj, vendar večji čisti dohodek dajati, nego obširnejša zemljišča njegovih sosedov. „Kako ravno precenjen je polja sega in pritiska najbolj ostro v najpotrebnejše pogoje fizičnega življenja, vidi se iz prepričanja, da po zgornjih katastralnih nastavi jeujih ima kianjski prebivalec za svoj najpotrebnejši vsakdanji kruh za en četrt dražje kakor prebivalec graškega in za pol dražje kakor prebivalec judenburgskega okraja, državi davek plačevati." Glede na plačevalno zmožnost kontri-buentov je grof Auersperg razložil, da je dajanje davka v denarjih od gruntov; ki neso le naturne produkte, težavno, ker se na Kranj skem produkti ne morejo vselej in zmirom denar spraviti. Pa tudi visokej dvornej kanceliji so bile znane zle razmere v dohodkovih nastavah kranj-sk ili občin nasproti štajerskim; kajti ker so stanovi večkrat oglašali se s prošnjami, izvolila je z dekretom od 2. maja 1840 št. 9288 tolažilno zagotovilo dati, da bodo ob primer nem času razločki v obdavkovanji poravnani. Vendar dozdaj ta obljuba nij bila še izpolnena Koncem je preobloženje Kranjske dežele iz obravnavanj deželnega zbora te kronovine znano; v seji 24. febr. 18G3 je bilo naglašano: 1. Dežela kranjska je po provizoričnem katastru 535.731 gld. 11 »/4 kr. gmotnega davka na leto plačala, po stalnem katastru je morala na leto za 146.816 gld. 22 kr. več plačati, mej tem ko je koroška dežela za 152.150 gld. menj (!) plačevala potem in se je na obdavkanje tudi na Štajerskem za 131.550 gld. zmanjšalo, tako da se primer* . 1,896.190 . 57-/4 . 8 . 13V« . 1,426.615 . 423/* . 6 . 10 . 243.754 . 57"/« • 6 . 54-A ._729.117 . 2OV4 • 9 - 28"/4 . 972.872 . 17»/4 • • — . 783 120 . H1/! ■ G . 29a/« . 923.318 . 39-/4 . 7 . 47-/4 . G18.239 . 33a/i . 6 . 04l/4 ._188.907 .08 . 4 . 49-/4 . 807.146 . iT-1/* . . —u jaje razmere pre 1 in po stalnem katastru mej Kranjskim in Koroškim, če se povečalen znesek Kranjskega s 146.816 gld. in zniže-valen znesek Koroške s 152.150 gld. skupaj šteje, izkaže se večji znesek letnih gruutnih davkov za Kranjsko nasproti Koroškemu več kot 300.000 gld., kar znaša v zadnjih dvaj setih letih šest milijonov." „2. Vse produktivno zemljišče na Kranj skem v razširini 1,654.866 oralov in 120 kv. sežnjev je zapisano s čistim zneskom 3.83S.130 gld., in plača davkovske kvote G82.547 gld., tako da na en oral produktivnega zemljišča prihaja 2 gld. 1974 kr. čistega dohodka in 24a/4 kr. davka. Koroško pak, ki je zapisano zemljiščno razŠirino 1,594.990 oralov 437 kv. sežnjev, torej ne za mnogo oralov menj, plača po čistem znesku od 2,500.441 gld. na davkovskej kvoti 449 994 gold. Čisti znesek je torej 1 gld. 35 kr. in davek le 17 kr. od orala." In vendar kak razloček je glede plo-dovitosti na Kranjskem in Koroškem. Koliko rodovitnejše je Koroško! „Če se še sosednji okraji pogledajo, okraj Krško na Kranjskem in okraj Sevnica na Štajerskem, vidi se, da ima Krško s 38 513 oralov zemljišča in Čistim doneskom od 151.757 gold., davkovsko kvoto po katastra z 32.322 gold. plačati, in da je čisti znesek od orala 4 gld. 42 kr. in davek 50l/4 kr. — Na dru-gej strani Save ležeči okraj Sevnica je z ob-širnostjo 15 723 oralov in čistim zneskom od 31.194 gld., z davkovsko kvoto od 5547 gld. le s čistim dohodkom od orala z 1 gld. 581/* kr. obdavkovanja z menj, nego polovico, namreč z 21 kr. nastavljen." V tem sem iz velikanskega materijala številk in dogodkov samo hitro najbolj v oko bodeče in največje omenil; uže ti glasno pri čajo, da je davek prevelik. Gospoda moja ! Kjer se v življenji katere dežele opozicijonalno gibanje teko ukorenini in tako ostane, kakor na vseskozi mirnem in požrtvovalnem Kranjskem, tam je gotovo pritiska nje in tlačenje ne le resnično, tein u č tudi teško in veliko! In kateri so nasledki tega tlačenja? Oni, katere ima preobleženje z davki, oni, ki jih spremlja v fizičnem in moraličnem svetu trajno prenapetje fizičnih in duševnih močij, namreč: 1. Kmet8ko gospodarstvo nij mogoče oskrbovati po racijonalnih zboljšanjih, s čemer se domača industrija propadu izroča ; 2. tabularno stanje posestev je nenavadno veliko in vedno večje; v kratkem času od 1871 ie vzraslo z« 9.1 «2.372 gld.; 3. eksekutivna prodajanja posestev zavoljo zaostalih davkov 80 vsak dan tuk aj. 4. gotovost zapisa v gruntnih bukvah je toliko, kakor nič, ker visoki davkovski zaostanek se svojo prednostno pravico more čez noč vsako pupilarno naloženje ob veljavo deti; saj je ljubljanska hranilnica — kakor sem iaz uže ob priliki debate o postavi proti oderuhom omenil — v jednoj zadnjih sej sklenila, kredit za Dolenjsko zmanjšati, ker mora pri vodnih eksekucijah zavoljo davkov skoro vsa posestva, katerim je posodila, sama kapovatt, potem 5. prisiljena štedenje v druzih potrebnih izdajah za izobraženje, promet, uboge, itd. Gospoda moja! tudi pritisk davkov in eksekucija davkov hodita po svojej čudnej ža-lostnej hoji 5 v prvem stadiji prime kmet za orodja, ki so potrebna za gospodarstvo; če ta ne zadostuje, prime za živino, in to je drugi stadij, potlej pride kot tretji, razkosanje zemljišča in kot zadnji eksekutivna prodaja lastnine v celoti; to se pravi, gospoda moja! grob njegovega premoženja in popotna palica ! (Konec priti.) Politični razgled. Motri* iiJe dežele. V Ljubljani 28. junija. V r/f*-f fWV9»ewH je bilo 26. ju- nija brano pismo itljnnskih tirolskih poslancev, kateri izrekajo, da svoj mandat odkladajo ker so izprevideli, da v državnem zboru ničesa ne dosežejo za svojo narodnost. Raspisane bodo nove volitve. Verjetno je, da bodo od zdaj tirolski Italijani pasivno politiko vodili proti Dunaju kakor Čehi. i?###r//*»r» so v svojem zboru zopet imeli dolgo debato o tem, da je treba Turčijo ohraniti in proti našim bratom Ruso marširati. Hvala Bogu, da ne komandirajo še azijatski Magjari naše armade. Odgovor Tis-zin, same fraze, smo včeraj priobčili. Čudimo se, da Angležem imponirajo, kakor telegram poroča. V 11 v6 -1 Is* -it frv.m v e. itn iti n 11 * '■" knez je svojo zbornico poslancev s posebnim pismom zaprl, v katerem zlasti naglasa obidašeno neodvisnost Romunije. Zdaj ko Rumunska sama v boj posega, ne treba, da bi zbornica v javne stvari posegala. Zasedanje ###»•#'■#» zbornice se je za 14 dnij podaljšalo. Po Čem, to se ne pove. Te-legrafirajo tudi, da sultan poj de ta teden v Adrijanopelj gledat kako se njegovo vojaštvo drži. Ali da kam pojde, je uže večkrat obetal nazadnje pa nikamor šel Vr<*nw.*' o ministerstvo javlja po svetu, da jo složno in trdno. — Republikanci so izdali kratek manifest, v katerem izpovedajo, da kandidiraja vse dozdanje republikance brez razločka barve. Valjda pride zdaj oster volilen boj. Povsod jednakol 5 >Oj>ISI. Iz 14silil ili26. junija. [Izv. dop.] Volilno gibanje se je pri nas uže začelo. Z našim mestom voli tudi Tržič in Radovljica. Volilci našega mesta imajo res velike sitnosti zaradi daljnega pota na volišče v Tržič, oni morajo žrtvovati zlati čas in mnogo stroškov. Veselega srca se še sedaj spominjamo, kako so naši volilci pred šestimi leti ne glede na vse te neugodnosti kot jeden mož šli izvrševat svojo sveto dolžnost. Žalibog, da sedaj ove Blege skoro da pogrešamo. Tu pa tam se je kak nekdanji narodnjak ohladil za našo sveto narodno stvar ali pa še celo — kar je najbolj žalostno, — za nasprotno nam stranko agitira. Omeniti hočemo za v prvo le tri take odpadnike. Prelesnik, Levičnik in Herman. Ti trije — Bog jim grehe odpusti — bo prvi začeli agitovanje za renegatstvo in brezdomo-vinstvo. No, njih posel jim ne dela časti. Spravili so se najprvo na dosedaj poštene na rodne možake nižjega stanu, misleči si; tu bomo s par litri vina opravili. Podkupovanje je glasno sredstvo nemčurske svojati. Volilci zamašite svoje ušesa pred temi, od nemčurskega kandidata Kecelna plačanimi ljudmi, ne slušajte jih ! Ne dajte se za nos voditi od ljudi, ki za par soldov in za kak kozarec vina prodajo svoje prepričanje, ki vse grdijo, kar je slovenskega in vendar od slovenskega kruha žive. Kupujmo in skupljevati dajejmo temu, kdor je naš, kdor nij z nami, taje proti nam. Po čudnem potu „riter božjega groba", častni stotnik nacijonalne garde v Varaždinu, častni stotnik društva doslužcnih vojakov, veterancev, g. Kecel hoče postati po vsakej ceni še deželni poslanec. Čudno se nam je sicer precej po razpisu volitev zdelo, da se je neka dama z jej lastno prilizljivostjo cukala okolo mestjanov, in nže potem, ko smo pravi uzrok /vcdoli, nij hotel nihče iz mej nas verjeti. Videti omenjeno damo bi človek po njenem duhu in drugem sodil, da je tam kje i« švabskega doma, a revica je poštenega kranjskega rodu, katero so še pred časom ninfatarcau in narodno slovenska peča na glavi okinčevala in ta upa se drzniti nas in našo reč tako grditi. Tu sem torej še le malo opisal gardo, ki hoče postaviti Kecelna na poslanski stol, katerega mu pa jaz naprej povem, ne bo ou še tako hitro užival, ker osvetili bomo zmožnost našega svetega „ rib terja" tudi Tržičanoin in Badovljičanom, kajti od nas ker ga uže po znamo dobil bo le malo mestjanskih glasov in kakor zdaj kaže tudi ne dosti uradnikov ne bo z njegovo stranko, tako da zmaga je na naše j strani, na strani g. M. S tare ta, od katerega vemo, da ima več zmožnosti delavnosti in možatega značaja, kot Kecel kateremu tudi v župovanji klenka zadnje leto. K a umira ni, Tržičani in Radovljičani ! Pokažite svetu, da imate sveto prepričanje v svojih prsih, od katerega se ne dajte ne bč sladkimi besedami, pijačo, ne z denarjem odmakniti. Take sredstva igrajo pri vseh agitacijah Kecelnovih prvo rolo. Nij mi potreba omenjati njegovega žalostnega županovunja brez sklicavanja kacih sej, ker cele zadnje tri leta bila je samo jedna seja, pa še pri tej kar se jo sklenilo nij se potem izvršilo, ka kor tudi računov občinskih nij položil, ker se pa no more sklicevati niti za jedno zaslugo, ker ve, da ljudstvo, nema ne jednega uzroka, Btaviti vanj svoje zaupanje, mora pa denar in pijača pomagati. Vi pa, volilci, pokažite mu, da ste možje, katerim je sveta poštena stvar več, nego denar in odvrnite vsako tako ponudbo z zaničevanjem. Pojdimo in volimo kot en mož narodnega kandidata g. M. S t a-reta, bodimo neomahljivi, kakor skala in zmaga bode naša. Cele slovanske dežele in vsi bratovski narodi slovanski nas bodo Častili. Is Krke na Dolenjskem 26. junija flzv. dop.] Denes je bila pri nas volitev volilnih mož in je prav dobro izpala. Voljeni so g. župnik z 58 glasovi in še dva druga narodna moža, jeden 56 drugi 54 glasovi. Kandidatov, ki so bili od Vesteneka in nemčurska stranke priporočani, nobeden nii le jednega glasu ujel Tudi pri nas so si nemčurji veliko prizadejali, da bi zmagali, pa je bilo vse zastonj. Za nemškutarje se naši možje malo zmenijo. Posebno se je odlikoval iz nemčurske stranke g. L. iz Zatičine, naši možje pripovedujejo od njega marsikaj, ki smemo reči, da od vsacega moža, ne bi bili pričakovali. Mislimo namreč prazne obljube Znano je po ce-lej Kranjskej, kakor Dolenjcem za denar hudo in trdo gre, posebno ker dolgo uže nii bilo dobre letine, davka ne moreio plačati ob pra-vpm času, vsled tega so rubežni ali vsaj vo jaka pošljejo, ki eksekucijon nosi na Krko prav mnogokrat, skoraj gotovo vsak teden. Videli smo ga tudi denes pri volitvi in torej je g. L. iz Zatičine možem obetal, da oko njega izvolijo na Krki za volilnega moža. bode on precej vojaka vzel z naše občine, ki ie zdaj na eksekuciionu. ako pa ne volijo njega, bodo čutili srd njegove mogočne jeze. Ali niegovi obliubi nij nihče verjel, ker tudi vsak pameten mož izprevidi, da zatiški skrije ne more prav nič samovlastno davkov pregledvati ali odpuščati, tako malo, kakor jaz ne. !x ««orI«*«k 2fi. jun. flzv. dop.] „Po-čakajte še malo!" je povedal naš „81. N." pred nekolikimi dnevi našim nemeurjem in lahonom, pravim pravesitim bratom Turkov no krvi In prepričanji, ko so zagnali v svojih tur-koljubih listih jednodušno slivo nad sanjano zmago turško. „Počakajte še malo", vi, ki simpatimjete iz same bojasni pred slovanst-vom z barbaričnimi a/iiati, skrunitelji slovanskih žen i devojk; naši vrli bratje, hrabri junaci Črnegore so vam kar čez noč uničili vaš aleluja turškemu alahhu ter, kakor zadnja poročila vseh listov poročajo, krvavo ter slavno rešili čast svojih slavnih pradedov, čast svete stvari zatiranih kristijanov proti harbaričnemu polumescu. Povabili so krvoločnega sovražniki na svoje polje in mu s handžarom pokazali, kaj more Slovan tedaj, ko mu je sveto ognjišče v nevarnosti. Naši vrli sokoli poznajo veljavo svojih naravnih tvrdujav, pod katere so divjega Turčina svobodno marširati pustili, vedo, da je njihov boj borba za osvobojenje brata vzdihujočega pod jarmom barbaričnegaOs« mana Posvetili so Siib Paši, in Sulejnianu BVitlim handžarom ter uničili veselje nasprotnikov vsega Slovanstva, kateri uže v sanjah tesarje vid jo, ki tešejo kolo, na katero bi imela biti pribita bodočnost slovanska. „Počakajte!"' Naša velja še vedno. In ti hinavci so nesramno mej svet zatrobili, zdaj ko imamo borbo za rešenje časti mile nam ožje slovenske domovine, zdaj ko nam je pokazati, da samo Slovenci še gospodarji na svojih tleh, da so ,,patrijotjeu, da ljubijo naš mili slovenski jezik, ,,da jim je blagost Slovanstva na srci", itd. ad infinituin ! In oni izdajica naroda, ki je pred leti pel ,,Slavo Slovencem'1 ter ostro bičal v svojih „prokletih grabi j ih !" večnega BOVraga našega naroda upa si nesramno zlorabiti sveto, ter neoskrunjeno ime našega slavnega Prešima, pišoč in-famno v svojem ,,blatnem listu", da je spo-štovatelj možav mej tem ko se je baš oni ljubljanski „blatni list" iz Slovencev norca delal, ko je narod čestil svojega vzbuditelja, prvega ter nepozabljivega pesnika. Domače stvari. — (Narodni volilci ljubljanski) se vabijo na razgovor zarad volitve deželnih poslancev v stekleni salon tukajšnje čitalnice v nedeljo dopoludne ob 11. uri. — (Iz Šiške), spodnje in zgornje, kakor tudi z Vižmarjev se nam poroča, da 80 volilni možje narodni. — (Iz Zalogaj se nam piše: V naglici vam naznanjam, da so bili pri tukajšniej volitvi volilnih mož, samo narodni možje izvoljeni. Le tako drugod in zmaga je naša! — (Iz Stare L o k e) se nam piše: Včeraj smo zmagali pri nas popolnem z vrlimi n a r o d n jaki, katerih je bilo 8 skoro jednoglasno izvoljenih. Živeli. — (Iz Vipave) 27. junija, nam poroča ilrug dopivnik: Za Vipavsko dolino so denes prvotno volitve od prve do zadnje popolnem narodne izpale. Živeli Slovenci, živeli Slavjani! — (Iz Ipave) se nam 27. jun. piše: Volitve denes so pri nas dobro izpale sami narodnjaki so izvoljeni za volilne može in nij-smo imeli nobenih zaprek, nekaj nemškutar-skih duš je le za ogli vzdihovalo. V velki ta-bakarni, kjer se ljuhljansk nemšk list čita, so se pritoževali, da Vipavci nemajo druzih mož. — (Iz Št.. Vida nad Vipavo^ se nara piše: 27 junija. Denašnje volitve volilnih mož se nij dosti mož udeležilo. So ve da pri nas nij nikake nevarnosti in ko bi videli kak pritisk, tudi najmanjšo agitacijo nasprotne stranke, bi tudi mi moževo delali, kur pa nij bilo treba. Naši „Kmetje" — da v tolažbo nesramnim n e m š k u t a r s k i m Turkom povem, bodo volili same rodoljube. Št. Vid, Poddraga, Lozice in Vrabce so svojo domovi ode o dolžnost storili. Iz Vipave vam bodo bode gotovo kdo poročal volitve izid. (Zgodilo se je Ur.) Vendar smo čuli, da neki vipavski Sklici bodo silili može, ki se ne pišejo po naš.'. — (Iz Črnomeljskega okraja) se piše „S1: Volilni odbor nemčurski našim vo-lilcem za kandidata priporoča črnomeljskega tukaj znanega Mihkota. G. M ihlcota je dozdaj pri naših ljudeh užival zaupanje, ker so po njegovem vedenji sodili, da je po duhu in mišljenji narodnjak, ali odkar ga nam pa nemčurji ponujajo za kandidata,. . . druga bo, če g. Mahkot od takih ljudi ponujeno mu kandidaturo sprejme. Izvol en itak ne bo! — (Narodni volilni možje) so bili nadalje izvoljeni: V Doštanji 4, v Semiči je izvoljenih i), v Kostelji pri Fari pa 7 narodnjakov. Slava! Tudi v Dednem dolu pri Višnjoj gori zmagal je narodnjak, v Luč ah pa so volili barona Tautlererja. Tudi v Šent-Jnrji pri Svibnjem sta dva volilna moža narodna, na Polšniku 4, v Trebeljevem 4, v Kranjskej gori 3. V Trebanjskem okraji,-kjer se je kazala nevarnost, imamo uže zdaj večino izbiralcev. Iz več srenj litijskega okraja se „Sl.u poroča, da so bili na priporočilo okrajnega glavarja Vestenecka za volilne može Izvoljeni ljudje, ki v dotičnih občinah še volilne pravice nemajo. Tako je bil n. pr. Vesteneck sam izvoljen v Zagorji, komisar Sertič na Vač-jem, neki gozdar Schever v Št. Jurji pri Svibnjem, neki inženir Nickel v Kresnicah. Ukde g. Vestenecka in Tuullererja, ki imata volilno pravico v velikem posestvu, §, IG volilnega reda naravnost določuje, da tisti, ki ima vo- lilno pravico v velikem posestvu, ne sme voliti ne v mestih, ne v kmetskih srenjah, o drugih pa postava določuje, da se imajo volilni možje voliti po občinski postavi od 17. maica 1849. — (Ljubljanski škof dr. Fogačar) se je vtorek z vi/itacije povrnil v L;ubljuno. — („Novice") so bile včeraj konfiscirane. Čitali smo jih, a nijsmo mogli uzroka konfiskacije najti. — (Bratji Sokoli!) Slavna čitalnica T Bizoviku vredi Sokolu na čast 1. julija po-poludne ob pol 3 besedo, katere udeležiti ima biti prijetno dolžnost vsacemu Sokolu. Sokol napravi torej popoldanski izlet v Bizovik in vabi brate Sokole, naj se vsi v društveni obleki sprehoda udeleže. Red je ta: 1. julija ob pol 2 popoludne se Sokoli v društvenoj obleki zberejo v čitalnici ter gredo pod svojo zastavo in spremljani od gg. pevcev in mestne godbe peš v Bizovik — k besedi — s sledečim programom: 1. Pozdrav „Sokolu". 2. De klamacija. 3. Šaljivi prizor. 4. Burka kec je od smerti vstal". Mej posameznimi Čestite gg. naročnike, katerim izteka naročnina s tem mesecem, prosimo, naj jo izvolijo precej ponoviti in poslati našej administraciji, da se pošiljanje lista ne pretrga. Tudi one gg., ki so na obljubi in tako na dolgu naročnine, nujno opozorujemo, naj takoj svoj dolg poravnajo, ker je za izdajanje narodnega novinarskega glasila treba novcev in zopet novcev. Velikanski in za nas vse S 1 a v j a n e, torej tudi za nas teško boreče se in trpeče Slovence, narodno odločilni dogodki, ki se vrše na jugu in v vzhodu, napotili so nas, da smo za „Slovenski Narod" oskrbeli izvirne tele-iaillC% tako, da bodemo po vsem Slovenskem mi prvi mogli prinesti poročila o velikih dogodkih, ki jih imamo prihodnje dni pričakovati. To nam pa prizadeva mnoge nove stroške, katere KI j u_ j moremo le poravnati, če se naš list po naročilih razširi. To tudi upamo in točkami vrstilo so bode petje pevskega zbora pričakujemo. Za to ponavljamo prošnjo, ljubljanske narodne čitalnice in godba mestne kapele. Besedi sledi splošna, prosta zabava iu ob 7. uri se vrne Sokol zopet z godbo v Ljubljano. Odbor. — (Žandar se je sam ustrelil.) Neki žandar je šel pretekli teden na Brezovico lovit necega malopridneža, ki mu je pa ušel. Žandar je šel potem v bližnji gozd pod Smreko, je razgrnil svoj plašč se nanj proti grmu slone vsedel, ter se s puške ustrelil v srce. V nedeljo 24. t. m. so ga tovariši, ki so ga 4 dni marljivo iskali, našli in ga spravili na Dobrovo, lqer je bil na tihem pokopan. V nekem pismu, ki so ga našli pri njem, pravi, da ga je pripravilo k samomoru nesrečno znanje z neko žensko. *(„Oesterr. Assecuranz Zeitung") naznanja, da je „Gališko vse obče zavarovalno društvo" likvidiralo, ter da namerava oddati zavarovance kateri bodo hoteli pristopiti večjim drugim zavodom. Tudi v našej okolici posebno v Dolu in okolici je mnogo posestnikov zavarovanih pri tem društvu. Trdi se o „Sla-viji", da sedaj vrlo dobro napreduje in po Slovenskem največ zavarovaucev šteje. t miril v CJiitolJttlli od 21. do 25. junija : Alojzij GrOB, ključar, 57 1., v bolnici, za trebušno vodenico. — Ivan Jorič, 4* v bolnici vsled jeterne atrofije. —■ Miroslav Čik, dijak, iT/i L za jetko, urla Stopar, n košnja kuharic«, «1 1., L, vsled mrtUda. — Marija Gubin. konduklerja dete, 6 mes., za pljučnim vnetjem, — Uria Zclei , OH 1., v bu met, sa jetiko. — Ivan Bubenik, po iubn pripeljan v bolnico, za jetikn. — M. rija Bubadolnik, dete delavca, i., v Eli z. bolnici, za suš co. •- Marija Janel. deiavka, 69 I, ■/.« popaeonjt m jeter. — Terezija Žitko, dete meščana, o 1-, vsled nepre-bavenja. — Ivan PavŠar, delaveo, 70 U, v bolnici, vsled starosti.— litlena Šinit, delavka, 4H 1., v bolnici, za rakom na maternici. — Simon Pijan, v prisilni delavnici, 47 1., vsled vnetja mož an. naj vsak slovenski rodoljub naš jediiri in prvi slovenski dnevnik domorodno skuša mej narodnimi znanci priporočati, zlasti tudi po vseh javnih prostorih naročati, kjer se abonira toliko tujih časopisov, premalo pa domačih slovenskih. Pogoji naročevanja so natisnem na glavi vsake številke „Slov. Naroda". Uredništvo. Dunajska borza 23. junija. (Izvirno telegrafidno poročilo.) Enotni dri. dol.; v bankovcih . 60 gld 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru 65 95 „ a 05 Ti 1H60 dri. posojilo 111 ■ 60 ti Akcije narodno banke 778 m — D Kredi'ne akcije 142 !» 25 a London 185 • 55 n Napol. 10 a 05 a 5 n 95 n Srebro no a 25 a Državne marke .... 61 a 75 n Knjiga, ffA „-1.'«*.. doživela, vendar ne poki jo WV UflfVlBtJV trebuje nikakega priporočanja, to je pač najlepši dokaz, kako jo dobra. Za bolnike, ki so hočejo le izvrstnega zdravljenja za pridobljonjo svojega zdravja posluževali, jo taka knjiga dvojno vrednosti in jamči zato, da so ne misli z novimi zdravili na njegovem tolosu eksperimentirati, kakor se to večkrat zgodi. — Od imenitne, 500 strani velike knjige: „I>r. Airy's Naliirlieihnetlioile" je izšel uže 60. natis. Tisoč iu tisoč se ima zahvali'i za svojo zdravje načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana spričevala. Nihču naj dakle ne zamudi, kupiti .-si to izvrstno, populamo-medioinako delo, ki stane 60 kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo proti vposlanju 12, pisni, mark po 5 kr. da poslati od Kicbter's Verlags-Anatalt in Leipzig, katera poprej, ako se to zahteva, pošljo 10U strani dolg iztisek iz nje franko, v pregled, (330—15) Telegram iz Zagreba. Velikanski rudeči plakati po vseh oglih našega mesta, vzdignili so denes zjutraj trume meščanov na noge; uže se je mislilo, da je udaril Turk na našo zemljo in da se kliče ves slovanski jug pod orožje zoper te divjake, ki so prejšnja stoletja pustošili in oskrunjali tla svete našo domovine; vendar so pa začeli strmeči čitalci nekoliko prosteje dihati, pročitavši proklamacijo, koje sadržaj vam tukaj od besede do besede priobčim; tako le se glasi: Zagrebei ! Joli sto v e čun kaj jo novoga? Smeh, smeh t ha, ha, ha! sujeti v »a čaka! Prikazal se bu naimre vašemu poštuvanoinii licu 1. jakopenščaka t. g. kralj, vega v esej a: !! „Humoristički list" !! Vro vojska toga slavnoga vladara koraca proti Zagrebu, a Uftjtti so prestrašiti I nisu vam to morti j k to divjih Turčin o v, neg bu sami prijateli ..II ninorist in k ima lista"! — to so vam gnjeto Slovencev, Isti a uce v, Dalmatin cev i Graničar o v, koji \si vudaraju na tu Inžu, vu kojoj »e Unigo tisčiju (uionička tiskara" ju gospoda zoveju), u to no, da ju poruše, neg da plaćaju štibru našemu VeseljakoviouI — lopašćito su anUa i vi slavni Za-grebci vu „dioničku tiskaru"* i glejte, da si izhar-cujeio i vi mesta med prudbiojuiai „lluinoi'istićkoga lista'1; će to mam ne učinite, onda joj vami —■ Harao, koji se za tuliko smeha i d vas išče, znaša do novoga lota bogme mimo 1 f'or. r»o u. Na nogo atida svi prijateli smuba i dobre vole, najte stiskati žutaku u žepih, van ž njimi I S tom učinite purgarsku svoju dužnost i niti jeden ne dojde v našo črne kuigol Z Bogom bote do sobote 1 tfštttjtiš f* »ti/m n<-j u.* ili/tili, priv. iilozof slavnoga i glavnoga slobodnoga varoša Zagreba. Jeli, da ta proklamacija nij prestrašna? Slovenci pa, koji se uijste še naročili na „Humoristički list", morate to brez odloga storiti! Vsakemu namreč, ki se naroči na naš list, garantiramo, da bo 20 let daljše živel, kakor sicer, ce bi tega ne storil, torej naj nihče ne odlaša! Kdor le premore 80 kr., naj jih pošlje na Administracijo „Hunto-rlHCićKoira lista** v Zagrebu, llica br. 745 in pošiljali mu bomo list cele tri mesece. (iG8) „Naprej zastava Slave!" slovenskega in nemškega jezika zva.nl n, sprejme' se takoj v službo s kavcijo ali garancijo v filijalo špecerijskega blaga. Filijala se tudi proti ugodnimi pogoji na račun izroča. Dopisi naj so „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani pošiljajo. (167—4) »♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Mei in CMrirjj. f dr. L. Jenko, c. k. flzikus, zdravnik za uči i. t. d., ordinira na mestnem trgu št. 21 (v PctriČičevi hiši), od 0. do 11'/i ure dopoludne. ♦ ♦»♦»•♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦ Kavnokar jo v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in so doniva: VIII. zvezek »Listki": Pomladanski valovi. Komati, spisal 1. T urgonjov, poslovenil dr. M. Samec. 8U 17 pol. (Jona 60 kr. 27. junija: ^viropa: Flies iz Dunaja. Pri Nlonu: Prinz iz Zagreba. — Ferjančič iz Kočevja. — Gogala iz Gradca. — Vodir iz Radovljice. — Blaskv iz Dunaja. — Otcnliciincr iz Trsta. Pri MallAl: Dentsch iz Dunaja. — Stalcer iz Celja. — Schleschan iz Beljaka. — Leiter iz Dunaja. — Gold iz Gradca._ Tisoč veder Tina prave starine najboljših vinskih let od IS<».». leta napnj na prodaj pri gosp. Francu Guštinu v Metliki (162—&) ,Kl Dolenjskem. Štev. 8101. (155 —S; Ljubljanski mestni srenji lastna hiša z zraven ležečem zemljiščem v konjušnih ulicah nova štev. 2, poleg Nušakove kosarne se bode 2. julija i. I. dopoludne ob 11. uri pri mestnem magistratu po očitni dražbi prodala. — Dotični pogoji leze pri mestnem ekoiiomatu v pregled. Mestni magistrat v Ljubljani, 9. junija 1877. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne." 84