/UfERiškA Domovii\ia is-, _ NO. ty.Y ■ 10°32 AM€RICAN IN SPIRIT m unguao« onut O/WIJE National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 28, 1966 SLOVCNIAN WORHIN0 KCWSPAPQfc ŠTEV. LXTV — VOL. LXF/ Škoda na nevojaških zgradbah je velika Sodelavec N.Y.T. H. E. Salisbury je videl na lastne oči obsežno škodo na civilnih zgradbah v Severnem Vfetnaitni. WASHINGTON, D.C. — Vlada Združenih držav je vedno znova skozi ves čas letalskih napadov na Severni Vietnam zagotavljala ameriško in svetovno javnost, da ameriška letala bombardirajo in obstreljujejo izključno le vojaške cilje. Hanoi, Peiping in Moskva so od časa do časa poročali o “tolovajskih” a-meriških napadih na civilno prebivalstvo, na bolnice in šole. Pretekli teden je kot prvi a-meriški časnikar odletel v Severni Vietnam z dovoljenjem a-meriške vlade in z vizo Hanoia, da si ogleda položaj na mestu samem. Iz Hanoia je poslal poročilo o veliki škodi na civilnih zgradbah, ki so jo povzročili a-meriški letalski napadi. Osebno si je ogledal Nam Dinh, do nedavnega tretje naj večje mesto v Severnem Vietnamu. Tam naj bi bilo uničenih 13% vseh privatnih stanovanj. Cilj napadov naj bi bila velika tekstilna tovarna, ki pa je kljub vsem napadom še vedno v obratu. Ameriška letala naj bi bila napadla tudi jezove ob Črni reki, ki pa so zavarovani z vzporednimi jezovi, da bi porušitev enega jezu ne mogla povzročiti večje škode. Isto velja za popravila na železnicah in cestah. Vlada v Washingtonu je po, objavi tega poročila sourednika New York Timesa iz Hanoia priznala, da se dogodi, da po “pomoti pilotov” pade kaka bomba tudi na nevojaške cilje v Severnem Vietnamu. Dogaja se, da rdeči postavijo vojaške naprave namerno na sredi ali v neposredni bližini ljudskih naselij, da bi bile tako varnejše pred napadi. Ameriška letala se lotijo seveda tudi takih ciljev in pri tem so izgube med civilisti neizogibne. Novi grobovi Josephine Zaman Včeraj zjutraj je umrla v Euclid Glenville bolnici 82 let stara Josephine Zaman, z 21660 May-dale Ave. v Euclidu, roj. Rus v Mali Slivnici pri Trebnjem na Dolenjskem, od koder je prišla pred 54 leti, vdova po 1. 1943 umrlem možu Antonu, mati Anthonyja, Josephine Wilke, Franka, Mary in Josepha, 15-krat stara mati, pramati. Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Collin-woodske Slovenke št. 22 ADZ, SNPJ št. 142, ABZ št. 103 in Podr. št. 10 SŽZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče pri Sv. Pavlu. Število težkih pivcev WASHINGTON, D. C. — V Združenih državah je okoli 12% judi, ki uživajo alkoholne pija-:e v nadpovprečnem obsegu, menujemo jih zato “težke piv-:e”. Trenutno je med njimi še redno veliko več moških, toda tevilo žensk je v zadnjih letih nenda sorazmerno precej po-■astlo. Večji del teh težkih pivcev so noski mlajših let iz “boljše, irednje družbe”, vneti društve-ii in družbeni delavci. Nasproti tepi težkim pivcem ;o abstinentje, teh je nekako irikrat toliko kot težkih pivcev. Ošpice pomorile 56 otrok v Jugosla- • •• VIJl BELGRAD, SFRJ. —'Epidemija ošpic je zahtevala v zadnjih tednih smrt 56 otrok v Metohiji in na Kosovu, jugozahodnem delu Jugoslavije. Brnsm !Pr®'d«©kratsšna ustava vzrsk pstlHene krize v rapsiltHkš loslarika SAN JOSE, Kostarika. — Do 1. 1949 so imeli v republiki Kostarika ustavo, ki je dala predsedniku republike izredno obširne pristojnosti; Zato kongres ni mogel priti do prave veljave, dočim so predsedniki lahko gospodarili po svoje kot mali diktatorji. L. 1949 je pa dobila dežela novo ustavo, ki je dala preveč oblasti kongresu in zvezala predsedniku roke. Kako nevarno je, je pokazala letošnja vladna kriza, ki je zanjo dal povod predsednikov proračunski predlog. Sedanji predsednik Fernandes vodi konservativno stranko in je zato tudi v proračunu uveljavil konservativne ideje. Da izravna proračun, bi rad dobil petodstotni prometni davek in zemljarino. V kongresu ima pa večino opozicija, to je stranka narodne o-svoboditve, ki je nagnjena močno na levo. Opozicija trdi, da so novi davki socijalno krivični, in noče izglasovati stalnega proračuna, si pomaga z neke vrste dvanajstinami. To pa seveda spravlja vse državno gospodarstvo v nered. Za deželo je ta položaj tem kritičnejši, ker tuje dežele, predvsem pa Amerika, nočejo dati Kostariki novega posojila v znesku $70 milijonov, dokler ne bo dokončen proračun pod streho. Opozicija je začela uvidevati, da je njena zahtevnost prevelika. Politični opazovalci mislijo, Odgovora ne vedo Azijske vlade želijo konec vojne v Vietnamu, toda ne vedo, kako to doseči. Zavračajo misel po enostranskem ameriškem umiku. WASHINGTON, D. C. — Senatorja Gale W. McGee iz Wyo-minga in Frank E. Moss iz Utaha, oba demokrata, sta pred Božičem prepotovala dober del A-zije in sta se tam zanimala za stališča javnosti in .vlad do vojne v Vietnamu. Obiskala sta na svoji poti Turčijo, Iran, Irak, Afganistan, Pakistan, Indijo, Nepal, Burmo, Tajsko, Indonezijo in Malezijo. Povsod so ameriškima gostoma izjavili, da si želijo konca vojne v Vietnamu, vendar niso nikjer vedeli pravega odgovora na vprašanje kako ta cilj doseči. Nihče ni bil za enostranski ameriški umik. Večina je bila za ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam in za podaljšanje premirja na nedoločen čas. Vsi pa bi radi videli, da o-stanejo ameriške oborožene sile v jugovzhodni Aziji, dokler se tam razmere ne ustale. Posebno prijazno sta bila senatorja sprejeta v Burmi in na Tajskem. Vse male države v bližini kitajske meje se čutijo po odločnem vojaškem nastopu Združenih držav v Vietnamu nogumnejše in bolj gotove pred Kitajsko. Upajo in čutijo, da jih Združene države ne bodo pustile na milost in nemilost Kitajski. kot niso marale prepustiti rdečemu Hanoiu neodvisnega Južnega Vietnama. Izredna sreča v izredni nesreči MEXICO CITY, Meh. — Dne 23. decembra zvečer se je iz New Yorka odpeljajo 101 turist in 8 mož posadke v Mexico City. Tik pred letališčem v Mexico City se je pa letalo iz dosedaj še neznanih vzrokov zrušilo v neko izsušeno jezero. Sunek je bil tako silen, da se je letalo razklalo, toda ne razletelo. Posadka in potniki so pa vsi ostali pri življenju. Seveda so odnesli manjše poškodbe. Odpeljali so jih v sosedne bolnice. da se bosta predsednik Fernandez in opozicija srečala na pol pota. Etem®kra!je zmagati v številkah, ne kandidatih WASHINGTON, D.C. — Šele sedaj so bile objavljene uradne številke o izidu novembrskih volitev. Vseh glasov je bilo oddanih 52,737,090. Pri prejšnjih kongresnih volitvah 1. 1962 je šlo na volišča 51,195.000, torej skoraj poldrug milijon manj kot letos. Pri predsedniških volitvah 1. 1964 je pa šlo volit 70,621,-000. Tako se je tudi letos pokazalo. da volivce manj zanimajo kongresne, bolj pa predsedniške volitve. Dernokratje so torej številčno zmagali tudi letos, toda njihovi glasovi so bili tako razdeljeni, da so republikanski kandidatje za kongresnike zmagali, navadno z malimi večinami, pri demokratskih je pa bilo ravno narobe. Podroben p r e g l ed volivnih izidov je pa tudi odkril zanimiv pojav: mnogo volivcev je šlo na volišča, da glasujejo za guvernerje, legislature, občine in o-kraje, pa tudi za ali proti davkom, za ali proti spremembi u-stave, da pa pri tem niso glasovali za nobenega kandidata za kongresnika. Tudi to je precej pripomoglo k dem okratskernu porazu. V državi Iowa so na primer dernokratje zmagali številčno, pa so vendarle republikanski kandidatje zmagali v petih od sedmih kongresnih okrajev. ------o----- Tudi znamenje časa NEW YORK, N.V. — Nekatere trgovine s pisarniškimi potrebščinami so pred prazniki o-klicale, da bodo prodajale med božičnimi razglednicami tudi take, ki bodo imele podobo Hitlerja kot vrhovnega poveljnika SS-ovcev. Bivši mestni svetnik Connoly se je nad tem pojavom tako razburil, da je nanj opozoril vse veteranske organizacije in jih pozval, naj napravijo konec takemu počenjanju. Prebivalstva 9%, zločinov pa 17%! SACRAMENTO, Calif. — Kalifornija je po številu prebivalstva prehitela državo New York in je prva v Uniji, ima nekako 9 % vsega prebivalstva Združe- SEN. MANSFIELD POZIVA K PONOVNI PRESOJI VSE POLITIKE ZVEZNE VLADE Vodnik demokratske večine v zveznem senatu Mike Mansfield iz Montane je v posebnih pismih pozval načelnike vseh senatnih odborov, naj se lotijo ponovne presoje vseh vladnih programov, doma in v tujini, ter predlože spremembe. kjer bi se te pokazale potrebne. WASHINGTON, D.C. — Po mislih vodnika demokratske večine v senatu M. Mansfielda iz Montane naj bi 90. kongres, ki se bo sestal 10. januarja 1967. posvetil najprej vso svojo pažnjo preoceni vseh vladnih programov, novih in starih, domačih in namenjenih Tujini. Zato je poslal načelnikom 17 senatnih odborov pisma, v katerih jih poziva, naj se lotijo čim prej tega dela. Načelnik zunanjepolitičnega odbora senata Fulbright je že pred tedni napovedal, da bo z zasedanjem kongresa začel ponovno razpra-: vo o zunanji politiki Združenih držav. Sen. Mansfield je mnenja, da Iz Clevelanda in okolice je dozorel čas za “osredotočeno preoceno vseh važnejših zakonov. s pomočjo katerih ima zvezna vlada možnost igrati svojo vlogo v tekočem življenju naroda in sveta”. Večina velikih domačih uzakonjenih programov v zadnjih treh ali štirih letih ima “surove robove, je prerazvlečena, se ponoavlja, pa ima verjetno tudi velike vrzeli”, je zapisal senator v svojem pismu načelnikom senatnih odborov. Popolna in temeljita proučitev teh programov in celotne vladne politike bo,ne le preskrbela osnoyo za. dodatno zakonodajo, ampak bo tudi odkrila morebitne neenakosti in učinkovitost programov zvezne vlade, pa tudi njeno gledanje in tolmačenje teh programov. O’Brien zadovoljen s svojimi poštarji WASHINGTON, D.C. — Naš-glavni federalni poštar O’Brien je pohvalil svoje uslužbence, da* so odlično prestali običajen božični izpit. Dostavili so nad bilijonov pisem, razglednic in poštnih paketov, torej skoraj 50 komadov na osebo. Le redki so bili poštni uradi, ki niso zmogli dela, večkrat je bilo temu krivo slabo vreme. Celo leto bo pa šlo skozi naše nih držav. Žal je Kalifornija tudi med prvimi po številu zlo-1 pošte okoli 80 bilijonov koma-činov, na njo jih odpade 17% od dov, torej več kot je poštnega vseh storjenih na tleh Združe- prometa po vsem ostalem sve-jnih držav. tu. Praznovanje božičnih praznikov potekalo v duhu naših dni ■mm -'mm lUirT L Vremenski prerok pravi: Oblačno, naletavanje snega, pomešano z dežjem. Naj višja temperatura 35. CLEVELAND, O. — Največja slovesnost je bila naravno v Rimu v baziliki sv. Petra. Vsa slovesnost se je vrtela okoli papeža Pavla VI., ki je bil pa tudi njena največja žrtev. Sv. oče je bil namreč vso božično noč na nogah. Na sv. večer se je z avtomobilom odpeljal v Firence, kjer je opravil polnočnico in napravil še par obiskov pri revežih, potem se je vrnil v Rim, kamor je prišel pošteno zmučen ob uetih zjutraj. Ni si dal dosti počitka, je bil kmalu zopet na nogah in opravil drugo sv. mašo, potem pa še tretjo v baziliki sami. Po sv. maši je dal blagoslov “mestu in svetu”, ki ga je prenašala Evrovizija po vsej Evropi. Papežu se je vidno poznalo, kako je utrujen. Svojo senzacijo je pa doživela Moskva. V cerkvi sv. Ludovika (najbrže pomotoma opisani kot pravoslavni) je opravil sv. mašo dekan Mihael Rarvidis, pri slovesnosti je bil navzoč skoraj ves diplomatski zbor in večina turi- stov. Ves potek je bil pa do podrobnosti opisan po sovjetski a-genciji TASS. Cerkev sv. Ludvika je bila že od nekdaj cerkev francoske kolonije v Moskvi, pod komunizmom je pa tudi o-stala edina, ki ni bila zaprta. Cerkev so imeli v oskrbi tupa-tam tudi ameriški duhovniki. V Varšavi je kardinal Wy-szynski opravil vse slovesnosti v stolnici sv. Janeza in pri tej priliki ponovno poudaril, da Cerkev ne bo v nobenem slučaju dovolila, da bi se komunizem mešal v vzgojo poljskih semenščnikov. V oči je padel tudi poziv alžirskega kardinala Duvala, naj vsi prizadeti čim preje končajo vojskovanje v Vietnamu. Kardinal Duval je pred tem bil na obisku pri alžirskem zunanjem ministru Butefliki, ki ima svoje zveze z vietnamskimi komunisti. Ob berlinskem zidu je letos vladal žalosten in ne vesel mir. Vzhodnonemški komunisti niso namreč letos dovolili prebivalcem zahodnega dela mesta, da bi obiskali sorodnike, znance in prijatelje v vzhodnem delu. Te dobrote so bili baje deležni samo komunisti v Zahodnem Berlinu. Zato je vladal mir v Jeruzalemu, akoravno so odnosi med Izraelom in Jordanom še zmeraj hudo napeti. Kot vsako leto, je bil tudi letos dovoljen prost prehod, ki veže izraelski del mesta z jordanskim skozi Modelbau-mova vrata. Prost prehod je trajal 60 ur. Izrabilo ga je kakih 60,000 domačinov, romarjev in turistov. Na svetih krajih je vladala običajna gneča, bilo je tudi nekaj prerivanja in suvanja, toda drugače pa mir med krščanskimi cerkvami ni bil moten. Izraelska in jordanska policija sta šli ljudem na roke in si tudi nista med seboj nagajali, čeprav se praviloma obnašata druga proti drugi precej sovražno, kar je pa treba pripisati sedanjim nemirom ob meji med Jordanom in Izraelom. Letos se je zgodilo prvič, da smo zvedeli, kako so praznovali praznike v Hanoiu in ostalih mestih Severnega Vietnama. V Hanoiu sta bili obe glavni cerkvi, sv. Jožefa in sv. Dominika, odprti in so se cerkvene slovesnosti lahko nemoteno vršile. Vernikov se je nabralo sila veliko. Notranjost obeh cerkev je bila lepo okrašena in sijajno razsvetljena. Manjkale seveda niso tudi jaslice. Cerkvi pa nista do sedaj trpeli škode od bombardiranja. Tudi iz notranjosti dežele so prišla poročila, da so katoličani lahko mirno praznovali božične praznike vkljub temu, da je dežela v vojnem stanju. Kot je vse to lepo v Vietnamu, je pa slika žalostna na Kitajskem. Tam je v katoliških cerkvah, odnosno v njihovih o-skrunjenih ostankih, vladal žalosten mir, vernikov pa ni bilo na spregled. Zato so se pa oddelki mlade rdeče garde vneto pripravljali, da na Štefanovo praznujejo 73. rojstni dan tovariša Mao-Tsetunga. Torej pravi rdeči Božič z enodnevno zamudo! Za Silvestrovo— V soboto, 31. decembra, bosta Baragov Dom in Družabni klub priredila domač družabni večer za člane in prijatelje. Iskreno ste vsi povabljeni. Večerjo bodo že delili od šestih zvečer daijc, orkester Sonet pa bo igral od pol devetih naprej. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod na' E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Nainiger, jutri, v četrtek, ob devetih pa k njenemu pogrebu. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob ds-•:rnih v Želetov pogrebni zavod k TOKIO, Jap. — Japonski- moiitvi zapok. Josephino Za-strokovnjaki za razmere na Kitajskem trdijo, da so v Central-j nem komitetu Komunistične. Trii® felskf ¥ kilajski K? partije Kitajske nekako tri enako močne skupine: Mao in Lin; vodita n a j u d a r nejšo, Liu in Teng skupino, ki se upira idejam in načrtom prve, tretja skupina pa gleda in čaka, kako se bo boj odločil. Čeprav boj za oblast še dolgo ni končan, se vendar vsaj v Pei-pingu bliža svoji odločitvi. Liu-Shao-chi, predsednik LR Kitajske, in Teng, glavni tajnik Kitajske Komunistične partije, sta po sem prihajajočih vesteh bila zadnje dni zaprta ali pa sta na tem, da ju primejo. Zadnje vesti EVERETT, Mass. — Sinoči ste tu trčila vlak in tovornjak tanker, ki je vozil gasoliti. Prišlo je t!o eksplozije, pri kateri je bilo mrtvih 12 oseb, 1C pt težje ranjenih. WASHINGTON, D.C. — Bivš predsednik ZDA D.D. Eisenhower je včeraj zapustil Walter Reed Army Hospital, kje. je bil 12. decembra operiral na žolčnih kamnih. Izgledal j« čil in trden. Na vprašanje čas nikarjev, kaj sodi o letalskil napadih na Severni Vietnam je odgovoril, da mora napada lec vedeti, da bo za svoj na pad kaznovan. HONOLULU, Hav. — Tu so za beliži močan potresni sunek, ki naj bi bil nekje na področju države Čile v Južni Ame riki. Od tam še ni nobenegr poročila, da bi potres povzro čil kako večjo škodo, čeprar je bil izredno hud. SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-naniske padalske enote so za Čele obsežno akcijo proti rde čim na področju Mekongovt delte kakih 120 milj jugovzhodno od tu. — Rdeči so imeli okoli 100 mrtvih pri svojem napadu na postojanko 1. konjeniške divizije 280 milj severovzhodno od Saigona. Dva bataljona 18. severnovietnam-skega polka sta dve uri napadala ameriško topniško postojanko, ki jo ne branilo okoli 170 mož. Amerikanci so sovražnika po hudem boju zavrnili, imeli pa so hude izgube. SAIGON, J. Viet. — Kardinal Spellman, nadškof New Yorka, ki je tudi glavni katoliški vojni kurat v oboroženih silah, je tu pred odletom v Manilo na Filipinih odločno branil svoje stališče, da morajo Združene države doseči v Južnem Vietnamu vojaško zma- man. Članice Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ so vabljene jutri, v četrtek, ob sedmih zvečer v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Josephino Zaman. Članice Podlužnice št. 10 SŽZ sc vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pokojni članici M. Nainiger in J.. Zaman, iz bolnice— Mrs. Anna Blatnik s 3557 E. 12 St. se je vrnila iz bolnice in -je zahvaljuje za darila, rože in obiske. "ozdravi iz Floride— Mr. Joseph Sintič in hčerka črna Johnson pošiljata pozdra-:e s Cape Coral, Fla. Joseph 1» . januarja star 85 let, pa je še rden in zdrav. Z veseljem pre-)ira vsak dan Ameriško Domo-/ino, prav tako tudi njegova hci. /edno pregledata najprej to, ■lotem . šele sežeta po ameriških istih. Mr. Josephu Sintiču ee-titamo in mu želimo, da bi uča-:al še mnogo zdravih in zadovoljnih let! itrajk Greyhound busov—- Če zvezno posredovanje ne bo ispelo, bodo nocoj obstali avto-)usi Greyhound družbe v 19 dr-:avah, med drugim tudi v Ohiu. r’ogajanja so prenesli iz Chica* ra v Cleveland. Štrajk je dolo-:en za eno minuto po polnoči. --------------o------ Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Sestavine PROVIDENCE, R. I. — Cina-ho posodo delajo iz kositra, ki nu primešajo malo antimona in :akra, da je kovina trša. go. Zaradi te njegove izjave, so ga ruski in ostali konumi-stični listi po vsem svetu napadli za “imperialista in fašista”, Vatikan pa je previdno izjavil, da ima Spellman polno pravico do svojega lastnega mnenja v tem vprašanju, da pa njegovo stališče ni stališče vodstva Katoliške cerkve. WASHINGTON, D.C. — Obrambno tajništvo je priznalo, da je bilo pri letalskih napadih na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, prizadetih tudi veČ civilistov in civilnih zgradbi da pa je to neizbežno pri vsaki vojaški operaciji. Ameriške letalske sile ne mislijo spremeniti sedanjega načina letalskih napadov. mm /lifiEiiSKit Dmmiim g ~j? Cf,<-,!! ^3 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ► UDlished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: t>» Združene države: $16.00 ua leto; $8.00 za pol letu; $5.00 z* $ mesečo V;- Kar.ido ia dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $18,00 per yc-Rt; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio Zato slovenski komunisti vneto iščejo zaveznike, ki jih potrebujejo za priprego, kjerkoli upajo, da jih utegnejo dobiti. Že poleti so se začeli obračati na kmete, obrtnike, gostilničarje in svobodne poklice in obljubljati vsakemu nekaj, ako se vnamejo za reformo. Pozabili niso seveda tudi na zamejske Slovence in emigracijo, vse jim pride prav. Tu je treba iskati vzrok za priliznjenost, ki jo slovenski komunisti kažejo vsakemu, kdorkoli se spusti z njimi v pogovor. Seveda se je že našlo in se bo še našlo nekaj jurčkov med emigranti in zamejskimi Slovenci, ki se bodo dali ujeti na ta trnek. Da bo zamera povsod, moramo dodati, da tudi želja po “dialogih” spada v okvir sedanje taktike slovenskih komunistov. Zato moramo ponoviti staro stališče: dokler komunizem ne prizna pravice do organizirane opozicije in ravnopravnosti, morajo biti stiki s komunisti skrajno premišljeni in osvobojeni vseh misli po željah. Drugače si bo vsakdo opekel prste, preje ali pozneje. BESEDA IZ NARODA «8*83 No. 249 Wed., Dec. 28, 1966 Komunisti in delavci v Sloveniji Komunistični režim je bil že lansko zimo strašno radoveden, kako ljudje, to je v glavnem delavci, mislijo o njegovi gospodarski reformi. Letos so v maju organizirali preiskavo o tem po vzgledu ameriških zavodov Gallup, Harris itd., ki je pa dala zanje porazne rezultate; večina Jugoslavije ali ne veruje vanjo ali dvomi o njeni vrednosti. Navesti hočemo samo odstotke za Slovenijo. Kakšno je vaše osebno mnenje o gospodarski reformi? se je glasilo splošno vprašanje.-Na to je odgovorilo 10.77%, da je “prinesla poboljšanje”. V celi Jugoslaviji jih je bilo 35%, zato ker so odstotki v srbskih krajih znašali povprečno 40%, na Hrvaškem pa 31.1%. Zato je 39.9% vprašanih Slovencev izjavilo, da ni skoraj nobene spremembe, Hrvaška je pokazala 20.2%, vsi ostali kraji pa pod 16%. Na drugi strani pa misli 15.6% Slovencev, da je sedaj slabše kot preje, med Hrvati je pa takih črnogledcev 17.1%, v vseh drugih krajih pa pod 10%. Ne more se pa odločiti za odgovor 32.3%, to je obenem tudi grobo povprečje za vso Jugoslavijo. Mali ostanek ni dal odgovora. če obrnemo te številke le na Slovenijo, ugotovimo, da 55% misli, da ni nobene spremembe ali pa da je slabše kot preje, da jih je pa samo 32.3%, ki se ne morejo odločiti, kaj bi rekli. V celi Jugoslaviji je pa 27.6% takih, ki ne vidijo spremembe na bolje, ali pa kar naravnost trdijo, da je sedaj slabše od preje. Politično se to reče; ako bi bila Slovenija svobodna dežela in bi bile tam volitve, bi najmanj 55% volivcev glasovalo proti vladi. Slovenija je torej najodločnejše pokazala, kaj misli o reformi in seveda tudi o režimu, ki jo izvaja. Tako poraznih številk ni dalo poizvedovanje v nobeni drugi republiki. Da so ti odstotki tudi strašen poraz za vso politiko slovenskih komunistov, ne bi mogli zanikati. Saj to priznajo po ovinku oni sami. Zaskrbelo jih je namreč in začeli so preiskavati, kako naj si te odstotke razlagajo. Razlago so deloma objavili v “tezah”, ki so jih pripravili za VIL sejo izvršilnega komiteta glavnega odbora Zveze komunistov Slovenije, ki se je vršila pred nedavnim. V tezah so priznali; Preveč so postavljali ročno delo kot vzor in zanemarjali duševno delo. Preveč so polagali važnost samo na gospodarstvo, premalo pa na svojo “ideologijo”. Premalo so pazili, kakšne misli rojijo delavcem po glavi, premalo so delali razlike med posameznimi sloji v delavskem razredu. Ako ne bi bili delali teh napak, bi morali že davno opaziti, da je delavec še zmeraj osta) pri stari misli, da dela za mezde in plače in da mu je tuja misel, da naj postane še gospodar, ki naj skrbi za “stabilnost in ugled podjetja, za gospodarsko perspektivo, za kadrovsko perspektivo, za kulturne, socijalne in moralne pogoje dela in življenja”. Takega delavstva v Sloveniji še ni. Samo majhen del delavcev razume komunistične težnje po samoupravi in ta del se nahaja med strokovno podkovanimi in preskušeni-mi delavci. Samo ta del postane lahko “nosilec samoupravnih odnosov in delitve po delu”. Številčno močnejše plasti z nizko strokovno in splošno izobrazbo vidijo svoj ideal v visokih plačah, ki naj bodo za ves delavski razred enake, ker “imamo vsi enake želodce”. Taka miselnost večine delavstva prevladuje naravno predvsem v podjetjih, ki imajo na poslu veliko število delavcev. Zato se taka podjetja zapirajo vase, zagovarjajo primitivno gospodarstvo, životarijo v trenutni konjunkturi in se veselijo dobrot inflacije, akoravno jih ne razumejo. Plasti strokovno in slabo izobraženih delavcev prevladujejo povsod in tu je treba iskati razlog, zakaj ne zaupajo reformi in se branijo, da bi jo izvajali. O vsem tem so se vodilni slovenski komunisti razgo-varjali s političnimi aktivisti v občinah in velikih podjetjih in prišli do gornjih zaključkov, ki jih pa niso pričakovali. V svoji slepoti so verjeli, da se je miselnost slovenskega delavca razvijala zadnjih 20 let po njihovih partijskih formulah in željah, pa se ni. Da so to priznali, je bilo treba imeti pogum in to je tudi treba pohvaliti. Politična gibanja se le redkokdaj odločijo za tako odkritosrčnost. Pot iz te zagate je slovenskim komunistom nakazana in na skrivnem tudi sami že mislijo nanjo. Treba bo delavski razred razdeliti na sloje. Tisti sloji, ki so za reformo, naj postanejo nosilci novega komunističnega režima. Ker so številčno šibki, naj se povežejo s tehnično in gospodarsko inteligenco v skupne bojne vrste. Seveda se takoj odpre vprašanje, kam naj pa gredo zaostale delavske plasti? Ali bodo hotele biti za priprego komunističnemu režimu, ali ne bodo zahtevale ravnopravnega položaja z “nosilci reforme”, kar bi bilo seveda preveliko breme za režim. Ako bi dal zaostalim delavcem to koncesijo, ki si obesil okoli vratu mlinski kamen “birokracije”, ki bi ga potopil v splošnem gospodarskem in političnem kaosu. Silvestrovanje v Shieagu Chicago, 111. — Kje bomo silvestrovali? Prav nič nam ni treba biti v zadregi, šli bomo v veliko svetoštefansko dvorano — Gym Hall— na 1835 W. 22 Pl. Ker se vsi Slovenci najboljše počutimo v domači družbi — tudi na zadnji dan v letu — so se štiri čikaška društva domenila, da skupno pripravijo silvestrovanje in sicer v soboto, 31. decembra, ki bo zadovoljila mlajše in starejše. Letos res ni treba nobenemu ta večer ostati doma in tudi nobenemu premišljevati, kam da bi šel. Pridite k nam in pripeljite še svoje znance s seboj. Če vam povemo, da bodo skrbeli za prijetno zabavo, za godbo, za okrepčila najboljši zastopniki društev SAVE, LIGE, RADIO KLUBA in SNZ, se lahko zanesete, da ne bo dolgočasno. Naši mladi pripravljajo presenečenja. Dvorano bodo lepo o-krasili in poskrbeli za dobro in hitro postrežbo. Sami so radi veseli in zato bi radi tudi druge razveselili. Takoj se pogovorite z znanci, da letos ne pojdete na starega leta dan nikamor drugam, kakor V dvorano pri Sv. Štefanu. Pričetek zabavnega večera bo ob 9. uri! Na veselo svidenje vam kličejo društva: SAVA, LIGA, ŠARC in SNZ. A. G. POZDRAV! m m§M San Francisco, Calif. — Spoštovana gospa Debevec in uredništvo! V januarju bo potekla moja naročnina za Ameriško Domovino. Rada in z zanimanjem jo čitam. Ugaja mi Ženska košarica, Vrhniški Tine, Tone s hriba, Jernejček in krasni romani. Zelo pa pogrešam zdravstveno kolono dr. Meršola. Vam, uredništvu, vsem Slovencem in Slovenkam po širnem svetu želim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Vam vdana Cecilia Cotton (Kocjan) Cleveland, O. — Cenjeno u--edništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za nadaljne leto. Obenem sem Vam hvaležen za vse usluge, ki sem jih bil deležen ob priobčitvi mojih dopisov v preteklem letu. Še vedno so mi živi spomini na članke “Če verjamete al‘ pa ne". Avtor istih je bil pokojni Jakob Debevec, s katerim sva se nrav dobro razumela, kljub temu, da je enkrat poslal Micko k meni, naj me vpraša, če imam prašičje noge (tedaj sem imel trgovino z mesom). Se razume, da si Micka ni upala pred mesarja s takim vprašanjem. Z Jakom sva se posebno dobro razumela pri skupnem delu in naporih za Slovensko dobrodelno zvezo, ker sva bila člana istega društva. Vsem pri uredništvu, upravni-štvu in vsemu osobju želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1967. Iskreni pozdrav! Joseph Trebeč Millvale, Pa. — Spoštovana gospa Debevec! Želimo Vam in vsemu osobju, ki z Vami tako lepo sodelujejo in urejujejo A-meriško Domovino, vesel Božič in srečno, blagoslovljeno novo leto. Prosimo, če mogoče, pošiljajte jo nam še v naprej. Vsakega izvoda smo vesele. Zavedamo se, da s tem veliko žrtvujete, a bodri naj Vas misel, da so Vaša dobra dela zapisana v knjigi življenja. Vašo dobroto brezplačnega pošiljanja globoko cenimo. Prosimo, sprejmite našo toplo zahvalo. Naj Vas Bog nagradi z Njegovim najizbranejšim blagoslovom. Vaše hvaležne Sestre Frančiškanke ....—o---------- V najfepšem aineriškešti mesta Nadaljujemo z objavljanjem opisa obiska ljubljanskega nadškofa dr. J. Pogačnika v Ameriki, kakor ga je nadškof sam napisal za slovenski verski list v domovini “Družina”. Danes priobčujemo drugi del opisa njegovega obiska v Washingtonu. “Popoldne smo obiskali najprej na vojaškem pokopališču Arlingtonu Kennedyjev grob. Tja vedno prihaja mnogo obiskovalcev. Sredi bele ograde je nasut kup prsti, na njem leže kape različnih vojaških rodov, gori vedno luč in ob ogradi straži vojak. Množice mirno in otožno prihajajo in molče odhajajo, kakor še vedno pretresene od tragične smrti velikega in daljnovidnega državnika. Kennedy-ju pripravljajo malo niže novo, lepše urejeno počivališče. Potem smo si ogledali dva velikanska spomenika: predsednikov Lincolna in Jeffersona. Prvi je znan iz državljanske vojske, osvoboditelj sužnjev in varuh enotnosti Združenih držav. Bil je ubit. Na stenah njegovega spomenika so izreki iz njegovih znamenitih govorov, ki so kakor njegov testament svojemu narodu. Na drugem koncu umetnega jezera ima spomenik Jefferson, borec za svobodo Amerike in u-stanovitelj ameriške demokracije ter človečanskih pravic. Tudi tu so v stene vdolbene “nesmrtne besede” iz njegovih govorov. Najlepši so tisti o narodni in verski svobodi — ti njegovi stavki so kakor predhodnice koncilskih izjav. Za primer naj jih navedem (Naslednja dva odstav-ka-citata sta v “Družini” debelo tiskana!); Vsemogočni Bog je 'Ustvaril človeškega d u h a svobodnega. Vsi poskusi, da bi svobodo ugne-tili s kaznimi ali bremeni so odklon od načrta, ki ga je imel sveti začetnik naše vere. Nihče ne sme biti prisiljen, da obiskuje kako bogočastje ali da ga vsaj prenaša, ali da bi kako drugače moral zaradi svojega verskega prepričanja kaj trpeti. Vsakdo mora imeti tudi svobodo, da izpoveduje in z dokazi brani svoje versko prepričanje. Poznam samo en moralen zakonik za ljudi, pa naj ravnajo kot posamezniki ali kot skupnost. Bog, ki nam je dal življenje, nam je dal tudi svobodo. Ali pa more biti svoboda naroda zagotovljena, če nismo več prepričani, da je ta svoboda božji dar? V resnici trepetam za usodo svoje domovine ob misli, da je Bog pravičen in da njegova pravičnost ne more vedno spati ... Nič ni bolj gotovo zapisano v knjigi usode nego to, da mora to ljudstvo biti svobodno. Potem smo se v poznem popoldnevu dvignili v Washingto-nov spomenik. To je 195 m visok obelisk iz belega marmorja, znotraj vozi na vrh dvigalo, ki pride do lin v eni minuti. Skozi lino vidiš lepo urejeno mesto. Oko ti nehote obstane ob lepoti Kapitela, Bele hiše, Lincolnovega in Jeffersonovega spomenika in splava čez plovno reko Potomac do vojaškega pokopališča s Kennedyjevim grobom. Od tod krasno vidiš tudi lepo urejeno ulico z različnimi ministrstvi, na drugi strani mesta pa posebej postavljeno stavbo — pet koncentrično zidanih peterokotnih stavb. To je po vsem svetu znani Pentagon — ameriško vojno ministrstvo. Pred poslopjem je za majhno mesto velik parkirni prostor, za 10,000 avtomobilov uradnikov, zaposlenih v tem ministrstvu. Teh je 30,000. Tu naj pripomnim, da je v ameriški prestolnici mnogo uradnikov črncev. Naslednji dan smo si šli že ob osmih zjutraj ogledat Belo hišo, stanovanje predsednika Združenih držav. Smeli smo pogledati le pritličje, kjer je tudi dvorana za sprejem tujih državnih poglavarjev, in prvo nadstropje, ki ga je umetniško uredila Kenne-dyjeva žena. Tam je modra, rdeča in zelena soba — imenovane so po barvi sten, in obednica za večje število gostov. Pokazali so tudi majhno dvorano za dvorne prireditve, v kateri je ležal na mrtvaškem odru pred sednik Kennedy in kjer so bile zanj prve maše. Ob desetih smo imeli Slovenci mašo v ameriškem narodnem svetišču Brezmadežne. Cerkev je ponos ameriških katoličanov. Je največja cerkev v Združenih državah. Zidana je deloma v romanskem deloma v bizantinskem slogu. Na pročelju in zadaj za apsido "zunaj ima tudi dve Meštrovičevi skulpturi, ki pa sta slabo vidni. Za velikim oltarjem je krasen mozaik Kristusa, ki so ga pravkar popravljali. Stranske kapele so uredile različne narodnosti. Najlepši sta slovaška in litvanska kapela. Mašo smo imeli spodaj v kripti. Prišlo je kar precej Slovencev, zlasti inteligentov, ki so v raznih službah v prestolnici. V dvorani katoliške univerze zraven božjepotne cerkve smo se potem posebej prisrčno pozdravili. V stavbi arhivov smo si ogledali izvirno listino ameriške neodvisnosti z dne 4. julija 1770. Washington ima tudi stalno razstavo vesoljskih izstrelkov. Tudi prvo motorno letalo bratov Wright je tam razstavljeno. Tam vidiš tudi model vesoljca, ki sedi v kabini v jekleni obleki sredi tisočev stikal in gumbov. Zunaj pred razstavno dvorano pa vidiš modele raznih vesoljskih raket. Ogledali smo si še v naglici episkopalno gotsko katedralo in v njej grob predsednika Wilso-na, velikega boritelja za samoodločbo narodov v prvi svetovni vojski. Komaj smo imeli še čas, da smo s prijatelji na letališču kratko povečerjali in že je bilo treba poleteti nazaj v New York, kjer naju je z Darkom Slapšakom čakal ljubeznivi bridgeportski župnik dr. Andrej Farkaš, da naju odpelje v svojo župnijo. Tam je bila naslednji dan oznanjena masa ljubljanskega nadškofa.” (Prihodnjič dalje) ------o------- — Na ravnini ob reki Ganges v Indiji živi na povprečno eni kvadratni milji po 2000 ljudi. Politični potres v Ljubljani V Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” je 15. decembra 1966 objavil tale članek o nedavni “krizi” vlade v Ljubljani. m Zadnje čase slišimo razne novice iz držav komunističnega bloka, ki so marsikdaj znanilke novih tokov ali vsaj boječi poskusi po nadaljnih spremembah v strukturi statične marksistične ureditve. V Jugoslaviji smo že večkrat imeli razne bolj ali manj kričeče pojave v tem smislu, od primerov Djilasa pa do Mihajlova. Toda tu smo imeli opraviti v bistvu s sporadično, čeprav avtoritativno opozicijo, ki je seveda zaradi nepripravljenosti širokih plasti naroda o-stala le pri početnikih in se je v obeh slučajih zaenkrat negativno zaključila. Tudi v narodnostnem oziru lahko ugotovimo, da so vse te pobude prišle bolj od južnih bratov, medtem ko so se Slovenci oglašali bolj v neki kulturni opoziciji, zlasti kar se tiče vedno večjega pritiska srbohrvaškega elementa v Sloveniji. Zdaj pa je nenadoma vzklila želja po bolj samostojnem načinu mišljenja in odločanja v javnih zadevah prav iz Ljubljane. Tako je ta skoraj revolucionarna vest o čisto novi praksi v nekem komunističnem režimu našla svoj globok odmev tako v ostali Jugoslaviji kakor tudi v svetu. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Izvršni svet (vlada) socialistične republike Slovenije, pod predsedstvom Janka Smoleta je podala ostavko po glasovanju v republiškem svetu, t. j. slovenskem parlamentu, ki je dalo vladi neugoden izid. Vzrok temu je dejstvo, da je ena izmed petih zbornic slovenske republike zavrnila neki zakonski osnutek Izvršnega sveta o znižanju od sedem na šest odstotkov prispevka za socialno zavarovanje delavcev proti boleznim. Isti zakonski osnutek je že prej sprejela republiška skupščina. Parlament vseh jugoslovanskih republik je namreč sestavljen iz petih skupščin ali svetov. Tako je osrednji ali republiški svet sestavljen iz 120 poslancev in je izrazito političen organ. Ostali štirje so sestavljeni iz vsak po 70 članov in zastopajo gospodarsko, kulturno, organizacijsko in zdravstveno delovanje. Zgoraj omenjeni zakonski osnutek je zavrnil prav svet za socialno skrbstvo. Zanj je glasovalo 11 poslancev, proti 44, vzdržali pa so se trije. V zvezi s to prvo vladno krizo v povojni Sloveniji je predsednik Izvršnega sveta Janko Smole poudaril, da hoče s tem njegova vlada pokazati odgovornost nasproti parlamentu ter je pozval skupščino, naj sprejme o-stavko ter izvoli nov Izvršni svet. “Vsakdo mora sprejeti nase lastno odgovornost,” je poudaril Smole. Po ustavi seveda vlada ni bila dolžna odstopiti, a prav v tem lahko vidimo še vse večji pomen tega dogodka. Predsednik Smole je tudi dejal, da so bili za ta korak soglasni vsi člani Izvršnega sveta Slovenije. ZA KAJ JE PRAVZAPRAV ŠLO? Slovenska republika prejema denar za potrebe socialnega zavarovanja, se pravi za pokojnine, invalidnine, otroški dodatek in za izdatke za zdravstvo od zaslužka zaposlenih ljudi. Ta delež znaša 20.5 % od bruto osebnih dohodkov in se potem deli na razne sklade. Manjši, del do sedaj je bilo to 7%, prejema sklad za zdravstveno zavarovanje, večji del, t. j. 13.5% pa gre v sklade dolgoročnih zavarovanj za pokojnino, invalidnino in otroški dodatek. Nova predlagana delitev, ki so jo poslanci v slovenskem parlamentu nato zavrnili, pa je bila naslednja: za zdravstvo naj gre le 6%, 14.5% pa za sklade dolgoročnih zavarovanj, ali natančneje povedano: 12.4% za pokoj- nine in invalidnine, 2.1% pa za otroški dodatek. Če bi hoteli sedaj zvedeti, kaj in koliko predstavlja razlika med 7% in 6% v denarju, moramo najprej povedati, da se je letos z 20.5% prispevka delovnih ljudi nabralo v Sloveniji 172 milijard (172 tisoč milijonov) starih dinarjev. Za zdravstvo je bilo porabljenih 43%, t. j. okrog 74 milijard, če bi se sedaj ta znesek znižal za en odstotek, kot je to predlagal izvršni svet (vlada) slovenske republike, bi to pomenilo 10.5 milijarde starih dinarjev (pet tisoč milijonov lir) manj za zdravstveno zavarovanje kot doslej. ODMEVI DOMA IN V SVETU Brez dvoma je ljubljanski dogodek prejšnjega tedna živo o-supnil vse politične opazovalce, saj je prvič, da se kaj podobnega dogodi v kaki komunistični državi. Mnogi komentatorji pripisujejo to gesto volji po novem urejevanju družbenih odnosov v SFRJ po znanem brionskem plenumu, ko je padel v nemilost tedanji podpredsednik republike Rankovič. Sam predsednik jugoslovanske zvezne skupščine, Edvard Kardelj je prav v nekem govoru pred slovenskimi komunističnimi prvaki dejal, da morajo tako zvezna kakor republiške vlade odgovarjati tudi dejansko pred parlamentom, torej v primeru potrebe odstopiti. Seveda ima vsa zadeva globlji izvir kakor v odnosu do nekega zakona socialnega značaja. Iz-gleda, da so se slovenski poslanci hoteli postaviti za načelo sa-moodločanja in avtonomije v svojih razpravah ter zlasti v odnosu do izvršnih organov. To bi tudi bolj odgovarjalo načelu samoupravljanja, ki ga komunistični režim v Jugoslaviji še vedno zagovarja. S tem v zvezi je tudi zanimivo navesti nekaj najznačilnejših komentarjev v jugoslovanskem in v mednarodnem tisku. Tako že ljubljansko “Delo“ hvali novost zadnjega tedna v slovenskem političnem življenju kot novo prakso. Zlasti poudarja, da je končno tudi doma prevladalo javno obravnavanje skupnih zadev, kar vodi k vedno večji demokratizaciji javnega življenja. Mariborski “Večer” prinaša zanimiv uvodnik pod naslovom “Reformni veter”, ki že sam nakaže jedro članka. Med drugim pisec pravi, da je to nenavaden dogodek, ki je znak nove reforme v SFRJ. Prišel pa je nepričakovano tako za poslance same kakor za javno mnenje sploh. Tudi v evropskem tisku smo zasledili zanimive komentarje s slovensko politično krizo. Tako ima prejšnji petek pariški “Le Monde” zelo tehten uvodnik, ki nosi naslov “Ministrska kriza v Jugoslaviji”. V njem beremo med drugim sledeče: “že dalj časa razvoj v Jugoslaviji preseneča in vznemirja komunistični svet... Tako si sedaj ena izmed jugoslovanskih republik prav kot kaka “buržuazna demokracija” privošči luksuz ministrske krize in s tem dokazuje, da odgovornost izvršne oblasti pred parlamentom ni prazna beseda. Tako je prvič v zgodovini komunističnih držav slovenska vlada bila prisiljena podati ostavko, ker so poslanci zavrnili nek njen zakonski predlog.” Uvodničar tega najpomembnejšega francoskega dnevnika zaključuje, da kaže ta kriza v Sloveniji na evolucijo režima v Jugoslaviji-Sedaj bodo morali tudi strokovnjaki ustavnega prava v Jugoslaviji prilagoditi osnovne zakone novi realnosti. Iz vsega tega lahko torej sklepamo, da se tudi med slovenskimi komunisti nekaj giblje. “Reformni veter” je že zapihal. Verjetno bo v bodoče pometel še z marsikatero navlako nekdaj monolitne socialistične družbe. tXIXXZXXJ JANEZ JALEN; POVEST “Saj Podrobar, esrenjski Špan, ne bi dovolil, ko me ne mara.” “Nima Podrobar vse besede. Če jaz rečem, da drugače ne zdravim več konj, ga bodo kmetje hitro prevpili.” Marko ni vedel nobenega izgovora več in je molčal. Mežkov Joža ni mogel umeti, kako da Marko noče zameniti ovčarja s konjarjem: “Zakaj še pomišljaš? Si se mar res tako na Pod-lipnikove jarce navezal? Verjemi, da se bo še Ančki dobro zdelo, če prevzameš konje.” Marko se ni mogel več prikrivati: “Se nisem navezal na jarce in bi koj prevzel konje, pa — ne bom več pasel.” “Kaj?” so se mu začudili. “Mi je že Lenček iz Vrbe obljubil, da me vzame za vozarja, če si ne premislim. In jaz si ne bom premislil.” “Krajcpataljon!” se je razveselil Tomaž. “Še bolj prav, Marko. Med pastirji je konjar najvišja šarža, med vozarji pa lahko avanziraš do svojih konj in dc svojega voza.” Konje je nato prepustil Mežkovemu Jožu, ki jih je bil noro vesel, ker se je spomnil, da se bo kot konjar pred pustom lahko oženil s Fr-čejevo Rezko. Koj ji je šel pravit. Prav zato ga je tudi Tomaž določil za konjarja, da še on, Tomaž, malo pripomore k Joževi in Rezkini sreči, za katero se je Bajtnikova Mica toliko trudila: “Pa naj bosta ta dva srečna, če nisva znala biti midva z Mico.”. Marko je prijel Hrusta za uho, da je pes zarenčal in se naredil, kakor bi se bil razhudil: “Jok! Pri Podlipniku pa ti vprašaj za trop. Sta oba dobrih rok, on in ona. In letos imaš ti najboljšega psa in ga boš še dolgo imel, ko Volkuna ni več.” “Bom povprašal, če res ne misliš ti več pasti.” “Res ne.” Med resjem in kurjicami je šel Marko preko Rebri. Vrbanek je s prstom pokazal za njim in se zvito nasmejal: “Ne vem, ali Marko ne ve, da sta Podlipnica in Lenčkovica sestri, in Podlipnik in Lenček kakor eden. Vozar bo, vozar, Marko. Samo čigav, se bosta pa šele najprej deda dogovorila, Cena in Lenček. In jaz mislim, da bo Marko vozil s Podlipni-kovimi konji, ne z Lenčkovimi.” “Skoraj ne morem verjeti,” je podvomil Tomaž. “Na svetu je vse mogoče,” je pristavil Jok in odšel k Podip-jniku. * * * Po vrtovih in po sečah se je razcvetel podlesk, modri dolinski in beli gorski, kakor bi še roža vedela, da si v vaseh pod Pečmi segata v roko polje in planina. V zatišju pod plotom so se na soncu igrali otroci, poskušali glasove brkončicam, in nazadnje v zboru brčali, da jim je zmanjkovalo sape. Od Krniškega roba do Straže je bila Reber spet pregrajena z resjem, razcvetelim na sedem sort, med katerim so se belili široko odprti cvetovi kurjic. Tako je na svetega Telesa dan posuta pred velikim oltarjem rdeča preproga z belimi kresni-sami. In Peči so bile zares kakor visok in širok, iz kamna izklesan oltar, katerega zgornji rob so zlatili dišeči cvetovi me-šenikeljcev. Le bogec, svetemu križu naj bi bil oltar posvečen, le bogec na vrhu Krniške poti za v tron oltarja, in sv. Peter nad Stražo za levega svetnika in sv. Lovrenc nad Zabreznico za desnega, so bili za tako velik jltar večstckrat premajhni. Bečele so tisto pomlad nekaj obolele. Kuharjev Toney jim je janeža skuhal, ga primešal med strd in pokladal, da jim ozdravi oolne trebuščke. Dobravec jim je pa brinjevca prilil med pok-lajo, pa preveč, zato jih je na-dražil na rop. Njegov bečelnjak je napadel Kuharjevega, in Tone j je sporočil Marku, naj pride s krošnjo, da bo nesel svoje panje v Bidgovec, saj je Zavrhom še boljša paša, in klanju je treba umakniti razvijajoče se bečelne družine. Marko, ki je bil zadnje čase že večkrat pri Podlipniku, kadar ni bilo Cena doma — Podlipnica in Ančka sta umeli vezati raztrgano prijateljstvo je poslal k Podlipniku Manico, pogledat, če ni Cena doma, da gre potem prosit krošnjo na posodo. '' Manica bi se bila v veži skoraj zaletela v Cena, tako je pritekla k Podlipniku. Podlipnik jo je vprašal, kam se ji tako mudi In otrok je povedal, da jo je po slal Marko pogledat,- če ni njega doma. Podlipniku je zaigral levem kotu ustnic nasmeh: “Le povej Marku, Manica, naj kar brez skrbi pride po krošnjo; ne bo naletel name.” Vzel je sejalnico in odšel na polje k oračem. Pa sta res umeli Podlipnica in Ančka vezati raztrgane vezi prijateljstva. Marko je hodil k bečelam v Bidgovec in že koj prve dni dognal, da je medved ovohal bečele in da kar vsako noč poskuša priti do njih. Šel je Podgoro iskat na posodo medvedji sklo-pec. Tako težak je bil, da ga je dovolj imel prinesti čez Gosjak v Bidgovec. In tako trd je bil za nastaviti, da ga tudi najmočnejši možakar ni razpel samo z rokami. Marku ga je Kuharjev . BARAGA MED INDIJANCI — Na svetovni razstavi v Chicagu, III., so slovenski rojaki na “Jugoslovanski dan” predstavili prizor “Baraga med Indijanci”. Škofa Barago je predstavil g. Jože Grdina iz Clevelanda, ostali rojaki so pa bili iz Chicaga. Indijanca sta prava; bila sta v svoji noši navzoča na razstavi, pa so ju povabili k sodelovanju. (Ta slika je bila v Koledarju Ave Maria l. 1934.) Jože Grdina: h Barag9¥8 rojstne mh® do ipgowega groba (Nadaljevanje) Avto je naglo brzel preko obsežnega Michigana, koder je nekoč hodil Baraga; preko gozdov, polj, mest in rek; cesta pa je jako lepa, asfaltirana, da je šlo hot po mizi. Obljudena pa cesta ni in prav malo avtomobilov sva Srečala, kar je vožnjo zelo pospešilo. O polnoči sva se priper Ijala v Marquette, kjer je nekoliko na levo od središča mesta veličastna katedrala sv. Petra, nekdaj sedež škofa Baraga. Ker je Jože že prej naročil prenočišče v motelu, sva šla takoj spat, zjutraj pa zopet kmalu pokonci, da sva šla v katedralo k sv. maši. Pred glavnim vhodom je na levo od stopnic, ki vodijo v katedralo, velika tabla z napisom: Tomb of Most Rev. Frederic Baraga, D.D., First Bishop of Marquette, The Apostle to the Ottawa and Chippewa Indians and Spiritual Shepherd to the Catholic Pioneer Settlers on the Upper Great Lakes,, died January 19th, 1868... May the Lord „ „ "i 9rant to his Faithful Servant Tonej razpel z rajkljem, in on je the Honors of Sainthood. Tomb nastavil za vabo satič strdi. Zadrgnil je k sklopcu dolgo verigo in jo s tremi sponkami pribil na težko bruno, katero je bil privalil po bregu. Da zakrije sklopec in verigo medvedu, ju je posul z mravljiščem, v katerem je bilo malo mravelj, pa vendar toliko, da jih bo vse črno na satiču, in medved, ki bo ovohal med, ga jim bo nevoščljiv, bo hlastnil po njih in — se bo ujel. open to visitors. Ker nisva takoj vedela, kako priti v grobnico in če je že odprta, sva šla nekoliko više nad katedralo v St. Mary’s Hospital, kjer stanuje Rev. J. Godina, katerega je Jože že prej obvestil, da prideva. Tako smo bili kar hitro skupaj, nakar sva ga povabila, če bi blagovolil iti z nama. Rev. Godina je takoj razgrnil zemljevid, zaznamoval kraje, v katere naj bi šli, nakar smo se domenili, da še pred poldnem. Toda prej moramo obiskati Barago. To je glavno; zato sva prišla sem, potem pa nadaljujemo pot po drugih njegovih krajih. Baragova grobnica, nad katero se dviga stolp, je na levi strani katedrale, bolj pri sredi; vhod v grobnico je od zunaj. Od tu smo stopili v notranjost, kjer so na steni slike vseh marquet-skih škofov. Med njimi so trije Slovenci: Baraga, Mrak in Ver-tin; na sredi teh je lepa Langusova slika škofa Barage. Potem gremo nižje doli v grobnico, kripto, kjer je na levi strani oltar, na desno pa tabla z napisom: Tomb of Frederic Baraga, First Roman Catholic Bishop of Upper Michigan. His Name is Sacred in Our History. Nakar' sledi še krajši popis. Nekoliko dalje pred nami je v steni Baragov grob, pred njim pa klečal-nik. Tu smo pokleknili, pozdravili Barago; iz srca pa je privrela molitev in prošnja k Baragi, naj on pred božjim- prestolom prosi tudi za nas, da po njegovem posredovanju Bog usliši naše prošnje. Naj Bog poveliča Barago, da bi bil tudi od Cerkve javno proglašen za svetnika. je bil 7. febr. 1870, kot tak se je udeležil I. vatikanskega cerkvenega zbora. Ker je 7 let pozneje težko obolel na. revmatizmu, se je odpovedal škofiji. Nasledil ga je Ivan Vertin, rojen 17. julija v Dobličah pri Črnomlju. Za du hovnika ga je 31. julija 1866 posvetil v marquettski stolnici škof Baraga. Po odpovedi škofa Mraka je postal Vertin tretji škof v Marquettu. Zdaj počivajo vsi trije slovenski škofje Mar-quetta v kripti stolnice. Pri tem je treba omeniti še dva slovenska škofa v Ameriki. To sta bila Jakob Trobec, rojen 10. julija 1838 na Logu pri Polhovem gradcu, škof v St. Clou-du, Minn., ter škof Ivan Stariha, rojen 12. maja 1845 v Sadinji vasi v Beli Krajini, škof v Lead-u, So. Dakota. Tako je mala Slovenija dala Ameriki kar pet škofov in vseh pet je bilo doma iz Kranjske dežele. Prvak med njimi je bil Baraga. Pet škofov smo Slovenci imeli v Ameriki, danes nimamo nobenega. Dokler je bilo treba trdo delati, kot vidimo pri Baragi, pa cesto segli po šibi ter dobro našeškali nesložne vzhodne Slovane, da so združeni v ruski državi odpeljal postali prva velesila ter imajo tarIa? veliko odločilno besedo. Toliko smo zgubili, pa nas še danes ni srečala pamet. Bratomorni boj je divjal med Slovenci pred tisoč leti, ko so se udarili krščanski in poganski Slovenci, da so bili poganski Slovenci z nemško pomočjo premagani in bratomorni boj je zadivjal med Slovenci pred 25 leti, tedaj so bili tepeni pa katoliški Slovenci., Vsaka stvar se maščuje in tudi j ta se je, najhujše pa v bratomornih bojih prelita kri. Naj bi se dobri Bog milostno ozrl na Slovence, da bi bil sin tega naroda povišan na oltar in bi tako imeli Slovenci svojega priprošnjika pri Bogu in to naj bi bil naš Baraga, ki nas Slovence tako dobro pozna; on naj bi posredoval za naš mali slovenski narod, da ne bi propadel, kot so propadli na ozemlju vzhodne Nemčije Polabski Slovani, katerih danes ni več. Prav iz srca sem želel, da bi prišlo med Slovenci do bolj znosnih odnošajev in bi se ne obmetavali z blatom, kakor to vidimo z lastnimi očmi. (Dalje sledi) Nezaslišano! Ali že veš, Rezika, da je orož-Micko izpred ol- “Ne! Kaj pa je vendar naredila?” “I nič! Vzela ga je za moža!” Drevesna meja SPOKANE, Wash. — Drevesna meja je višina v gorah, do koder raste drevje. MALI OGLASI Garaža v najem Oddam garažo v najem na E. 71 St., blizu St. Clai.r Ave. Kličite 391-6074. (248) . . - V1 v- • - - ----------- armada ne kaže tum drugi so imeli tezkoce, te-j nobenega veselja, da bi se tolkla nai hil TTrorvinr. . . _ Tvegana igra gvatemalskih konservativcev GVATEMALA CITY, Gv. — V Gvatemali gospodari od poletja naprej svobodno izvoljeni predsednik Mendez Montenegro, ki hoče državo spraviti v red in privesti v blagostanje. Noče ne na levo ne na desno, v zameri je na obeh straneh. Konservativcem se je posebno zameril z zadnjo davčno reformo, ki jim pa nalaga zmerna bremena. Zato po ovinkih hujskajo levičarske skrajneže, ki vodijo proti vladi pravo gverilsko vojno pod vodstvom kubanskih komunistov. Montenegro hoče sedaj zatreti gverilce z vojaško silo, toda gvatemalska Mizarstvo Popravila hiš — prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana. DOMINIK JANEZ 15625 School Ave. Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553. V najem Krasno, prenovljeno 5-sobno stanovanje prav blizu cerkve Marije Vnebovzete se odda mlajšemu ali starejšemu slovenskemu paru. Kličite 451-7909. (251) Pohištvo prodam Prodam rabljeno pohištvo za jedilnico in spalnico, kompletno, lepo ohranjeno. Kličite UT 1-2197, po 7. uri zvečer. —(28,30 dec) Moški dobijo delo HELP WANTED — MALE MACHINISTS V tej grobnici počivata tudi škofa Ignacij Mrak in Ivan Vertin. Oba Slovenca. Mrak, prvi naslednik Baragov, je bil rojen 16. oktobra 1818 v Hotovljah v Poljanski dolini na Gorenjskem. Za škofa je bil posvečen v Cin-cinantiju, Ohio, 7. febr. 1869. U-stoličen kot marquettski škof pa daj je bil Kranjec dober, zdaj pa ne. Veliko je'temu krivo tisočletno hlapčevstvo Slovencev, ko v vseh tisoč letih niso imeli svojega suverenega kneza, kot so ga imeli Rusi, Čehi, Poljaki in Srbi, dočim so bili Slovenci pod tujčevo peto. To nas pa tepe. V teku tisoč let smo Slovenci izgu- s partizani. Armada šteje 10,000 mož in bi že ukrotila partizane, ako bi bila pri volji. Tako se gverilsko vojskovanje spreminja na tihem v malo državljansko vojno. Konservativcem je to všeč. Izrabljajo namreč sedanje nemirne čase za hujskanje vojaških , j , , •. . . ----° Hujskanje vojasKin i i ve tretjim svojega ozemlja, krogov, naj vržejo predsednika Toliko, ako se izvzame Lužiške Montenegra in uveljavijo voja-Srbe tam blizu'Berlina, ni izgu- ško diktaturo. Vplivu gvatemal-bil noben slovanski narod; več skih bogatih slojev podlega za-i. zgubili Slovenci | enkrat le majhen del časnikov največ. Le Rusi so pridobili. To Večina je še zmeraj na predsednikovi strani. Vsekakor preživlja Gvatemala nemirne čase, ki ne obetajo nič dobrega. pa zato, ker so ruski vladarji, veliki knezi, za njimi pa carji - - -.w.- . . . . . .. .. .v.Vx.;./.. navadena trdečih ^nT VJ.flkopter^u drži lojnico, pripravljen na strel, če bi bila kolona spodaj napadena od rdečih. Fotografija je bila posneta v bližini Da Nanga v Vietnamu. mm die 31. DEGEim NAJLEPŠI VEČER MED DOMAČIMI PRIJATELJI Nova francoska ljudska fronta še ni dosegla popolnega sporazuma PARIZ, Fr. — Tako imenovani Mitterandov blok, ki vključuje socijaliste, radikale in še nekatere manjše stranke, je res pretekli teden sklenil s francoskimi komunisti pogodbo, ki naj uredi medsebojno pomoč pri nadomestnih volitvah. Nadomestne volitve bodo potrebne tam, kjer pri prvih volitvah noben kandidat ne dobi absolutne večine. Pri prvih volitvah bosta oba pogodbenika nastopala samostojno, pri nadomestnih volitvah bodo pa odstopili od kandidatur tisti kandidatje, ki so dobili najmanj glasov. Pokazalo se je pa, da je izraženo načelo jas- i no, da pa v praksi lahko nasto-; pijo različna tolmačenja tega načela. Voditelji nove ljudske fronte se bodo zato sestali takoj drugi dan po prvih volitvah in skušali premostiti ovire, ki bi nastale iz različnih tolmačenj sporazuma. CLEVELARB PNEUMATIC Tool Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MšOMISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLcS - OT80TEL Contouring and profiling Machines HggIZQMAL SORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RACIAL BRILLS NUMERICAL CGNTROLLEO MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od S.15 dop. do 5. pop ali kličite 341-1700 za čas sestanka i An Equal Opportunity Employer (250) ZAČNE OB 6 P.M. V BARAGOVEM DOMU 6304 ST. CLAIR AVE. *3 ZAČNE OB 9:30 P.M. STAREMU LETU V SLOVO NOVEMU V POZDRAV 31. DECEMBRA Kam pa za Silvestrovanje? V Slovenski dom na Holmes Avenue med prijatelje in znance, v veselo družbo ZA KONEC IN ZAČETEK LETA! Za ples in zabavo bodo igrali poznani in priljubljeni “VESELI MORNARJI ”. ZAČETEK OB DEVETIH — KONEC??? Povabite prijatelje — pripeljite jih s seboj. Vstopninski dar samo $1.(10 S ! Vladislav Stanislav Reymont PRAVICA 1 Povest Prevci France Bevk Trate so bile podobne žametnim preprogam, žitna polja so se zgibavala ko valovi, šla v klasje in rastla k solncu. Štorklje so šklepetale v svojih še praznih gnezdih, brodile po nizkih lokah sredi razcvetelih palud-nic, ki so se s svojimi živimi barvami svetile ko dragulji sredi trav. Ob rovih, nad kolovozi, ob robu njiv in na ledinah je migotalo vse polno marjetic in zgodnjega sleza in ves svet naokoli je bil poln ptičjega pla-putanja. Radost prerajenja, sreče in cvetja je kipela iz zemlje, iz dreves, iz solnčnih žarkov in iz človeških prsi. V Pžiloku so bile višnje že odcvele, a zato so bile jablane, ki so jih polni vrtovi, v najlepšem cvetju. Nizke, vaške hiše so se potapljale v rožnate vence in oblake cvetja, nad katerimi so brenčali roji čebel. Vas je bila polna praznične tihote. Pred kočami, med plotovi, na dvoriščih, pri vodnjakih so se umivali kmetje z odvažno resnostjo in posebno skrbjo, topel pomladni veter jih je osušil, nizko viseče cvetoče mladike so jih rahlo božale kakor z mehkimi koprenami. Iz notranjosti hiš, iz izb, iz hlevov je odmeval vesel šum človeških glasov. CHICAGO, ILL. MALE HELP MAINTENANCE MAN New office building. Call or see Mr. Luebbe, 693-2055, — 8501 W. Higgins Rd., Chicago (Cumberland & Higgins) or Mr. Hopkins, CE 6-7060, 30 N. La Salle St., Chicago. (249) WANTED AT ONCE EXPERIENCED MACHINISTS HORIZONTAL BORING MILL RADIAL DRILL ENGINE LATHE VERTICAL MILLING EXTERNAL - INTERNAL GRINDER Second shift, excellent hourly rate and fringe benefits. Steady work. Apply, Write. Wire or Call The ¥. 0» /tnderseft Oe, 1935 West 96 St., Cleveland, Ohio 216 651-1900 Ext. 278 (250) Včasih je priletela pesem kakor ptič skozi okno in utonila v cvetju jablan; včasih se je porodil vrisk in odmeval na pašnike, ki je bil poln otroškega šuma in mukanja pasočih se krav. Vsepovsod je vladala sama radost in veselje. Ko se je v tihem jutranjem zraku oglasil srebrn glas zvona, so ljudje polagoma zapuščali koče in odhajali v dolgih vrstah k maši; starejši gospodarji v temnomodrih in prepasanih suknjah, kmetice z rdečimi krili in predpasniki, fantje v pisanih jopičih, dekleta v belih rutah na glavi in z molitveniki v eni roki in čevlji v drugi, nato otroci... Od gozdov je dospelo ob cesti to jutro dvoje ljudi. Ob bergljah je šepal stari, debeli in slepi berač, privezan z vrvico na ženo, ki je šla pred njim. “Podvizaj se, sicer bova prepozna!” je mrmrala in pocukala narahlo za vrvico. “Še je čas, neumnica, plotovom vendar ne bom pel, a pred mašo ti nihče ne vrže groška.” Povohal je okrog sebe in dejal: “Jablane že cvetejo!” “Seveda, vsa vas je kakor poslikana.” “Rdeče?” “Hej! Jabolka! Ta seveda niso modra.” “Ali je krompir že pognal, kaj?” “Norec! Kako naj požene pri takem deževju!” “Ljudje morajo biti na cesti, čutim jih.” “V cerkev se valijo.” Ko sta prišla do prve koče se je berač še bolj stulil v dve gubi, pobesil plešasto glavo globoko na prsi in z žalostnim, tožečim glasom zapel litanije, žena je hripavo zapela za njim in tako sta šla, ne da bi se kje ustavila, proti cerkvi. “Glasneje, babnica, glasneje! CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY PRINT SHOP Small offset & Letter press shop. Est. 1897. Steady customers. Good South side location. Top money maker. 424-0195 CO 4-0223 (250) MALE HELP wTheed binderymn To operate Didde-Glaser Speed Klect, perforator, drill, punch, stitcher and paper cutter. Printer Letterpressman and Duplicator Operator Letterpressman to operate Kelly, Miller and Miehle presses. also Printer Floorman, Linotype Operator Immediate opening for an apprentice or journeyman. Send resume in confidences to Milton Spearbraker mit mm a sons Box 660, Waterloo, Iowa 310—233-3541 (251) GREETINGS & SEASONS GREETINGS TO ALL FROM MAYOR AND MRS. EDWARD (. DOWLING HAMMOND, INDIANA Pobožni ljudje hočejo, da se iz polnega grla hvali gospod Bog, a ne skozi zobe.” “Ali bomo kje vstopili?”’ “Ne... zakaj pa? Da bi ti dali skorjo kruha. Prašič jih ima še preveč doma!” Mimoidoči so ju pozdravljali, zakaj bila sta v vasi dobro znana, a berač jih je ustavljal in jim ponujal tobaka za njuhanje, izpraševal in se pogovarjal o tem in onem, nato je kruljal dalje. “Pri Vinčijorkovi morava vs- # rnr«« • !u je, denar-prihranljiva ponudba, katero nudimo samo štirikrat na leto. Vprašajte nas, zakaj lahko denar, ki je še v Vaši denarnici, že lahko služi obresti pri Cleveland Trust. Vsaka hranilna vloga, naprav-1$*’ Ijena do 10. januarja, se bo obrestovala že od prvega v mesecu. To je vendar prihranljiva ponudba, ki jo nudi Cleveland Trust samo štirikrat na leto. Sedaj je čas, da se je poslužite. Obresti so pripisane in plačane polletno po najvišji meri do 4r,' na leto pri vlogah vloženih eno četrtletje. Tako ste deležni varnega, rednega dobička, večjega od povprečnih splošnih delnic. Če mož in žena kombinirata svoj hranilni račun, so prihranki lahko zavarovani še za veliko več. Zagotovite si obresti že od prvega. Vprašajte nas v enem izmed 78 prikladnih Cleveland Trust uradov Cleveland Crust NAJVEČJA OHIJSKA BANKA čian Federal Deposit Insurance Corporation NEKAM KISLO SE DRŽI — Slika kaže nad 6 čevljev dolgo morsko ribo — sea bass —, ki je težka okoli 500 funtov in je menda največja te vrste, kar so jih kdaj ujeli v ameriških vodah. Imajo jo v Marineland v Palos Verdes v Kaliforniji, kjer je v oskrbi Bruce Parksa, ki ga vidimo v potapljaški o bleki poleg velike ribe, ki se nekam kislo drži v jetništvu. topiti.” “Aha, to je koča na drugi strani vode, morda bi stopila tja po maši!” “Vodi me!” jo je sunil z ber-gljo v rebra. Vinčijorkova se je bila baš napravila za v cerkev, ko je zagledala berača, ki sta krenila k nji, odprla je vrata na stežaj. Berač je sedel, da bi se odpočil, ker se je bil zelo izmučil. “Nog ne čutim več!” “Ali prihajata od daleč?” “I... kako miljo, iz Gorek ... Za mladega je to kot nič, ali za mene starca je to več ko dovolj. Vinčijorkova, stopite no bliže.” Starka se mu je približala in ga nemirna opazovala. “Že vohajo vašo hišo,” ji je pošepetal na uho. “Na stražmoj-stra sem naletel, ta mi je dejal: vemo, da je Jašek pri svoji materi, kjer se zdravi: naj se le ozdravi poprej, nato ga ujamemo. To sem slišal in sem jo nalašč obrnil čez Pžilok, da bi vam po krščansko povedal. Dejal sem mu takoj, da to ni res, celo žganje sem moral radi tega trikrat piti z njim ...” “Bog vam plačaj!” je dejala vsa preplašena in začela polniti beračeve bisage z jajci, s slanino in s kašo; končno je razvozljala iz rute srebrnik in mu ga je potisnila v roko. Ta se je branil vzeti. “Saj nisem odvetnik, ne branim dobrih ljudi za plačilo, ampak za dobro besedo. Bedne sirote ste, toda če že nočete drugače, bom molil goreče do usmiljenja božjega, da vas preloži... Hej, molitev bo že kaj pomagala, toda tudi molitvi je treba pomagati!” ’‘Svetujte mi! Dala bi vam zato — sama ne vem kaj!” “Ni drugega, kakor hitro malo ozdravi, naj gre po svetu. In čemu bi ne šel v tisto Brazilijo, kaj?” “Moj Bog! Da bi tako daleč pustila samo to siroto.” “Kaj to, ali ga še dojite, ali kaj? Pa pojdite z njim.” “Seveda, kočo in posestvo pa naj prepustim božji previdnosti?” “Moj Bog, kakšne so te ženske! Človek razsiplje dobre nasvete kakor iz Žaklja, toda pri vaši pameti je vse kakor bob ob steno!” se je zganil nestrpno. “Ali ne morete prodati, kaj?” “Ha! Prodati, prodati! Sama sem mislila na to ali se bojim.” “Le bojte se, samo da sina ne spravite s tem v nesrečo... Heršliku bom povedal, da pride do vas, on spravlja ljudi tja, ta zvita rdeča mrha ... Ali naj mu rečem?” “Da ... recite mu,” je odgovorila naglo. “Toliko ljudi gre tja! Zakaj bi jim šlo slabo. Tudi Adamov Antek iz Gorek je šel tja, dve leti bo od tega, prošli teden je poslal štiri sto rubljev, da izplačajo sestro ... Ho, ho! Če bi jaz imel petdeset let manj, če bi ne bil slep in bi imel zdrave noge, bi ne sedel tu z vami, šel bi bil tja. Poslal bom k vam Heršlika. Bog z vami! Pelji me, žena, že slišim, da zvoni k maši ...” Ko sta berača odšla, je peljala Vinčijorkova svojega Jaška, ki so se mu bile zopet povrnile moči, pod cvetoče jablane, ki so stale v vrtu za hišo. Na travo mu je bila položila pernico in ga pokrila s kožuhom. “Kaj vam je?” jo je vprašal tiho, ko je videl njen zaskrbljeni obraz. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Rlvd. 1853 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-123$ GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers NA NEPRAVEM KRAJU — Kandidat demokratske stranke za predsednika ZDA v letu 1968 Bill Rogers na kampanji v glavnem mestu Formoze Taipeju.