22sx
Izdala okrajni odDoi Socialistična zveze delovnih ljudi • irhovljah — Urejuje la odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane ŠuStat — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Nastov uredništva in uprave: ..Zasavski tednik’' Trbovlje I. Trg revolucije St. 28 (telefon 91) — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 148 — List Izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi motajo MM v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne In tih ne vračamo
muK
Štev. 14
Trbovlje, dne 31. marca 1956	Leto IX.
PLENUM OK LMŠ ZASAVSKEGA OKRAJA
Bol] premišljeno in organizirano
na/ bo delo s mladino
BOGATA NAPOTILA OKRAJNEGA SEKRETARJA TOV. KOVAČA MLADINSKIM AKTIVISTOM —
VSI SMO ODGOVORNI ZA VZGOJO IN RAZVOJ NASE MLADINE
Nedavni plenum mladinskih dinske aktiviste z notranje- stih, ki jih imajo naše občine to, da bi oboroženi z znanjem aktivistov zasavskega okraja je političnimi in gospodarskimi na gospodarskem področju, pri- znali pojasnjevati kjer koli bo razčistil mnoga zelo važna problemi našega okraja, bo le- kazal uspehe nekaterih drobnih to potrebno.
Mladi Truger ni le eden najboljših slovenskih orodnih telovadcev, marveč tudi dober delavec
(Nadaljevanje na 3. strani) ^llfUIIHIU iiiUjlliilIIII>HllllIIIII!til{tll!j{lKlllltIlllilllllIilillllllllHIWW^iHiWUIittlffillttiUmillIlHtlHlllilllliHllll)tiillllilll!lMUUl
Miha Marinko je obiskal novi Delavski dom v Trbovljah
Ko je pretekli teden predsed- ogledal notranjo razporeditev nje in željo, da z naj večjo vnc-
vprašanja vzgoje in dela mla-	tem pripomoglo k boljšemu na-	industrijskih podjetij in dejal,
dinske organizacije z našo mla-	činu splošne dejavnosti v kra-	da bo trenutno najvažnejša na-
dino. Po celodnevnem razprav-	jih, .kjer živijo.	loga nas vseh pomagati tem
ljanju so se izkristalizirala	Tov. Kovač je tako rekoč po-	podjetjem do večjega razvoja,
mnoga mnenja v enodušen vedal vse, kar je trenutno naj- kajti ravno tu je moč s .pičlimi sklep, da bo treba z našim mla- aktualnejše: govoril je o živ- sredstvi v sorazmerno kratkem dim rodom začeti delati bolj ljenjskem standardu, nekaterih času doseči večji narodni doho-premišljeno in organizirano ter negativnih pojavih v našem go- dek in s tem dvig življenjskemu pomagati iz vseh težav in spodarstvu. zaposlenosti, štabi- ga standarda, nevšečnosti, pa naj se poraja- lizaciji trga, odnosih do družbe- Delj časa se je zadržal pri jo v kakršnih koli oblikah. ne lastnine, socialnem zavaro- delovanju naših političnih in
Ze izvajanje okrajnega sekre- vanju, problemih kmetijstva in množičnih organizacij in opozo-	_	_	_
tarja ZKS tov. Viktorja Kova-	davčni politiki.	ril na dobre in slabe strani nji-	nik Ljudske skupščine Slove-	in se zanimal za vsa dela, ki jih	mo poskrbijo, da dobe Trbovlje
ča, ki je uvodoma seznanil mia-	Obširno je govoril o možno-	hovega dela. Zlasti je poudaril,	nije Miha Marinko prišel na'je treba še opraviti do konca	čimprej ta potrebni lepi hram
da morajo organizacije na svo-	politično posvetovanje v Partij-	letošnjega novembra, ko bodo v	delavske kulture. Pazljivo se je
jih terenih posvečati vso pozor-	ski dom v Trbovljah, je mimo-	Trbovljah v proslavo Dneva re-	zanimal zlasti za notranjo raz-
nost delovanju podjetij in osta-	grede obiskal tudi novi Delav-	publike Dom odprli in bosta v	poreditev Doma, pri čemer mu
lemu družbenemu življenju. Na-	ski dom, ki je vnanje že do-	njem dobili kultura in prosveta	je bilo posebno všeč veliko pred-
.	men njegovega izvajanja ni bil	grajen in ga zdaj začenjajo ure-	najlepše pogoje za nadaljnji	dvorje (foyer) pred gledališko
ItniTATII .	zberemo in obudimo v tem, da mladinskim aktivi- jati v notranjih prostorih.	razvoj.	in kino dvorano, kjer bo pro-
UaUlil!! UUl LCIKL st®^e m težke spomine.	stom prikaže vse družbeno živ- V spremstvu direktorja Stroj- Vsem, ki se zavzemajo, da bo štora za kakšna dva tisoč ljudi.
“	O nadaljnjih pripravah na	Ijenje v našem okraju zatega-	ne tovane Franca Slapnika in	Dom čimprej do kraja dogra-	Tu bodo imele poslej Trbovlje
Organizacija ZB v Pišecah se	nas krajevni praznik bomo še	delj, da bi se z njim v celoti	gradbenega delovodje Zoitana	jen in opremljen, je tov. Ma-	idealen prostor za vsa zborovale vso vnemo pripravlja na od- poročali.	M. A. seznanili, marveč predvsem za- si je tov. Marinko podrobneje rinko izrekel najiepše prizna- «ja in manifestacije,
kritje spomenika padlim borcem in talcem in hkrati tudi na krajevni praznik, ki bo piredvi- *“
¥ Pišecah bodo odkrili spomenik
tih spet zberemo in obudimo ODI Celil stare in težke spomine.
O nadaljnjih pripravah

d eno v začetku meseca maja.
Spomenik sam je že zgotov-
Ijeo, čakamo samo še na ugodno vreme za postavitev in izvršitev vseh potrebnih zemeljskih del
Področje Pisec je dalo v NOV precej svojih borcev na oltar domovine, prav tako je bilo med vojno vedno zavetišče naših partizanskih enot in postojank, zato bo naš prvi krajevni praznik še tem večjega pomena. Ker nameravamo urediti ob tej priložnosti s sosednimi organizacijami ZB pohod partizanskih par tul j, vabimo že sedaj vse borce in aktiviste, ki so bfli v NOV na tem terenu, posebno pa borce Kozjanskega odreda, da se že sedaj pričnejo pripravljati na to slovesnost in stopijo v stik z našo osnovno organizacijo glede potrebnih pojasnil, da se v čim večjem številu udeležimo našega praznika in se tako po dolgih le-
Družbeni plan za leto 1956
V zvezi z ureditvijo prostora Gkoli novega Delavskega doma, ko bo treba odstraniti nekaj
IV. veliko nagradno žrebanje naročnikov ,Zasavskega tednika*
jL starih stavb, pa je tov. Marinka na prvem mestu zanimalo, če •fl je poskrbljeno za ljudi in dru-1 ■ žine. ki bodo morale dobiti nori va stanovanja*	(Z)
sprejet
Minuli petek se Je v Beogradu začelo prvo letošnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine.
proračuna Je
S sprejetjem _---------- -	,,
Mio kočan© plenarno zasedanje fj. Zvezne ljudske skupščine, ki se ( je začelo 23. marca. Na tem za- W sedanju je Zvezna ljudska Jft skupščina sprejela zvezni druž- , J heni plan in zvezni proračun t! ter sledeče sklepe: zakon o dr- jtj žavni upravi, zakon e zveznih °rganih uprave, zakon o pr»- j), računih, zakon o gledališčih, o J iihnu, o pravicah nosilcev par- 1 tizanske spomenice 1941, o zdravstvenem nadzorstvu nad »Svili in o zaščiti pred požari.
Predlog zveznega proračuna »a leto 1956 je sestavljen v Klavnem v skladu s predpisi n°vega temeljnega zakona o Proračunih in pomeni prehod p* novi sistem izpolnjevanja Proračuna, ki ga bomo na podlagi tega zakona docela uvel ja -vdi let* 1957. S tem zakonom s®o, kakor je bilo poudarjeno f •PPd njegovim obravnavanjem, Pveljavili nujne spremembe v . J
bo nepreklicno v nedeljo, 29. aprila 1956, ob 10. uri dopoldne v Domu »Svobode H« v Trbovljah. Vsi naročniki, ki bodo poravnali naročnino za naš list do 15. aprila 1956 do konca letošnjega leta in imeli v redu poravnano naročnino tudi za nazaj, se bodo lahko udeležili tradicionalnega žrebanja naročnikov »Zasavskega tednika«.
Podjetja našega okraja so v ta namen prispevala prav lepe nagrade. Da pa omogočimo sodelovanje pri nagradnem žrebanju vsem naročnikom, smo rok za poravnavo naročnine podaljšali do 15. aprila 1956, to pa iz sledečega razloga: s
1.	aprilom 1956 bodo naročnino za naš tednik pobirale tudi vse pošte na območju republike Slovenije po svojih pismonoših, in to s posebno položnico.
V tej prvi akciji smo dali možnost vsem, da poravnajo naročnino za list za celo leto 1956 in tudi za nazaj, če je kdo še na dolgu. Za marsikoga bo znesek mogoče velik, toda tudi obveznosti do lista je treba enkrat urediti, kakor mora tudi naš list svčje obveznosti do naročnikov v redu Izpolnjevati. Marsikdo se bo mogoče jezil, zakaj terjamo naročnino za celo leto 1956, češ, saj leto še ni poteklo. To smo storili zaradi tega, da omogočimo, kakor smo že poudarili, vsem našim naročnikom, da se udeleže našega nagradnega žrebanja, ki je namenjeno vsem naročnikom našega lista.
VSEH NAGRAD JE 140
L Radio aparat znamke »Tesla«; 2. šahovnica; 3. moška srajca; 4. par kopit za čevlje; 5. dve buteljki vina; 6. otroška posteljica; 7. torta; 8. svilena samoveznica; 9. usnjena aktovka; 10. moško ali žensko kolo; 11. moška srajca; 12. 100 kg klajnega apna; 13. okrogla mizica in dva stola; 14. dve buteljki vina; 15. 500 din v gotovini; 16. brezplačno pleskanje sobe in kuhinje; 17. tobačna kolekcija; 18. knjižno darilo; 19. 500 din v gotovini; 20. dobitek v vrednosti 15.000 din; 21. dve buteljki vina; 22. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; 23. zavitek brezlesnega pisalnega papirja; 24. knjižno darilo; 25. par kopit za čevlje; 26. šunka; 27. 500 din v gotovini; 28. brezplačna nylon ondulacija; 29. električna pečica; 30. brezplačni sedemdnevni oddih na Partizanskem vrhu; 31. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; 32. dve buteljki vina; 33. par kopit za čevlje; 34. moška srajca; 35. en mesec vsak dan po lke belega kruha, če bo izžreban Trboveljčan, drugače 1500 din v gotovini; 36. čokoladni izdelki; 37. dobitek v vrednosti 1000 din; 38. 500 din v gotovini; 39. knjižno darilo; 40. pet vreč trboveljskega cementa; 41. 500 din v gotovini; 42. moška srajca; 43. brezplačno slikanje in izdelava šestih fotografij; 44. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; 45. knjižno darilo; 46. dve buteljki vina; 47. par kopit za čevlje; 48. dve kravati; 49. 500 din v gotovini; 50. pef vreč trboveljskega cementa; 51. tona premoga; 52. zavitek brezlesnega pisalnega papirja; 53. 500 din v gotovini; 54. dve buteljki vina; 55. 500 din v gotovini; 56. 500 din v gotovini; 57. dve kravati; 58. par kopit za čevlje; 59. 500 din v gotovini; 60. j>et vreč trboveljskega cementa; 61. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; 62. 500 din v gotovini; 63. knjižno darilo; 64. dve buteljki vina; 65. moška srajca; 66. moški 'čevlji; 67. 500 din v gotovini; 68. par kopit za čevlje; 69. knjižno darilo; 70. pet vreč trboveljskega cementa; 71. 500 din v gotovini; 72. knjižno darilo; 73. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; 74. dve buteljki vina; 75. moška srajca; 76. 500 din v gotovini; 77. par kopit za čevlje; 78. knjižno darilo; 79. dve buteljki vina; 80. pet vreč cementa
Zasavslcam adina se pripravila na 10-letnico 1DB
■k Tudi mladina Zasavja Bo prvi v teden v april, praznovala delit seto obletnico mladinskih de-
ročnina na »Zasavski tednik«; 98. knjižno darilo; 99. 500 din v gotovini; 100. posteljna mreža in tri žimnice; 101. moška srajca; 102. dve buteljki vina; 103. 500 din v gotovini; 104. knjižno darilo; 105. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; 106. 500 din v gotovini; 107. knjižno darilo;
108. električni kuhalnik (reso); 109. knjižno darilo; 110. tona apna; 111. knjižno darilo; 112 moška srajca; 113. knjižno darilo; 114. dobitek (lesni izdelek); 115. stekleni brušeni servis; 116. brezplačni tridnevni penzion na Mrzlici; 117. vo- r ,	.	.
ziček premoga; 118. voziček premoga; 119. stekleni servis; dl) lovnih brigad. Na okrajnem 120. prstan v vrednosti 10.000 'din; 121. ženska pletena jo- . j mladinskem komiteju so usta pica; 122. 1000 din v gotovini; 123. 200 kg Tomaževe žlindre; novili poseben prirr.--vljalni oli-124. postelja in posteljna omarica; 125. 1000 din v gotovini:	'Ji Bor, ki ima polne roke dela.
126. ženska pletena jopica; 127. 1000 din v gotovini; 128. knjižno darilo; 129. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; 130. desetdnevni brezplačni oddih v Cri-kvenici; 131. knjižno darilo; 132. 1000 din v gotovini; 133. knjižno darilo; 134. 1000 din v gotovini; i35. knjižno darilo;
136. 1000 din v gotovini; 137. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; 138. tona premoga; 139. tobačna kolekcija; 140. šunka.
VREDNOST VSEH DOBITKOV JE NAD 250.000 DIN >
Torej: če želite biti izžrebani pri našem nagradnem žre-
Po vseh krajih okraja pripravlja mladina s sodelovd-'l njem Socialistične zveze razne :J' slovesne akademije, delovne ak-lv- cije in sestanke.
Razen tega pripravlja OK •/) LMS še razstavo dokumentov ;!' in značk udeležencev mladin-i), skih brigad.
Mladinci-dijaki trboveljske gimnazije bodo že -1. aprila iz-
banju, če želite brati naš roman, če želite zasledovati našo 11 ve<Jli 4e;ovno akcijo pri ure slikanico, ki jo bomo kmalu pričeli prinašati v našem listu, če želite prejemati »Uradni vestnik okraja Trbovlje«, če želite biti zavarovani za primer nezgode — in to vse za 400 din — potem poravnajte svoje obveznosti do našega tednika »Zasavski tednik«.
Mi za vas — in vi za nas.
UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, TRBOVLJE
Naročniki „Zasavskega tednika" — Pozor!
V času od 1. do 15. aprila vas bodo obiskali pismonoše, ki vam običajno nosijo ostalo pošto in tudi naš tednik. •
Znano vam je, da pripravljamo veliko nagradno žrebanje za vse naročnike, ki bodo poravnali naročnino za naš list za leto 1956 vnaprej in jo plačali tudi za nazaj, če so bili naročeni na list že prej, a naročnino še dolgujejo. Na položnicah, ki jih boste prejeli v bližnjih dneh po pismonoši, bo napisan ves vaš dolg za list, in to vključno do 31. decembra 1956, akoravno smo šele v mesecu marcu oziroma v aprilu — to pa zaradi tega, ker uprava našega lista želi, da se nagradnega žrebanja udeleže pač vsi naročniki »Zasavskega tednika«. Naj nam naročniki ne zamerijo, če smo napisali položnice z zneskom do konca letošnjega leta, prav tako tudi ostali, ki naročnino dolgujejo še za nazaj.
Vsem tem smo torej sedaj ponovno še enkrat P1**1®'11 obvestilo o njihovem dolgu. Kolikor pa le-ti dolga ne bodo poravnali — mišljeni so tu naročniki, ki so dolžni naročnino za list za več let nazaj — jim bomo morali list pac ustaviti in zaostali dolg izterjati. Izterjave po pravni poti se bomo pač poslužili v skrajni sili. Uprava lista ima denarne obveznosti do tiskarne in ostalih, zato pač ne moremo ravnati
'Naročnina na »Zasavski tednik« stane le 400 din za čelo leto, medtem ko stane upravo list za vsakega naročnika letno 1000 din. Razliko moramo kriti na drug način. Poleg tega da dobiva naročnik po tej ceni naš list skozi celo leto, prejema vsak naročnik k listu še prilogo »Uradni vestnik okraja Trbovlje«, udeležil pa se bo lahko našega nagradnega
ditvi dvorišča gimnazije in posipanja cestišča.
Zagorski mladinci boi?) verjetno izvedli akcijo pri gradnji plavalnega bazena na Mati* ''kah. Pa tudi iz spodnjih krači' jev okraja sporočajo, da se mla-JJ dina pripravlja na podobne deli« lovne akcije.
'S O proslavah desete* obletnice <1 brigad bomo poročali v prihodki' nji številki.
'Ji
I I
$
Vi
f
tf Občinski sindikalni svet v M Brežicah je sklical posvetova-
Priprave *>a volitve če avskih svetov v Breiieah
nje vseh predsednikov in tajni-Itazali, da se zavedajo, važnosti 'At ležba je bila skoraj polnošte--!i vilna, s čimer so povabljeni do-kazali, da se zavedajo vožnosti (v vprašanja, ki stoji pred nami — ’U volitev v delavske svete.
Jr Predsednik sveta je najprej ♦)3 opozoril na nekatere pomanjkljivosti in negativne pojave, nato pa naglasil, da se je treba na volitve v delavske svete dobro pripraviti. V delavske svete naj se kandidira samo tovari-
j ,	~	'	:--, it 78. Knjižno aarno, iv. ave	vma, o«, irei viokraia Trbovlje«, udeležil pa se po ianuo našega uasiauucga .. naj »c	samo
uosedanjem proračunskem si- (zidani most); 81. 500 din v gotovini; 82. par kopit za čevlje;	, u bo jetos konec meseca aprila, končno je naroč- f I še, ki so politično in gospodar
Z niim so natanko do- (1 g3 ^^0 darilo; 84. moška srajca; 85. dve buteljki vina;	„'t varovan še proti nezgodi za primer smrti ali J« sko razgledani, ki so predani so
' j'1 vire dohodkov, ki pripa-	gg eno]etna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«; invalidnosti	-S cialistični ideji'in pošteni ter
,Vrora5unu’ jih hkrati	87. knjižno darilo; 88. 500 din v gotovini; 89. par kopit za	UDrava' »zasavskega tednika« je prepričana, da boste »! imajo čut odgovornosti. Novi
SFSCIsSrSSSv;	1 SStIkS
i 'eto 1956 znaša skupaj hi,toliki vina- 96 moška srajca; 97. enoletna brezplačna na-	UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, T	'(J proces dela, da dosežemo večjo
SSL«"	i1^*^****»»*»«*^
(Nadaljevanje na 2. strani)
Gustav Pečnik
Preidimo h
AKTUALNOSTI ZA NAŠA GOSPODARSKA PODJETJA
O storilnosti m produktivnosti dela
Vemo, da je osnova za napre- enotnost« z dne 9. maret t. 1. sledno izpeljana organizacija dek vsake družbe, tako tudi nam prinaša obširen članek pod dela, je, recimo, delovno ražpo-' naše, produktivnost, ozir. raz- naslovom »Proizvodnost dela —Toženje proizvajalca in njegova vijanje produktivnosti. Tega se naša skrb številka ena«	izurjenost v delu. Brez gdspo-
moramo zavedati še prav pose- Mi se danes veliko ukvarjamo darske zainteresiranosti proiz-bej, zlasti še, ker je to eden iz- s problemi in veliko se piše o vajalcev, in to od tistega de-med izhodov iz naših sedanjih večji produktivnosti ter imamo lavaa, ki je šele prišel v pro- in so' že začeli z rekonstrukcijo
Ko so naši državni in partijski voditelji govorili o tem, da se je treba boriti za izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi, prav gotovo niso mislili, da bi spodaj o tem samo
Nekateri obrtA obrati so spričo velikih Rizočil od večjih podjetij v takem položaju, da se jim »ne izplača« sprejemati drobnih naročil od potrošnikov. Dogaja se celo, da ne-
di k dejanjem. Ne mislim, da se niso še nikjer lotili konkretnega Izvajanja nove gospodarske* politike. Marsikje so opustili razpravljanje o novi ti gradnjah in velikih investicijah .in so že začeli z rekonstrukcijo
gospodarskih težav. Od tega,	zato razne republiške in zvezne	, izvodno podjetje, m pa do naj-	obstoječih objektov, ki zarhte-
kako naglo in v kakšni meri se	institucije, s katerimi moramo	sposobnejšega organizatorja	vajo manj .sredstev, a vendarle
bo spremenil odnos do dela,	iskati več kontakta. V kapita-	podjetja in vodje delovnega	vplivajo na večjo proizvodnjo
skratka do vprašanja produk-	lističnih državah, ki prav tako	procesa, si je nemogoče misliti
tivnost, je v nemajhni meri od-	teže po napredku in povečani	i^pešnega prizadevanja za več-
visna tudi ustalitev našega go-	proizvodnji, so dosegli s takim	jo produktivnost dela. Zato pa	proizvodnje, so rudnik v Tr-
spodarstva. Od stanja gospo- sodelovanjem z institucijami in. imajo pravilne norme, akordi bovljah, steklarna v Hrastniku, V 63. letu staTosti je	v soboto,	darstva pa je odvisno, v koliko	podjetji velik napredek. Poče-	in. prava,tarifna.politika, v pod-	rudnik v Globokem-itd. Slabše
.; ™arca> P™™}™1	wpra-	bodo izpolnjene vse obveznosti,	nitev proizvodnje, boljša kvali-	jetju lahfco . velik vpliv na de-	pa je v obrti. Čeprav se ravno
pfCmi*'0 Bize"skem	GUSTAv	y jih‘je prevzela družba nase	teta — to so vsakdanji problemi,	.lovno razpoloženje delavca in s	obrti posveča velika pozornost,
PE~N,K:	....	.	— bodisi s pozitivnimi predpisi,	ki od nas zahtevajo še drznejše	tem v zvezi na večjo produk-	se tu ne premaknemo z mrtve
Na njegovi zadnji poti	ga je	au s skrbjo do posameznika, do	ukrepe za dosego boljše orga-	tivnost dela. Tudi premijski si-	točke. Ponekod se še vidno
spremljalo 1500 ljudi	iz	vsega	njegovega standarda. Se pravi,	nizacije, cenejše proizvodnje in	stemi, ki jih bomo morali letos	vdajajo slepilu, da bo občina
Zasavja Hiše na Bizeljskem so socialistična družba je sposobna večje storilnosti dela.	obvezno z našim zveznim druž
govorili, ampak da bi prešli tu- kateri zasebni obrtniki na ra j, j-i — = -	j- znih gradbiščih izvajajo dela
Med podjetji, ki so tako začela reševati vprašanje večje
bile na dan pogreba zavite v razviti materialno skrb za člo- Prizadevati “in stalno
napredovala samo z novimi gradnjami, velikimi investici-
milijonske vrednosti, namesto da bi delali za potrošnike. To je spet posledica tega, da je obrtnih obratov premalo in so zato maloštevilni obstoječi obrati v priviligiranem položaju. Zanje ni značilnega vzdušja konkurence, da bi si s kvaliteto in cenenostjo svojih storitev borili za stranke.
Občinski ljudsiki odbori naj se resno lotijo reševanja tega vprašanja, ki ima morda najbolj občutljiv vpliv na življenjsko raven delovnih ljudi. Treba bo začeti misliti na razvoj socialističnih obrtni obratov, ki se danes še skoraj ne razlikujejo od privatnega sektorja obrti. Ustanavljali bo" treba specialne obrti’ ki jih sedaj
_	........... ...	se mo- benim planom uvesti in spreje- ................ ............	... j... ----
črne zastave. Dvorana Zadruz-	veka samo v toliki, meri, v koli-	ramo truditi, da pri nas spreme-	ti v; naših podjetjih, imajo na-	jami itd. Boleča točka, ki jo po-	sploh ni ali pa jih primanjkuje.
nega doma pa, kjer je ležalo	kor dopušča trenutno stanje	nimo odnos do dela. Pri nas se	men vplivati na povečanje pro-	trošniki zelo	občutijo, pa je	To ne bo zahtevalo velikih
njegovo truplo je bila polna	družbene ekonomike Vse dru-	pogosto hvali standard v zahod-	izvodnosti in na znižanje pro-	ravno v obrti.	Skoraj ni usluge	sredstev, bo pa lahko blogodoj-
cvetja in vencev Izpred Zadruz-	ge> vjjje	obljube nujno izzvene	nih državah. Drž', da je ta stan-	jzvodnih stroškov. Sodobna zna-	ali storitve, na katero	--
nepa doma se je od njega po-	kot socialna demagogija in se	dard višji zaradi različnih ob-	nost, ki se ukvarja s psihologi-	nik ne bi čakal dva mes
s lovi l zastopnik kmetijske za-	kažejo	kot politično-ekor.om-	jektivnih činiteljev — od ugod-	jo dela, ugotavlja, da je za de-	več.. Zakaj? Zato, ker
clruge. Brežiški pevski zbor je sko.zgrešene.	nih materialnih osnov, surovin- lovni učinek delavca, neverjet- manjka obrtnih obratov.
zapel »Kot žrtve ste padli...«, Ce pa bi šla skrb za človeka skih in energetskih pogojev, ko- no velikega pomena njegovo V obrti skorajda ni kapelska godba paje zaigrala	skladno	z materialnimi mož-	lonialnih ekstra profitov itd. —	duševno razpoloženje. S tem je	renče. To ima za posled
-.aiostmko. pn soli so držali	noS(;mk	j. po organski poti, bi	je pa na drugi strani spet res,	znanost, priznala delavca kot	so cene obrtnim storitva...	,— ..
.pahr ucenci s šopki zvončkov.	v nasDrotju s prvo smerjo imeli	da je ta življenjska raven rezul-	tvorno osebnost in zavrgla sta-	tirano visoke,	njih kvaliteta pa	kot je, omogoča konkurenco v
lam je govoril v imenu sveta	colitično pozitivni rezultat; ljud-	tat intenzivnega, pravilnega od-	ro kapitalistično trditev, da so	slaba-. Večini	obrtnih obratov	prid potrošnika. Predsednik
:a prosveto občine Brežice tov a-	-e b; jmeu občutek, da še ni vse	nosa do dela in da mora tak in-	delavci samo zmehanizirani do-
ns Pahor in v imenu Društva ^ kakor w želeli ampak bi tenzivni odnos do dela roditi....................................... “
učiteljev m profesorjev tovariš , , na	ce.
no vplivalo na izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi.
Menim,, dp bi bilo vredno razmisliti, če je naše trgovinsko omrežje dovolj, razvito in če njegova organizacija, takšna
Drnač.
Pri odprtem grobu se je slavil od
materialne posledice, jasno nerspektivo videli, da gre Nihče ne zanika, da smo v na-
datek k stroju in nič več.
V Zadnjem času je tudi vod za proučevanje organizaci-
njega predsednik Ysak dan ,na boli5‘ Iz	iz- šem gospodarstvu prispevali ve- je dela in varnosti pri delu
u JL	baja, da m dviga blaginje v de- likanske napore, da -smo se v sloVehije organiziral v nekate-
Ijudskega odbora Brežice tovariš Kolenc, v imenu Občinskega komiteja ZK in Občinskega odbora SZDL tov. Janez Videnič, v imenu sošolcev tov. Lojze Hof-bauer in zastopniki ostalih množičnih organizacij.
Pokojni Gustav Pečnik se je rodil 20. novembra 1892 na Bizeljskem. Osnovno šolo je ob-
podjetjih, pa tudi v Strojni to-
1 iruiu, ua smo slu- vodilno osebk^kakršne^Drireja- stem 6asu šušmarii°- To Prav kar je bilo mogoče ™**°vo vpliva na delovno spo-
sobnost teh ljudi in zmanjkuje
OBČNI ZBOR OKRAJNE GOSTINSKE ZBORNICETRBORLJE
želi, ki gradi socializem — kot položaju, v kakršnem smo bili j’e naša — v »razviti sociali«, ki morda edinstveno znašli in so presega možnosti nacionalne rezultati vsem etinljivi. Zgreše-ekonomike, ampak prav zaradi no pa bi bilo trditi, da smo sto-
konkretnega stanja našega go- rili vsi vse, kar je bilo mogoče jo nfl te	pedagoških psi
spodarstva v trdnem delu sle- m kar razvoj od nas zahteva- holbških spbznavanj v drugih hernega našega državljana — v Tudi naši vodilni ljudje so ze de££yj, razviti produktivnosti.	večkrat opozorili in tudi IV. ple-‘ ’
Zaradi tega sodimo za notreb- num SZDLJ je o tem razprav- To hočemo povedati zato, da Hkoual^iin^BizelisJcem0 aiirma- no, da je treba spremeniti odnos Ijal in ugotovil, da je. produk- bi se .vsi zavedali, da boža
B8S&B8& KMMS «3Si«rtrr* r*-. s.,
Takrat je bilo na učiteljišču pol Slovencev in pol Nemcev.
Ze takrat je pokojnik pokazal svojo visoko nacionalno zavednost. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Trbovljah, nato je služboval še v Brežicah in na Bizeljskem. .Jjglgu leta je bil upravitelj> bizeijsJce šole.
Kot zaveden Slovenec je zastopal interese slovenskega življa na Koroškem ter. se boril za njihove pravice kot koroški borec. Pred selitvijo leta 1941 je tovariš Gustav pobegnil v Ljubljano, kjer se je vključil v OF.
Nekaj časa je bil zaprt, kjer so ga belogardisti mučili in pretepali. Pozneje je delal na kočevskem terenu.
Po osvoboditvi je prišel spet na Bizeljsko in tam organiziral partijsko organizacijo. Na njegovo pobudo in z njegovo po-
se danes spričo takega Stanja Ljudske skupščine LRS Miha še ni treba boriti, da bi pove- Marinko je zg Slovenijo na-čali krog odjemalcev, da bi iz- sploh dejal, da bo treba ražši-boljšali kvaliteto in pocenili riti trgovinsko omrežje. Mislim, storitve. Nekaterih področij da to toliko bolj velja za naš obrti pa šblph ni. Potrošniki sl okraj, ker smo po številu pre-
r	Saogk’r^demnkl6in\da	bY1C,eV na,tr^no daleč
--j..,.,«, __	„J	. tekajo k ljudem, ki so žaposleni nad slovenskim m celo jugoslo-
v podjetjih in v svojem pro- vanskim povprečjem Navidezno
njihov interes za večjo proizvodnjo podjetja. Neredkokvat pa je tako šušmarjenje vzrok,
je trgovinsko omrežje dovolj razvito, če pa bi ga globlje analizirali, bi ugotovili, da bi tu in tam le kazalo ustanoviti novo trgovino. Mislim, da je odveč vsaka bojazen, da bi
da delavci začenjajo uporabljati imeli preveč prodajaln. Nobene za svoje zasebno delo orodje, škode ne bo, če bo neka trgovi-ki je "last podjetja, čestokrat na prenehala poslovati zato, ker
pa tudi razni pomožni material, če ne celo surovine.
Cas je, da začne tudigssiinstv premagovati švojozaostaiifst
ZDRUŽITEV KRŠKE IN TRBOVELJSKE GOSTINSKE ZBORNICE — PREUSMERJANJE NA POTROŠNJO PRISTNEGA VINA — INVESTICIJSKA IN OBRATNA 8REDST V A, DVOJE KRITIČNIH VPRAŠANJ V GOSTINSTVU
ne bo mogla konkurirati drugi trgovini, kjer bo v^ečja izbirh blaga, boljša postrežba in nižji stroški. Tako je tudi z mesnicami. Problem, da potrošnik v mesnici ne mdre kupiti tistega, kar želi' in potrebuje, ni v tem, ker bi primanjkovalo • mesa, ampak v tem, da mesarji, spričo ibajlirtega ’ šfevfta mesnic, in kA- sb tb-^čelO^ ^seStavu enega šafnega '-bodjbtja^^Žagorj^e); • ni^ šo prisiljeni boriti se-za Večji krog odjemalcev. Prav zaradi tega se -ne smemo čuditi, če v marsikateri mesnici slišimo robato- pripombo mesatja: »Ge t?
Trbovlje, 23. marca. — V dvorani restavracije »Turist« so se včeraj zbrali na občni zbor delegati krške in trboveljske gostinske zbornice. Zbora, ki ga je vodil Tone Hudoklin, so se udeležili zvezni ljudski poslanec Karel Šterban, predsednik
ni po volji, pa pojdi dru;
in kulturnejši odnos do potrpš- pik laže tudi-intenzivneje go- je, ki vlada v gostinstvu glede gami...«	ne
nikov. Pretežna večina gostišč spodarijb. Centralizem večjih moške in ženske delovne sile, prej ko slej še vedno opravlja podjetij se me<j drugim izraža in znaša v prid ženski delovni svojo najožjo gostinsko stori- tudi v skupni nakupovalni po- sili 1:4, je pereče vprašanje in tev — točenje pijač, v glavnem lrtiki, ki je potem kriva enolič- nastaja med drugim tudi za-alkoholnih. V kar najmanjši nbsti v izbiri pijače in jedače, stran razmeroma nizkih zasluž-meri in sila polagoma se obrati ustvarja neke vrste monopoli- kov gostinskega osebja. Vša ta
Zakaj, ni trgovine v Kaiiševcu?
Pod zgornjim nasiovom je izšel v 12. številki »Zasavskega
------------z-----o--------------- -------- ------ ------ ---------- LIIISTVC^čl UbCUJcl, V o čl tet u. j -i^	Q
preusmerjajo na širšo sestavo zem v cenah in onemogoča vsa- problematika je v gostinstvu še	u «	^	?
gostinskih uslug (prehrano, raz- kršno konkurenčnost, ki je prav Precei odprta in jo bo treba Še Pod rubrlR0 »Senovo« članek h vedrilo, družabnost, nočišča itd.), za kakovostno stopnjevanje go- nadalje pazljivo ter izkustveno
močjo je	bil na	Bizeljskem	republiške gostinske zbornice
zgrajen prvi zadružni dom v Stane Renko ter predstavniki	____________
Spodnjem	Posavju	Tudi most	malone vseh komun zasavskega	Prav tako	tudi še ne dajejo	ti-	stinskih	uslug	tako	potrebna.	proučevati.
čez Sotlo,	ki veže	Bizeljsko s	okraja Na tem oMnem zboru	ste močne	opore, ki	je neogibno	novzt-očaio	V izdatni meri	eostinci raz
hrvatskimi	Hrašami	ie nieaova	sta se končno združili obe zbor-	potrebna za razvoj	turizma,	za	Precejšnje	težave	povzročajo	v izdatni men .o gostinci raz
nrvaiSKimi urasami, je njegova	___,	__________________ j____---------------unstinskim ohratom nadalie Dravliali tudi o eost nskih ohra-
lcateremu bi rad pripomnil sledeče-.
Trgovina se je opustila na podlagi odločbe št. 11-56 Sani-
nici; predsednika prejšnjih katerega ima sicer zasavski gostinskim obratom nadalje pravliali tudi o gostinskih obra- tarne inšpekcije v Krškem, ker
zasluga Da ne govorimo o	_
ustanovitvi Vinarske zadruge, zbornic Franc Baloh in Vladimir okraj obilne prirodne pogoje in
lei se je pozneje preimenovala v kmetijsko zadrugo, katere preg-sednik■ je bil do svoje smrti. Bil je tudi član Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, član Občinskegč ljudskega odbora Brežice, član ZK, Zfi, SZDL, lovske družine in častni član bizeljskih gasilcev.
Tovariš GUSTAV PEČNIK je pomenil za Bizeljsko toliko kot nekdaj Balon, ki je bil tam pi-
Cerne sta poročala o delu zbornic v bivših dveh okrajih, v razpravi pa so delegati prizadevno obravnavali vso pisano problematiko gostinstva.
Po splošni oceni gostinci sami sodijo, da v zasavskem okraju gostinstvo še vedno ni na zadovoljivi stopnji. V marsikaterem gostišču je stanje vse prej kot takšno, kakršnega si želimo, ko imaftio v mislih lepo postrežbo,
možnosti. Tisti prvi koraki v tej smeri, ki jih je opaziti v posameznih komunah, pa kažejo na pravo pot in obetajo, da utegne iti poslej razvoj le neko-
osnovna sredstva, ki so še vedno last bivšega zasebnega last-Viika in morajo gostinci plačevati zanje najemnino in tako ostajajo brez sredstev, s katerimi bi mogli slednjič nakupiti
tih raznih družbenih organiza- niti. podjetje niti lastnik hiše cij (»Svobode«, športna društva nista bila pripravljena lokal i. p.), ki jim sicer prizaavajo, obnoviti, kakor je to zahteva^ da na splošno boljše in’ lepše sanitarna inšpekcija, strežejo gostom, a tudi ceneje, Dopisnik, ki omenja, da je ta ker niso obremenjeni z istimi trgovina že dalj časa šepala,
onir obnove vinogradov, toda prijetne pogoje in najbolj pisa-
liko hitrele. Problem takšnega osnovna sredstva (inventar, je- dalatvami kot ostalo gostinstvo, bila slabo založena in nerenta-preusmerjanja je med drugim hifni pribor, posodo itd.). Mno- Zdi se jim, da bi bilo pravilno, bilna, nima vpogleda v razkko zelo akuten posebno v Trbov- S o preskromno je tudi krediti- če bi tudi ti obrati bili glede y trgovinski dejavnosti v mestu ljah, ki so zdaj sedež okraja in ranjč obratnih sredstev, s ka- dajatev izenačeni z vsem go- in na deželi. Poleg tega je prav zatorei gostinsko izmed vseh” terimi bi se gostinstvo založilo stinstvom, dajatve pa, ki bi jih gotovo pozabil, da je lansko le-zasavskih krajev najbolj fre- v ve{^ meri s konsumnimi ar- odvajali, naj bi ljudski odbori to primanjkovalo špecerijskih
tim To velja zlasti za vino, ki potem v obliki dotacij vračali predmetov (sladkorja, masti, ga'je treba zaradi malih obrat- društvom za .njihovo kulturno enotne moke, kvasa itd.), ki so
še mnogo več, saj je bil aktiven v vseh področjih politične in gospodarske dejavnosti. Bizelj-čani so z njim mnogo izgubili. Vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo, se* dolga leta ne bo izpopolnila.
Slava njegovemu spominu!
krajev najbolj
kventirane.
Med 201 gostinskim obratom,
no sestavo gosti-nskih storitev. Ob več kot neznatnih investicijskih sredstvih, ki so jih v vseh teh letih imela gostinska podjetja, je bilo nemogoče doseči kakšno vidnejšo izboljšavo vnanjih pogojev, ki so razen drugih okolnosti tudi odločilni za lepši
niti sredstev po večkrat na leto ali športno delovanje.
kolikor jih je trenutno v okraju,
je 87 gostišč družbenega sektor- kupovat,! in se tako v gostilnah ja, 32 zadružnega In organizacijskega in 82 zasebnega sek-
torja. V prometu, ki ga opravlja gostinstvo, je družbeni sektor udeležen s skoraj 60 odst..
nikakor ni gostinstva.
znamenje dobrega
Priprave na volitvedelavsk h svetov v Brežicah
(Nadaljevanje s l strani) storilnost in znižamo proizvod-
je morajo sodelovati — jal tajnik — da bomo
bili prav v tej trgovini glavni predmet prodaje. Zaradi tega,
sw££s	~
udarili, da naj bi slednjič v go— Drugi vzrok opustitve trgo-stinskih obratih začeli točiti vine pa je bil to, da je bila ce-S sistematičnim prirejanjem tudi zdrava, pristna vina. Označ- sta od Blance do Kališovca P° medtem ko odpade na zasebni tečajev uspeva gostinski zborni- ki jo vina nosijo, naj bo poplavi 4. junija 1954 močno sektor, ki obratuje predvsem na	cj da ^ kvalifikacija gostin-	resnična, tako da	bomo sled-	poškodovana,	zaradi česar	je
periferiji in po vaseh, največ do	skega osebja stalno dviga in jc	nJ*5. le enkrat vedeli, kaj prav-	bil prevoz po	cesti otežkočen	in
5 odst. V primerjavi z letom	pri(akovatl, d« b« v gostinstvu	zaprav pijemo,. Ce	pa so vina	dovoljen kamionom le prevoz
1954 se je promet v gostinstvu	čedalje mani' nekvalificirane d6-	sestavljena, rezana	In poprav-	blaga do 1000	kg teže.
povečal za dobrih 20 odst.,' veo- lovne sUe To ' velja zlasti za ljona' naJ bo to tudl označeno. To‘navajam v pojasnilo do-dar odpade na povečano potroš-Kg^np 0S(?bje, nujno pa se bo Druge poti do jasnosti ni in bo pisniku navedenega članka 1°. njo najmanjši odstotek na alko- trsjaa lotiti tudi kvalifikacijske treba zatorej iti edino po tej ostalim potrošnikom pod Bo-bolne pijače. Navzlic temu pa vzgoje kletarjev, knjigovodij in Poti.	(ž) horjem.	Albin Agrež
je de- splošna struktura gostinskih	administrativnih moči.
v nove uslug še vedno ni takšna, kot si gamo delavsko upravljanje pa
ne stroške, kar vse bo pripo- delavske svete izvolili res naj- jo želimo. Se vedno so daleč na je v gostinstvu v glavnem šc
....................... ------------------- —	isa ».•«.»««»
moglo k dvigu naše življenjske ravni. Potrebno je, da dobimo v
boljše tovariše med najboljši mi. Pri tem pa ne smemo po
--------------- —----------- -	-	s 7? odst., medtem ko doseže jzrwiteje jjoskrbetl za politično
novih delavskih svetih kvalite- zabiti na naše žene .in mladino, prehrana komaj 10 odst., mono- vzg0jo osebja in poznavanje ten kader upravljalcev naših ki naj jih volimo v nove de- polni Izdelki 7 odst., nai zadnjem vgaj tiste zakonodaje, ki se ne-podjetij. ki bodo dorasli nalo- lavske svete, če so to a svojim mestu pa so brezalkoholne pl- poaredno tiče delavskega samotam našega nenehno razvijajo- delom zaslužili. O vsakem pred-	9 komaj 5 odst. Prav u nravi Janj a in gostinstva. Pro-
laganem kandidatu je treba po- ®kromn° gostinstvo tudi gle- c^tni sistem ustvarjanja plač
7am našega nenehno razvijajo-ega se gospodarstva.
___	„ »   J J 1L	. .	, T	UCUVHl rilDLVJIl Uolvdl lauju
Prav tako je poudaril pomen prej temeljito razpravljati. Pri de družbene prehrane, saj Ima nega 9klada je sicer že prinese volitev tajnik in opozoril na	izbiri	kandidatov naj sodelujeta	v vsem okrajd praj neznatno	nokaj prvih rezultatov, vendn
dolžnosti, ki jih ima v tem po-	poleg	sindikata osnovna organi-	število abonentov, hajveč Še v	a že vedno ni tako stimulat'
jledu sindikalna organizacija,	zacija	ZK In SZDL.	bivšem krškem okra Hi, kjer so	ven) kot bi lahko bil in bi mora
Sistem delavskega samouprav-	Pri	občinakem svetu sindika-	v 'J, aJ, " komunah priznali	bjti Vso kaŽ6i da je iani pr0
janja je še zelo mlad in v sve- tov so izvolili komisijo za pri tu še popolnoma neznan. V na- pravo volitev. Komisija je dolo-ših majhnih podjetjih je sa- čila za vsako podjetje tovariša, moupravljanje še šibko, zato ki bo pomagal v pripravah za je prav sindikat poklican, da ga volitve, učvrsti in razvija. Priprav za	V naši občini
volitve se je treba resno lotiti ki imajo delavske svete, ven-in članstvu obrazložiti njihov dar jih bo volilo samo 14, vsi pomen.	ostali pa samo predsednik" do-
Vse naše politične orgnnizaci- lavskih svetov.	V. I.
gostinskim obratom na abonenta 30 din regresa na dan.
met gostinstva dosegel svo vrhunec in zdaj že ptjada z Večje težave v poslovanju ustal'evan,jem v..potrošnji go imajo zlasti tista podjetja, ki stinskih storitev. V .nekateri’ štejejo po več gostinskih obra- podjetjih ie ta pojav že .tak" je 26 podjetij, tov. Centralistično urejena »vle- občuten, da prejemajo gostinci čejo za sepoj« vse svoje šibke sanjo 80’ odst. plače ter bo treba in včasih celo nerentabilne položaj v.,vseh ,teh primerih obrate, medtem ko so manjša proučiti in nagrnjevonle ustroz-. podjetja ne le bolj gibčna, am-no urediti. A tudi samo ra/.mer-
Prilisk na gumb in trboveljska termoelektrarna jo 7i.cc.i jati več (o-ka. Ob tej priložnosti pravljamo pansko, ki se n9,n je v<)nila v zadnji številki: slavnostni dogodek Je bil 15. m»r* ca in ne 15. maja
Nad 25 vajencev
*
£3 fe zbralo okrog svojega mojstra
Prejšnjo soboto fe znani obrtnik, kovač Jože Turk iz Zagorja, v krogu svojih nekdanjih vajencev praznoval 60-let-
nico življenja.
OBČNI ZBOR OKRAJNE GASILSKE-ZVEZE
C eni zbor SjZDL v Trbovljah
Vzgajati člane v Usi: ~ j politično delo
socialističnem duhu
Prejšnji petek se je zbralo nad 140 delegatov terenskih odborov k občnemu zboru občinske organizacije SZDL v Trbovljah, ki je bil v dvorani re-
, .. „	....	.....	__ .	.	.	.	.	stavracije »Turist« na
v zadnji Številki smo na krof- kjer nimamo gasilcev. Treba bo vorrmo o pozami varnosti. Toda občnega zbora se je udeležil
le v prejšnji številki smo pi-	v sleh«ni vas. ee so le dani če govorimo o tej varnosti, po- tudi predsednik OLO Trbovlje
šali, da je tov. Turk ~	J
Vodah, članov.
čajev in še tega in onega o tem jasno govori.
SZDL v Trbovljah šteje danes 10.390 članov in se je od lanskega leta pomnožila za 329
svojega dela vzgojil 65	Pkfa-i"e gasilsk® v Trtoov- gasilske desetine; da bodo le-te na preventivno službo'. V tem
▼ Sevnici občni zbor materialni pogoji, organizirati tem moramo misliti predvsem tov. Martin Gosak
V živahni razpravi, ki je sledila poročilom, je sodelovalo precej delegatov. Ti so zlasti

cev v dobre obtne delavce, ki Jab'	. -	„ _	-. -	_. . , .	... . ...    ----.— .  ----
danes zavzemajo vidna mesta v Obširno poročilo j« na tem v nesreči. Da pa bi v ga- rnorajo izpolnjevati industrijska letu sta podala predsednik tov. naši zasavski industriji.	občnem zboru podal predsednik	vrste pritegnili čim več podjetja m ostale gospodarske Slavko Borštnar in tajnik tov.
Na skromno slovesnost je OGZ Stane Nunčič. Le-ta je mtodine, bi bilo priporočljivo, o^anizaaje m ustanove. Zal pa Peter Adlešia. Oba sta poudari- prostorov Prav tako so poudav-
ssll	sšliiS ISzi:~ tiiglSi
mmm s@3si ss=^ mm:.
činskega odbora SZDL, tovariš	iTJ« »i uniform, tudi drugo delo ne Za poročilom predsednika je zacije je nadalje podrobno ana-
M. Gostiša, predsednik okrajne	v	^	poteka dobro. Zato bo treba po- sledilo poročilo poveljnika OGZ liziral delo delavskih svetov v
obrtne zbornice tov. M. Škrbec	•, J® ** skrbeti, da tudi pionirji in mla- tov. Lea Komana in tajnika podjetjih in dejal, da so le-ti
in drugi.
Ob tej Turk
vse premalo žena in mladine.
skrbeti, da tudi pionirji in mladinci dobe gasilske uniforme.
drugih
del v občini. Velik problem kraja je pomanjkanje šolskih
jemali v Sociaalistično zvezo ob raznih državnih praznikih in to na čim bolj slovesen način.
Vsekakor ne gre puščati v nemara tudi vzgoje delavcev,
Priložnosti je tovariš	Okrajna gasilca zveza, ob-
zreze.	dosegli lepe uspehe *V svojem P°sebno še novih delavcev, ki
Diskusija na občnem zboru pa Prizadevanju, zlasti v vseh več- pn a^° v r ov Je-
iSs gUsgs
spominska darila.
Da je tako malo'žena v gasil-	V SSSort orMe v revir
skih vrstah, je več vzrokov. V g_	ju. Socialistična zveza je za po-
občinskih gasilskih zvezah so Predstavnik republiške gasil- utično vzgojo in izobrazbo v
Delegati so predlagali, naj bi se v vseh štirih rajonih trboveljske občine ustanovile Ljudske univerze. V Trbovljah naj bi spet ustanovili trgovski teh-nikum, ki je vsekakor potre-politično ben.
Ob zaključku so izpopolnili občinski odbor SZDL, izvolili žensko komisijo in sprejeli vr-
nega imetja, tako v industrij- ..
Treba je poudariti, da je tov. skih in mestnih krajih kakor ^rnanj^ ^	^ j^ 
Turk eden izmed obrtnikov, ki tudi na vasi, da do nesreč in je vse svoje sposobnosti in Škode sploh ne bi prišla.
*"žs.s?ysSiiB2.^Ki5i-‘	»•-
TJSZZgrčZSJTZ: SS&Z£V2g?L%Si l» S£WrW zz&žZfS&ZŠT
kssasttsrsra *««*«*.	^
slovesnosti je poudaril, da bo	desetino, ki se ne bo vadila sa- ^ plenum OGZ so izvolili 39
tudi v bodoče skrbel za razvoj Posebno pozornost pa je treba mo v operativi, pač pa tudi v claa?Y.m ,se9t delegatov 23 re_ revirja in vajenske šole, kote- posvečati našim vasem. V na- sanitarni službi, kar bo ženam pobliski plenum. predsednik je že vrsto let, šem okraju je še precej vasi, tudi drugače mnogo koristilo. Takoj po občnem zboru se je
sešel novo izvoljeni plenum in
PLENUM OK LMS ZASAVSKEGA OKRAJA
SOCIALISTIČNA ZVEZA IN GASILCI
iz svoje srede izvolil izvršni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Stane Nun-Ne moremo si zamisliti pra- čič, za tajnika tov. Vida Guček, vega dela v gasilskih vrstah, če 7_a podpredsednika tov. Franc
Približno 80 uslužbencev zasavskih OLO Trbovlje. Tečaj gre h koncu
občin obiskuje tečaj na in bodo tečajniki kmalu
gasilci niso člani naše Sociali- Klun, za poveljnika tov. Leo stične zveze. Na žalost pa ima- Koman, za njegovega namestni-(Nadaljevanje s 1. strani) Ijanje. Izobraževalno delo z mo še primere, da niso vsi ga- ka pa tov. Viktor Drnovšek. —
Preobširno je gradivo tega mladino je ponekod še pomanj- silci včlanjeni v SZDL V Veti- Izvolili so tudi svete in nadzor-pienuma, da bi bilo moč r tem kljivo, in še mnogo podobnih kem Podlogu je od 43 gasilcev ni odbor.
sestavku docela in konkretno problemov je nakazal zadnji 30 članov Socialistične zveze, v Občni zbor je pooblastil ple-opisati problematiko zasavske plenum.	Drnovem je od 41 gasilcev le num, da na svoji drugi seji for-
mladine. Ugotovitve, ki smo jih Kot rečeno, bo treba že v pri- 20 včlanjeno v SZDL, v Veliki mutira sklepe in skrbi za nji-slišali na plenumu SZDL Slove- hodnjih dneh začeti uveljavljati vasi pa je od 56 gasilcev komaj hovo izvršitev, nije in nekaj dni kasneje na smernice obeh navedenih plenu- 13 članov Socialistične zveze, plenumu CK ZKJ o mladinskih (nov in tudi tega plenuma. Mor- Ponekod pa so v tem pogledu problemih, veljajo tudi za našo da bo ravno bližnja proslava de- dosegli lep napredek, tako na mladino.	sete obletnice mladinskih brigad primer v Vihrah na Krškem
Dejstvo je, da smo v našem prelomnica v delovanju naše polju, kjer je vseh 35 gasilcev okraju v zadnjem času dosegli mladine, saj bo naš mladi člo- včlanjeno v SZDL. v organizacijski utrditvi mla- vek tedaj verjetno sprejemal vsa gasilska društva morajo
dinske organizacije dokaj lepe razne obveznosti. Stvar občin- paziti na to, da bo sleherni ga-	, . «	,	___ _________________
uspehe. Organizacijsko močni akih komitejev pa je, da že ob gjjec član naše največje poti- NA DNEVNEM REDU: DELO VAŠKIH ODBOROV SZDL, PRIPRAVE ZA OBČNE ZBORE mladinski komiteji so se s pre- tej priložnosti navežejo še tes-	organizacije. Socialistična KMETIJSKIH ZADRUG, DVIG ČLANSTVA PREŠERNOVE DRUŽBE IN PROSLAVA
cejšnjo mero odgovornosti lo- nejše stike z zasavsko mladino. zveza pa je seveda dolžna, da	OBLETNICE MLADINSKIH B RIGAD
tili izvršitve raznih nalog. Toda	1um“" v’r,i'' -------------J“ X1“
rezultati še niso vidni, vsaj ta-
lo gasilcev in jim pomaga pri	§Zi5l. odborniki so razpravljati	iskani. Zanimivo je, da je v teh	Žali kmete	od gradenj zadruž
odstranjevanju raznih težav.	0 deju	članstva SZDL po oko-	vaseh	članarina pobrana za tri	nih domov, danes pa imajo ti
POŽARI	liških vaseh, pripravah na obč- ali pa kar za šest mesecev. Po- ljudje v zadrugah prvo besedo.
_	ne zbore kmetijskih zadrug, nekod kmetje v okviru organi- Prvenstveno pa naj zadruge te-
Lani je bilo na področju na-	davčni	politiki in drugem.	zacije	že razmišljajo o ustano-	že za tem,	da bodo spremenile
šega okraja 54 požarov. Skoda,	.	vitvi	prosvetnih društev. Opa-	odnos do	odkupa. Okoliški
polagati izpite
SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ZAGORJU
Duinniti članstvo na 95 %
ko ne, kot si želimo. V zadnjih dneh smo večkrat slišati, da današnja mlada generacija odrašča v precej drugačnih pogojih,
Novi aktivi mladih zadružnikov v Zasavju
Tudi v našem okraju ustanav-
Milan Vidic na svojem področju skrbi za ga- Minuli petek je bila v Za- se za organizacijo zanimajo ih silsko organizacijo, spremlja de- gorju seja občinskega odbora so sestanki vedno dobro ob-
terih zadrugah odbornike, ki so pred leti na vse načine odvra-
kot generacija, denimo, pred de- jj**, mladi kmečki ljudje ak-setimi, petnajstimi leti. Slišali uve zadružnikov.
smo tudi, da zatorej nima vseh	Tako M nedavno ustanoviti ki~jo je napravil ogenj, je oce- jz poročil predstavnikov va-
tistih lastnosti kot rod, ki se je p0tj0{>en ftktiv v Pečicah in njena na 25 milijonov dinarjev, gkih odborov SZDL občine Za- __________________^________ ________,
prebijal skozi surova leta naše Šentjanžu. Mladi ljudje so skic- Letos je bilo doslej že 20 manj- gorje je bilo razvidno, da se je pobudniki pa so kmetje in va-revolucije in v njej aktivno so-	da	prvenstveno skr- ših požarov, ki so napravili delo vaških organizacij precej ški učitelji.
deloval. Torej je ta ugotovitev j^jj „ izobraževanje in n dvig okrog 3,800.000 din škode.
žiti je veliko zavzetost za va- kmetje imajo n. pr. po več deška kultumoprosvetna društva, setin kilogramov fižola, vendar
ga zadruge nočejo odkupiti. V Zagorju pa rudarske žene težko
Bila pomembna za naše nadaljnje delo. To pomeni, da bomo morali marsikje prelomiti s staro prakso — starim načinom *tela — in skušati uveljaviti smernice in napotke, ki sta nam jih dala oba plenuma.
Skušati bomo morali dati mladini možnost, da se bo uve-
izboljšalo. Posamezne vasi, kot Na drugi strani pa je opaziti, dobe v trgovinah fižol.
kmetijstvu v svojih krajih. Va- Vzrok požarov so biti največ- n. pr. Mlinše, Tirna in druge, da so ponekod odborniki vaških ški aktivi posnemajte jih!	krat Slabi dimniki. Mnogo go- so v celoti organizirane. Kmetje odborov premalo povezani s
Letos se bo tudi v Zagorju dvignilo število članstva Pre-
V Brežicah so ustanovili več novih svetov
člani. Prav zato so na seji pred- šernove družbe. Poverjeniki so lagati, naj odborniki bolj sode- zbrali precej članov in raču-
najo, da bo zlasti med kmeti večje zanimanje za knjige te
lujejo na raznih sestankih in kmetom pojasnjujejo vse probleme, k; se pojavljajo na vasi. družbe.
--—.....—-to,	Občinski ljudski odbor v Bre- tako Imela skupnodeset krajev- služba, v kateri morajosodelo- sti^e j^^bornfko^ obrazložil mla^n^kT^brigarbc^ v°Zagarju
Ijavila in utrdila v boju za do-	žicah je na avoji V. seji obrav-	nih uradov Prebivalci nasetij	vati vsi meščani, je sic	nekatere značilnosti nove davč-	zelo slovesno.	Pripravili bodo
seganje večjih delovnih učin-	naval razna občinska vprašanja.	Pečice in Krize so se izrekli, da	“J?	■	';w?;	ne politike in dejal, da bo treba	akademije, na	katerih bodo go-
kov, da bo na primer pokazala	Delo v odboru je kaj živahno,	se bodo priključili krajevnemu	posamejoiilu	izmikali izpo	j	kmetom še bolj pojasnjevati	vorili nekdanji komandanti ozi
fvojo iniciativo v tovarni, v de-	Več sprejetih sklepov dokazuje,	uradu Artiče, ker je to gleda	vanju določil	anetarske	službe.	^ naše oblasti
™	»..l.hH« nmmeta zanio bolj prikladno Le-ti bodo v bodoče ob neiz-	h -
brigadirji teh brigad, bilo, da bi podobne organizirati tudi v okoliških vaseh saj je mnogo
trih Zagorja
Savskem in družbenem uprav- da se odbor utrjuje in poglablja prometa zanje bolj ^ prikladno J^e-ii dooo ▼ owKA.e vo iiew.- y razpravj 0 bližnjih občnih Prav bi 'Janju, da bo sprostila v sebi vse	v svoja delo, ki	naj sloni na	kot pa krajevni urad Sromlje*	polnjevanju zadevnega odloka	zborjb kmetijskih zadrug je	proslave
svoje umske in fizične sposob*	najširših plasteh	naših	delov-	Ljudski odbor je soglasno po-	močeni sodniku xa prekršite v	vznjkio mnenje, naj se v bo-	okoliški!
hosti. Istočasno pa bomo morali	nih ljudi.	trdil sporazum med občino Bre-	Kaznovanja.	doče upravne odbore predla-	kmečkih	mladincev	sodelovalo
Poskrbeti, da mlademu človeku	žice in občino Zaprešič gleae	£a predsednike občinskih sve-	gajo najboljši in najaktivnejši	pri prostovoljnih	delih	mladine.
Pf bo zmanjkalo razne pleme-	* fr te„'	J1 delitve davka na promet, dobic- ^ SQ bjb imenovani: za šolstvo zadružniki, ki bodo skrbeti za Na koncu so skleniti, da bodo
Pite zabave in razvedrila, škrat-	P ka ih stanovanjskega sklada od Anton pobaf) ^ prosveto in splošen dvig kmetijstva v svo- v tem času vložiti ves trud za
vsega tega, kar ga bo dvig-	„icco^rM-cč^čmc hwdi	ki	progo in **" kulturo Miloš Poljanšek, za fiz- jih krajih. Ne sme se nadalje dvig članstva v vaseh in v cen-
epji.a-	Tako	gedai namesto sveta membo Plavil KZ Brežice, ka- novanje direktorjev in upravni-
da W	hi misliti,	IhT kultur« kar triie tere delovno področje bo obse- kov, in sicer za Mestno kavarno
homo vse'to dosegli v ne-	J^^^lstvo «al° območje bivše občine Bre- Franca Krošlja, za ZTP »Posav-
S mesecih. Nel To bo dolga	Žice in vse kraje, kjer ni kme-	ie. Zdravka Petana, za Vinar-
združena z mnogimi teža-	J* .P™^ ^JlljvoiSkn	vzeoio	Wskih zadrug. Tako bo omogo-	sko zadrugo Brežine Jožeta Pod-
oSSumSS3 i„na^an^di^kC SSnjf gSSSS^vrt^ je	TST S^SSto Tdobro *°?ka’ f	V zadnjih dneh so bili po oko- njihova najvažnejša naloga
*<*U nail	»krK^^ zmanjšal od lina 9 članov ker	5ah.pa toY P°i°vl4av°d ^ l«kih vaseh občine Zagorje vključiti v svoje vrste še vse
Vse dake naT^tkch^eHavi^,Ad ustanovljen poseben svet za	Fk^omi- dani® obcmske ^ komunalne občni zbori organizacij ZWI. preostale invalide, skrbeti za iz-
kmetijstvo. Ustanovitev tega	YpYave .®°	1ZT1?^111 P?,sh Organizacije so ustanovili v obrazbo in tistim, ki ne irforejo
la* kof rečeno3	sveta je umestna, saj je kmetij- le Moknce je v®žna	in kanalizacije. Ustanovila se je Cemšeniku, Senožetih, Izlakah, opravljati svojega poklica, po-
Uveljavliar^.°’stvo glavna dejavnost v občini ^^^anizacijo tega tanita. _ ob&nska cerina uprava, ki jo Kotredežu in Kisovcu. V nede- magati pri prekvalifikaciji. — Sati vs/k Jii.dCiLin je pravilno, da se rešujejo , l*ludski	Marko Bojanič. Novi cestni jj0 pa so se na ij;iakah zbrati Predsednik organizacije jo med
Usta ovna skupščina občinske zveze VVI v Zagorju
Invalidom vso skib
m	v V »
m zr j
dij in sprejel odlok o ustano- območij bivših občin, TNZ, turi- lui novo ob«nsko vodstvo ob-vitvi in upravljanju tega sklada etičnega društva, trgovinske £inske organizacije ZWI.
Snforldtr ir» -r ______fit. _ j____j___
so se na Izlakah zbrati Predsednik organizacije je med teh organizacij in izve- drugim dejal, da bi morali invalidi gojiti tudi razne športe, kajti le na ta način si bodo lah-
Iz poročila o dosedanjem delu ko ohranili svoje zdravje.
Seg«
a°ra?iKdii 1-iudi Je Se neorgani-	Dokončno je Beda] rešeno tudi ter imenoval komisijo za uprav- zbornice in Društva šoferjev in
rabi.	so(.?f8ani1zi-	SdShi^Mr' 1 Janj®	Ki JI na^eiujc Zyo- melmnikov. Na Komunalo v lnvafidske organizacije v Za- Mnogo je bilo govora'o zapo-
rJi^«lcf^t0J,b ja^,8t k z	ne občtoe	tti ^ir Gaberšek. Tudi drio te Brežicah eo prenešeni pnpada- gorju je razvidno, da so se in- stavljanju invalidov. V Zagor-
v druTivih^tv' M]adimi dela	^^ kormslle h°	°b ^2?" J°fi objekti in osnovna sredstva validi uveljavili ne le v svoji ju takih primerov sicer ni, ko-
hajde L ‘h organizacijah, ne S?v^l®db^e>	vanju krajevnih odborov m ura- tako da le-ta upravlja sedaj pet organizaciji, marveč na mnogih likor pa bi se pojavljali, jih bo
W«h ltodeh	?? i*8" todevnf^dl^?	®	dov bo odločala o podeljevanju vodovodov, 16 pokopališč, klav- drugih področjih družbenega organizacija oziroma občinska
Ktev iiudeh — članih teh dru-	krajevni odbor Brežice okoli-	štipendij in zasledovala napre-	nico, pogrebni odsek, sejmišča	življenja Toda kljub temu	ie ---------------------- -j----
gleda,’ organizacij. Marsikje	ca I za naselja Sentlenart, Gor-	dek i„ razvoj štipendistov.	in tržnico ter ostale komunalne	osnovna naloga invalidov da	se
mladinske aktive kot	"j. Lenart, Brežino in del Crn-	občinski odbor je sprejel od-	naprave.	v še večji mer vključujejo	v
iala v ° faU> iamo, ki bo da- c? krajevni edbor Brežice lok glede zaščite zdravja, čisto-	1	vnijucujejo v
«i miadj—JV Podcenjujejo. Mno- čine bodo s 1. aprilom pričeti bo v
draška mi	50 ne7-aP°sleni> delovati novi krajevni odbori v prašičev v neprimernih svinja-
ke n«ia/iadlna 01.®'0 Pozna na- Kapelah, Globokem in Srom- kih. Posebna skrb se bo posve-
zveza skušala seveda odpraviti.
Še o mnogočem so govorili invalidi na svoji skupščini. Skle-vse organe oblasti in posamez- pi, ki so jih sprejeli za bodoče nih organizacij in društev. delo oziroma za letošnje leto, so Lani je bil v Zagorju uspešno bogati. Občinska zveza oziroma Izveden Invalidski teden. Po- novi odbor jih bo s pomočjo vse
— -----*- • ------- -- -	..	_	,	. j •• ii dobno prireditev kaže organizi- organizacije skušal izvesti. Prav
mestu prepovedana reja nik »Zasavskega tednika rati tudi letos.	tako bo občinski odbor posvečal
.	,	V razpravi so delegati govo- vso pozornost rehabilitaciji in-
je zavarovan!
»i, Arijah mlade ljudi za ta okolica II m naselja Zakot, Bu- če in izgleda občine Brežice. Do- AAAAAAAAAAAAAAAAAAA» ‘
Ponekod gle-	,rovec ln M	odlok« predvidevajo po-	Lani je bil v Zagorju uspešno bogati. Občinska zveza oziroma
kretne "era^umevan em na kon- vzhodni dei Drnca.	trebne ukrepe za mesto Brežice f|g pozabite: VSak narOC* ■	-	.........
jih ox:,Podloge mladih ljudi in V smislu določil statuta ob- in ostale kraje v občini. Tako . h^lVKlno podceniti iei« Mnn. -
naidrar."0 m,aI° P®2"® na- Kapelah, Globokem in Srom- kih. Posebna skrb se bo posve-	je ZavarOVan!	rili o razvoju organizacije, so- validov in poskrb
delavsko tifnf3*u pridobitTe Uah- kar prebivalci toplo po- čala snagi in čistoči v mestu,	cialni zaščiti in drugih proble- invalidi naročeni
o m družbeno uprav- zdravljajo. Občina Brežice bo prav tako smetarski službi. Ta fVVVVVVVTVVTVVVVVVVV mih. Ugotovili so, da je trenutno ski vestnik«.
validov in poskrbel, da bodo vsi na »Invalid-
intervju s
1.	Kakšna je pri vas povezava med sveti in občinskim ljudskim odborom?
Povezava med sveti in ljudskim odborom je pri nas zelo dobra. V vsakem svetu sta namreč po dva odbornika. Ves material, ki se pripravlja za sejo občinskega odbora, gre najprej skozi pristojni svet, se pravi: vsa vprašanja, ki je zanje pristojen, da jih reši občinski ljudski odbor kot' celota, obravnava najprej svet, v katerega področje sodi določen? dejavnost.' V praksi pa se dogaja tudi, da občinski odborniki, člani posameznih svetov, poročajo na sejah občinskemu ljudskemu odboru o delu svetov. Predvideno je. da bo imel vsak svet svojega stalnega poročevalca.
Predsedniki svetov se vabijo tudi na seje občinskega ljudskega odbora, tako da so seznanjeni z delom odbora.
2.	Kako poteka pri vas zdravstvena služba?
Zdravstvena služba še odvija pri nas preko dveh ustanov, in sicer: preko občinskega Zdravstvenega doma in preko obratne ambulante v Tovarni celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem. Obe ustanovi imata svoje upravne odbore. V teh dveh ustanovah delata dva zdravnika, kar pa je premalo, kajti na vsakega zdravnika pride 7000 ljudi. To pride do izraza posebno sedaj, ko razsaja gripa, zaradi katere so nekatere šole zaprte (Zdole In Veliki Trn). Oba zdravnika delata noč in dan. Nujno bi potrebovali še enega zdravnika.
Neogibno potrebno je ustanoviti stalno ambulanto tudi na Paki. Za to ambulanto štipendiramo študenta medicine, ki bi s 1. decembrom 1.1. že nastopil službeno mesto. Do tedaj bo poslovala na Raki pomožna zdravstvena postaja, kjer or-dinira zdravnik enkrat tedensko.
Poleg tega imamo še Posvetovalnico za matere v Vidmu-Kršketn in na Raki. Zaradi velikega števila otrok nameravamo ustanoviti podobno posvetovalnico tudi na Zdolah. Svet za zdravstvo je razpravljal o ustanovitvi otroškega dispanzerja v Vidmu-Krškem.
Za čim hitrejše in uspešnejše zdravljenje naših prebivalcev je zdravniška služba urejena tako, da prihaja enkrat tedensko v Krško specialist za očesne, ženske in kožne bolezni in specialist za grlo, nos in ušesa.
Nekoliko teže je pri nas z zdravljenjem zob. Trenutno imamo le enega zobnega zdravnika, čeprav bi po sistemizaciji morali biti kar trije. Vse je pripravljeno, da pričnemo čim-prej s preventivnim zdravljenjem predšolske in šolske mladine.
Zdravstvena služba je sicer urejena, primanjkuje le še visokokvalificiranega kadra. V bodoče bo treba s tem kadrom tesneje sodelovati, da odstranimo nesoglasja med zdravstvenim kadrom, ki kvarno vplivajo na njegovo delo.
3.	Slišala sem. da delo v davčni upravi pri vašem občinskem ljudskem odboru ni najboljše. Bi mi lahko to pojasnili?
Nč bi mogel reči, da so v davčni upravi kakšne posebne nepravilnosti. Davčna uprava Je začela poslovati šele s 1. janu-
arjem 1.1. in do danes napak še
nismo opazili. Drži, da so se
zgodile nekatere nepravilnosti v razmestitvi kadra, to pa zaradi tega, ker so uslužbenci iz
bivše okrajne davčne uprave
odšli na druge komune, kar je vplivalo na zasedbo v naši ob-
Albina Roš:
predsednikom Občinskega ljudskega odbora Videm- rško tov. Stanetom Nunčičem
činski davčni upravi. Ker zasedba ni bila zadostna, ni bilo knjigovodstvo ažurno, zato je izterjevalec terjal tudi pri tistih davčnih obveznikih, ki so davek že plačali. Tako je padlo nekaj pikrih opazk na davčno upravo in uslužbence. Poleg tega pa je imel davčni izterjevalec tudi nepravilen odnos do davčnih zavezancev pri izterjevanju. O vsem tem je razpravljal občinski ljudski odbor in storil potrebne korake za odpravo teh nepravilnosti.
4.	Kdaj bo po vašem mnenju mesto Videm-Krško dobilo vodovod in kdaj bodo pričeli z gradnjo novega mostu čez Savo?
Naši občani žele, da bi imeli vodovod že letos. Vodovod v Vidmu-Krškem je nujno potreben, ker so v samem mestu le trije vodnjaki, in še ti niso v najboljšem stanju. V poletnih mesecih vode primanjkuje, zato je treba z gradnjo vodovoda čimprej začeti. Vodovodne cevi so v glavnem že pripravljene. Težave pa so še vedno z načrti, ki se izdelujejo v Celju. Načrti bi morali biti zgotovljeni že do konca januarja. Kljub številnim intervencijam pa načrtov še -nismo dobili, čeprav so v glavnem že skončani.
Vodovod bi se priključil na vodovod Tovarne celuloze na Vidmu To bi bila začasno rešitev. .Pozneje bi izkoriščali skupili vodovod z Bohorja, ki bi napajal z vodo še Brestanico in. Senovo pozneje pa še Krško polje. Ta vodovod bi lahko služil tudi za namakanje polj. Izvirek na Bohorju je tako močan, da bi lahko napajal vse navedene kraje, pa bi vode kljub temu še preostajalo. Te gradnje pa ne bomo mogli skon-čati v enem letu, marveč jo bo treba raztegniti na daljše razdobje. Po vsej verjetnosti bo treba graditi vodovod v etapah, in to več let. Prav zaradi tega se je občina odločila, ,da bo vo-
Vrtičkarji -
Ubogi vrtičkarji! Kako radi bi že delali, pa te zime tako dolgo ni bilo konec Bodo pač morali' zato pozneje odločneje poprijeti za delo
Za prvo pomladno zelenjavo in prvo cvetje 6mo si že v jeseni preuredili vrt itd. Naši vrtičkarji že znajo, da se jim pokažejo lepi uspehi.
Tistim, ki imajo nekaj kvadratnih metrov zemlje več, kot je potrebno za nujno zelenjavo, bi svetovala, naj sade tudi ribez ali Ivanovo grozdičje. Saditev ribeza kakor tudi kosmulje je bila že davno priporočljiva, le pri nas še nikakor ni prišla do svoje veljave. Le večje vrtnarije in drevesnice ga goje, drugod ga bolj poredkeje vidimo. Je pa ribez res nekaj imenitnega Umne gospodinje ga v kuhinji uporabljajo na različne načine. Prideluje se iz njega tudi vino, ki daje res dobro, zdravo pijačo. Kdor sme piti, ga zdravniki še celo bolnikom priporočajo.
Ribez ima to dobro lastnost, da rodi takoj po vsajenju in vsako leto. Seveda je pridelek odvisen od velikosti grma. O navadnem ribezu ne bomo govorili, saj imamo že požlaht-njenega več vrst. Posebno finega okusa je beli ribez. Da nam da ribez večji pridelek, ga
dovod začasno priključila na Videm.
Gradnja vodovoda pa je v mnogočem odvisna od novega krajevnega odbora, ki bo v kratkem izvoljen, kakor tudi od mobilizacije lastnih vodovodov in določila prispevka, ki ga bodo posamezniki prispevali za zgraditev vodovoda. Z vsem tem bo treba pohiteti, če hočemo, da bomo pričeli z gradnjo vodovoda še letos.
To pa še ni vse. Pri gradnji vodovoda bomo morali misliti tudi na kanalizacijo, za katero bo treba približno 20 milijonov dinarjev. Ustanovili bomo lastno delavnico, ki bo izdelovala cementne, cevi, s čimer bomo gradnjo kanalizacije znatno pocenili.
Most čez Savo v Vidmu-Krškem je probiem zase. Z dograditvijo roto tovarne na Vidmu se je promet preko mostu znatno povečal, saj gre dnevno nad 2000 ton blaga preko mostu. Samo vzdrževanje mostu terja letno do 8 milijonov dinarjev, to pa predvsem zato, ker je les tako drag. Vzdrževanje mostu pa bo vedno težje, ker ne bo mogoče zanj dobiti primernega lesa, saj so piloti dolgi čez 15 metrov. Z dograditvijo avtne ceste Zagreb — Ljubljana se bo promet preko mostu še povečal, kajti le-ta bo oddaljena le dobre štiri kilometre od nove tovarne.
O tem vprašanju bodo morali razpravljati odgovorni čl-nitelji, predvsem na republiški upravi za ceste.
Lokacija novega mostu je tesno povezana z regulacijskim načrtom, ki ga pripravljamo za mesto. Pri republiški upravi za ceste smo se že zanimali, kakšna bo lokacij?, mostu, to pa zato, da bi lahko določili parcele Za nove gradnje v tem delu mesta
5. Kateri je po vašem mitenju
gojite ribez!
skrbno gojimo. Kmalu, ko ribez oberemo, ga že zagnojimo s hlevskim gnojem, zgodaj spomladi s stranišnico, kdaj pa kdaj še z umetnim gnojilom in ga pridno okopavamo, da zel ne preraste korenin. Sadimo ga toliko vsaksebi, da je vsak grm svoboden, prost. Veliko pridelka bo na ta način in videli boste, da je res priporočila vreden. Ribezove sadike se dobe od naših drevesnic, ki obenem razpošiljajo tudi sadne pevcar-je. Tu pa tam, kje bliže, bi se dobili tudi potaknjenci, saj ribez hitro raste. Takoj ko bo zemlja odmeknila, se mora začeti s presajenjem, sicer je pa prepozno, ko že zeleni.
Toliko o ribezu. Zdaj se pa potrudite. Ne bo vam žal. Izkoristite vaše zemljišče še malo bolj, pa boste imeli zdravo brezalkoholno pijačo doma. Natančnejša navodila o ribezu so v strokovnih knjigah.
. Naj ne pozabim omeniti, da so priporočljive tudi mesečne jagode. Jagodnjak teh je celo leto v svežem cvetju in hkrati tudi zrelem plodu. Ko so prvi plodovi dozoreli, jih lahko obiramo, potem nadalje vsak teden, še celo po dvakrat, skozi celo poletje do zime.
Kdor se trudi — tudi kaj ima!	P. M.
največji problem v občini in kako ga nameravate rešiti?
Iz raznih razprav z državljani opazimo, da nekateri sodijo, da je največji problem pri nas elektrifikacija, drugi mislijo na vodovod, tretji na šolo, četrti na ceste Ud, To so pa problemi posameznikov, ki izhajajo iz vsakodnevnih potreb. Po mojem mnenju pa jo naj večji problem v občini vprašanje' naše kmetijske, industrijske in obrtniške politike ter vprašanje gostinstva.
Naši kmetje so še vedno vsfe preveč primitivni. Na svoji zemlji hočejo pridelati vse poljske kulture Mi jih moramo zainteresirati, de bodo pričeli uporabljati napredne agrotehnične pripomočke, da bodo dvignili kmetijsko proizvodnjo. Tudi v naši industriji še danes niso vsi stroji 100-od-stotno izkoriščeni. Pospešiti moramo delovni proces, ki je v zvezi s produktivnostjo dala in znižanjem materialnih stroškov
Dosti govorimo o dragih uslugah naših obrtnikov, ne pomislimo pa, da je teh mnogo manj, kot jih je bilo pred vojno. Ker. imajo preveč dela, se jim ne zdi potrebno zniževati cen. Za občino je precejšen problem: kako razširiti obrtno omrežje, kako Ustvariti lojalno konkurenco, da bi pocenili in kvalitetno izboljšali obrtne usluge.
Tudi gostinstvo je treba organizirati tako da bo služilo socialističnim načeiom.
6. Ali je s preselitvijo Okrajnega ljudskega odbora v Trbovlje v Vidmu-Krškem omiljena stanovanjska stiska?
Ne bi mogel reči, da je preselitev okraja v kakršnikoli meri vplivala ha omejitev stanovanjske krize v Krškem. Se danes imamo primere, da 8-čla-ska družina stanuje v eni sobi, in še ta prostor je vlažen in neprimeren Po vojni so zgradili v Krškem le eno stavbo, v kateri stanujejo v glavnem uslužbenci in razni kmetijski ijl drugi strokovnjaki, ki jih občina nujho potrebuje. '
Da bi to stanje izboljšali, nam ne preostane drugega kot — zidati.
V
Podlogu se
feebToarefo
Številna predavanja. — Odbor SZDL v Velikem Podlogu je organiziral na željo članstva v zadnjem času Več kmetijskih in zdravstvenih predavanj. Vošča-i>i so na predavanjih slišali mnogo zanimivega in koristnega iz Janeti j stva in s področja zdravstva. Vsi si takšnih prireditev žele tudi prihodnjo zimo.
Predavali so znani kmetijski strokovnjaki in Zdravniki iz Vi dma-KrSkega.
Tečaj Rdečega križa. — V
času od lanskega novembra do preteklega meseca je bil v vasi tečaj RK za žensko mladino, ki ga je obiskovalo 11 deklet. Tečajnice so se naučile mnogo koristnega za življenje,
V vasi so imeli tudi kmetijsko gospodarsko Šolo.
SM
Gozdarska de avnest v okraju Trbovlje
Teritorij okraja Trbovlje je poraščen z gozdovi na površini
58.036 ha. Na gozdove, splošnega ljudskega premoženja odpade 9.109 ha površine, medtem ko je nedržavnih gozdov 48.927 ha ali 84 %.
V	teh gozdovih priraste letno 157.938 kub. metrov lesne gmoto (bruto). Od tega je prirastka iglavcev 37.236 kub. metrov ali 23 odst., in prirastka listavcev 120.702 kub. metrov, t. j. 77 odst
Iz prikazanega se dobro vidi, da so iglavci, po katerih je največje povpraševanje, v manjšini, katerih sečnje ne bo mogoče povečati.
Letni etat sečnje je v okraju Trbovlje določen na 138.763 kub. metrov bruto lesne gmote, kar je 88 Odst letnega prirastka. Od tega je 19.872 kub. metrov ali 14 odst. iglavcev in 118.891 kub. metrov ali 86 odst. listavcev.
V	neto gmoti je namenjeno 69.876 kub. mttrov lesa za prodajo, t. j. v industrijske namene in 45.153 kub. metrov lesa za domačo porabo kmečkih gospodarstev.
Upoštevajoč okoliščino, da znaša povprečna lesna gmota v okraju le 100 kub. metrov na 1 ha, namesto normalnih 250 kub. metrov, je pač razumljiv ukrep, ki določa nižji letni etat od letnega prirastka.
Določen etat sečnje se sicer ne prekoračuje oziroma se niti ne doseže. Vzrok temu je;' ker 3e planira za posek več listavcev, kakor narekuje potrošnja. Po drugi strani pa se stalno prekoračuje sečnja iglavcev, katerih potrošnja je dosti večja od njihovega prirastka.
Za dosego delnega uravnove-šenja med iglavci in lastavci se teži za tem, da se v predelih, kjer so dani pogoji za uspeva-nje iglavcev, le-ti pospešeno gojijo, pa tudi če bi šlo to ponekod na škodo listavcev.
Da bi uravnovesili sečnjo lesa t zmogljivostjo gozdov, je nujno, da se čimprej izvrši po-
polna inventarizacija gozdov in izdelajo gozdno-gospodarski načrti, ki naj bi bili osnova vsega' bodočega gospodarjenja z gozdovi.
Precejšen del gozdov v okraju je, degradiran, nekaj je tudi goličav ali drugih zemljišč, ki so potrebna pogozditve. Vse to pa narekuje visok plan gozdnogojitvenih del Tako se je v letu 1955 pogozdilo . 161 ha goličav, izpopolnilo 112 ha mladih kultur, podsejalo 30 ha gozdne površine, počistilo 851 ha gozdnih kultur, tal za pogozdovanje pa seje pripravilo 110 ha.
Za pogozdovanje je bilo porabljenih 1,289.000 kosov raznih gozdnih sadik in 368 kg semena iglavcev, v glavnem jelke.
Približno isti plan gozdno-go-jitvenih del bo treba postaviti za vsa prihodnja leta. Opustiti pa bo treba večino osnovnega pogozdovanja in pospešiti spo-polnjevanje, podsetev in podsa-ditev. Bolj nujno in potrebno je napraviti samostojne, že obstoječe kulture, razredčene in degradirane sestoje, kakor pa nadaljevati s pogozdovanjem negozdnih površin.
Treba pa se bo lotiti intenzivneje pogozdovanja kraških tal, ki so ogrožena po izpiranju.
Visok plan pogozdovanja narekuje tudi povečano proizvodnjo gozdnih sadik. Tako imamo v okraju 26 goznih drevesnic, ki zajemajo 2 ha 79 a 50 kvadr. metrov površine, v katerih je trenutno 1,195.000 raznih gozdnih sadik v vrednosti okrog 5 milijonov dinarjev.
Razen prikazanih gozdno-kul-turnih del, pa je bilo opravljenih tudi mnogo gozdno-tehnič-nih del. Posebno pažnjo smo posvečali popravilu in gradnji novih gozdnih komunikacij.
Nove gradnje in velika popravila so bila opravljena na dolžini 95 km, popravila kolovozov pa na dolžini 1,6 km. V ta dela smo investirali 36 milijonov dinarjev.
K. J.
Pravni kotiček
Frzsufcss Ls^unšii zopdsišfv^ med odpovEdiLGn rukom
Po prejšnjih predpisih je bito predvideno, da so delavci po prejeti odpovedi med odpovednim rokom bili upravičeni, da v rednem delovnem času iščejo najmanj 8 ur tedensko novo zaposlitev. Z ustanovitvijo posredovalnic za delo je posredovanje zaposlitve prešlo na te ustanove in so zaradi tega nekatera podjetja mislila, da delavci in Uslužbenci, ki jim je služba odpovedana, niso upravičeni v rednem delovnem času iskati službe.
Tako stališče podjetij je nepravilno, kajti kljub temu, da posredovalnice za delo prvenstveno skrbijo za zaposlitqv nezaposlenih, so delavci in Uslužbenci vendarle upravičeni, da tudi sami iščejo zaposlitev. V čl. 12 Uredbe o organizaciji službe posredovanja dela se odreja, da gospodarske organizacije, ustanove ih državni organi, kakor tudi zadruge in zadružne organizacije morajo na zahtevo pristojne posredovalnico za delo omogočiti delavcem In uslužbencem, da v rednem delovnem času Iščejo novo zaposlitev.
Iz predpisov ni razvidno, koliko ur mora gospodarska organizacija odobriti med delovnim dnem za iskanje nove zaposlitve ter je stvar posredovalnice za delo in prizadetega podjetja, da saino odreja čas za iskanje
nove zaposlitve. Sicer pa so podjetja v svojih pravilih predvidela tudi to pravico delavcev in uslužbencev, ki jim je delovno razmerje odpovedano. Tako je n. pr. rudnik Tr* bovlje-Hrastnik odredil, da v takih premerih prizadeti v rednem delovnem času iščejo najmanj 8 ur tedensko novo zaposlitev. Če delavec ali uslužbenec po tej določbi izostane od dela, mu gre redna plača po odrejeni tarifni postavki.
Suspenz delavca, uslužbenca podjetja in možnost pritožbe
Predpisi o ureditvi delovnih razmerij v gospodarstvu ne odrejajo posebej, iz kakšnih razlogov se lahko suspendira uslužbenec ali delavec v gospodarstvu ter je treba analogno uporabljati predpise zakona o državnih uslužbencih (čl. 84 in 85), ker se njihovo delovno razmerje ne razlikuje bistveno od delovnega razmerja v državni upravi.
Odločbo o suspendiranju izda direktor podjetja oziroma za vodilne uslužbence upravni odbor. Prizadeti ima pravico pritožbe na višji organ samoupravljanja v gospodarski organizaciji, torej na upravni odbor oziroma delavski svet t* organizacije
t n a. In?» SsHlar:'	(Nadaljevanje)
mrzije
mSpsBsaiinsiiiKi	po Angliji
Kot se pri obisku drugih vrst industrije, tudi nacionalizirane, večkrat prav čudiš odlični tehnični organizaciji ln skoraj neverjetnim tehničnim pridobitvam, pa te v premogovnikih večkrat prav v oči zbode pomanjkljiva tehnična organizacija.
’ Ne majhen vzrok težavnemu stanju v premogovni industriji pa jc končno to, da je nacionalizirana uprava v Angliji ostala te danes v stadiju administrativnega upravljanja, kakor smo K3 imeli pri nas še pred nekaj leti. Delavci in nameščenci po premogovnikih so namreč brez vsake stimulacije in na prospe-rltetj premogovnikov niso osebno posebno zainteresirani. Angleški sindikati rudarjev se močno trudijo, da bi vsaj v rudarstvu uvedli samoupravljanje, ki bi .povečalo interese delavstva za prosperiteto podjetij in preiire-
čilo beg delovne sile Iz rudarstva, vendar je ta trud ostal za sedaj brez posebnega uspeha. Sindikati hočejo namreč s tem tudi imobilizlratt prestižno politiko privatnih lastnikov industrije, ki se dobro zavedajo te šibke točke nacionalizirane Industrije, ln hočejo v zadnjem času z delitvijo dela delnic podjetij delavcem povečati njihov interes za prosperiteto podjetij rentabilnost, dober tehnološki proces, visoko storilnost in predvsem za stalnost zaposlitve v podjetju In ra ta način moril-fielrati nacionalizirano industrijo.
V zadnjem času hoče uprava nacionalizirane premogovne industrije rešiti vprašanj« hitrejše modernizacijo in tehnične organizacije premogovnikov pri pomanjkanju tehničnega visokokvalificiranega kadra z ustanovitvijo nekakšnih rudarskih
raziskovalnih inštitutov za posamezne revirske oblasti. Ti se ločijo v rudarsko tchr.ično inštitute m inštitute za predelavo premoga. Poleg teh inštitutov pa ao ustanovili tudi inštitute za raziskovanje rudarskih profesionalnih bolezni s priključenimi bolnišnicami za zdravljenje teh bolezni. Obiskali smo takšen inštitut, namreč za predelavo premoga, v Stoke Oreha* -
du v VVallcsu. Prvo, kar to naravnost začudi v teh inštitutih, je to, da razen nekaj starih znanstvenikov evropskega in svetovnega slovesa zaposlujejo ti Inštituti le izrazito mlade ljudi. V Stoke Orchardu vlili* celo kopico mladih znanstvenikov obeh spolov, inženirjev, fizikov, petfografov, komikov, fizikalnih kemikov in matematikov. Kot povsod v teh inštitutih, je med
njimi najmanj rudarskih inženirjev, čeprav so to rudarski inštituti, pač zaradi pomanjkanja tega kadra. Inštitut v Stoke Orchardu zaposluje 260 uslužbencev z akademsko Izobrazbo, ki se ukvarjajo z raziskavami, ln 166 laborantov.
Sicer smo pa Isti pojav, da sestavljajo v Industriji, razen seveda v rudarstvu, voditni in tehnični kader sami mlajši ljudje, srečali V Vseh Industrijskih podjetjih, kar Je naravnost fra-pantho v deželi tako konservativnih običajev, kjer bi prlčako--val, da zavzemajo vccUlna mesta stari ln prebrisani strokovnjaki kot čuvarji stoletne tradicije. Tako »mo na primer pri obisku ene izmed največjlli modernih termoelektrarn v Angliji ki Je bila zgrajena v zadnjih letih ln ki bo pokurila letno 500.000 t premoga, namreč v Robiti, v oblasti Lancashlre, opazi!!, da od upravnika oziroma direktorja elektrarne navzdol nima nihče kaj dosti čez 30 let. Zanimivo v tej elektrarni le tudi to, da »apociu.ic 80 Inženirjev. Isti pojav smo srečali nadalje v n r ‘/večji .jeklarni v Angliji, ki bo baje hkrati tudi n-riveč'a v Evropi, v St. Alpine v YValle.su. To so začeli graditi
leta 1948, stala bo 80 milijonov funtov, zaposlenih bo 18.509 Utiri, stavbe zavzemajo 7 3x3 ('.kiti' letno pa bo porabila 1,600.0001 premoga, torej več, kakor producira letno rudnik Trbovlje —Hrastnik, in 890.000 t koksa.
Inštitut v Stoke Orchardu se v glavnem ukvarja s koksonjem premoga in tehnološko Izrabo produktov destilacije, z krike-tiranjem slabših vrst premog0, z »plemenj«vanjem slabših vrs* z metodo karbsnizaclje ter * separiranjem in flotiran lem premega. Precej so ukvarjajo tun* s separacijskimi cikloni. V in' štitutu smo se pobllže re-T’?*-tudi z optičnim renek3ijskbn separatorjem, ki ur »rablja fo*0 celice In elektronski sistem. * katerim Je megeče na zelo c0'»' staven način .na vibratorski e1’' zl ločiti premoge z bleščečo j" motno površino, pa tudi prem3 * 5* in jalovino. Intenzivno s« n°' dalje pečajo s flotacljsklmt ?* *' cami za premog, s katerimi f'_ dado izflotlratl sortlme-M P^” moga izpod pclovioc mllitne*1 * *’9 debeline, z uporabo katerih do v angleških premogovni’-pridobili letno dodatno Sc 2 n,‘” lijona ton premoga.
(Naljevanjc sl<*^
M
P© ZKBK¥jy
Letališče bi raat
KUD na Izlakah se je marljivo pripravljalo na gledališko igro »Cvrček za pečjo«, ki jo je postavilo na oder preSnjo nedeljo.
Iskrena želja igralcev je bila, da bi si ljudje igro ogledali v čim večjem številu. Niso ee razočarali. Predstava je
V področju mesta Trbovlje je S pripravo jedilnikov so te-
SS ItSSJSffZJS^S:	®STV f£i?fe*JE srjaaBSKSCf-a:	„
V Trbovljah deluje poleg drugih društev že nekaj let Aeroklub, ki je v tem času vzgojil že celo vrsto padalcev, jadralcev In tudi nekaj motornih pilotov. Delo tega društva je bilo tudi lani zadovoljivo. Kakor so pokazala poročila na občnem zboru, ki je bil prejšnji teden v dvorani restavracije »Turist v Trbovljah, so bile vse sekcije precej delavne, Ob volitvah hišnih svetov. — nik iz Hrastnika; med pionir- posebno pa moramo pohvaliti Te dni so volili stanovalci v kami je zmagala Ivanka Majes, modelarje, ki jih vodi tov. Ko-
druga je bila Nuša Lebar in lene.
zirala izobraževalne tečaje. Ta- v domačem gospodinjstvu lahko ko je v mestu že pet tednov s pridom uporabljale. S. L. gospodinjski tečaj, tečaj za šivanje pa dva tedna. Namen obeh tečajev je, naše gospodinje čimbolj izobraziti v kuhanju in dobri prehrani in smotrnem gospodinjstvu.
Žene in dekleta se vesele takih tečajev. Žele tudi, da bi se taki tečaji še nadaljevali.
Prav tako si žene žele, da se v mestu čimprej ustanovi posvetovalnica za splošna vprašanja, kot so to vzgoja otrok nasveti o družinskih vprašanjih, ekonomsko gospodinjstvo itd.
Mnogo žen je, ki bi se rade družbeno vključevale in sodelovale.
Želijo Sl tudi, da bi V kraju prirejali specialne tečaje za pripravljanje peciva, vkuhava-nje sadja in zelenjave, mnogo žena in deklet Je, ki bi se rade učile krojenja. Seveda se pa tukaj poraja vprašanje prostorov. Upajmo, da se bo tudi to vprašanje uredilo (pripomba uredništva: prav lahko treba je zapreti samo nekaj nepotrebnih gostiln).
Sedaj naj se še kratko povrnem na kuharski tečaj. Tečaj je v centru mesta, in sicer pri Volkerju, ter dela v dveh sku-
ber obisk je najlepše igralcem za njihov trud.
bila občini Hrastnik nove hišne sve Doplačilo
so nekateri v svojem delu že uspeli in da so se stanovalci že
hrastniške gimnazije, nirjev osnovnih šol pa
Društvo šteje danes nekaj nad Od pio- 50 aktivnih članov. Prejšn a le-
je bil ta je bilo v njem okoliMOO lju*
zatekali k njim po pomoč in na- najboljši Kušar iz IV. razreda di, ki pa so bili člani samo na svete, zlasti v Spodnjem Hrast-
Gospodinjski tačaj pri Valkarju v Trbovljah
Na desnem bregu Vidma-
______ .	Krškega so se dekleta učila ku-
pinah. Pouk je dvakrat teden- hanja v prvem gospodinjskem
sko po pot ur.
-0
tečaju od 17. januarja do 11. februarja. Štiri dni po zaključku Se je začel že drugi tečaj, V katerem je bilo 22 tečajnic. 18.
TMLCi&am
marca je bil slavnostni zaklju-tečajnle udeležili tudi poflpred-
ček, ki So se ga poleg
Žaklje
starše
sednik OZZ tov. Dragan, predsednik občine tov. NunČtČ In Park bo treba popraviti. ~ zastopniki kmetijske zadruge.
Dekleta so pa aa zaključek pripravila lepo razstavo, ki je
niku.
Naloga novih hišnih svetov bo predvsem v tem, da vzgajajo stanovalce v zavestne uprav-ljalce stanovanj in hiš. Mnoge nevšečnosti bodo stanovalci lahko sami preprečili in odpravili, če bodo čuvali družbeno lastnino kot svojo, in če bodo v svete Izvolili ljudi, ki bodo zaupanje stanovalcev izpolnili z nepristranskim, toda odločnim nastopom v teh svetih. Z. večjo udeležbo pri volitvah v svete bo tudi Izbor odbornikov lažji in delo svetov smotrno tn uspešno. Volivci-stanovalci se morajo zavedati, da bodo upravljali sredstva, ki jih bodo sami ustvarjali, in da je zlasti danes, ko nam tako primanjkuje stanovanj, za nas vse življenjsko važno vprašanje ohranitve obstoječih stanovanj. Hišni sveti torej rešujejo eno izmed najvažnejših vprašanj našega življenjskega standarda, zato njih dela ne smemo podcenjevati. Pionirski šahovski turnir. — Udeleženke gospodinjskega Pred kratkim so se v dvorani tečaja se zahvaljujejo za uspeš- Delavskega doma pomerili med
seboj šahisti-pionirji in pionirke vseh osnovnih šol in obeh gimnazij v Občini Hrastnik. Tekmovanje ekip je pokazalo, da imamo zlasti v Hrastniku dober naraščaj šahistov. Ker je igral vsak z vsakim, je bilo tekmovanje naporno, vendar Uspešno.
osnovne šole Hrastnik-rudnik. papirju. Zato so vse te pred Zmagovalci so bili nagrajeni od meseci izključili. Omenimo naj, DPM s knjigami.	da je v Aeroklubu Trbovlje V
Mi jim k uspehu čestitamo in glavnem največ mladine, kar želimo, da bi dobro zaigrali tu- je vsekakor razveseljivo. Vsi
člani kluba pa mislijo, da bi bilo njihovo delo lahko še bolj uspešno, če bi imeli svoje letališče. Trbovlje so za gradnjo letališča neprimerne, prač pa bi temu ustrezal neki prostor v bližini Brežič. Tamkaj bi bilo treba postaviti samo hangar In s poleti bi lahko začeli.
To letališče ne bi uporabljali
di na okrajnem tekmovanju, ki bo 15. aprila v TrboVljah.
J. K.
Konlšica
To nedeljo je bil v osnovni šoli v Konjšici roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo precej staršev. Najprej jim je samo Trboveljčani, ampak tudi
upravitelj šole spregovoril nekaj besed o reformi našega šolstva, nato pa jih je seznanil z uspehom njihovih otrok.
V sledeči razpravi so se oglasili tudi starši. Govorili so o gradnji šole. Ker pa bi bilo s tem ob času težko začeti, so predlagali, da bi začasno uporabljali za šolski pouk dvo-
vsi ostali aeroklubi v našem okraju. Aeroklub ima tudi težave zaradi pomanjkanja orodja za modelarje.
Upamo, da bo društvo kljub raznim težavam tudi letos zadovoljivo opravilo zadane si naloge in še naprej vzgajalo svoje člane v napredne ln zavedno državljane, ki bodo v primeru
rano v krajevnem Kulturnčm potrebe pripravljeni braniti na-domu.	že Sinje nebo.	“jak
Park v Brežicah je v zelo žalostnem stanju. Upamo pa, da
se bo to stanje z bližajočo zgovorno pričala o njihovem
spomladjo popravilo in da bo park dobil lice, ki mu gre.
Tudi več klopi bi bilo treba vanj postaviti. Ograja je prav tako mizema.
Cas bi tudi že bil, da se po-
delu v tečaju Tečajnice So razstavile tudi svoja ročna dela.
V razmeroma zelo kratkem času so se dekleta naučila vseh osnovnih gospodinjskih del, ki jim bodo v življenju zelo kori-
suje obcestni hodnik od gradu sma poleg šivanja, krojenja in proti Savi, saj izgleda kakor kuhanja so se v tečaju spozna-katašna poljska pot. Obcestni ja- ja tudi s kokošerejo, svinjere-rek je pa res pravi jarek, zlr
jo, vrtnarstvom in gieno.
osebno hi-
no pomoč in so izrazile željo, da bi se organizirali trimesečni gospodinjski tečaji, kjer bi se usposobile za samostojna gospodinjstva.	R. A.
STARI GRAD
NEKAJ O DELU SZDL — Socialistična zveza v Starem gradu dela precej zadovoljivo. Zadhje čase se je nekoliko dvignilo njeno članstvo. Organizaciji je uspelo, da so dobili v Dolenji vasi osnovno šolo, prav tako pa SZDL tesno sodeluje z vsemi društvi in ostalimi organizacijami na svojem področju. . Skupno so priredili lepo proslavo 8. marca, ki se je je udeležilo precej žena. Žene so ob tej priložnosti izjavile, da »e bodo vključile v žensko društvo.
Med gimnazijci so bili naj- zoril Golijevega »Jurčka«. Ste-boljši: Žveplan, Dolanc in Klad- vilni malčki in starši so napol-
Pionirji so igrali »Jurčka«. — nili dvorano TVD »Partizana«. Prejšnjo soboto je pionirski od- Mladi igralci so igro dobro zasek na zagorski gimnaziji upri- igrali.
'	“	. Ste-
Na Senovem bodo volili 10. aprila. — Pred nedavnim je na Senovem zajedal delavski svet rudnika, na'katerem so precej Č&Sa posvetili pripravam na volitve v novi delavski svet. Sklenili so, da bodo volitve 10. aprila.
Precej podrobno so ob tej Gospo- ranja, šivanja In lepega vede- Priložnosti razpravljali o pred-riredila n la seznanile s sodobnim nači- 1°SU družbenega plana rudnika
IIZEU^KO
Gospodinjski tečaj.
dinjski tečaj, ki ga je priredila n ja seznanile s sodobnim na M
£
eti še, ker cesta malo visi. Vozniki ne zavirajo svojih vozil, pač pa vozijo po obcestnem jarku in hodniku, da je ta še bolj razrit
BREŽIŠKA MESTNA EKONOMIJA bo prešla s i. aprilom ___________ „	.	_
t. 1. v druge roke. Prevzela Jo	KZ Bizeljsko za dekleta,	je	nom	prehrane. Petintrideset de-
bo Kmetijska zadruga v Breži-	kljub kratko odmerjenemu	ča-	klet	ee je začasno poslovilo od
cah. Upamo, da bo novo vod- su dobro uspel. Ob zaključku So zadružnih prostorov, v katere se stvo	ekonomije	bolj	zadovolji-	tečajnice v Zadružnem dbmU	rada vračajo ob vseh prilikah,
lo potrošnike	kraja,	kakor	je	pripravile gospodinjsko razsta-	saj imajo v njih poleg kina,
to delala ekonomija do sedaj.	Vo, ki so jo obiskali domačini ih	iger,	predavanj in plesnih vaj
Prav gotovo nova uprava ne bo	gostje iz Brežic, Dobove	ih	(udi	Svoj topel kotiček v kuhi-
dopuščala, da bi trava in ple-	Krškega. O lepih kuharskih	iz-	nji,	kjer jih tovarišica Pepca
vei prerastla posajene kulture, (Jelkih in ročnih delih 90 se po- vedno lepo Sprejme in jim po-kakor se je to dogajalo doslej, hvalno izrazili.	maga z nasveti.
S povišanimi hektarskimi do- Popoldne so dekleta priredila Prešernova družba. — člani nosi in povečano storilnostjo kulturni program z narodnimi Prešernove družbe se pridno
pesmimi, ljudskim plesom, ša-	vpisujejo, vendar bo treba s
ljivim prizorom, nazadnje pa	priglasitvami pohiteti, ker se
zabavo s plesom. Dekleta So se	vpis konča leto« i. aprila. jc
v tečaju poleg kuhanja, servl-
za letošnje leto. An&liZo družbenega plana je podal tovariš Prane Pušhik. V primerjavi z letom 1955 je opaziti Izpad dobička. Na to precej Vpliva podražitev nekaterega materiala itd.
Po razpravi so sprejeli pred-
»Sveti plamen« spet na zagorskem onfu. — V nedeljo je
igralska družina topliške »Svobode« ponovila igro »Sveti plamen«. Zal je bil obisk slab.
Občni zbor KZ Čemšenik. —
Kmetijska zadruga v Čemšeniku je imela redni letni občni zbof. Na njem so pregledali dosedanje delo zadruge in spredi vr-loženi družbeni plan, prav tako sto napotil za prihodnje leto. tudi investicijski načrt za leto	*
1956.
Tretje gospodarsko predavanje. — Občinski sindikalm' svet
na Senovem je pred k........dm
priredil že tretje gospodarsko predavanje. Tokrat je predaval tov. Klemenčič iz Ljubljane o »Proizvodnost' dela, plačah in osebni potrošnji«. Predavanje pa ni bilo zadovoljivo obiskano.
Minuli torek je imela sindikalna podružnica zagorskih upokojencev redni občni zbof.
Sindikalna podružnica Upokojencev velja za eno najbolj delavnih in aktivnih podružnic v Zagorju. Člani se redno Udeležujejo člahSklh sestankov, mnogi člani na delujejo V Obiskali bodo’ steklarje. — Te skupščini socialnega zavhrova-dni nameravajo obiskati člani n j a, delavškoprosvetnih drU-delSvskega sveta rudnika Se- štvih in drugih množičnih or1«
novo delovni kolektiv Tovarne
stekla v Straži pri Rogatcu. Tovarna je med najboljšimi odjemalci senovškega premoga.
bosta zadovoljna oba — prolz vajalec, ker bo več izkupil za svoje pridelke, in potrošnik, ker bo dobil domače in vsekakor cenejše pridelke,	i
UPAMO, DA SE BODO ZGANILI. — Cas bi že bil, da cestarji odstranijo snežni plug s cestnega hodnika »ta Prešernovi cesti, Ker telefonski opomini nič ne zaležejo, upamo, da bo vsaj ta pritožba Zalegla.
SVINJSKI SEJMI V BREŽICAH so spet oživeli. Dovoz mladih pujskov je kar precej« •'en, pa tudi pršutarjev in Špeharjev ne manjka. Saino cena le še precej visoka in se giblje med 2500—350Č din za mlade Pujske. Cona Špeharjem pa ja nespremenjena od 160—170 dirt, V. f.
StoiansU vih
Prijazna vasica Stojanskl vrh Jh»d Cerkljami je tako rekoč hrez dobre pitne vode. Zato je fazumijivo, da el »nočno žele Jmeti vodovod. Preskrba s pit-n° vodo je posebno kritična V sbšnih mesecih, zato so vaflča-?* Pripravljeni pomagati z de-‘?m in ostalim, da bi bili presoljeni z dobro pitno Vodo. komunala EreŽtce ima že načr-r2 r-a ta vodovod. Zajeli naj bi ^odo studenca 1500 metrov nad , osjo. Prizadeti prebivalci ra-"UftJo na uvidevnost občine in ‘obora za male »sanacije in so Pripravljeni na samoprispevek, r“jho da t,i bilo to vprašanje 6e 10 ms rešeno.
j jas jo bila v vojni zelo pri-rfleta Okupator je prebival« J0 tedaj 'Z8QhL prav tako Je dalo mnogo borcev za
j„ °h?do, od katerih se Je Vrnil ‘men v osvobojeno in poško-y°van0 vas.
Šemo do 3. & pr da
je se Cas, da se vpišete v Članstvo Prešernove DRUŽBE ZA LETO 1931. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne In podružnice »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pravice«.
SELITEV IZ BLOKA ST. 19
Ko smo preživeli preizkušnjo V 19. bloku, so našo celotno skupino preselili 'v blok Št, 14. Tu smo se srečali * interniranci ostalih narodov ter se pričeli spoznavati o delu irt življenju tega taborišča. Razumljivo, da je bil uradni jezik V taborišču nemški, ki gorje tistemu, ki ga ni popolnoma nič razumel. Interniranci smo se med seboj pogovarjali V liekakl »babilon-ščlnl*. Tako je n. pr. »kuken
LADO
LEVBCi
V v
MORIŠČE MAUTHAUSEN
(Nadaljevanje)
Ob povratku % dela zvečer s# se vrstile v taborišče žalostni procesije. V zadnjem koncu procesije Internirancev so bili delavci, ki so bili od dela izčrpani in so ae morali, opirati na svoje krepkejše tovariše. Dvanajst ur dela, dvanajst ur žvižganja in vpitja korobačev ter pretepanja tudi z raznimi topimi predmeti je marsikateremu
nilo,
A. .-i:
deževju pa je trajalo
tudi po celo uro. Tudi Ob naj- ----------- -7^ v -
hujšem nalivu smo morali stati nakažeriih in izčrpanih, po celo uro na prostoru, med- čakala pa upčpClitpv.
ljeno več metrov visoko skla- internirancu uničilo življenje, dovnico trUpel, popolnoma iz- V taborišču je bil neki »kapo«,
ki ao med jetniki poznan po ilnenu »Sultan«. Ta človek se je hva-
pomenilo oprezanje, »odfgett« tem ko so 8e esesovci umaknili V naSe vrste do tedaj Šc ni Ul, da ubije vsak dan po dvaj-Je pomenilo hitro itd. Oblečem , streho Obleke sušiti ni bilo posegla snlrt. Porazdeljeni smo set internirancev z lopato. Bil IT n1!1	u	mogoče nikjer, posušiti se je * —j—~
jT"25*3?*!“? psssi"'£•»“"-
k ‘itotnač ri«no,r'um čeva m0T *	vračali Zvečer V svojo barako
G adko ostriženi ih z raztrgani- Tifus je tiskal tudi blok štev, 14. Delo v komandah je um «“*“ “	jt. 14. Gorje pa tistemu, ki se bilo zelo naporno. Predvsem so
je priglasil na »revir : (v arnbu- trpeli tisti tovariši, ki so delali
bili v razne »komande« — sku-
___ pinc dela, odhajali zjutraj ob
večkrat oblekli 9. dri, se vračali opoldne, po-60 delali poldne Spet odšii na delo in se — «• sVojo barako
mi oblekami smo se pričeli ponovno spoznavati. Kasneje, ko so nam lasje malo porasli, »o nam preko glave ostrigli pet centimetrov širok paš. kar ao Imenovali »Lagčrstrasse* ■,.
V Vročih poletnih mesecih, ki
#0 nam prizadejali mnogo trpljenja, saj smo morali včasih Istati tudi po cele ure na »Ap-
lante) Tfcgft ni bilo več nazaj.
Ležati je moral na betonskih
tleh, dokler hi umrl.
Kako smo preganjali tifus? Jedli smo leserto oglje, lizali premog. Ako se nam ie posrečilo priti do peči v sobi (StUbenofen), smo si prepekli tudi kruh. Ven-
stati tudi po cele ure na »Ap- smo si prepekli tudi kruh. ven-
pellplatau« (veliko taboriščno dar Si imel že posebno Srečo, če	— --- -r— t	„
dvorišče) bre* zadostne hrane, si ga utegnil prepeči, ker tc je v defileju proti glavnemu izho- "°- Dobili smo dopisnice ze
na tako imenovani komandi »Siedluhgsbau« In »VVienergra-ben« ter kasneje v »Lagerbau«. Delo ha teh deloviščih je bilo zelo težko, posebno kasneje v zimi ob nezadostni hrani in v lahki, nezadostni obleki.
Vsako jutro po »apelu« srno sc razdelili v skupine ter odšli
je to neki nemški kriminalec, ki so ga Nemci uporabljali za ta gnusna dejanja.
Dnevi iu tedni so minevali. Ob nedeljah nismo odhajali na delo, vendar prosti nismo bili. Gonili so nas celo nedeljo sem in tja. Shajali smo Se V skupinah na velikem dvdfrišču — tako imenovanem »Appellplat-*u«, se pomenkovali o domovini, o svojih domačih in tudi o novicah, ki so prihajale v taborišče.
Po nekaj tednih smo smeli prvič pisati domov. Toda ka-
šo se v taborišču pojavile nalezljive bolezni. Spočetka nismo dobili rtobetrlh pokrival ter so nam vroči pdlčttil dnevi, Čaka-
po navadi Že prej nagnal kak funkcionar ii barake.
V taborišču je bil krematorij ž dvema velikima pečerta. V
du, kjer je bil špalir esesovcev. natiskano vsebirtb, da je v la-Gorjc tistemu, ki je pozabil borišču dobro, da se za denar sneti z glave svojo Čepico. A&o dobi vse, aa so obiski prepove-si hodil po taborišču sam, si dani itd. V resnici pa si dobil
vrti |7viiCLiii um«;vi, lciau- uvciiiu vriiMinu peveuia* v	hw	—»	--	.	.	--- --
nje po več ur ha SoncU, pr itn- njih so nemški rablji sežigali moral iti v mirnem koraku mi- v, Kantini le^žveml rtl^gdhiL nos dejali, da so nam Začele glave nemške
_	internirance.
otekati tako hudo, dn nismo priztnd so se ftam nudili ob ve-skoto nič videli. Pričeli smo si
pernagat! z raznimi čepicami, krematorija segal plamen tudi ki smo jih delali iz koščkov tc- po yeč metfov Visoko. V pečeh mentbega papirja. Gb lepem vremenu je preštevanje na »Ap-pellplatzu« šc dokaj hitro mi-
čerih, ko je iz velikega ditnhika
I
jč gorelo ftoč in dan. Nekega dne, ko so bile peči nekaj pokvarjene, smo videli priprav-naše skupine.
Orožni mo esesovca in se mu tudi od- hi tobak, žepno ogledalo in tudi kriti. Nečloveško ravnanje es- RlaVmk, včasih tudi kakšno pe-©Sovcev z jetniki ob odhodu na so* O kruhu ni bilo nikoli sle-delo in ob povratku jc imelo du. Včasih so se pojavile tudi
namen, da stre našo moralo, cigarete. Ako so pozneje našli
Vendar Vera v zrtiago je močno živela med vsemi in*—"5-"”"*
pri tebi ogledalo IH gl&Vriik. so te pretepli.
‘Nadaljevanj,, sledi).
ganizacijah. Organizacija šteje približno 1000 članov in le malo je upokojencev, ki hišo vključeni v svojo organizacijo.
Na občnem zboru so ugotovili, da bo treba njihovo dejavnost še poživiti in se še bolj udejstvovati v raznih organizacijah. Za svoje člane bodo prirejali tudi V bodbče več Članskih sestankov, na katerih se bodo seznanjali z raZnifhi problemi.
Še o mnogočem so razpravljali upokojenci in ha krajtt Izvolili noV upravni odbor.
$EVNt€A
V začetku meseca mafča sta pričela V Sevnici z delom dva izobraževalna tečaja Za delavsko žensko mladino. Prvi tečaj je v Kopitarni, drugi pa v podjetju »JUgotahln«. Oba tečaja obiskuje 65 deklet, in se bosta končala 23. maja.
Predavanja ha tečaju obsegajo prvo pomoč, nego dojenčka 'itd.
občinski sindikalni svet v Sevnici je nameraval prvotno priredit: tri tečaje. Zal pa sodišče, kmetijska zadruga ih Splošne trgovsko podjetje sVO-ih Uslužbenk rtisb poslali, ta-ico da je en tečaj Odpadel.
Dekleta bodo v tečajih pridobila precej Znahja, ki jim bo v življenju vedno koristilo.
Uspel gospodinjski tečaj. —
Kakor po drugih krajih, so tudi v Sevnici priredili gospodinjski tečaj, ki so se ga udeležila tudi dekleta ifc bližnje in daljne okolice. Na njem So se tečajnice naučile precej koristnega.
Tečaj, ki ga je vodila tov. Sonja Muc, so zaključili prejšnjo nedeljo z lepo razstavo, ki je bila V savski šoli
Dekleta se po tej poti najlepše zahvaljujejo vsem. k; so jim omogočili, da so lahko obi-skovala tečaj, še posebno pa tov Mucovi.
IB KONCERTU DELAVSKE GODBE V TRBOVLJAH
Bil je lep večer...
Dve premieri v Zagorju GoUie_v 'JxnhW
r	&	v Zagor.u
Ker je bite jarma Svobod* L, »Alk Kfese, S»- adfcnta p»- rBjeem risani. Vsake stvar, M
:S5vSS5i,3
.	D .	■	ia »Tosco«, G««owge» Sria. MoUčreev komedije »Op- K afatnerma nspaha je meepo »rad* premetene tene ose te-	*P 8et,edq ,m°:
umrert« Oeteeeee godbe tm p*- pHn »Sia^mčam betom« t* sm« Doerftetei «y i/Tcrarard srh ■iiinirfs mdi itefire mena, pedlett. živo nasprotje m je r**‘ *° tud* polrdm, izorali pa
--■-■•■-•■-	'	~	~ - ■ -■	- -- 'r‘-	“r ~- -	»»‘ at e« to GoHjev<iga »Jurčka«
On je igra zahtevna, dokazujejo Se priprave Tanjo: skoraj dva meseca je bila trd oreh triinštiridesetim pionirjem! Vsaka prosta urica jim je priSTo prat;, prihajali so skupaj, ponavljali, preizkušati, peli, plesali, igrali.
doto Jaaeea jedbota. Gtedotef gospod Vrčon* (Premet Ržiitefcj
o.Voeoj Je bU pa lep večer,*
— trnko se si sstdevoijno prhpo-pat, bi so priaeteoetMli
keta uDvabede-Center« o ?r- Čajkovskega »Capricciom*. Vw soprog* je srettral James Sasom. boe**.	skladbe ja odigrala virtuozne,
sdastti pa je spajalo nadme sa-
iveeotarteri > prMei m fene- W«v,o .Koto., g lafeto, opore- UsvnosH
cer* Mfcabe dolžnost**,: Jt«tta-	dom	to tofcjm prednašanjem	Mte atMeŽbo eaoirite dehrim	*5>ori<wssm* te	nto »to krotek	oporo pri starših poape	Aetfe-
«i	ja	lahko Marnske godbo * *rb«e-	mdoooljfe*. Horda h• kri* «*-	** M «® pa	tprtbal • aporaftib	Mite Zktodta. Vtcos*	je	čtoeefc,
*p»R	«dr»o bratimo med nefe	tttt, da je Ml« stebc To •*, JM	ea Na«j tod«,	j« mojo trdltea,	M »e or boji tečem	te	pre po-
podbe. /te	p« M Žeparjem* iekho M ?	*,
______,________	___„	...	. r ..	____ , JH . Mlin
Čapea» so prej e Zagorja mrie- «• to» »l geeebal tsdoeolM <ta Vteroml je dtoeek, fct ee ritejd« po govori« o gledališki »teto- to JOe Kritij dripi* to omceto.e makom pdttOaje. Zmedi pte-lotteorii, moremo red, (to je astonarea. med dejanji. če m mttkaga stana pa mm motno
no je trebe podpreti eririd/feo je riepil v dvorano čn w morda eete sdošgoitmm šajboHSa
jmkMcee
do- mod da torej«. Zeertepe pomot
be, fei jo dišimo dna na <tew, ««jaečkrat ob spremljavah pri pogrebih, morda to ne proslavah *• — krsteč,
■Ate, <to — ae fctetera je trebe poč aribaj- grteoneri,« eno (tejeti.
IVesemtota pa je taka aas-naMjujočepo nabito potne doo-toto « je deta storiti, d« trna frsdi Matete padtot svoje smete Ifctoitefje. «* je ee aapeste tee oh dobrih os oh etatuk dn-rito. feilmer «e pridetoomit aetot-R* — to tod je prifrie mtedtit-to* godba s Učakar Jave koračnice •Potok* pod oodetoont d»-
‘T! ^ Nte totomfc« te «rmn»'e e^	m	tojto
ogeobode-Centera 9« nefcoj t*- trtcmta medte, pre ne rets* ate-	- - —• - -	— / - . . ...	.	^	Petei Pcmdsrdi ainrnm, de m« *<”?« profesorji bo imeli dovolj
ea kvalitetne prireditve - toda ril, tetormnento«. katere je	JkfteZntetetee	tee MMtoriTUHrn« prSe^ ^ *» «* wdi!i rse t« pri-
kf£ "®^w poeebnepa prtfoko- je etorejet Ane, d« M omopafili riafilgitifif t^ffrfer' toe eSrn *-a	toretec, Uje od ionske sezone prav«, ostati profesor)', pa so
g«^-rL”
*» *h Prhaermo raavedra.	(lajša Sajovic), pa ptemitkem
spMtonje to 7*dno MiKiea IVirsati morem, de je kome- naateae-torZne/toemalfena. f?0«- ®c*rtf * MM ,««dt otepa S*' “-•	dlto ‘Getepe Iteedtoe« eK	M'pa .etomore eemdt reejepa	»g**^ Georpep, Hondine (toeec
Peteeekt godbi e TrbortjeA	varate aoprop« odtitom eaprid.	nijjepe stene podrejeri Prem	Smrrhorf	^ii^e hr-z o-«,
pe k njenem« tednom« »opre-	/teaetmo arečno roko je brnel re-	mepoAm 4* eemapoAm jetjom	Vsake, to teko dobro delo	po	^^LjTJrcSkn
domnja to sspefc« čestitam*!	Sicer Jomvs Smem pel teMri eto-	to eMmn tontotk »tertoe -	trna »sdi *t,0je »tebe strani.	Po	Su^teteim ,
ne smemo lepa rjert tako ksdo.
Osem sindikalnih društev učiteljev in profesorjev pred reformo šolstva
Povedati moram to .se or od.
steči: 21. marca smo ga ie prv‘<$
videli.
Pravzaprav M bil človek sko-brez teoretične podlage, l>rnz prakse, samo * svojo čisto olrcško dtiSo so odkrivali, mladim gledalcem -premiera je bite aa gimnazijsko zlo tisodo ubogega
Ueforma obveznega _________
aa otroke od j. do 19. lata sUr-rbett bo šele začetek vseh ra-
na šolanja gdoega to /endito e pr
kadre, kt ie vBhtt
Georgee DandUnttSeno je podala	in « so kar n-.-ritertiraU
arnmmm
e prerite sekljaj- totnepa kobrajbenepa sistema
ŽfrJZfTlZ: rtsSe™:**srečnem zekljudku igre.
ripente Toneta Hndmina, ja bit formah prtoodeeanj.' Otovem,	to	tX
mssssBmssis^:
^ ewrte» stotem to-
<uZm%estžpJ* feeeri^Martoe-	frosne strokovne obrttieranjo ttčnepa kadra.
eee brij to tepen s predmet* eploto« to sOroftoon« icobreabe to aote tbethota Mteo, nepteno to akted*u> tePejanfe. V tem primera torti «i povezanosti med
šote), ali pa pripravljate mte-tete s Atoaaadoeim •Kvartetom*, dtoo aa poznejši univerzitetni,
Skladba je bila dobro odiprans, terarij (4-letne gmmaciie s več le ker klarinet bi btt lahko smermi).
mthee fnndamentalnejSk Mtadi 2* novo obvezno šolo bodo klarinetist K Zapan je odiprtti potrebni tpčni kadri, ki si bode flri stavke W*brooega koncerta med enojim šolanjem pridobili
za k format, Delv ja bHa dobro čim Uršo sptoino in strokovno obvešna šola m
a m	^	>»
eteeafe.
be potrebna sprememba načt-
nn> »svoboda« v Tono vijak n
varit ene m
III. prosvetni večer
M to v ririrtofc, dne 8. aprila NM, ari 19. eri v Dam »Sto^
V IMjuvUnh H
brigad
SVOREDt
. -----na parite*};
-----ari 1« tetetntrf (Prane Sctomt);
8. mete driondri brigad fmetorti perski rtoar); h marinci]*;
8. pniBfc na ptriaki;
A «hm rito;
7. Wm i* tdvtjenju drievttiri
Vtatopnto* M (to
V-ljudoe vabljeni vtel	ODBOKL
Okuje, najčeiče razdvajala pokaral, da je splošna izobras-enetne poglede, nalog« m cilje ba enostranska in « strokovno v vzgojnem to iscobraSevdlnem pedagoškim znanjem vred na delu s noto mtedtoe. Današnja aioki ravnil. Podobno je tudi s zagotovi ja ««jo pedagoško špic, ki je <uo-tmemogo- stala Se e stari Jugoslaviji, po ca današnji mtem teebeafeea- vejsd je eatela več ali manj nje učnega kadra to orpatere- ««*«. četudi ra se spremeniti
Ijavi Razumeti je treba, da ie V celoti je torej igra. »zagret to Sele začetek gledališkega hila*, kakor rečemo, to zaslužijo (tete. V tem poptedu M jo Se pohvalo vsi igralci, zlasti dobro nekako zagovarjal. Kar nadeva P° 80 zaigrali nekateri, saj so njen Žargon, je pa vsak zagovor tako zaživeli s svojo vlogo, da odveč, g mitlo dobre volje bi ga ae je opazila kar osebna pnza-bHo mogoče prav lahko odpre- drioet v besedah, v tcref.ijah,
>.•&!*>	-»i«« čLZzz z:z,-t:?Z£,	«s»
teštšče to zahtev« mnteafa ”	Piščalka (Rado Palčič), Meh
„	..	„ (Srečko Laznik), dalje dekla
Služabnica daudtna (Ida To- 'UrJa f£Ts:o matm], Veter fOrapo wwSic> tfKuptto 8 BforSi	Vidcrflflf|^ krčmar (Franc Doli-
*w SH®*. nar) ta aeveda Jurček (Matej kal# todt doprinesla svoj delež ' n>
k erpetva te odrske prireditve GoU^v oJurček. je torej na. — Pa naj bo dovolj o prevara- ^ ^ Zagorju vredne realiza-nem soprogu.	torje to kljub skoraj istočasni
Dramska družina »Svoboda 11* predstavi v ljubljanski Drami pa se je zagorski gledališki tudi številno in hvaležno pu-
Takšnega sistema danes nima- te&šče in zahteve prevračajo e mo: tistem, ki je e eri jate. in sne na rpnpo Takšennačt* fe- pr^WTi*hi0 učni kader, ki ga trn sistem, ob- okraševanja učnega kadra je
cijslta nepoveseuost med usta- družbeni odnosi to' družbene publiki predstavila s dramo ■ btiko.
»eooamii obveznega šolanja.	vloga fctfe.	»Sneti plamen« e reliji profe- Seveda niso ostali samo pri
dZi&fZL^tS'Jzznf ka^S^tritrijutftol^	TuT*% MpioZ^r:,zato?mh
v glavrv.m *a posamezna toed-	potrebe po večji strokov- som® P® zanimivo, tm <0R« še gostovanja po bližnjih odrih.
ZTlfJZ°zZ££	SSSSdTiSJ	dteea- ** dobn ***«*;». *? da9bodo tui7 okoličani spozna*
mrtoh	Sol* — frttoi dražNmi polofaj	dete rilb pri-	uaio	ndadino	®	njenih	naporih
^	*«««»#« rekteeo drugačen at-	»tečno, (parile *o to menjle	i«	težnjah	pri	nožem	kulturnem
LČZlZto	**em teobražeecnja. V lem pri- pomanjktjiroati% ki P« jih br - -
pogledu delo va misel burzoaz-	reforma otodtorfem* so- mogoče v bodoče s razumeva
?.**?< »o i^Popoltete mm SJ2 SShSteT^teaZ nj^Todstraniti.
iškega gibanje varodmoojso obrazbo to okedemaki Stadij v	Zakonca Dobra jr vo sta po-
^danfb^ZtoiaZ	pe«tepoIki akademija. Z roepra-	dal« Viafco Zupančič (Moriaj to
Zditoe WJ*J	M.o argatdgoeiji im dela enot-	Marijo Benko (SteHoj, majorja
epremZibajel* efcteStei ee- *?	60	, °rVa*~ CirU	WitH«w ?dravn<k'1
tonita. Do igrata »teta prtfla J^cteote, ki bo » fies to »oec izobrmbeni sistem to teorirae- *«** «tejenj«fce votoosti.
AM
Hrast n iški pionirji so igrali
Ciril flantoc, bitnega zdrav Adi Kravtberger, Morispeo
bena abntto, • celote. Ksprt-
PIONIRSKI KOTIČEK
D V

krte) Mirtejab mmUk« H-kria avojega IM*-ririe* ajeca vte-a mte ritoevt to stoje otočka Krajev*, Mteteae, Itojs to i* ume. Krile Je Mt vea e* D« stranki. (Kotojevanjc sledi)
Gledališke prireditve. Prejšnja nedelja je bila glede vreme- mena prav zimska in pusta. ter Marija Savšek, Morittovega Mnoge, ki so se že v soboto brata Karto BabM to hiSno se- pripravljali m izlet, je nedclj-»tro Majda Ž«i«2*i*. Kot sem eko megleno jutro z rahlim pr-Se omenil, je dobra igra to čenjarn »nega zadržalo doma. dobra scena »e+o navdušila ta- Zato p« lahko rečemo, da je ta gorsko občinstva, ki: p« se tudi nedelja ljubiteljem igralsko sedaj ni,e sadovoljiai meri od- umetnosti nudila priliko, da »ate klica gledteitehrikcie »9vo- obUČej« te ali ono prireditev, bode H *.	.	Pionirska Igralska družina
KO) na) še napišem o kultur- »Svobod« Ilc v Hrastniku Je nam delu e Zagorja Zala nas P*4 vodstvom tov. Pšeničnika
je presenetila letošnja dobra
repertoarna politik« obeh zagorskih gledališč. Upam, da bodo tudi e bodočo tlosledni « trm
Mitav nmiini un&nk« P°*,*d“’ »i tetot. da »
prvič nastopila z igrico »Pionirji iz T
'/»KllJl
it 11 itevilk«
Iz Tihega dola«. Prireditev j<! uspela.
Na Dolu pri Hrastniku £° prav tako nastopili pionirji nižje gimnazije a igrico »Uboga Ančka« te v soboto popoldne, Zagorjani dovzetni ledi sa teija v nedeljo popoldne pa je gleda-
v »oki V ero jo kri to brit bori pravice! Kri-
Zvitorepk*, »toke se
K<
VI n g'
KI
k 11
ul
e
»I
e i,
n	_
Hr* dokaj »etorivorit, ki Jte Je rjavit* amf debl *L» -ntosoturiet prevktop mmelfal r*| v
HUJ m pse vi riie idil u
*Pmkm 9 prahssd- ^idjočka
t%0 MovUkl »Soaemkari* tedni-pri kk«. Odrne nanjo ja: toeejav
m *» triteftm.
bese *nb je prisodil prvo negtrido ------------	------- kriki Pavlo
vagojna deta. Želim samo, da bi M. nam (grete*, obeh dmito do sezone še večkrat
predstav iti.
liAka družina .»Svobode^ na Dolu uprizorite igro »Sveti plamen«. Za zaključek zimske se-aene je tolikšna dramska razgibanost prav lepa ugotovitev.

k« J» bite to e« everiri U ne- k*n«a I* krajo. • «a ril rial evri- s* veda to to« tolirgto m R Jrime eiaprslalk* to e« v o& vto ritotM 1. raared* (tmnezij«
prt- podto Dafcmm, Oabavje Mrv. ‘
ves«. Ob* ato Ja * *M ta m bedeč M« iverja la:
»NI vane*, d* bi to -ranite M- « p rinila i NNrinh Zvitorepki. Kam toa raevMtotv na« M va Mirite m a)nea to- «• vonm mMtori Kri M b« mm ta M fndto ferttet NK m pomaga, krivic« k«. Oa* oavijaja to treba pnlrpri a
m
—.——	w.	doto po od-
Marjaita tosasriek
ato ptrfto MtbethSk..
Otom* rinsee jnritoR toijtCnr <tortto pe peto.
to m Kristo nsMUm . »»rlRvtm p*o-
BŠŠ.
iA
vdaai pa rita« »pri 1 mm M* mo-
rite toflOa, tokov nrijom te phmirknm en pošto roma to tomf to to tofikrtm pcedrave prterteo »IterielUoU. to kvokt	Vsehamrn
Nov« fitgrtdn« «g«nk« s« ulit plottirjo
'■--i'-'j-V
■
m godi to« to Jto *• kri viri is to me eelkoU koto« KnO to vami a
P
s
,£.	._____to to M
m bojpvgto a mjet Sni ravsa riMItototo Ono Ja ho-
mim* ** ** ***NMe
to poknOa v eeorok '
' M uto vedri!
— to Lakota ik* jp totoo pri osa “
»to to Parm
s dvora, t*
»Kto« rine kaj aeper Irite*. ctoKe m naj oglari! Kri atol?
Zvitorepk*. Pnri kratkim Je toke odtotoa to Mt* Mirin toCnlkov, kam oa to- vračala te
deljivo rpratonto:
Kaj Ja
..te-'
i- ____, _________ - » Cri boste nalft psmriten otefo-
fc POftoriM nriaaan. TaHk* goaps- oor «• nato vfsralanj«, na« f» tev jri bito vMoM mt rifturiSvi- podljlto da nodrije, • oprite tasapko: omega storiri pikri- cjooMoe. TtA m refiitev to ka rite vMste, da Uov rjavke to dreglri; M m MS uganke hnamo pripr»vljtšni dv* to kem Pilil ste ■ ejo v mlini to todritiJL a tmjHM nagradi ga odBočtori Je dojel: vrit to«* te dokaj veljaka«, ki MM
*• S MU te od »ekdaj aJriSss ni odgovor« o« pmtrtte na-v komalefk. la ka Je oktote««* torii poleg svojega. rimana te
oo* priienk« tudi razred teto, ki jo
to toto .vdihujete, nadalje peito in
Prim* is dram« »Molčeča usta«
▼ oodetjo, L aprila bo gostoval* dramska družina »Svobo-te-Cootor« ia Trbovelj « Domu »Svobode« v Trbovljah H-ok M. ari ■
gin«! sadoj?« Tada nfhte M ni «evMa njrinlh privitem, m*- fctaj, kjer sto doma
••toril m beeeda.	»Kari ad rito* da rito*. An
A m
VrodaMvo
.Molčeča us1au
uprizoritvi Igre ▼ DeUtvnkem domu v Tri»v’..inh ln dvakratni ponovitvi n* ovojem odru bo dramska druitea »Svobode-Cenier« govtovsdu z navedenim Rl -dallškim .IcIoit' v mAroio. 81. fnarc« v Domu »Svobode-Zasavje« ob 19. ur' te dnsgi tot, v nx«Wte 1. aprila — kakor zgoraj omenjeno — pa v Zg. Trbovljah.
Katar bajamo, namerava ftortalMki kolektiv a to uspr-lo igro ffOOtovatl nadalje v Zagorju, na odru »Svobode* v Lofkrh* Klcovou, zadeleno je prav t*ko, da bi TTboveličmi r^‘n~
eeSj l igra .kMJpte trito« tudi v Btežicuh.


31. MARCA 1956
r.-*r i—.• r. ’
• — • ‘~rr

*:V


- :V;>




——
STRAN 7
,j-C; .-;-v ".'	...	.
Alojz' Jaji6ičr:e .bil;_;že 1.' .1 si;>4 > u od^-okraj-hOga sodJš% ,v/ r&jdb-t^eubi • -Obsojen-' garad^-enakega
e v bolnjšfaicah in -, druge zdravstvene usluge.-' " J™ ,' , J'WVPp; cesti iz . Sklendrovca navzlic dovolj široki cesti zavil razmreoma kratkem času..; Iz 8 v . fdts. .........,vnw	. s . .................-na savski most pri Zagorju z preveč na levo; stran ceste, pn tega razloga--je Sodišče tudi
de, oskrbnine
dve petini državljanov o zdravstvenem 'zavarovanju, Iz tega sledi, da bodo morale namenom,_	___	_	___ __
zdravstveni , službi...in drugih sindikalne podružnice»i-p« dudi''vofifto^broti del cestišča začel udirati, tako okraino
Že
naše dežele uživa pravice in ugodnosti socialnega zavarovanja. Za. nad 2,400,000 .aktivnih .. zavarovancev, .440.000 »upoko-' jencev, njihovih
1,600.000 oirok je daia naša uspelo.	.,/.	... .•* . skupžčina ugbtovila. da1 nekvte-
družba lani skoro 118 milijard Poslovanje upravnega ,-ojIbora, ri na vse mogoče način« izkoi-dinarjev. Zatorej ni čudno,, če socialnega zavarovanja .y* zgd-- riščsajo’ ugodnosti. Tako jeiripe- lč-1-M F ‘M;. A T Q G^R A^F I malone ves svet občuduje širo- njih petih mesecih oziromai od-»ročilu tudi rečenopdaliso'- iavai- /-t»> *_ ••''•••	r*-- ■ _
kost našega zavarovanja. < lanskega avgusta do letošnjega: rovanti .tned« bolniškim1 ddpu-
da potem, z zadenj- čemer se je mehki in neutrjeni . pogojno kazen, ki jo je'izreklo "—^	—« ','-1 ——x~’	-*—-- - sodišče v Ljubljani,
poleg, glavne,' r.u-
________,.rnp---------—,TIV_ —----------------------------------- --------------- -»a mu je -bdrne-
Inštitutu za- sodno medicino v Ljubljani, ki je ugotovil, da-je
Na tovornem avtomobilu, ki
bil šofer v času nezgod mbčrto «a Je upTaVljalrobdoIžeMrje pri
»ssss: ffltras-.ssssr
probleme podružnice sociainč- sth ,ki; jih je, vredno KW»enlti.< op*avij»M .-domača kmečki*' d«®-,	metrov širokaS iz-česar'izhalš ** mora obddlžhhec ta žnčStfk
gl ^vTrovaS " Zagonu P?Va K..por.ečil* go,, petmesečnem, neka- profiesertoa a*S Povmlti-oškodoV: - 1 “
teClsg^Sžs	^rJSfEM ^irsž
*>■>» •-*- #«-»?^£sa^.j8ss?^a^žSfiss:' ^ssssr^sasss*-	w
zdravje^ delovnih ljudi;: -.-iv -®i številka-ro ,nezgod v ■ -?fiWr,ŽRTVOVANI; 1 .^v	slurfpo. ..ponolnema;vtrezn,
bolnih-, se., tudi yt*m ohdfl&ft.petih mese^j*«*«* »Partizan«. Sevnica: 31. marealn
sfeea ž&pbld. 7' ■	.. pijač..	••■ •	■ ■.;...*«»* »i.
-■’ "' ' ' '__________________■
nem odboru, dobro nosijo na svojih ramenih ogromno odgovornost, kaj
£%!H EiFiS
vo delo znatno laže, saj novo-	.Ipčen: povpreček bolnikom ,'ie_	skortebnigho.. zaščiipidela, gtesti	-.PO-TOPOM.s	tematiko mlad.
zgrajeni Zdravstveni dem' od-	6 odst., v Zagorju pa je,-,bU e.o-	pa j_.večjo pazljivostjo	ikEiminala.
lično služi svojemu namenu in	vprgček bolnih ngd 7 pdst, ■so>	..^.y,in dragih (ielgvcev,,bi:^il9 ‘	Potujoči kino Sveta »Svobod«
so bila potemtakem vložena	morali,; za to. plačati 1,5 odst po-	mp^, tudj,.število adZgaJvZUktrip	-j*-prosvetnih'društev’ okraja
sredstva dobro naložena. -	sebnega prispevka., t/, denarju	zmanjšati.	Trbovlje predvaja od	31.	mar-
• »-	znaša to (za 6	mesecev^ skQ.ro	jz poročil	o izdatkih v ob-	ca oo 4. aprila amer. film
Pred	tremi	leti t izvoljena	tri milijone .dinasjey. Eatijdi	dob ju; petih	mesecev-Je« r.aj-^v,-OKLAHOMA Kip. 31.' marca:
skupščina je imela, kot pravi-	industrija gradbenega rnaterl-	vidhOa da je’ podriižriioa>porai»- ■ ob’16.30 v Studencu	pri	Sev.,
mo, polne roke. dela. - Se v^cje	aja, nadzbfniš.tvp groge in., ne-.	ja ogromna sredstva	za razne	ob 20 uri na Blanci;	1. aprila
delo pa je. opravil upravni od-,	katera dniga pQdjetja..so znajt-	oblike zdravstvene,	zaščite.	flb m.30. v. Leskovcu,	ob	14X)0
bor, saj se je moral skraja se,	nb.prekp^ila	ddvolj?mi, odstO-	Kdorkoli;k(0	pregledb-val	.Vel.' Podlogu, ob' 18.00 v
staj ati	sleherni	teden, ^ da. je	tekjn, morajo	pl^tr znatoe	ke ^ posamezne veje zavaro-	Kapelah; 2. aprila ob -10. uri
dovolil 14-dnevne seje. menjujftjo.,podjetj^kajti >rcd- ...........
marsičem so razpravljali stva greido iz pregežjiega. plač-/-2^^ ^otlna
.. :,na;->Bučk'i;.v. ob »96. -^uri- -v Raki, »iOb. l8.-30'.-tudr v Raki',-3. aprila
Bilo 's tem ;denarje^;^rn|e^ . ^ob iS;;uF^v:.Tržišču, otf/20. irri
- —........- —-------r.T....5S.	. ...	ždržvjč 4totfnam 1511^.,^.,,. ^u^-v-Zabukovju; 4. aprila ob l6.00 ;
odborniki skupščine in . tovari-	skja^a,. yin prikrajšani.so	Ni koma,	.mltV.r.j^. v-Brrrovem-čob 19.30 v-’ Zdolah
ši v upravnem odboru; največ
seveda delavci,.
■saawm^Si
7oino: set nor«*%'ke
• »ZASAVSKEGA TEDNIKA**
• .-, Te dni vas bodo. obiskali pismonoše z nalogom ,za 3>la-., Čilo; naročnine »Zasavskega tednika«. Ker je morala.. uprava ■ »'Zasavskega tednika« oddati vse’ naloge za pobiranje -narbe- ; nine na vse pošte že do 28. marca, Bo pa med tem časom marsikateri naročnik poravnal naročnino že po položnici. Se-«veda upraVa lista za čas od 28, marca pa. do dneva-, ko vas bo obiskal pismonoša, ne bo mogla vedeti, da so posamez- . •-nfki-poravnali naročnino. Na to opozarjamo zaradi tega, da'
' ne'-bo po nepotrebnem razburjanja ali celo užaljenosti; Vsakdo,‘ ki bo med tem časom poravnal naročnino, se bo pkč ižkazdr pismonoši š potrdilom o vplačani naročnini- in -bo vše V redu. : ...< Uprava »Zasavskega tiednika«
.Dobrna''V,
31" mdrca,'.'.^ ,
■t’ -	. -	■ .\. S'"'* *’
Poročila, poslušajte- vsak dan dijska univerza — dr, Struk< b 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, I5.-00, Družbeno Opravljanje’ y ’staj:
OBIHVE IN OGLUŠI
UPRAVITEIJSTVO DŠNOVNE
f^pWl'ff''’fonoteka \.-y[ V' nemški -,. .SOLR r, TRBpVLJB-VODE :
DŽUNGLA.
ka . -7-;,.tisi™,..-.	...  .. ....
bafVnr ^filTh ŽRNA MOvfIH obvešča vse starše šoloobveznih
’ •*
NA II. OSNOVNI - SOLI ’■ TRBOVLJE-BO '	’. 'j-;*- ' • t
VPISOVANJE • NOVINCEV od 2, do- 7.. aprila 1956 'dneVno cid 9. do 11. ure ter od -M. do 16. ure v pisarni "upraviteljstva Vpisovali bomo-otroke,; troje» ne leta- 1949, ter- tudi telegfto- in
ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 1.5.-00, Družbeno Opravljanje' v slano- ‘U^avni dl^or s^ pri^c-1^ .'■štAj.r^^Mariko-itok —Pred-	I'
BP
- •••«•*». Sporočamo,., v^gm,., najemni-Ki»(t,Rcestabtea: • Od: 30,- ntatca kom, ki imajo v najemu od ob-
Sine Trbovlje vrtove in gredč;	y ah vaj a	-
RRE^vK©*pI?0»..’is^te««tikO;	^:^Va-}
novitev""javne oddajT nacoi£iih' reV.iji ■ hQi>U«a«,*('GiasbeaSa’’-odda-.--	VSTALA ZAR;JA.<	‘jm po-
pesmi in napevov,z dne.29. cje->. j®' -.pioniivje)/ 42.49--Koamevtiu- voaEf- zavaiWaTtte' llf HHrtF o*aprila amffr.. dra-‘ zjutraj pri Ameršku, Šuštarjeva ^©doval,.$vwe...strp^^,,^»1»-
-     --- 1 ' ’—  Til.:. OfihnuTattnJi r* mir Im,	. .. . ....	m  .Adi i . Ur . ...	■■■ Irolrtniin l*n 'iirHri r-Tll. ' " 'A" - *— “ ~
12.30.
.	v-v w rib '-rusticafia^-Kuggiero ”	_____ __________________
NEDELJA, 1. APRILA	cavallo: Glumači; •- -t •*■£-*. ; . fafctien avtoniobil. Sla.L,l^i fi&j«.
6.00—7.00 Poskočne in vesele za ••;;■ *^’Lw ; »	• ' ho moralo tudi Zagone dobiti
prijetno nedeljsko, jutro,;. 8,00 O športu in,,; športnikih; Slo-
rib -.rustičana-Ruggiero Leom
----’lo-. Glumači. • v-S • '-*»•* • -;t rabljen avtomobil SIa^,,k- T'rft*
, , CEThEK 5: ^mf 'l:.	,
. .<6i25 Gd,,,melodije do,melodija,:	-skupšč5m,?'ltfr'8o 'ji :jJrt®6W«
list tdr potrdilo o cepljenju pro-" ti kozam.‘in davici,
Upraviteljstvo
LA , jT'
venski -strelpi;,.v jetdšnjv;i»r-rtžaite,-W4 5t^jVa« Hirbdfečdttik*'--mlMČiK-kriraittBlak «€>cb«'4?-t>iHo.; Želi ..
8.15 Srečanje v^študiin If ,4Rch»	žatVOda	o^apeUa mhef-.	la po jledečem
cembra 1955).	9,00 otroška, .,v.aUŠtkv«ia^.^opul«tfnb	ma-^BLl-ME.- ’
predstava —'Volkov. —:. Pinp stralne^- skladbe. ->14i30 ■•Ndve".,,	rfiadsikai'/#-"'	1
knjige. 14.4& Umetne in narddt -	t»vih6giban'")^avitvSft%v	......‘”l'
Vatovec: Čarovnik iz Oza (radijska igrica). 10.00 Družinski Pogovori. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 14.15 Revija zabavnih melodij. 16.30 Žvone Kržišnik; Stare in nove Potegavščine (reportaža),, ,18-00 Radijska igra. 20.00 ..Večerni lseva
ne .pesmi
France Prešeren.-p. v? parja. 15.40 Utrinki-iZfiMteratuV
Umetne m naroa» bokja^j-;^ »begiedn'"*<fraVstri!h«'' -v.:.'	'
poje .:meša&t-*zbor zaS«te’i-‘6aročiib<'1SBf'^>’	V ItedfeHO t aOfifa
—* v;	S&S-t
&$’SS& ^SSSSS	sKtfWw*»
Viikpvič: PustqlQy|.žh^ -stacega	ftftfejtatiH* stf"'Sfe -•kSVžeiiSalP" -v MaribpBeko-vamždinsba' 
.16vQ0_.,,Giwbene ^.uganke. 2la-stt.‘^ -iivTfeftjško ’reševbfijt^	nogemetna diga
kolonija .(Barbara); ' ob V6V- tiri nie-pri Delavskem domu na Tere- - Pijav presenečen pa sem bil, ziji; ob 12. uri pri Vidmarju, ko so.-mv na-tcm*ses-tenkd dali Dne 3. aprila 1956 qhjt8, uri pristna-priznanja iA’ spominska zjutraj pri Partijskem domu darila tudi tukajšnja' -Občina,
operni koncert.	®	^	~	’ .	’
razgledi. 21.15 Popevke in -ritmi. Dp^tor ,lX.oLcift:.,,.Mla.uosinik uv; ih dajatev.” Ugotovi« "‘sd, &&' Maribor Rudar (Trtidvljč) t --------- 20.00 Kulturni - obzornik. 2Q»J5 Z___________________________________________«,„n„ oimlaH na narti- .	v.	, -c
moramo bolje gledati na parti
Naš jedillilk. „ * «-
Z vsega sveta.
PONEDELJEK, 2 APRILA
(Gimnazijska cesta); ob 11. uri pri menzi Fric (Urhovčeva Loka); ob 13. uri pri pokopališču (za pošto III).	-
Dne 4. aprila 1956 ob 8 uri zjutr.aj nad Sindikalnim domom (pod' gozdom)-, ob 10. uri pri •psrašuhu in pri občinski vrtna-
PPTRK «• A P PR-A

dijska Šola za nižjo stopnjo; a) Milica Bartenjev: Staro mesto Krško; b) I,Dolničar: Dobti Vsakdanji pomočniki.'12.40 Igra-
ta t£S M i»f ,S «.»: NSŠa Naši' in .MMc
la aS”o od danaH«S§i	Mmrt*
sRa šola za višjo stopnjo' — Tl- avtorjev .ppjata moški,lu žen- , V Sdkolj: Sin pragoada. ,'».1.5..
Zbori in solisti pojo partizanske v- RaJka	Ar,‘«1?.-
Gabrskem^ pate pa- vKnezdolu
20:00 KuituroV;'obzorpift. 28,15; ^oramo" boye gledati na pArtl-• V«*^afaVsV'’*‘ y Četrtkov- vefar .domapjb^pesmjš- zanske vdove in otroke padlih iGadivar (Celje)
1956 ob 8. uri v
•?SA^£:i#i^^:V^^^t*artizan (Ljuto- b®
mer) ______ --Najemnina za vrtove (grede)
.	...	-.t*«,-.. boj) : ’■ ’Uprava ,	,
pripravlja ^	'1”, ? ,,J. v Trbovljah .f:, - uprava-^a-dahodkfe-pridih-;
občinski odbor SZDL,« okrajna obrtna zbornica t. ter. ‘/obrtniki državnega in zasebnega .. sektor ja..	- - . >-	. s<<	•;
Vsem bivšim vajencem (iz Zagorja in-.Trbovelj.) ter naštetim organizacijam se za pozornost iskreno zahvaljujem.
. . Josip Turkr>Zago<jel
VABILO, r .
Društvo- upokojencev, podružnica v Trbovljah sklicuje svoj redni letni občni zbor, ki bo‘v Četrtek, 5. aprila 1956, ob ,9, ijri dopoldne v dvorani Delavskega <joma v; Trbovljah. \	...."
BISA V SE’VKJGI. naprodaj '• Cvenkel, 'GlavAi'" trg I8/t;Rp-, izve<Jbei Ro«; Ljtibljanai^U*
'8-45 Zenski, vokalni R?je narodne pesmi, "'bska oddaja. ... .
TOREK, 3. APRILA
šbori in solisti Doio partizanske v. Kajna binosna. iz.,u	pi	,■ .•	«< , u^ov.« 4a ,».1^	- ----—-—-—
Pesnil 15 4Q Se pomnite tovori- HaChturjan: -'-Maškefhda,' -suita^’ v nedeltoVžosto^lo v Hrast-	nekaj ,let (prirejajo mla- skem ljudskem .odboru Zagorje’ .pančlečva ulica 14...	..
-- iullj Derganc: Usodne na-’ 14i30'	niku^gome?no moštvo »Kla.di-,. din^ in ..mladinke TVD Parti- ob Savi .	' ... .	1	;RADIO ' APARAT-l
w.v.,.8«;.5^	™šl "5Žjfg3S 5‘^rimefi	v™S .
§£mmm
i ce »Bratstva«’
Jaška) 13.35 Spored sirpfnOlČhiltš pdinorščaftih! ”;	...... ,
“Rladb, 14.30 Modni , kotiček..;,; •	j ;AbRii'a.1'" ,
,4’40 Melodije iz 'filmbv>- tMO..',- gvJfSfiSi	Tl'05 Za',
iflnki iz letarature, — <3lr4wf. .	f ( f?-taiteh sod-	i* j iv’
S?«: Amfitrlon 38.; 18.00 ’	fth®*- .-'	3 T 2 (O j^}
^ir.snje-politlčni mo
. j^tgga. dne ob 10-310. Poleg, orod- dvignejo, taksne pwglasnice«pri

koncert lahke -SkEDA, 4,
...	,	ib oij
. --j Operetna in-lahka .glas- 18.OO Okno u- 11.35 Radijska šola za višjo pot-ut-jeth in;iLarerto,; roki jo _».• Tibor Sekely:	Sin koVni pogdvOfh toJ"!
^®8°zda (ponovitev)
12.40 Jo- ^ ornle”v Titanu • 20.00'Veseli V predtekmi pa sta se nafU njfc*ž#Y^>i;Mu>e. v. Tjrb^h v . ^hes BrahmsV Madžarski ^le- ve&r. 2ZlSro23,f)b:- Oddaja ze mlsStnilkiVlhottvl^roteih^^ S?effiS&oSw	'
lE13’35 V pesmi po Jugoslaviji. ^ jzaeHence — na valu 327,4 ' Bratstva \ ■ pe.(>^«>čeniip .Ijjdom toajMjgaWz^torjeYite^>Y«»jaj st’®5 Radijska šola ;za nižjo —
StopnJo:	a) Milica -Bartenjev:
Ča?r° mesto Krško; b) I. Dolni-ki; Uobri vsakdanji pomočni-,*•	14.35 Veseli intermezzo.
GhP Utr‘nki iz literature — lraudoux: Rusalka. 18.00 Ra-
1	"‘	1——..	..	——enJjft,-bo^vSfk"1'*1"
V:. . ZAHVALA’	'	•
Prejšnji’ teden” je^umri; rt^';
*• *-*—*	•J--J-ik».4judskegfr.?Aki-c<kai,dr jfe-objavljend-g-šplOšnim ,’P0?nagali v zadpjih- uipjh'’ P9r
rbM^eP4)rgahwa"-/.:hoBi(v(jwi,/šei'Bd '''zafteuhala' V"'sebhO pa.Martjnu Miklavčaču-iv, ičnp a|PSPJ»«*^Rairil«r dolbla &" pftt»tabes.Selcah,
.»žg^ajt TiaVBdene uredbe. ”	'	:. -
'.-r-.v3i^i*«vS'- Kf ««'•«- ^Uprava ..
Ste* «•- *	'>>.;#	•	...	-	-
:
t ■	, .	. ..ZAHVALA
:bb nenadomestljivi, izgubi dragega pokojnika
GUSTAVA PEČNIKA ,F
K ’* *
Ffanc Levičar, Brestanica, Rožno 20;;
temenska napoved
ljP^ Roncsi tekočega tedna da-tnia?ekako štiri dni lepo po-ga vreme. Sredi prihodnje-«=dn;
,2°Pet
Ranca
a manjše padavine, -. na- 1
nekaj dni lepo vreme.
daij„'v'>nca prihodnjega tedna gostim?61^' dni nestalno s podi j/m padavinami, obenem tudi fJLkna ohladitev s slano; tu-S do nižin možen.
J t - jr. • ;<• *	: H'tr •• t\+4 adn	* X A’ * KOMUNALA BREŽICE razpisuje mesto linisjratoa	I,,.-*;' ■ -to- ',’v 1» * ‘ •>;. .jtci-Vi rt-fl •la-kfr
'; fl.t 1 , ., v.	r-.- .1	i POGOJ: - popolno- srednj a- šola z 2 leti' prakse, nepopolna »dd* v nja šola ‘s1 Metno prftks6,; Obvladanje, s.tfojepisja, admtrt;sH-a;-' .tivhlh'postov;terjjo' rtbifjoiAt stenografije:		,... Nastop siu^»,Jtekpj(.4aUp(^<>80voo«-Vr.plaia P0 pravilniku. Ponudbe z življenjepisom, navedbo kvalifikacije (izobrazbe) in službovanja dostaviti Komunali do 10. aprila 1956.		
.-..^gkor ’i?recjftn . jodek^ za’ Trbovlje, saj bbmo ; te] &rtl0to^,,ijsWfO,;(yldeli
Wi»/j-„. „,.W! RP^0-
sedaj..;ippQ.v
-‘M

, .*'-vV* .	*	•
‘ .Vi- f~! -*■c ’
... šolskega-upravitelja v -pokoju iz Bizeljskega
■>	•‘‘V’*
r
-	>■ -■ t: :
»	-v -
'i o >

NK3režtce lle!eztll% , - (Celje) 6 :1 (4 i G)
til
/?Wf
,su>ya|j	A1* ,
tek igre sta pokazala, da so Brežičani pripravljeni na prvenstveno tekmovanje.
§e 'zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi za-dnj} bpti;*položili vence In cvetje-na ajegov grob ter za-izraženo,
jožaljčl. ;	..
Pošebej se zahvaljujemo dr. Bricu, dr. Dečku,--.sestram in
strežnemu .bsebju bolnišnice Brežiee zamjihov trud in- skrbijo^.
pego y čaSi jijegove bple^ni,	,er-
' "Rjav tako se'zahvaljujemo Občinskemu,ljudskemu od-1 torti'* Brčžiče, Občinskemu komiteju ZKS . io .Občinskemu ' odbhVu SŽijL Brežice, krajevnemu uradu in vsem množičnim 'Organizacijam 'Bizeljsko, gasilskemu društvu Bizeljsko, godbj ria piljala M-Kapel, združenim pevskim-zborom iz Brežic, KZ, Brželldco.. OtZ .Krško, -tov. Lojzetu Vašlju- za orgaaizsoijo pogreba, tow„ Ivami; Balonu, Antonu Poharju, »Radu Derneču, Ivanu kpienftu, Ivanu.tVideniču, Lojzetu Hofbauerju, Viktorju PremelČu in Avgustu Kovačiču za poslp.vilnei besede >ter,«so*.. šolcem, prosvetnim delavcem in šolski mladini.
Bizeljsko, 28. marca 1956.	Žalujoči ostali

mrrrm
7 ONI PO SVETU
Svetovno javno mnenje je še vedno močno pod vplivom 20. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze in njegovih sklepov. Vedno znova se vračajo komentatorji na izjave vodilnih sovjetskih politikov in partijskih funkcionarjev, posebno na izjave Hruščeva na zadnji, zaprti seji Kongresa, na kateri je razgalil Stalinove osebne hibe. težnje po samovolji, bolezensko sumničenje vseh svojih sodelavcev, intrigantstvo -n slednjič najhujša metoda — likvidacija.
Nekakšen zaključek prizadevanjem sovjetskih voditeljev, da bi obdobje stalinizma pravilno in brez posebnih teženj prikazali sovjetskemu človeku prek tiska, radia in množičnih zborovanj, predstavlja pisanje »Pravde« v četrtek. V daljšem članku je postavila Stalinovo delo na pravo mesto, hkrati pa tudi precej podrobno razčlenila napake stalinizma in težke posledice na celotno sovjetsko javno življenje.
Stalinizem in njegove metode obsojajo te dni tudi komunistične partije po vsem svetu. Nekatere, kot n. pr. KP Francije, še ni/majo povsem razčiščenih pojmov in vse kaže, da nočejo kar naenkrat priznati pomanjkljivosti v lastnih vrstah. KP Italije je nasprotno priznala težke posledice stalinizma na mednarodno delavsko im socialistično gibanje ter obsodila tudi lastne napake. Posebno zanimiva je letna konferenca Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije, kjer so se govorniki posebno dotaknili ideoloških in gospodarskih spodrsljajev in napačnih Stalinovih dognanj v marksistični vedi. Kaže, da se po vseh teh' kritikah obetajo v socialističnih gibanjih sveta nove, jasnejše perspektive___
RAZOROŽITEV IN VELESILE
Druga, po pomembnosti najbolj privlačna tema tega tedna je razorožitev. V Londonu že nekaj dni zaseda ožji odbor ko-
NOVI PREBIVALEC VILE „SAN SOUCI
aksrios v izgnanstvu
Pred dnevi, neki četrtek po- ga nadškofa, s prekrižanimi kariesov prihod precej spre-poldne. se je na obali otoka rokami, njegovo dolgo brado, menili.
Make v Sejšelskem otočju In- kako se neprisiljeno pogovarja Obkrožili so jo z dvojno ogra-dijskega oceana zbrala pre- z dvema častnikoma, ki sta ga jo. iz bodeče žice, zaprli vhodna cejšnja množica domačinov, da spremljala, in opaziti, kako se vrata, postavili oboroženo stra-bi videli prihod novega prebi- je tu in tam celo nasmehnil, žo in napis: »Absolutno prepo-valca otoka — pred kratkim Povsem je bilo jasno, da ga vedan vstop. Vstopiti se more izgnanega voditelja ciprskih pregnanstvo nič ne vznemirja, le s prepustnico. Kršitelji bodo nacionalistov, nadškofa Maka- Pregnanega Makariosa so na- aretirani!«
riosa. Toda to so jim preprečile stanili v poletni rezidenci gu- Vse to priča, da ne gre za le-oblasti, ki so ves pomol bloki- vemerja Sejleškega otočja, sira toviški kraj, ampak za zgradbo, rale. Prišleca so lahko videli le Wiliama Addisa — v vili »Sans ki je vse prej podobna kazsnil-od daleč ...	Souci«.	niči.
Pozno popoldne se je korveta Prikupno in gostoljubno vilo, Makarios je v pregnanstvu, »Soch Fade- zasidrala na odpr- ki leži na malem griču in jo Ciprčani pa še naprej bojujejo tem morju. Na njej so bili nad- obdala Palmov vrt, so za Ma- boj za svoje pravice... škof Makarios, vladika Kypria-
noza, in še dva pravoslavna duhovnika s Cipra. Te so nato posadili v dva čolna in jih prepeljali do obale.
Med njimi je izstopala visoka, dostojanstvena postava nadškofa, ki ji je bila — le po ve-
Vse žitrifenfe bo spol
Zelo tragično se je končala neka prometna nesreča za desetletnega fanta Michaela Oatesa iz Kanade.
V avtomobilski nesreči je likosti kos samo orjaška posta- njegov oče izgubil življenje, va policijskega kapetana P. S. mali Michael pa je dobil večjo
Geyte, ki je vzel pregnance v pfk°dbo	™U' T°. “ *» .	,	-	- . . „ t
zgodilo pred nekaj meseci m od konferenco znane specialiste za svoje varstvo.	takrat leži ta deček v bolniš- bolezni mozga, da
Ljudje so imeli priložnost le niči odprtih oči. toda nepre od daleč videti črno oblečene- stano speč.
Zdravniki so izjavili, da bo fant mogoče dočakal zelo visoko starost, da pa se ne bo nikoli več zbudil. Hranijo ga na umeten način.
Ta primer je v Kanadi vzbu dil veliko pozornost. Minister zdravstvo je povabil na
mozga, posvetuje, če ne le kako rešiti.
se z njimi
tot *
m mar
m mr
pa določeno območje v SZ. Tudi to bi bil samo prvi korak, ki bi okrepil medsebojno zaupanje. •
Po najnovejših .vesteh se ie sovjetska vlada odločila, da v prihodnje v prvih fazah razorožitve ne bo več zahtevala prepoved atomskega orožja. S tem se je v precejšnji meri misije OZN za razorožitev približala ameriškemu stališču. OZN, ki naj bi v širokih raz- zato so dobro obveščeni krogi pravah zbližal stališče Vzhoda prepričani, da londonsko zase-in Zahoda ter primerne za- danje navzlic manjšim preki-ključke predložil letošnjemu nitvam ne bo razočaralo sveta, zasedanju Generalna skupščine vsaj tistega dela ne, ki ve, da r>7M	tudi najmanjši sporazum na
ATENTAT NA DUNAJU kanclerja Raaba, se bile alar-Na Dunaju se je'pred krat- mirane tedaj, ko so slišale pok kim pripetil »skrivnostni aten- iz puške. Zrno je predrlo steklo tat« Straže, ki varuieio palačo in se ustavilo v nekem važnem uradu.
Kdo je" streljal? Od kod? Stvar je bila zagonetna. Zrno je moralo priti od daleč. V institutu
OZN.
Kaže, da se za razorožitev načelno zavzemajo na obeh straneh, le o načinu in času se ne strinjajo. Francozi in Angleži so pripravili načrt tako imenovanih »treh faz«, po katerem naj bi se velesile lotile raz-
tem področju pomeni za mir in varnost velik korak naprej.
SVOBODEN TUNIS Pred dnevi so tunizijski in francoski predstavniki podpisali protokol o tuniški neod
nenadoma izgubile vrednost, ker je bilo vse manj kupcev.
Mo, ko se je predsednik prvič pojavil v javnosti, pa čeprav na bolniškem vozičku, se je stanje na borzi spet jelo popravljati. Vrednost papirjev se je začela spet dvigati. Ko pa se za kriminalogijo so zrno teme- je predsednik vrnil v Belo hišo.
orožitve in vzporedno z njimi visnosti. Tunis bo postopoma
/\n4/af«	f7«n/v/UT<M/\ —m frt	/i	a r	. . 1. 1 «	1 ■ .. , •
tudi ostali svet. Značilno za ta načrt je, da bi iz enega obdobja v drugo ne mogli preiti vse dotlej, dokler bi si prizadete države ne bile povsem enotne o vseh podrobnostih iz prejšnjega obdobja in jih tudi izvedle. Torej neke vrste postopna »preizkušnja zaupanja«.
ZDA so nastopile z znanim Ei'senhowerj$vim načrtom o združeni »zračni in kopenski inšpekciji« nad sovjetskim in ameriškim ozemljem. Te dni je ameriška vlada tudi uradno predložila Moskvi, naj tako inšpekcijo najprej preizkusijo na večjem ozemlju obeh držav.
prevzel od francoskih oblasti vse posle, vključno z vojaškimi in zunanjimi, vendar bo pa tudi vnaprej povezan s Francijo s sistemom medsebojnih za-visnosti. Podoben sporazum so Francozi pred nedavnim dosegli z Marokom. In glej! Te dni so maroški gverilci sporočili, da bodo prenehali s sovražnostmi, če bodo mirovale tudi francoske čete. Pravijo, da bodo obdržali navzlic temu svoje položaje, dokler Maroko zares ne bo svoboden. Prehodnemu razdobju, s katerim si skuša Francija tudi vnaprej zagotoviti vpliv, kdo ve kaj ne verjame-
Sovjetska letala bi med drugim jo. V Alžiru pa divjajo krvavi lahko nemoteno slikala določe- boji vnaprej in ne kaže, da bi no območje v ZDA, ameriška se tako kmalu nehali.
ljito preiskali in ugotovili, da je bilo izstreljeno iz neke stavbe, ki stoji nasproti kancler jeve palače. Po izsledkih na zrnu so ugotovili tudi, da je bilo izstreljeno iz približno dvanajstega nadstropja.
V tem nadstropju je bilo stanovanje nekega Američana. Toda ta ni bil na Dunaju, ko je bil »atentat«. Američan je odpotoval z letalom v Ameriko dva dni prej. Po upornih raziskavah so organi varnostne službe ugotovili, da je streljal Amerikančev ’ll-letni sin, ki se je zabaval s puško, meril skozi okno in streljal. Torej: otroška zabava, ki bi utegnila imeti velike posledice.
EISENHOVVERJEVO SRCE IN BORZA
Zelo zanimiv je diagram, ki ga je nedavno priobčil ameriški tednik »Newsweek«. Odnosi
se je položaj še izboljšal. Zdravniški bilteni so ocenjevali predsednikovo zdravje zadovoljivo, toda ko je nek kritičnejši ponovno izrazil zaskrbljenost, je vrednost papirjev zopet jeja padati. Zatmji bilteni in še vert. da bo predsednik ponovno kap-didiral, delujejo na vrednostne papirje tako, da njih vrednost spat skače navzgor.
Torej: Eisenhowerjevo srce je zelo vplivalo na razpoloženje Wall Streeta. Eisenhower je potemtakem za kapitaliste garant stabilnosti...
ZANIMANJE ZA HITLERJA UPADA
Ce bi sodili po tem, kar bomo napisali spodaj, potem lahko rečemo, da zanimanje za Hitlerja v Nemčiji n«kglo pada.
Dunajski časnik je nedavno objavil oglas, da nekdo prodaja lesen .kovček, ki ga je Hitler
se na Eisenhowerjevo bolezen uporabljal, ko je bil rekrut, in borzo
Do tistega dne, ko je Eisen-hower v Donveru igral golf. so borzni papirji stali zadovoljivo.
Njihov indeks je bil 180. Ko so prišle prve vesti, da je Eisen-hower bolan (toda niso še poznali resnost njegove bolezni), so papirji naglo padli na 455.
Toda ko so naslednji dan zdrav-
Lastnik ga je ponujal za 10.000 dolarjev. Vsota res hi majhna, toda lastnik kovčka je računal, da so na svetu še norci. Ni imel sreče. Kovčka nihče ne mara ...
2E MRTVO SRCE JE PO-
V mrežah Interpola
Tihotapci in falzifikatorji
7. d/eh kontinentov
(Po Magazinu »300 čuda«)
»Toda, prosim vas, kaj želite? Mislim da je to ...«
Inšpektor Dur and ga naglo preseka:
»Kriminalna policija! Anthony Ronaldson-Wird, vi sle
aretirani!«
S tem je bila za prvi trenutek končana majhna, nepomembna epizoda. Nič posebnega — v mrežo Interpola je padla spet drobna riba, so mislili v začetku. Pa vendar, An-thony ni bil tako drobna riba. V Londonu je namreč ustanovil posebno podjetje in v roku nekoliko mesecev napravil v obliki namišljenih prodaj in preprodaj nepremičnin prevare, ki so mu prinesle »čisti dobiček« 75.000 funtov . .
Za Interpol so takšni primeri že več kot vsakodnevne običajne afere. Zato je angleški Scotland Yard zapros'l za pomoč pariško centralo Interpola. V Londonu so bili mnenja, da bo goljuf po dobro izpeljanih operacijah skušal pobegniti nekam v tujino. Seveda ne s celotnim plenom, ker je stroga devizna kontrola na meji predstavljala zanj preveliko nevarnost. Resnično! Anthony Ronaldson-Wird je pobegnil v Francijo le z delom svojega denarja. Teh nekaj funtov je hitro potrošil... In tako se je znašel v Parizu, razmišljajoč na vse načine, kako bi iz Anglije pritihotapil ostanek svojega plena. Iskal je posrednika in pomagača, ki bi mu ta denar pritihotapil in dostavil. Končno je našel človeka, k: se je privadil temu poslu ...
Tako je lažni grof Ronaldson. ne da bi slutil, dal povod za eno največjih afer časa. Tisti dopoldan ni v Interpolu še nihče niti najmanj slutil, kakšne daljnosežne posledice bo imela ta na videz tako neznatna afera z lažnim grofom in kak razburljiv in dramatičen lov se bo skofo začel.
Niti Marcel Sicco, - generalni sekretar, in Lucian Bre-togne, strokovnjak za vprašanja v zvezi s falsiflciraniem denarja in s trgovino z mamili in drugimi opojnimi sredstvi, nista imela pojma, da so z aretacjo Ronaldsona prišli na sled eni izmed največiih kriminalnih tolp, s kakršno še niso imeli opravka v svoji bogati praksi. V centrali pariškega Interpola se je hitro začela plesti mreža, ki bo v kratkem zajela dva kontinenta. Del mreže se je raztegnil v smeri Hollvivooda, kjer ie živela neka nenavadno lepa ženska s čudnimi, zagonetnimi, mehkimi in blagimi očmi. Te oči pa so lahko že čez nip dobile neizprosen. krut izraz...
Drugi del te mreže pa je segal od Pariza v smeri proti Turinu v Italiji, kjer ie živel neki sivolasi profesor, spoštovan in cenjen v vsej državi kot velik, pomemben znanstvenik.
KLOPČIČ SE POČASI ODVIJA
Z nekakim upravičenim ponosom spričo nepričakovanega lova je inšpektor Durand tistega dne stopil v sobo svojega kolega iz Interpola — Luciana Bretogneja. Otaa sta bila že stara prijatelja. Durand je svojemu tovarišu takoj podrobno obrazložil primer v zvezi z nepričakovanim ulovljenjem lažnega grofa Ronaldsona.
Ko je Bretogne to slišal, je takoj odšel v sobo s teleprinterjem, v roki pa je :mel akt, na katerem je bilo napisano: »Anihonv Ronaldson-Wird« Se enkrat je prebral dve vesti, { ki sta bili priloženi aktu Prva je bila prošnja Scotland Yarda za pomoč pri iskanju in uiovitvi Ronaldsona, druga pa je bila sporočilo, ki je prispelo pred dvema dnevoma in se je glasilo: »Interpol London — pariški centrali Interpola —Iskani Ro»aldeon-Wird je v povezavi z Jacqesom Prideau-mom — Prideaume je trenutno v Nemčiji — Ronaldson mogoče prav tako — Prosimo, da preverite —«
Jacques Prideaume je stari znanec Interpola. Cesto je bil kaznovan zaradi prevar, utaj in falšificiranja čekov. Stalno je na potovanju med Nemčijo, Francijo in Anglijo. Medtem je Ronaldson sedaj aretiran.
Bretogne o tem takoj obvesti Scotland Yard, isto sporočilo pa pošlje tudi v Nemčijo: »Interpol Pariz — za Interpol Wiesbaden — Anthony Ronaldson-Wird aretiran v Parizu.«
Bretogne še ni dobro zapustil sobo, ko ga je poklical na-' zaj Robert Kobram, ki dela na teleprinterju:
»Trenutek, inšpektor! Evo — pravkar je prišlo sporočilo iz V/iesbadena!« Pokaže mu izpisan trak, na katerem je bral: »Interpol Wiesbaden — za Interpol Pariz — Jacques Prideaume zjutraj aretiran v Baden-Badenu — Ko bi moral stopiti v vozilo, pobegnil — Aretiranemu zaplenili petdeset falsificiranih bankovcev po 20 dolarjev, tipa X-103-A.«
(Nadaljevanje sledi)

oživiti srce po 65 oz. 75 urah SPENCER TRACY ZAPUŠČA klinične smrti.
_	Za oživljanje srca uporablja L ' ~ Mnofflm poznan filtn-
NOVNO OŽIVELO — Ruskemu prof. Andrejev hranljivo razto- skl ioralec Spencer Tracy, ki *° .	...	,	.	zdravniku prof. Andrejevu sc pino, o kateri noče povedati, 0* filmski novinarji proglasili
n.ki objavili potankosti o pred- je posrečilo, da je srce prezgo- iz česa jo sestavi	**	J J r y
sednikovi bolezni, so papirji daj rojenega otroka po 99 urah
seuniKovi Doiezm, so papirji aaj rojenega otroka po 99 urah Andrejev Dravi rt« i-	Ztt naiboi^e0a Hiralca zvočnega
naglo padli pod indeks 440, Del- klinične smrti znova razgibal, dokazal da ie srce šn HnL,	Mrna, je pred nedavnim izjavi1'
ž&rs m	* *nm
niče du Pont
njegov zadnji film.
V OBJEMU
I HUERTO | LOPEZ
ZECENEG/1 PEKC/I
ROMAN	-4	Prevedel V. Pečjak
Ladja je. ostala do jutra zasidrana v Santaremu. Kakor povsod v tropičnih krajih, se je tudi danes znočilo kot bi trenil. Zdaj je bil še svetel dan, nekaj minut zatem že črna noč. Stal sem na palubi in zrl v venec migotajočih lučk na kopnem. Komaj je sonce zatonilo, se je nebo prevleklo z zeleno svilo, zapadna stran neba pa je zažarela v krvavordečih odtenkih. Deset minut kasneje je vsa ta prelestna mešanica barv — edina, ki sem jo doslej doživel na Amazonki — potemnela in odstopila mesto temnemu žametu mlačne noči, prebodene s ščemečo množico zvezd.
Zdaj pa je tudi začel običajni nočni koncert v teh krajih. Drug za drUgim so se oglašali črički, žabe in krastače, nekje v bližini pa so se odurno prerekale onice. Od grma do grma so se iskram podobne poganjale velike kresnice. Vročina je pojenjala. Odpravil sem se v podpalubje, zlezel v mrežo in se pokril.
Prebudil me je nerazločen šum, zunaj je vladala gosta tema. Zrak je bil hladen, pri tem pa neprijetno vlažen, da sem kar drgetal pod svojo premočeno odejo. Ta občutek je najbolj neprijeten, kar jih pomnim. Prisluhnil sem, se 'domislil podgan, prekobalil na drugo stran in poskušal zaspati.
Nadaljevali smo pot po reki navzgor. Z leve in desne je bilo sem pa tja videti kako osamljeno haciendo11 v vencu bananovcev, včasih kako majčkeno, v pragozdu izgubljeno naselje indijanskih koč. Tukajšnji prebivalci so z mahanjem in vzklikanjem pozdravljali našo ladjo.
Začela se je divjina. Obala je postala bolj in bolj porasla z nepredirno goščavo, od katere so visele do tal lijane. Krdelo
11 Kmetija
opic se je hrumeč podilo po krošnjah in zibalo na vejah. Na prodcu pod nekim podrtim drevesom smo zagledali nekoliko leno se premikajočih krokodilov.
Pri kosilu nam je veliki lovec Lorco pripovedoval povest o sovraštvu vaquirosov‘* do žakarejev.” Kjer koli se zbirajo goveda, tam sta navadno prisotna tudi jaguar in žakare. Medtem ko jaguar skoraj viteško kolje svoj plen, mrgole reke in lagune nenasitnih in krvoločnih krokodilov. Vaquero, ki je prisiljen svojo čredo zapoditi v vodo, da bi si na nasprotni strani reke poiskala sočnejšo pašo, nikoli ne prečka reke brez izgub. Po dvoje, troje, pa tudi po več govedi ugrabi kaj man. Z razžrtimi vimeni in s poslednjo močjo se krave skobacajo na obalo, kjer mukajoč poginejo. Zato domačini morilsko sovražijo žakareja.
Leto za letom prirede pravi pokol med njimi. Skupine po sto mož se zbero navadno navsezgodaj in se porazdele na naj-plitkejšem mestu reke v dve ali več skupin. Prva skupina, ki na dani znak plane v vodo in se brodeč počasi pomika naprej, je oborožena zgolj s palicami in grčami, s katerimi vaquierosi udrihajo po vodi in pri tem kriče kot ponoreli. Druga je oborožena z noži, težkimi mačetami in sekirami ter nepremično čaka skrita v podrasti bližnje goščave, točno na mestu, kamor se bodo z nezmotljivim nagonom v svojem smrtnem strahu zatekli krokodili.
Prizor, ki sledi, je tako grozoten, tako nepopisen in divjaški, da se človeku, nevajenem takih dogodkov, ježijo lasje na glavi.
Med groznim rjovenjem udrihajo z gorjačami po razpenjeni vodni gladini in se približujejo barijeri, ki so jo noč pred tem sp’.eli iz dračja in lijan ter z njo zajezili reko — in že je opaziti prve kajmane, kako se s hinavsko plašnostjo plazijo iz vode in počasi zvlečejo na prod Toda kajman, ki ga razjeziš, ni prav nič počasen. Drug za drugim prlcapljajo na kopno. V vodi neverjetno okreten, jfe kajman na suhem vse prej kot to. Težko drsajo in potiskajo drug drugega na pesek, nato leno ob-
Pctstirjt.	^
,	18 Krokodili.
ležijo, mežikajoč proti vodi, iz katere so bili tako nepričako-vano pregnani. Prepričani, da se bo ves ta trušč kmalu polegel’ obleže na trebuhu in čakajo, kdaj bo zopet zakraljeval tnV nad njihovim močvirnatim carstvom.
Toda kričanje ne pojenja, čeprav so pastirji že vsi hripavi-Vedno več in več reptilov išče zavetja na obali. Vedno več i° več se jih drenja in polega podolgem in počez, drug prek« drugega, kakor da so polena. Gneča postaja preteča. Gonjač’ zaviti v iskreč ae plašč tisočerih vodnih kapljic ki piše okoli njih, se vedno bolj približujejo umikajočim se in bežečim kaj' manom. Niti ped prostega mesta ni več na obrežju, pa vendal silijo zmerom nove in nove pošasti iz vode na suho. Po dv°’ po tri, celo po pet jih že leži druga preko druge, tedaj pa z0' doni znak za pričetek pokola.
Iz gozda planejo z dvignjenimi mačetami in sekirami v«' quirosi nad presenečene kajmane. Sleherni udarec pomeni srh1* ene izmed plazilk. Trzajoč, hropeč, vsi v krvi, z razbitimi loba' njami se krokodili zvijajo in s široko odprtimi gobci se skušaj0 rešiti v vodo, toda tam jih čakajo gorjače in preden sc osvestijo, obleže mrtvi, zmrcvarjeni..,
»Po tri sto do tisoč ka.imanov Izgubi na ta način leto z<* letom življenje, toda pošasti vendar ni mogoče iztrebiti!« 3e končal svojo povest naš glavni lovec.
Hladen srh me je spreletel po hrbtu, spogledali sme se. ^ na tihem zgražali, pa zopet pritrjevalno kimali — divjina i108 svoje lastne zakone, ki jih ne gre meriti z občutki civiliziran0#3 človeka.
Zapustili smo močvirnato področje dolnje Amazonke, zvani Igapo-gozd in se podali v Varceo, više ležeče področj0, za katerim se je razprostirala prava džungla. Nameravali' 3,1,0 zapustiti Rio-Mar in kreniti v Rio Purus.
Vreme je ostalo nespremenjeno, zmerom vlažno toplo. pa hladne, neprijetne. Sleherno popoldne se je kot iz vlil dež. Nikoli še nisem doživel takih nalivov, čeprav v Rio de Janciru, kjer deževje tudi ne prizanaša. Toplomer 3 ’:azal nespremenjeno 26" C.