Za peaztoiU dela
ievtitatnO- U$&n oltCOMnt,

SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA

OBČINSKI KOMITE ZKS CERKNICA

OBČINSKI ODBOR SZDL CERKNICA

OBČINSKI SINDIKALNI SVET CERKNICA -

OBČINSKI KOMITE ZMS CERKNICA

»KOVINOPLASTIKA« Lož

LIK »BREST« Cerknica

Lesno kovinska industrija »JELKA« Rakek

Lesna industrija »GABER« Stari trg

SGP »GRADIŠČE« Cerknica

KZ CERKNICA

Trgovsko podjetje »ŠKOCJAN« Rakek
»ELEKTROŽAGA« Nova vas
GG Postojna z obrati Cerknica in Snežnik
»CENTER OBRTI« Cerknica
Gostinsko podjetje Cerknica
Trgovsko podjetje »NANOS« Postojna
Kartonažna tovarna Ljubljana, obrat Rakek
Vod na skupnost Cerknica
Ljubljanske mlekarne, obrat Nova vas
»MESNICE« Loška dolina
Dimnikarsko podjetje Rakek in
Uredništvo »Glasa Notranjske«

Poštnina plačana v gotovini
Cerknica, 27. aprila 1966

Cena 50 par (50 S. din)
Leto V. St. 2

NAŠ PRVI MAJ

V tistih, zdaj že polpozablje-
nih časih, :,o na predvečer de¬
lavskega praznika zagoreli na
hribih kresovi iz skrivoma pri¬
pravljenih grmad. Prvi komu¬
nisti so tvegali policijske re¬
presalije s tem, da so prazno¬
vali svoj dan. Toda rdeči pla¬
meni v pomladanskem večeru
so bili simbol pričakovanj,
borbe in hrepenenj. Zdaj že
dvajset let v miru praznujemo
prvi maj, svečano in ponosno.
In nekako nehote vsakič po¬
mislimo, kolikšen korak smo
storili od lanskega maja do
danes. Vsako leto je več ljudi,
ki delajo v industriji ali drugi
nekmetijski dejavnosti. In prav
je tako, zakaj kmetijstvo je
treba še mnogo bolj moderni¬
zirati. Lani, ko za gospodarstvo
ni bilo najbolj srečno leto, so
delovne organizacije dosegle za
dobro petino večji celotni do¬
hodek kot prejšnje leto. In sko-
ro vsa leta je gospodarstvo
naše občine naredilo za pe¬
tino večji korak naprej.

Reforma je v marsičem
spremenila naše misli in ho¬
tenja. Pokazala je, da mnogi
naši načrti ne slone na dobrih
temeljih. V prihodnjih letih
naše industrije zato ne bomo
bistveno širili. Tudi novih de¬
lavcev bo industrija le malo
sprejela. Vendar se bo za de¬
lovne roke naših ljudi dobilo
delo. Usmeriti se bo treba k
dejavnostim, ki doslej niso da¬
le vsega kar bi mogle. To so
panoge, ki v gospodarsko raz¬
vitih deželah zaposlujejo mno¬
go ljudi in jim dajejo dober
kruh. Predvsem pa mora turi¬
zem v naši občini stopiti na
svojo zmagovito pot. Zmago¬
vita zato, ker imamo resnično
veliko možnosti za razvoj.
Prvi uspehi naših naporov se
že kažejo, toda tudi to pomeni
šele začetek.

Sedaj si moramo res želeti,
da bomo prihodnje leto v teh
dneh ugotovili, da smo spet
naredili korak naprej. Ne sa¬
mo korak, izražen v številkah
ali odstotkih, ampak tudi tisti,
ki vodi do src ljudi okrog nas.
Želeti si moramo, da bi se pov¬
sod in na vsakem koraku ra¬
zumeli in da bi drug drugemu
iskreno in tovariško odkrivali
svoje misli, pa naj bo to na
sejah samoupravnih organov,
na ulici ali pri pomenku v go¬
stilniškem kotu. Vselej bi mo¬
ralo biti tako — še zlasti pa
tedaj, kadar se v organih
upravljanja odloča o uspehih
dela in o drugih, za delovnega
človeka pomembnih zadevah.

Danimir Mazi

Delitev dohodka med delovnimi enotami

V DANAŠNJI ŠTEVILKI
OBJAVLJAMO:

KAKO SMO GOSPO¬
DARILI V LETU 1965 str 2

•

Kramljanje o mladini
društvenem in kultur¬
nem življenju str. 3

•

HITREJE
POENOSTAVIMO
DELO UPRAVNIH
ORGANOV str. 4

•

Do kdaj bo Križna
jama še zaprta? str. 7

Šport, nagradna kri¬
žanka, kino spored str. 8

Ob razširjenem plenumu občinskega komiteja ZKS Cerknica

Sekretar občinskega komiteja ZKS Cerknica Franc Levec je na
razširjeni plenarni seji občinskega komiteja ZKS poudaril, da nas
v izvajanju reforme še čakajo bolj zapletene naloge in da se kljub
doseženim uspehom ne bi smeli vdajati zadovoljstvu.

Tej pomembni seji, na kateri so razpravljali predvsem o reali¬
zaciji smernic III. plenuma CK ZKJ in o gospodarski reformi, je
prisostvoval tudi član CK ZK Slovenije Lojze Herman.

Komunisti so v svojih razpra¬
vah ocenjevali, da so v izvajanju
reforme na našem področju že
doseženi začetni rezultati. Zmanj-

Franc Levec,

sekretar ObK ZKS Cerknica

šan je obseg investicij, povečan
je izvoz, politika delitve se prila¬
gaja novim razmeram in doseže¬

nemu dohodku de’ovnih organi¬
zacij. Notranja delitev se čedalje
bolj uveljavlja v delovnih enotah
in tudi vplivna moč ZK in akcij¬
ska sposobnost se je povečala.

Predvsem je bilo v razpravi
poudarjeno, da morajo o razšir¬
jeni reprodukciji odločati delovni
ljudje, ki prispevajo tudi sredstva
zanjo. Želja po investicijah je ve¬
liko, sredstev zanje pa je razme¬
roma malo. Zato mora vsak vlože¬
ni dinar prinesti čim več koristi.
Usmerjanju investicij v najrenta-
bilnejše objekte pa bo ustvarjalo
presežek delovne sile, vendar bo
potrebno te ljudi zaposlovati v
terciarnih dejavnostih; trgovini
in gostinstvu, obrti, turizmu in
seveda tudi v kmetijstvu.

Na področju kmetijstva ni te¬
žav s pridobivanjem zemlje, teže
je to zemljo intenzivneje izkori¬
ščati, kajti rast kmetijske proiz¬
vodnje je predvsem odvisna od
njene modernizacije. Razen tega
je potrebno v odnosu z zasebnimi
kmeti razvijati razne primerne
oblike pogodbenega sodelovanja.
Kmetijska zadruga, ki je glavni
nosilec napredne kmetijske poli¬
tike na vasi, se bo morala še na¬
dalje materialno in organizacij¬

sko utrjevati, hkrati pa izboljšati
sodelovanje z zasebnimi kmeti.

Ponovno so navzoči poudarjali,
da se morajo komunisti ob raz¬
širjeni materialni osnovi gospo¬
darstva zavzemati za še večjo
krepitev samoupravljanja v de¬
lovnih organizacijah. Neposredno
odločanje delovnih ljudi o delitvi
dohodka v delovnih enotah in
med delovnimi enotami, mora biti
zagotovljena s statutom, pravilni¬
ki in drugimi samoupravnimi
akti. Ugotavljali so, da tovrstne
neurejenosti zelo pogosto povzro¬
čajo negodovanja v delovnih or¬
ganizacijah, prihaja pa celo do
sporofv med komunami. V mislih
so imeli Gozdno gospodarstvo,
katero po njihovem mišljenju ni¬

ma dovolj jasno določene delitve
ustvarjenega dohodka med delov¬
nimi enotami.

(Nadaljevanje na 4. strani)

V KOVINOPLASTIKI
SO VOLILI

Te dni so bile v Kovinoplastiki
v Ložu volitve polovice članov v
centralni delavski svet, delavske
svete delovnih enot ter upravne¬
ga odbora skupnih služb.

Volilo je 718 članov kolektiva.
In tako kot vedno, je bila udelež¬
ba na volitvah v Kovinoplastiki
več kot odlična, saj je volilo kar
99,3 odstotka vseh članov kolek¬
tiva. K.

Te dni so v Kovinoplastiki izvolili polovico članov samoupravnih
organov

Stran 2

GLAS NOTRANJSKE

St. 2 — 27. aprila 1966

Pismo uredništvu

Skrajni čas je že!

V Starem trgu vemo, je bil
v okviru šole pred 5 leti usta¬
novljen otroški vrtec, v Kate¬
rem se vzgajajo naši najmlajši.
To je tudi v veliko pomoč star¬
šem, še posebno pa v tistih
družinah, kjer sta oba zapo¬
slena. Starši vedo, kje se na¬
hajajo oltroci, sami otroci pa
se tukaj spoznavajo skozi igro
in veselje z najrazličnejšim
gradivom, kar jim bo pozneje
koristilo v šoli.

Rekel sem skozi igro in ve¬
selje. Toda, kje naj se odvija
ta igra? V prostorih, ki so za
20 otrok premajhni? Zunaj sije
sonce in jih vabi na trato. To¬
da na žalost, tega si otroci ne
morejo privoščiti. Zgodi se le
na sprehodih, ko gredo s svot-
jima vzgojiteljicama ven in to
še samo po stranskih poteh] Na
travnike namreč ne smejo, ker
se lastniki jezijo in tudi ne pu¬
ste kar je seveda tudi upravi¬
čeno. Torej kam? Veliko govo¬
ra je bilo na raznih sestankih,
da bi zgradili otroško igrišče,
kar je velika želja otrok in
vzgojiteljic. 20 otrok je res tež¬
ko zadrževati v zaprtem pro¬
storu, če je zunaj lep pomla¬
danski ali letni sončni dan.

Zadaj za gradom sta dve ne¬
urejeni balinišči, ki sta sedaj
pravo skladišče za drva in ni¬
sta ravno v okras svoji okolici.
Ravno o tem prostoru je bilo
govora, da se preuredi v otro¬
ško igrišče, ki bi res ustrezalo
saj je blizu in odmaknjeno od
prometa. Mislim, da je res
skrajni čas, da bi se nehalo o
tem govoriti in govoriti pač pa
začelo tudi nekaj delati. Mne¬
nja sem, da bi delovne orga¬
nizacije v katerih so zaposle¬
ni starši teh otrok, res lahko
nekaj prispevale, da bi se na¬
šim najmlajšim popestrilo do¬
poldansko življenje, ki ga pre¬
živijo izven svojega doma,
vzgojiteljicama pa veliko ve¬
liko olajšali delo.

RuM

Kako smo gospodarili v 1.1965

Doma...

I UGODNA RAST GOSPODARSTVA SE BO NADALJEVALA.
I CE BODO DELOVNE ORGANIZACIJE NAMENILE VSO
i SKRB POVEČANJU PRODUKTIVNOSTI, RENTABILNOSTI
> IN EKONOMIČNOSTI

Gospodarske organizacije v ob¬
čini Cerknica so v preteklem letu
dosegle rezultate, ki v znatni me¬
ril presegajo dosežke gospodar¬
skih uspehov v letu 1964.

Iz zaključnih računov za leto
1965 je razvidno, da so doseženi
rezultati dokaj ugodni. Da pa bi
lahko primerjali dosežene uspehe,
je potrebno, da v tej primerjavi
upoštevamo gospodarske uspehe
v letu 1964.

Tako npr. so gospodarske or¬
ganizacije v letu 1965 dosegle za
22 % višji celotni dohodek kot v
letu 1964. Ta ugotovitev oziroma
dcbeženi uspeh se nanašata na
celotno gospodarstvo, tj. na pov¬
prečje vseh gospodarskih organi¬
zacij.

Če vzamemo doseženi celotni
dohodek v letu 1964 kot indeks
100, potem vidimo, da je bil v
letu 1965 pa' posameznih gospo¬
darskih panogah dosežen nasled¬
nji dohodek: industrija 120,1,

kmetijstvo 127,2, gradbeništvo
106,—, trgovina 136,1, gostinstvo
Hi2,l, obrt 126,5, komunala 141,3.

Družbeni bruto proizvod se je
v primerjavi z letom 1964 v pre¬
teklem letu prav takq) povečal za
21  %.

Tako kot družbeni bruto proiz¬
vod je v letu 1965 naraščal tudi
družbeni proizvod, saj se je v
preteklem letu povečal za 20,7 %.

Gospodarske organizacije so v
preteklem letu ustvarile za 21,5 %
višji narodni dohodek.

Kako je bilo z investicijami?

Zanimiva je primerjava med
gospodarskimi in negospodarski¬
mi investicijami v letih 1964 in
1965. V letu 1964 je bilo razmerje
med gospodarskimi in negospo¬
darskimi investicijami 86 :14 v
korist gospodarskih investicij. V
letu 1965 pa se struktura spremi¬
nja, tako da beležimo razmerje
70 : 30 v korist negospodarskih in¬
vesticij. Spremenjena struktura

nam pove, da so gospodarske or¬
ganizacije v preteklem letu name¬
nile več sredstev za negospodar¬
ske investicije. To povečanje gre
predvsem na račun investicij v
stanovanjsko izgradnjo.

Pri obravnavanju gospodarskih
dosežkov ne moremoi preko dej¬
stva, da se ob istočasnem nara¬
ščanju produktivnosti, ekonomič¬
nosti in rentabilnosti odraža tudi
določen dvig v gibanju osebnih
dohodkdv. Nominalni osebni do¬
hodki zaposlenih so se v pretek¬
lem letu v primerjavi z letom 1964
povečali za ca. 30%. Ce primer¬
jamo najvišje in najnižje nomi¬
nalne osebne dohodke po posa¬
meznih panogah, potem vidimo,
da so| bili v preteklem letu naj¬
višji osebni dohodki v gozdarstvu
(66.400 din) najnižji pa v gradbe¬
ništvu (41.650 din).

Število vseh zaposlenih se je v
letu 1965 povečalo v primerjavi
z letom 1964 za 2 %. Tako je bilo
v letu 1964 na našem območju
vseh zaposlenih 3.832, medtem, ko
se je v preteklem letu to število
dvignilo! na 3.907 vseh zaposlenih.

Z uvajanjem gospodarske refor¬
me se je v preteklem letu polo¬
žaj gospodarskih organizacij bi¬
stveno spremenil. Pred reformo
so dosegale večje uspehe tiste go¬
spodarske organizacije ki so pro¬
dajale na domačem tržišču, po
njej pa tiste ki so že pred tem
imele raziskan in pridobljen ino¬
zemski trg, posebno s konvertibilno
valuto.

Višje cene v kmetijstvu so omo¬
gočile rentabilna poslovanje. Go¬
stinstvu se v primerjavi z letom
1964 ni bilo več potrebno boriti
z izgubo, ker sta se povečala tuj¬
ski in -domači promet.

Težave so bile le v gradbeni¬
štvu, ki se tudi v preteklem letu
niso zmanjšale. Vzrok zato pa je.
v glavnem v omejevanju gradenj.

Ena izmed osnovnih težav, ki
so jih imele gospodarske organi¬
zacije v preteklem letu in ki še
nadalje obstajajo tudi v letošnjem
letu, je predvsem izredno slaba
preskrba z domačimi in uvoženi¬
mi repodukcijskimi materiali, saj
se mnogih materialov na doma¬
čem tržišču sploh ne dobi. To pa

Najnovejši stanovanjski blok v
Brestovem naselju, bo že v nekaj
tednih sprejel stanovalce

je tudi vzrok, da so se delovni
kolektivi v zvezi s proizvodnjo
največ borili prav s temi teža¬
vami.

Kot smo že navedli, smo kljub
težavam, ki so bile nekajkrat tudi
subjektivnega značaja, dosegli do¬
kaj ugodne rezultate. Vedeti pa
moramo, da je vsa nadaljnja per¬
spektiva zagotovljena le tistim
gospodarskim organizacijam, ki se
z vso vnemo lotevajo intenzivne¬
ga gospodarjenja v povečanju
produktivnosti, rentabilnosti in
ekonomičnosti.

Srečo Krašovec

Krvodajalska akcija - uspela ali ne?

Pod tem naslovom je bil ob za¬
ključku lanske julijske krvoda¬
jalske akcije v našem notranj¬
skem glasilu objavljen članek, ki
je analiziral vso dejavnost Rde¬
čega križa pred in med krvoda¬
jalsko akcijo in skušal pravilno
oceniti odziv na akcijo. Takrat
objavljeni zaključki niso bili rav¬
no najbolj pohvalni za prebival¬
stvo naše občine, prav tako pa
niso na pozitivno mesto postavili
vse tiste posameznike ali organi¬
zacije ki jim na kratko pravimo
»vodilni«. Zaradi takih, morda po¬
polnoma subjektivnih in nekate¬
rih objektivnih vzrokov (neprime¬
ren čas julija meseca, neurje ne¬
posredno pred akcijo) je lanska
julijska akcija uspela samo 72 %,
celoletna pa z naknadnimi manj¬
šimi akcijami 86 % — vse to gle¬
de na plan Zavoda za transfuzijo
krvi v Ljubljani. Sicer pa naj go¬
vore številke:

OTROCI NAŠE HIŠE
Marko ljubi nogomet
Vito bere rad »Polet«
vedno plošče Jur posluša,
Matka liziko pokuša.

Z Barbko se igra Marcel,
Duško vedno je vesel,

Igor avion ima,

Marko s fantkom se igra.

Mile v prvi razred hodi,
Lenka oblači se po modi,
Metka posteljo pospravlja,
Miha s športom se postavlja. 1
HELENA MULEC 5. b
(Iz pionirskega glasila
»Brstje«, osnovne šole
v Cerknici)

Leta 1964 je bilo predvideno, da
bo darovalo kri 720 krvddajalcev.
Pozivu pa se je odzvalo 793 ljudi.
Uspeh je bil torej illO odstoten.
Lani smo računali na 800 krvoda¬
jalcev. Prišlo jih je 696. Kot že
rečeno smo tako zabeležili le 86 %
uspeh akcije. Za letos pa je Zavdd
zatransfuzijo krvi v Ljubljani
predvidel le 600 krvodajalcev. Do¬
segli pa smo 125 % uspeh, ker se
je pozivu RK odzvalo kar 755 ob¬
čanov.

Plan zavoda za transfuzijo je
bil letos postavljen tako nizko z
ozirom na lanskoletni neuspeh
akcije. Naš občinski plan pa je
predvideval preko celega leta ca.
900 odvzemov, tj. 900 krvodajal¬
cev, ki bodo dali kri. Točne števil¬
ke namreč povedo, da je letos 12.,
13. in 14. aprila v Starem trgu in
Cerknici prišlo ha odvzemna me¬
sta 803 ojbčanov, ki so bili pri¬
pravljeni oddati kri. Pri zdrav¬
niškem pregledu pa je bilo odklo¬
njenih skupno 48 krvodajalcev. S
tem seveda ni rečeno, da ti krvo¬
dajalci niso zdravj — pač pa nji¬
hovo zdravstveno stanje tisti
dan  na osnovi laboratorijskih
izvidov in zdravniškega pregleda
ni bilo tako, da bi lahko oddali
kri. Dan prej ali dva kasneje pa
bi to lahko storili. Letošnja krvo¬
dajalska akcija namreč še ni kon¬
čana, ampak bomo organizirali v
jesenskem času še dodatne akcije,
kakor smo to storili lansko leto.
Lansko leto smo namreč v deve¬
tih dnevih, ko smo organizirali
krvodajalsko akcijo, izvršili 696
odvzemov, letos pa v treh dneh
755 odvzemov in imamo še osem
mesecev do konca leta. Tako smo
lahko prepričani, da bomo do

konca leta dosegli tudi naš sicer
izredno visoki plan 900 odvzemov.

Skupno smo oddali za potrebe
naših bolniških ustanov 248 litrov
krvi. Če smo v preteklih letih bili
v Sloveniji med prvimi, kar se
tiče uspehov pri krvodajalskih ak¬
cijah, potem smo letos in dosedaj
krepko na prvem mestu in kakor
kaže, lahko izrazimo prepričanje,
da bomo na prvem mestu tudi
ostali. To pa je za nas vse izred¬
na pohvala! Kako smo to uspeli?

Lansko leto smo zapisali trdi¬
tev, da ni organizacija Rdečega
križa tista, ki naj modeluje za do¬
ber uspeh krvodajalske akcije,
ampak da je to stvar nas vseh. če
se naj imenujemo družba sociali¬
stičnega tipa. Rdeči križ je tista
organizacija, ki take akcije orga¬
nizira, pripravlja. Pri prostovolj¬
nih akcijah pa je zavest držav¬
ljana tista gibalna sila, ki taki
dejavnosti daje materialne uspe¬
he. Letos so se na pobudo RK in
po posebnem priporočilu občin¬
ske skupščine (ki je krvodajalstvo
obravnavala v posebni točki svo¬
jega zasedanja) samoupravni or¬
gani delovnih in drugih organiza¬
cij odločili, da nagradijo prosto¬
voljne 'krvodajalce za njihovo hu¬
mano odločitev z dela prostim,
plačanim dnem. Tako smo k uspe¬
hu akcije prispevali vsi, krvoda¬
jalci in družba. Mislim, da je ta
zadnja ugotovitev eden od naj¬
večjih uspehov, ki so jih v naši
občini zabeležile krvodajalske ak¬
cije. Letošnja je namreč povezala
vse, od predsednika občinske
skupščine, pa preko drugih »vo¬
dilnih« ljudi v občini, do zadnjega
delavca in kmeta — vse v okviru
skupnega gesla: danes tebi, jutri
pa že morda meni.

Vendar tudi ta akcija, kakor je
uspela, ni vzdramila še prav vseh
nas. Ko bodo znani tudi natanč¬
nejši podatki o odzivu na letošnjo
akcijo, jih bomo prav tako skušali
posredovati javnosti.

V nasprotju z lanskim letom ču¬
tim letos prijetno dolžnost, da se
v imenu občinskega odbora Rde¬
čega križa Cerknica iskreno za¬
hvalim vsem, ki ste kakorkoli 'pri¬
pomogli k velikemu uspehu leto¬
šnje prve krvodajalske akcije.
Prepričan sem, da bomo tudi vna¬
prej dosegali iste in še večje uspe¬
he. Posebna zahvala pa velja
vsem tistim članom RK, ki so eki¬
pi Zavojfla za transfuzijo 'krvi ne¬
sebično pomagali pri tehnični iz¬
vedbi akcije.

dr. Boris Kravanja

Šesti kongres SZDL Slove¬
nije, ki ga tokrat označujejo
izrazito delovno vzdušje, je v
svoji zaključni resoluciji po¬
stavil jasen in konkreten pro¬
gram uresničevanja družbene
reforme. Gre torej za to, da se
morajo njegovi sklepi spreme¬
niti v široko akcijo za izpopol¬
njevanje sprejetih nalog; na¬
log, ki nikakor niso majhne
in zahtevajo zavestno sodelo¬
vanje slehernega našega držav¬
ljana.

Katere so tiste naloge, ki
stoje v ospredju vseh naših
prizadevanj? Najosnovnejša je
pač utrjevanje samoupravlja¬
nja in delitve po delu, ki po¬
meni temelj vseh naših druž¬
benih odnosov. Ovire, ki se še
pojavljajo v praksi, so zgolj
posledica obdobja administra¬
tivnega gospodarjenja. Admi¬
nistrativno odločanje o sred¬
stvih za celotno družbeno re¬
produkcijo deformira položaj
delovnih ljudi in delovnih or¬
ganizacij ter obenem moti no¬
tranje odnose, ker izključuje
možnost, da delovni ljudje sa¬
mi urejajo probleme svojega
življenja bodisi v proizvodnji
bodisi na ostalih področjih: v
šolstvu, zdravstvu, znanosti,
kulturi in prosveti.

Iz odločne borbe proti vse¬
mu, kar še ovira doslednejše
uveljavljanje samoupravljanja
in delitve po delu pa izhajajo
ostale naloge. Kakor so dele¬
gati že sami ugotovili v svojih
razpravah, bo ekonomsko teh¬
nični napredek pomenil glavni
vir naraščanja življenjskega
standarda. Spodbudna delitev
dohodka, predvsem pa odnosi
do intelektualnega dela morajo
pospeševati proces tehničnega
napredka. V takih pogojih bi
lažje ustvarili učinkovito po¬
vezavo med znanostjo in pro¬
izvodnjo, saj v sodobni družbi
raziskovalno delo in znanost
pomenita neločljiv del vseh
družbenih dejavnosti; hkrati
pa tudi enega osnovnih pogo¬
jev za napredek gospodarstva
in vseh ostalih dejavnosti.

VI. kongres SZDL Slovenije
je tudi poudaril, da vzgoja in
izobraževanje pomenita osta¬
lim silnicam enakovreden de¬
javnik gospodarskega in druž¬
benega razvoja. Kongres se je
zavzel za to, da mora kultura
v naši družbi dobiti ustreznejše
mesto. Delegati so se naposled
zavzeli tudi za to, da zavaro¬
vanje vsega prebivalstva pod¬
meni cilj, ki ga želimo doseči.

Plenum obč. komiteja ZKS
Cerknica, ki je bil v soboto,
je prav tako opozorila, da zdaj
gre za to, da je treba sprejete
naloge postopoma, vendar
vztrajno in zavestno tudi iz¬
polnjevati. Na plenumu šo
spregovorili o vseh teh in še
drugih problemih; zlasti po¬
drobno so obravnavali položaj
in razvijanje turizma, trgovi¬
ne, gostinstva in obrti.

Pri krvodajalski akciji so v Loški dolini zabeležili 239 odvzemov.
Na sliki krvodajalci iz kolektiva Kovinoplastike

St 2 — 27. aprila 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3

... in po svetu

Kramljanje o mladini, društvenem in klubskem življenju, Krajevnih skupnostih ter še o čem

Ni še preteklo deset tednov
od rokovanja ameriškega pred¬
sednika Johnsona z južnoviet-
namskim predsednikom vlade
generalom Kyem na otoku Ho¬
nolulu in že je ves načrt, ki
sta ga oba državnika na tem
sestanku napravila padel v vo¬
do. General Ky je v težkih po¬
litičnih škripcih in vse kaže,
da ne bo/ odnesel cele kože v
sporu z budističnimi voditelji.
Pogajanja v Honolulu, kate¬
rim je sledilo v Saigonu 21 to¬
povskih strelov za ameriškega
podpredsednika Huberta Hum-
phreya, ki je prišel v lužni
Vietnam, da bi uresničil Ho-
nolulujske sklepe, so v južno-
vietnamski stvarnosti dobila
popolnoma drugačen razplet.
Vojaška vlada generala Kyja
med prebivalstvom Južnega
Vietnama nima več zaupanja.

V ospredje so pred kratkim
stopili budistični voditelji, ki
imajo v deželi takšen vpliv, da
bi politične zadeve sedaj težko
urejali brez in mimo njih. Ne¬
zadovoljstvo z vojaško vlado
je povzročilo množične demon¬
stracije. Najbolj uporni sta po¬
stali mesti Da Nang in Hue,
pa tudi protestnih zborovanj
v Saigonu niso mogli prepre¬
čiti. Tako je politično razčišče¬
vanje v Južnem Vietnamu pri¬
dobilo v zednjih tednih na na-
napetosti.

Amerika, ki zvesto podpira
saigonski vojaški režim in trdi,
da je samo vojaška vlada
zmožna nuditi osvobodilnemu
gibanju organiziran odpor, jc
zdaj močno poparjena. Dvo¬
boja med budističnimi vodite¬
lji in in vojaško vlado ne gle¬
da neprizadeto, zakaj budistič¬
ni prvaki še niso razložili svo¬
jega stališča do ameriške voj¬
ske v Južnem Vietnamu. Če¬
prav je njihov program v
glavnih obrisih znan) pa so
kljub temu močni pomisleki,
da bi civilna vlada v Saigonu
utegnila drugače zasukati sai-
gopsko politiko. Zadnji dogod¬
ki kažejo, da sožitja med vo¬
jaškim režimom in civilnimi
strujami ni mogoče doseči. Ge¬
neral Ky je namreč v zadnjih
dneh poskušal na različne na¬
čine budistične voditelje pre-
slepariti, vendar ti ne marajo
za Kyjev trnek. Tudi v Ame¬
riki je vedno več ljudi, ki sve¬
tujejo, da bi generala Kyja
žrtvovali. Ofenziva za civilno
oblast v Južnem Vietnamu in
za svobodne volitve je močna.
Nje ni mogel preprečiti nacio¬
nalni politični kongres, ki je
orodje Kyjeve vlade. Predlogi,
ki jih je ta organ sprejel, so
naleteli na gluha ušesa pri bu¬
dističnih voditeljih, ki pa kot
celota niso popolnojma enotni.

V tem vidi general Ky zadnjo
možnost, da spor z budistični¬
mi voditelji konča s kompro¬
misom. Vendar je predvsem od
doslednosti budističnih vodite¬
ljev odvisno, kako dolgo se bo
vojaška vlada v Saigonu še
držala.

Od besed k dejanjem!

• Kaže, da raje tarnamo o problemih, ki jih je treba urediti kakor
da bi postopoma izkoristili vsaj tiste možnosti, ki jih že imamo

® Pomankanje sredstev tokrat re pomeni opravičila, ampak obsodbo
naše lastne nedelavnosti

i Delovne organizacije precej prispevajo, da bi uredili te zadeve.
Toda tudi v krajevnih skupnostih morajo spoznati, da skrb za ure¬
janje komunalnih problemov pomeni samo del njihove vloge in
dejavnosti

Dobro se še spominjamo, kako
je ObK ZKS Cerknica lani decem¬
bra razpravljal o problematiki
mladih ljudi in ugotovil, da je
mladina prepuščena v glavnem
samo sama sebi. Potem so se zvr¬
stili tudi sestanki po delovnih or¬
ganizacijah in pomenki s peda¬
gogi. Vsebina teh razprav: kako
pomagati mladim ljudem, kale o
jih organizirano spremljati in
vzgajati že v predšolski dobi, med
šolanjem in tudi po njem, ko se
že vključijo v delovne skupnosti.

Takrat smo ugotavljali, da po¬
manjkanje sredstev in prostorov
niti ni najvažnejši problem. Pro¬
blem pa je v tem, da se nihče ni
dovolj zavzel za to, da bi vsaj
tisto izkoristili, kar imamo. Naj¬
boljši primer je Dom Ljudske
tehnike v Cerknici. Samo domis¬
liti bi se moral »-nekdo«, da bi
odklenil vrata in zakuril peč, da
bi ljudem hkrati povedal, kakšne
možnosti za razvedrilo imajo. Niti
Občinski komite ZMS se ob tem
ni zganil, čeprav so se vse raz¬
prave začele prav ob problema¬
tiki mladih ljudi in kasneje raz¬
krile, da bi tudi ostalim občanom
še kako prišlo prav, če bi bilo v
naših krajih poskrbljeno za bolj
razvita društveno in klubsko živ¬
ljenje.

No, vsaj malo so se stvari od¬
tlej premaknile naprej. V vseh
krajih, kjer so osemletke, so bili
razgovori, ki so se jih udeležili
predstavniki delovnih ter politič¬
nih organizacij, prišli pa so tudi
pedagogi. Delovne organizacije so
že ali pa še bodo prevzele patro¬
nat nad šolami, poskrbele za opre¬
mo delavnic za tehnični pouk in
podobno. V Novi vasi na Blokah
je tamkajšnja osemletka skupaj
s kmetijska zadrugo organizirala'
kmetijski krožek za učence osme¬
ga razreda. To je eden spodbud¬
nih primerov koristnosti skupnih
prizadevanj.

Imenovana je bila tudi poseb¬
na komisija, ki pripravlja kom¬
pleksno problematiko društvene¬
ga, klubskega in še drugega uve¬
ljavljanja mladih ljudi in ostalih
občanov. O tem bddo razprav¬
ljale politične organizacije v ob¬
čini. Najbolj konkretne razprave
pa bodo nedvomno potekale v
krajevnih skupnostih, saj te za¬
deve nedvomno sodijo v vsebino
njihove vloge in dejavnosti.

Ob tem se bomo seveda nujno
spet srečali z vprašanjem sred¬
stev za financiranje te razširjene
dejavnosti krajevnih skupnosti.
Eden predlogov je, naj bi sred¬
stva za financiranje klubov, dru¬
štev in drugih oblik dela zbirali
neposredno na terenu, s samopri¬
spevkom občanov, kakor že prak¬
ticirajo na primer v Loški dolini;

morda tudi s prispevki delovnih
organizacij. Za financiranje ob¬
činskih zvez (na primer občinske
zveze za telesno kulturo, občinske
zveze Svobod in prosvetnih dru¬
štev, občinskega odbora Ljudske
tehnike itd.) pa naj bi še naprej
rezervirali tudi proračunska sred¬
stva. Občinski komite ZKS pa je
ob tem dal pobudo, naj bi še en¬
krat razpravljali o že sprejetem
sklepu občinske skupščine o na¬
činu delitve sredstev, ki jih skup¬

ščina namenja za dela krajevnih
skupnosti. Zdi se namreč precej
nih problemov, medtem ko dru¬
god take možnosti obstajajo.

To so le nekateri podatki, po¬
gledi in stališča, ki so se izobli¬
kovala v dosedanjih razpravah.
Ko bodo izdelani konkretni pro¬
grami bo SZDL organizirala te¬
meljite javne razprave o teh za¬
devah, da bi občani lahka pove¬
dali svoja mnenja. Že zdaj pa je
mogoče reči to-le: problemov ni¬
smo in ne bomo razrešili s tem,
da jih samo ugotavljamo, obenem
pa tarnamo, koliko stvari mara¬
mo urediti, ne da bi izkoristili
vsaj tisto, kar imamo. Gre torej
za stalno akcijo, za nenehna pri¬
zadevanja, da se postopno spo¬
prijemamo s problemi, da vklju-

Oh, te ceste!

»Naše ceste so izredno sla¬
be« sta nam ondan potožila
cestarja Jože Mozetič in Jože
Telič. Oba delata na odseku
ceste Martinjak—Grahovo.

»Kot vidite krpava luknje in
vsako leto jih je več. Premalo
je to, da cesto sama protipraš-
no obdelamo s tanko plastjo
asfalta. Morali bi temeljito ob¬
noviti konstrukcijo celotne ce¬
ste. Toda denarja za to ni,«
sta še pripomnila.

Cesta, ki pelje skozi Cerk¬
nico, Martinjak, Grahovo in
naprej proti Ložu in Starem
trgu je po označbi cesta II. re¬
da. Toda kakršna je, zasluži
vse prej kot to oznako. Po niej
vozijo prav tako težki tovor¬
njaki, kot morda po najbolj
sodobni avtomobilski cesti, ki
lahko prenese dosti večje osne
obtežbe. In kljub tolikšnemu
prometu, se od goriva na cerk¬
niškem območju zbira kaj ma¬
lo sredstev za vzdrževanje cest.
Namreč v cerkniški občini je
trenutno samo ena bencinska
črpalka na Rakeku in zdaj
gradijo drugo v Starem trgu
pri Ložu.

! Običaj je, da si vsi vozniki,
ki vozijo po cestah cerkniške
'1 občine, napolnijo rezervoarje.

ali v Poistojni, ali pa na hrva-
g ški strani v Prezidu ali Delni-
- cah, izkoriščajo pa ceste v

0 cerkniški občini.

Nekaj bo na vsak način tre-
5 ba ukreniti, sicer bodo težki
-j tovornjaki uničili vse ceste.

1 Normalno bi bilo, če bi cestno
transportna podjetja, ki vozijo
po cestah v cerkniški občini
prispevala vsaj nekaj milijo¬
nov, da bi cesto iz Planine pri
Rakeku pa do hrvaške meje

; do kraja asfaltirali in jo tudi
temu ustrezno obnovili.

T. L.

nevzdržno stališče, da bi ta sred¬
stva delili linearno med vse kra¬
jevne skupnosti, ko pa nekatere
med njimi — zlasti v manjših in
odročnih krajih — pravzaprav
nimajo kdo ve kakšnih možnosti,
da bi pridobile dodatna sredstva
za firanciranje raznih komunal-

čujemo v razprava in sodelova¬
nje vse tiste, ki lahko kakorkoli
tudi pomagajo, da bi bil spisek
uresničenih želja vsak dan večji,
da bi lahko rekli, da so besede
obrodile tudi sadove, ki jih želimo
in ki bi jih radi uživali!

—mg

V blagovnici v Starem tgu

LETOS ZA
240 MILIJONOV
S. DINARJEV
PROMETA

Na ploščadi pred Blagovnico v Cerknici »počivajo« tudi avtobusi

Ves čas po vojni je predel cerkniške občine, kar se tiče
komunalnih ureditev, precej v zaostanku za drugim gospodar¬
skim razvojem. Danes je že skrajni čas, da se posveča več pozor¬
nosti tudi komunali, predvsem pa ureditvam in modernizaciji
cestnega omrežja, vodovoda in kanalizacije.

Po drugi strani pa ugotavljamo iz dneva v dan vedno večji
priliv avtomobilskega turizma v naše kraje, ki narekuje pozor¬
nost k modernizaciji vsaj glavne ceste, to je ceste II. reda Pla¬
nina—Prezid. Prdvideva se, da bo v letošnjem letu zgrajen
moderen priključek na cesto I. reda Ljubljana—Trst, ki bo stal
1,000.000 N. din. Vir financiranja za ta priključek pri Planini, ki
ga bo izyajalo Cestno podjetje Koper, je predviden iz republi¬
škega cestnega sklada v višini 900.000 N. din, 100.000 N. din pa
bo dala občina Cerknica kot participacijo na republiška sredstva.

Modernizacija cestnega prometa
v naši občini

Poleg novega priključka se bo nadaljevala modernizacija
ceste II. reda na odseku Martinjak—Grahovo v Loški dolini, v
skupni vrednosti 555.800 N. din. Tudi ta sredstva so zagarantira-
na v republiškem cestnem skladu. Izvajalec teh del pa bo Cestno
podjetje Ljubljana.

Za vzdrževanje cest III. reda v skupni dolžini 50.7 km je iz
republiškega sklada danih 80.000 N. din, iz komunalnega sklada
občine pa še nadaljnjih 360.000 N. din. Za vzdrževanje cest III.
reda skrbi kot lastnik osnovnega sredstva Cestno podjetje Ljub¬
ljana.

Poleg omenjenih cest pa skrbi občina še za vzdrževanje cest
IV. reda v dolžini preko 129 km preko odseka za ceste pri Grad¬
benem podjetju »GRADIŠČE« Cerknica, Za to vzdrževanje je
namenjeno v komunalnem skladu ca, 350.000 N. din sredstev.'

Zaradi tonske obremenitve, ki gre preko naših cest, se bo
tudi občina Cerknica pozanimala za ureditev omejitve tonaže na
osovino, ker jc na splošno znano, da ravno viliki tovori v naj¬
večji meri poškodujejo cestišče in povzročajo ogromne škode, ki
pa jih občina ne more kriti. Tako bi z vsakoletnim vlaganjem
sredstev v modernizacijo cest in z omejitvami tonaže vsaj delno
izboljšali omrežje cest v naši občini.

• Slavko Tornič

■ V novi blagovnici trgovske-

■ ga podjetja Škocjan v Starem

■ trgu pri Ložu smo klepetali s
_ čednima prodajalkama Dragi-
“ co Kraševec in Vido Frank.

H »Blagovnico smo odprli de-
k  cembra lani. Računamo, da bo¬
mo letos ustvarili približno za

H 240 milijonov starih dinarjev
b  prometa,« nam je rekla Dra¬
gica Kraševec.

H »Kaj pa gre najbolj v pro-

■ met?«

| »Manj gredo v promet ži-

■ vila, več pa galanterijsko in
1  tekstilno blago.«

I »Boste ustvarili toliko pro-

■ meta kot ste planirali?«

»Prav gotovo ga bomo ustva-
I rili, saj smo ga že v prvem
| četrtletju presegli za 3 odstot¬
ke,« nam je še rekla simpatič-
I na prodajalka Dragica Kraše-
I vec. K. L.

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

St. 2 — 27. aprila 1966

Delitev dohodka med delovnimi enotami

(Nadaljevanje s 1. strani)
Odločno so komunisti sklenili,
da bodo v samoupravnih organih
' ustvarjali ugodne pogoje in dali
možnost za delo kadrom, ki raz¬
vijajo in uvajajo novo tehniko,
izpolnjujejo tehnološke postopke
in izboljšujejo organizacijo dela.
Mnenja so bili, da morajo biti
zlasti vodilna delovna mesta v
proizvodnji izpostavljena stalni
konkurenci sposobnosti. Razvoja
raziskovalnega dela se bodo mo¬
rale delovne organizacije lotiti
resneje, za kar bo potrebno ustva¬
riti ugodne materialne in druge
možnosti. Strokovnjakom bo po¬
trebno pri strokovnem delu kar
najbolj zaostriti njihovo materi¬
alno in moralno odgovornost za

predloge in načrte. Priti morajo
do spoioianja, da so za strokovne
odločitve povsem oni odgovorni.

Ker komunisti, proizvajalci in
tudi občani prav v zadnjem času
ne varčujejo z očitki, da so na¬
čelna stališča in dogovori vodstva
Zveze komunistov dobri in tudi
pošteni, da pa pogosto zvodene,
kadar jih začno uresničevati v
vsakdanjem življenju. Zaradi te¬
ga so obravnavali tudi posamezne
negativne pojave v vrstah Zveze
komunistov. Predvsem so obsodili
člane zveze, ki pogosto posplošu¬
jejo negativne pojave na osnovi
govoric iz ulice ali gostilne, te
nepravilnosti pa pripisujejo le
vodstvom in forumom ZK. Ko pa
skuša kdo konkretno obravnavati

Pogovor na polju

OBLJUBE DELAJO DOLG

■Cerkniška občina je pretežno kmetijska. Zavoljo tega ni
prav nič nenavadnega, če srečaš na polju tega ali onega kme¬
tijskega proizvajalca in se z njim pogovarjaš, pa ti pove, da
je tudi zaposlen na Brestu. Večina je takih. Dopoldne delajo
za stroji, popoldne pa na polju. To pot smo se na njivi ob cesti
iz Cerknice proti Martinjaku srečali s Francem Mlakarjem. Tudi
on je zaposlen v tovarni pohištva v Martinjaku, obrata Bresta.

»Ali bo letos dobra letina, kaj pravite?«

»Bomo videli, upam, da bo!«

»Se ukvarjate samo s kmetijsko proizvodnjo?«

»Kje pa? Delam tudi v tovarni.«

»Pa kako to, ali se vam ne izplača samo kmetovati?«

»Premalo »nese« tole naše kmetijstvo. Moral sem se zapo¬
sliti, da vsaj za davke zaslužim. Veste, imam očeta, ki je že
83 let star in ni več sposoben za delo na polju. Za vse sem sam.«

»Koliko pa imate zemlje?«

»Približno 20 hektarjev. Od tega je trtčetrt gozda.«

»Sodelujete s kmetijsko zadrugo?«

»Sodeloval bi, če bi bili ti odnosi v redu. Namreč večkrat
se zgodi, da nam kaj j obljubijo, potem pa obljube ne izpolnijo.«

»V čem obljube niso izpolnili?«

»Ko smo pitali prašiče, so nam rekli, da nam bodo priznali
deset dinarjev pri kilogramu, če bomo sodelovali z zadrugo.
Sprva, ko se je za to sodelovanje prijavilo manj kmetov, so to
res priznali. Toda potem, ko se nas je prijavilo'veliko, nam teh
deset dinarjev pri kilogramu niso več izplačevali.«

F. M.

dogodke in osebe, vpletene v te
zgodbe, ga pristaši posploševanja
obtožijo »lova na čarovnice«.

Obsodili so tudi ravnodušen
odnos do kritike pri posameznih
članih Zveze komunistov. Taki
komunisti sicer kritiko sprejema¬
jo, vendar ne store ničesar, da
bi napake tudi popravili.

V razpravi je bilo poudarjeno,
da se komunisti ne smejo bati
različnih mnenj, stališč in pred¬
logov, ampak da moramo ta boj
še pospeševati. Nekatera vpraša¬
nja se ne dajo takoj rešiti ali
razčistiti. Zato bo marsikdaj tre¬
ba pustiti praksi, da bo pokazala
kaj je prav, kaj ne. Tudi moč
vsiljene discipline mora pojenjati.
Krepiti pa se moč prepričevanja,
dokazov in lastnega spoznavanja.
Na zaključku razprave je sekre¬
tar občinskega komiteja Franc
Levec še poudaril, da se je po¬
trebno na sestanku osnovnih or¬
ganizacij in na sejah komiteja
pogovarjati o načelnih ugbtovit-
vah, ki pa morajo biti vedno pod¬
prte s konkretnimi dokazi in ugo¬
tovitvami, kajti občani pričakuje¬
jo, da bodo komunisti na svojih
sestankih povsem jasno pokazali
konkretne nepravilnosti. Le na ta
način bodo besede z nedavnega
III. Plenuma CK ZKJ dosegle
svoj namen.

Danimir Mazi

Obvestilo

Obveščamo občane občine Cerknica, da je v »GLASNIKU«,
uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 50/64 z dne 7. 8. 1964
izšel odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov Skup¬
ščine občine Cerknica in časa, v katerem se sprejemajo stranke.

V tem odloku je Skupščina občine Cerknica določila, da se
stranke pri njenih organih sprejemajo vsak ponedeljek in petek
od 8. do 12. ure in vsako sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
Matični uradi in sprejemna pisarna imajo uradne ure za stranke
vsak dan od 8. do 12. ura

Ponovno prosimo občane občine Cerknica, da se natančno
držijo navedenega razporeda uradnih dni j n ur, ker se sicer
lahko zgodi, da stranka ne more opraviti posla, zaradi katerega
je prišla na upravo skupščine, ker so v neuradnih dnevih usluž¬
benci mnogokrat službeno odsotni. Poleg tega se pa z vsako«
dnevnim prihajanjem strank na upravo občine onemogoča nor¬
malno in uspešno delo upravnih organov, ki morajo v neuradnih
dnevih opravljati druga tekoča opravila.

Dalje ugotavljamo, da se občani vse premalo poslužujejo
sprejemne pisarne, ki deluje v okviru uprave Sob Cerknica (pri
vhodu v upravno stavbo, prva vrata desno) in ki naj se je ob¬
čani poslužujejo v vseh zadevah, zaradi katerih prihajajo na
upravo skupščine in kjer bodo dobili potrebna pojasnila, pre¬
dajali svoje vloge in dobili napotnico za uslužbenca, ki ga želijo.

V sprejemni pisarni lahko dajo/ občani tudi svoje vloge ustno
na zapisnik.

Obenem obveščamo vse občane, da so se oddelek za notra¬
nje zadeve, odsek za narodno obrambo in sodnik za prekške
preselili v stavbo stare šole, Partizanska 9, I. nadstropje. V okvi¬
ru oddelka za notranje zadeve tudi samostojno deluje oddelčna
sprejemna pisarna.

Telefonske številke Skupščine občine Cerknica:

— uprava skupščine: Cerknica 7 90 85

— oddelek za notranje zadeve: Cerknica 7 90 76

— odsek za narodno obrambo: Cerknica 7 90 87

Iz tajništva

Skupščine občine Cerknica

Hitreje poenostavimo delo upravnih organov

Naš hiter zapleten družbeni in
gospodarski razvoji zahteva, da se
mu kot nujno potrebna in pomož¬
na dejavnoist prilagaja tudi upra¬
va. Gospodarska reforma ima za
cilj, da tudi na tem področju na¬
pravi korenit korak naprej v smi¬
slu poenostavljanja postopkov ter
pri izpolnjevanju obveznosti ob¬
čanov. Hitro menjavanje predpi¬
sov in ukrepov povzroča med ob¬
čani večkrat tako zmedo, da ne
vedo, pri katerih organih bi iskali
svoje pravice in po kakšnih po¬
stopkih bi uveljavljali svoje in¬
terese. Poleg tega so se postopki
zakomplicirali tudi zaradi tega,
ker je bilo za ureditev posamez¬
ne zadeve potrebno vrsto potrdil,
ki so bila že po zdravi pameti
odveč. V posameznih zadevah se
je razvila prava potrdiloimanija.
ki je begala občane, uslužbenci
so jih pošiljali od pisarne do pi¬
sarne ..., vse pa je stalo mnogo
časa, denarja in živcev.

O poenostavitvi postopkov in
odpravljanju odvečnih potrdil je
že razpravljal drganizacijsko-po-

Uspešen zaključek politične šole

Kot vsako leto je tudi v leto¬
šnji izobraževalni sezoni Delav¬
ska univerza organizirala politič¬
no šolo. V letošnjem letu sta bila
dva oddelka politične šole, to je
v Cerknici in v Starem trgu. V
Cerknici je šolo končalo 30 sluša¬
teljev, v Starem trgu pa 18 sluša¬
teljev. Predavanja na politični
šoli so bila v popoldanskem času,
le dvakrat so bila predavanja ce¬
lodnevna.

Program šole (obsegal je snov
za 72 ur predavanj in konsultacij)
je bil v celoti realiziran. Ob za¬
četku šole so slušatelji izpolnili
začetni test znanja, ki je pred¬
vsem služil predavateljem kot
osnova pri podajanju snovi.

Predavali so pretežno domači
predavatelji, razen nekaterih tem,
za katere smo povabili predava¬
telje iz Visoke šole za politične
vede v Ljubljani

Tematika politične šole je ob¬
segala snov iz najbolj aktualne
problematike in posredovala tista
znanja, s katerimi si bodo sluša¬
telji neposredno koristili pri kon¬
kretnem delu v družbeno politič¬
nih organizacijah in samouprav¬
nih organih.

Posebnost letošnje politične šo¬
le je v tem, da je bila odprtega
tipa — ne glede na članstvo v
organizacijah. V politično šolo so
kadrovale same delovne organi¬
zacije tiste člane kolektiva, ki so
ali bodo postali aktivni delavci v
političnih organizacijah in samo¬
upravnih organih.

Razveseljivo je bilo to, da so
šolo obiskovali predvsem mladi
ljudje, med njimi pa je bilo veliko
predstavnikov mladinske organi¬
zacije. Mladi člani so politično
šolo dokaj redno obiskovali.

Kot pomanjkljivost politične
šole v letošnjem letu pa je treba
omeniti, da je bilo premalo časa
za knsultacije, diskusije oziroma
bolj poglobljeno utrjevanje snovi.
Navzlic nekaterim slabostim pri
delu politične šole pa so tisti slu¬
šatelji, ki so redno obiskovali pre¬
davanja in so predavanjem tudi
sledili, dobili solidno podlago za
nadaljnje družbeno politično iz¬
obraževanje in razumevanje druž¬
benih zakonitosti. Vsi slušatelji
so izrazili željo, da bi zanje še

naprej prirejali cikluse predavanj,
takq da bi bilo poskrbljeno za
kontinuirano obliko političnega
izobraževanja. Ob zaključku šole
je bil tudi izveden test znanja,
kjer se je ugotovilo pridobljeno
znanje slušateljev.

Ob zaključku je bil organiziran
še družabni večer v hotelu v Ra¬
kovem Škocjanu, kjer so slušate¬
lji v prijetnem razpoloženju za¬
ključili letošnjo politično šolo.

Milan Strle

litični zbor Skupščine SR Slove¬
nije. Tudi občinska skupščina in
njeni organi so sprejeli že neka¬
tere konkretne ukrepe, da bi se
stanje tudi na tem področju iz¬
boljšalo.

V letu 1965 smo dosegli neka¬
tere uspehe, zlasti pri postopkih,
ki jih uveljavljajo občani na od¬
delku za notranje zadeve. V po¬
stopku pri spremembah priimkov,
pri spremembah osebnih imen,
.ter pri odpustu iz državljanstva
uslužbenci upravnih organov sa¬
mi po uradni dolžnosti preskr¬
bijo nekatera potrdila. To je na
primer potrdilo o nekaznovanju,
potrdila! o plačanih družbenih ob¬
veznostih itd. Za izdajo dovolje¬
nja za nabavo orožja in izdajo
orožnega lista zahtevajo sedaj
organi manj potrdil (potrdilo o
nekaznovanju itd.), medtem ko je
v postopku registracije motornih
vozil potrebno novo potrdilo o
obveznem zavarovanju vozila. Re¬
ferent za zadeve invalidov in bor¬
cev že več mesecev ne zahteva
od občanov potrdila o samostoj¬
nem gospodinjstvu. Na oddelku
za splošne zadeve so tudi že v
letu 1965 ukinili potrdilo o pla¬
čani pogrebnini.

Na področju izpolnjevanja druž¬
benih obveznosti je v korist ob¬
čanov postopek toliko poenostav¬
ljen, da pri odmeri pavšalistov
ni potrebno vlagati davčne pri¬
jave. Po poenostavljenem postop¬
ku ugotavljajo osnovo upravni
otrgani. Uslužbenci organov se za¬
vedajo, da z vsemi temi poeno¬
stavitvami do sedaj še ni v za¬
dostni meri uprava približana
občanom. Vendar bi za kvalite¬
ten premik v tej smeri morali
napraviti korenit premik v celot¬
nem našem upravnem mehaniz¬
mu. Pred očmi ima namreč posto¬

pek pobiranja prispevkov zdrav¬
stvenega zavarovanja kmetij sirih
proizvajalcev. Kljub hribovitim
kmetom naklonjeni politiki ob¬
činske skupščine, saj so skoraj
vsi hriboviti predeli v IV. proiz¬
vodnem oko|lišu, ki je davka
oproščen, še vedno čutimo med
kmeti negodovanje, ker plačujejo
prispevek zdravstvenega zavaro¬
vanja pri upravi ža dohodke SOb.
Že večkrat smo predlagali, da bi
omenjene prispevke prenesli na
komunalne zavode za socialnoi za¬
varovanje, saj spada to v njihovo
pristojnost, vendar se od pristoj¬
nih organov v tej smeri še ni kaj
bistveno pokrenilo.

Pri naporih za zmanjšanje
uslužbencev upravnih Organov, so
bili tudi na območju naše občine
ukinjeni nekateri krajevni uradi,
ki so kot podaljšana roka uprave
SOb bili bližje občanom, rešili
marsikatero zadevo, ki jo' sedaj
rešujejo upravni organi na sede¬
žu občine. Ker je tako prenehal
poslovati tudi krajevni urad na
Rakeku, na željo občanov tega
kraja že več mesecev uradujejo
uslužbenci SOb vsako soboto tudi
v tem kraju. Iz dosedanjega po¬
slovanja vidimo, da se občani
tega urado/vanja zelo malo poslu¬
žujejo in bi bilo potrebno občane
o tem na raznih sestank h več¬
krat obvestiti, da ne bi po nepo¬
trebnem prihajali na sedež obči¬
ne, če zadevo lahko uredijo na
Rakeku.

Kot sem že v uvodu omenil, so
po|trebni kvalitetni premiki pri
zboljšanju dela upravnih organov
v vseh smereh, če hočemo, da bo
tudi uprava šla v korak z razvo¬
jem gospodarstva in ostalega
družbenega razvoja, tako, da ne
bo cokla v razvoju.

Janez Logar


4 »US#!

• k o e j o n

• p »e »rt|«

V »Delikatesi« podjetja »Škocjan« je vedno dovolj gostov. S postrežbo

nizke cene

so zadovoljni, še bolj pa jih vabijo

gt. 2 — 27. aprila 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

Telesna kultura in

Mirne duše lahko trdimo, da
smo po aktivnosti v tej dejavno¬
sti eni izmed zadnjih v Sloveniji.
Da bi tako stanje lahko objektiv¬
no ocenili, moramo poseči nekaj
let nazaj.

Videli bdmo, da je bilo precej
društev aktivnih, tako TVD Par¬
tizan Cerknica, Stari trg, Nova
vas in Rakek. Zadnja leta pa opa¬
žamo, da so prenehala z delom
vsa društva razen TVD Partizana
Rakek in Grahovo. Lansko leto
je uspela Občinska zveza za teles¬
no kulturo Cerknica za nekaj ča¬
sa aktivizirati TVD Partizan v
Cerknici in Starem trgu. Toda po
nekaj mesecih je delo zopet za¬
mrlo. Glavni vzrok za to je po¬
manjkanje ustreznih kadrov. Po
tolikih letih popolnega mrtvila se
je prekinila tradicija in mladi ni¬
so sposobni, da bi prevzeli delo
starejših. Prav gotovo so vzrok za
tako stanje tudi finančna sred¬
stva. Društva in klubi, ki delajo.

►■•NAJBOLJ SEM SREČNA,
KADAR SO GOSTJE
ZADOVOLJNI!«

Iz razgovora z Angelco Plos,
uslužbenko Hotela v Rakovem
Škocjanu

Kadar so gostje zadovoljni,
takrat gostinski delavci poza¬
bijo na trud, pomanjkanje
prostega časa in — zlasti v se¬
zoni — delavnik od jutra do
večera. O tem, kaj kolektiv Ho¬
tela v Rakovem Škocjanu lah¬
ko nudi svojim gostom, sem
govoiril z Angelco Plos, usluž¬
benko tega hotela?

»Kaj pravite: ali so gostje
zadovoljni ali ne?«

»Ne vem, kako bi rekla. Tru¬
dimo se, da bi jih v vsem za¬
dovoljili. Imamo dobro kuhi¬
njo in lepo založeno klet, go¬
stom nudimo prenočišča, za
razvedrilo pa imamo radio in
gramofon; kdor hoče lahko
igra namizni tenis ali pa bad¬
minton, pa še ribolovne karte
in pribor izdajamo. Potem pa
so še monžosti sprehodov ...
Lepot pa je toliko, da res ne
bi o njih govorila, saj so opi¬
sane na vsakem prospektu, ki
govori o mikavnosti kraškega
sveta. Kadar ni preveč gostov,
mislim na največje praznike,
so gostje vselej zadovoljni. Ce
pa je gneča, potem pa tudi go¬
drnjajo, ker vseh naenkrat le
ne moremo postreči. Z uprav¬
nikom vred je tukaj le osem
rok... Jaz skrbim za »Sank«
in recepcijo. Trudim se, da
gostu vselej postrežem z na¬
smehom na licu, čeprav takrat,
kadar je človek utrujen, to ni
vselej lahko. Nemogoče pa ni,
če je človek po naravi vedre¬
ga srca in če se potrudi!«

Ob tem se je nasmehnila in
pozabila na mavec, ki ga nosi
na nogi. »Voda v kolenu,« je
dejala. »Ravno za tretjo oblet¬
nico, odkar sem zaposlena, me
je doletelo. Pa bo že minilo...«

šport v naši občini

takorekoč životarijo. Sredstva, ki
so jim dodeljena iz proračuna
občine, zadostujejo za kritje le
najnujnejših stroškov. Tako je
TVD Partizan Rakek plačal samo
za elektriko v preteklem letu
1500 N. din, prejel pa je dotacijo
v višini 2.000 N. din. Dejstvo pa
je, da mladina noče iz dneva v
dan samo vaditi, temveč hoče tu¬
di tekmovati ali nastopati na
akademijah. Vemo pa, da udelž-
ba na raznih tekmovanjih pred¬
stavlja za društvo preveliko fi¬
nančno breme. Ravno zaradi tega
pa so posamezniki, ki so držali
posamezna društva pokonci, pre¬
nehali z delom, kajti vsakdo se
je naveličal večnega moledovanja
za denar.

Tu pa se kaže nezainteresira¬
nost družbeno-političnih organi¬
zacij kot je npr. SZDL. Ni stvar
ObZTK, še manj pa društev, da
moledujejo za sredstva, ki so nuj¬
no potrebna za obstoj 1  in delo te¬
lesno vzgojnih organizacij.

Videti je, da se odgovorni še
vedno premalo zavedajo, kako
bogato se obrestuje denar, vložen
v telesno kulturo, seveda, če se
smoitmo koristi. Ce bi delovala
vsa društva na našem področju,
ki sicer obstajajo na papirju, bi
se občutno zmanjšal odstotek mla¬
dinske delikvence, ki pri nas že
nekaj let vztrajno raste. Upadlo
bi tudi porazno število telesno
slabo razvitih otrok, ker je teles¬
na vzgoja v šoli še vedno po¬
manjkljiva zaradi pomanjkanja
urejenih telovadnic, športnih
igrišč in strokovnega kadra.

Še vrsta drugih stvari zavirajo
razvoj telesne kulture in špoirta
Dejstvo je, da športnega delavca
nihče ne spoštuje kot delavca. Še
več, velikokrat je predmet norče¬
vanj raznih neodgovornih ljudi.
Največkrat se misli, da je to delo
pač njegov konjiček in če si je
izbral to vrsto zabave, mu ni nih¬
če dolžan ničesar dati. Toida dolž¬
ni smo mu dati, če že ne skrom¬
nega materialnega eri znan j a, pa
vsaj moralnega, spoštujmo njego¬
vo družbeno koristno delo. Koliko
takih ljudi smo imeli, toda večina
njih se je raje vključila v take
dejavnosti, ki so. pozitivneje vpli¬
vale na njegovo življenjsko ra¬
ven. Nihče sedaj ne misli, da bi
si kdo na račun dela v telesu o-
vzgojnih organizacijah povečeval
osebne dohodke, toda zagotovimo
mu, da ne bo trošil svojega denar¬
ja za to, za kar mu je družba
dolžna dati. Ce nismo v stanju
nabaviti vaditelju pri TVD Par¬
tizanu, ki napravi na mesec naj¬
manj štiriindvajset prostovoljnih
ur, vsakih nekaj let trenirko in
copate in to je najmanj, kar smo
mu dolžni, potem res ne moremo
zahtevati, da bo poloižaj v telesni
kulturi drugačen kot je.

Drugo, kar tudi zavira razvoj
telesno vzgojnih organizacij, je to,
da se še vedno pojmuje pod TVD
Partizan društvo, ki se ukvarja
izključno s telovadbo. To pa je
popolnoma zgrešeno. TVD Parti¬
zan naj razvija dejavnost na vse
panoge, kjer je zadostno zanima¬
nje mladine. Peter Kovšca

KAM V WC ?

Stranišče, ki je dolgo časa »kra-
silo» svojo okolico v Starem trgu
je končno podrto. Da, že precej
časa in okolica je sedaj kolikor
toliko lepša in bolj urejena. Ko
je ta sanitarni oibjek prišel na
črno tablo sanitarne komisije (in
tudi RTV!), ga je bilo treba po¬
dreti. Toda zdi se, da bi komisija,
če bi spet prišla lahko »obesila«
na črno tablo drugi objekt. Za¬
kaj? Ravno v bližini tega pokoj¬
nega objekta je druga zgradba,
shotdišče vseh ljudi Loške doline
Sestanki, kino predstave, foto te¬
čaji trajajo eno do dve uri. Torej
kam... naj gredo ljudje med tem
časom? Iz dneva v dan je slabše.
Prej, ko je bilo še staro stranišče,
je bilo vsaj to, sedaj je pa mesta
takorekoč kolikor hočeš v okolici
in konec koncev tudi v kleti sta¬
novalcev marsikdo zaide. S 1em
nočem reči, da ni bilo treba po¬
dreti starega stranišča, saj to je
bilo nujno potrebno in skrajni čas
je že bil, da se je to uredilo, toda
treba bi bilo misliti hkrati na
ureditev novih sanitarnih prosto¬
rov, ki so taki zgradbi — kot sicer
vsaki — nujno potrebni.

Mislim, da bi skupno s priza¬
detimi organizacijami, krajevno
skupnostjo in olbčinsko skupščino,
slednja je dala nalog za rušitev
starega stranišča, morali nujno
ukrepati, da se postavi novo stra¬
nišče, saj je edino tako mogoče
preprečiti postajanje okoli voga¬
lov, zahajanje v kleti stanolvalcev,
širjenja neprijetnega smradu, ki
je zdravstveno škodljivo ne samo
enemu temveč množici ljudi.

Toda, ali je to treba sploh do¬
kazovati?! RuM

POT NEKE
HARMONIKE

Ko se zavrtite po poskočnih tak¬
tih dobrega harmonikaša Mira Šu¬
šteršiča, po domače Gričarjevega
Mirota iz Žirovnice, marsikatere¬
mu ni znano, da ima ta harmo¬
nika kaj čudno zgddovino. Prvot¬
ni lastnik jo je prinesel pred voj¬
no iz Francije, vendar ni nikoli
pokazal kaj harmonika zmore. Ko
je prišla vojna, bi kmalu ostal
brez nje. Premišljeval je, kam
bi jo skril. Prišel je na izvrstno
idejo. Skril jo je v oltar cerkve
sv. Štefana, kjer je počakala ko¬
nec vojne in novega lastnika.

VIMI

SKRIVNOSTNI TOVOR

Vojna je že 20 let za nami a
spomini so še ostali. Opisati ho¬
čem nekaj doživljajev iz okolice
Grahovega.

. Nekega zimskega večera leta
1943-44 pride k meni tovariš Jože
in brez ovinkov pravi: »Hitro na-
prezi konja v sanke, greva k Ve¬
selovim«. Brez vprašanja sem hi¬
tro napregel konjiča, ker sem
mislil, da bo treba prepeljati ka¬
kega ranjenca ali municijo. Vpre¬
go sem hitro opravil in ko se je
Jože povzpel na sanke, sem po¬
gnal proti mlinu k Veselovim
Nekaj časa se je slišalo le peke-
tanje konjskih podkev po; zamrz-
lem snegu in cviljenje sani. Ra¬
doveden sem bil po kaj greva,
zato sem o tem pobaral Jožeta.
Odgovoril mi je, da bom že pra¬
vočasno zvedel. Zdelo se mi je,
da je stvar zelo nujna in sem še
bolj pognal konjiča. Ko sva pri¬
šla do Veselovih, mi je Jože de¬
jal, da ustavim pri žagi. Skočila
sva s sani in Jože mi je dejal naj
grem z njim. S strahom sem gra¬
bil za njim, ves radoveden, kaj
bo. Ko je Jože odprl vrata peč-
nice (tako se namreč imenuje
prostor, kjer brusijo žagne liste)
zagledava v slabem svitu luči ve¬
liko postavo Andreja, sklonjenega
pri nekem stroju, pri katerem je
premikal neke vzvode levo in
desno. Takoj sem uganil, da je
stroj pred prizkušnjo in da ga
bova odpeljala, zaradi konspira¬
cije, na drugo mestd

Povedala sta mi, da je to* mali
tkalski stroj za izdelovanje povo¬
jev za ranjence. To je bila prava
partizanska iznajdljivost. Tkal je
povoje v širini 15 cm. Povoje so
tkali iz domače preje. Konstruk¬
torja sta bila Andrej Vesel in Jo»
že Debevc. Ko pa je bila preiz¬
kušnja končana, smo stroj varno
naložili na sanke, pozdravila An¬
dreja in se odepljala preko za¬
sneženih njiv v Šteberk v drugo
pečnico Petričeve žage. Po vojni
je ta stroj ostal v neki hiši, okoli
kilometer daleč. Kako je prišel
tja, bosta morda vedela kaj več
Dovedati konstruktorja. Od tukaj
so stroj odpeljali v muzej NOV
v Ljubljani.

VIMI

Ljudje med seboj

Prepir za prazen nič

Peljal sem se z avtobusom iz Cerknice proti
Staremu trgu.

To je bilo pred kratkim.

Sedel sem v zadnjem delu avtobusa in bral
časopis. Ljudje so se pogovarjali. Ob dolgočasni
vožnji si imajo veliko povedati. Dve stari ženici
sta klepetali o reformi. Pomislite, o reformi!

»Spet se bo menda vse podražilo, reče prva.

»Kje pa, to so samo govorice, ne verjemi jim,«
jo tolaži druga.

»Pa se bo podražilo, če ti rečem, slišala
sem...«

In tako sta se prerekali še naprej.

Za menoj sta sedela starejši možakar in ver¬
jetno njegov sin. Zraven njiju pa še en očanec,
stara notranjska korenina.

»Sta slišala,« pravi starejši možakar.

»Kaaaj...? oba vprašata zvedavo

»... da sta se v Nadlesku sprla dva zavoljo

ubogega petelina.«

Po pripovedovanju sem lahko še razbral, da
je petelin enega soseda kar naprej zahajal čez
plot drugega soseda. In zavoljoi uboge živalce,
ki o vsej stvari ni imela pojma, sta se soseda
sprla. Le zakaj? Petelin je bil po sredi.

Oh, epilog prepirov med sosedoma je bil ža¬
losten. Nekega dne je drugi sosed petelina ujel
in mu odsekal glavo. Še dobro, da jo je le pete¬
linu.

In prepirov je bilo konec!

Kje pa?

Odnosi so še bolj zaostrili. Soseda se še bolj
gledata postrani. To pa ne vodi nikamor. Kajti
iz drobnih prepirčkov, pa morda le zavoljo ubo¬
ge kokoši, ki je hodila čez sosedov plot, se lahko
zgodi še marsikaj. Res, ljudje smo pač takšni.
Ali ne bi bilo lepše, če bi se razumeli?

Bloško jezero
ne bo le mlaka!

Prizadevno Turistično društvo
na Blokah že urejuje Bloško je¬
zera za novo turistično sezooo.
Jezero in obalo so začeli čistiti z
lastnimi sredstvi. Ko bo jezero
očiščeno in polno vode. bodo tu¬
ristični delavci na Blokah vložili
v vodo približno 5.000 rib za tu¬
ristični ribolov. Pri tem bo Tu¬
ristična zveza iz Cerknice poskr¬
bela za izdelavo ureditvenih na¬
črtov okolice jezera in pridobila
interesente, ki bi gradili turistič¬
ne objekte ob jezeru.

Žal pa turistično društvo za vse
nima dovolj denarja ter se največ
naslanja na prostovoljno delo svo¬
jih članov. Za pomoč so zaprosili
gospodarske organizacije. Odzva¬
lo pa se je le Splošno gradbeno
podjetje Gradišče s 100.000 S. din.

Stran 6

GLAS NOTRANJSKE

St 2 — 27. aprila 1966

Naši obrazi

»Vidim, da
me delo
priganja..."

Tovarna pohištva Cerknica,
ekonomska enota — nanos po¬
vršin.

Kupi naloženih elementov,
hladen piš, megla razpršenih
hlapov nitrojaka, v njej ko¬
majda opazna rdeča ruta,
oster vonj, ki neveščemu gle¬
dalcu jemlje dih...

Pristopil sem bliže. Drobna
postava delavke se je premi¬
kala med visoko naloženimi
skladi, razpršilna pištola pa je
usmerjala oblak tekočine v
robove naloženih elementoiv.

Vaše ime?

Milavec Verona. Zvedavo je
razširila oči in nadaljevala z
brizganjem. Premišljeval sem,
kako bi jo vsaj za hip pripra¬
vil za kratek razgovor.

»Koliko časa ste že na tem
delovnem mestu?«, sem jo.
vprašal.

»Šest let je že odkar oprav¬
ljam to delo.«

»Ali se je v tem času kaj
spremenilo?«

»Da, Včasih smo imeli indi¬
vidualne norme, zato pa sem
morala prešteti vse obrizgane
elemente in verjemite — teh
ni bilo malo!«

»Omenila ste skupinsko nor¬
mo. Ali se vam zdi, da je do
vašega dela morda nepravič¬
na?

»Ne. Nikakor. Morda je tako
še boljše, saj smo prav zato
v oddelku vse občutno marlji¬
vejše.«

»Vaš oddelek prejema naj¬
večje osebne dohodke v tovar¬
ni. Kaj je temu vzrok?«

»Morda to, da vemo, če bo¬
mb več delale, bomo tudi več
zaslužile. To pa še ni vse.
Medsebojno razumevanje in
dobri odnosi z inštruktojem
pomenijo že pol opravljenega
dela.«

»Ali ste s svojim delovnim
mestom zadovoljni?«

»Sem. Tako ne bi bila nikjer
drugje.«

»Ali vas astri vonj oziroma
zdravju škodljivi plini prav
nič ne ovirajo? (Znano je, da
hlapi nitrolakov večkrat pose¬
žejo v zdravje človeka)«

»Nekoč sem zaradi tega že
morala zapustiti to delo, ven¬
dar ni bilo nič hujšega.«

Pokazal sem na zložene ku¬
pe elementov.

Ne da bi počakala na vpra¬
šanje je odgovorila: »Še štiri¬
krat bom morala okrog njih.
Navadno jih pobrizgam deset¬
krat zapored brez prestanka.«

»In potem?«

»Pripravila bom naslednje,
ki že čakajo tu zraven in za¬
čela znova.«

... ponovno desetkrat, po¬
novno desetkrat...

»Pravijo, da vas imajo v od¬
delku za zgled vsem ostaiim.
Ko pridete ob 5.30 uri z avto¬
busom iz Rakeka si kaj hitro
pripravite »pištolo« in ko to¬
varna zjutraj zaživi, vas naj¬
dejo sodelavci že sredi dela.
Ali je res tako?«

Nasmehnila se je, kakor da
bi vprašanje izzvenelo kot šala
in skomignila z rameni: »Ko
pa vidim, da me delo priga¬
nja ...«

Odgovor je prekinil piš raz-
pršilne pištole. Kupi visoko
zlojženih elementov, hladen piš,
megla razpršenih hlapov hitro
laka, v njej komajda opazna
rdeča ruta, oster vonj, ki
neveščemu gledalcu jemlje
dih...

Ivo Štefan

PO NAŠI OBČINI

OD KNJIG DO ŠAHA

Knjižnica v Cerknici je odprta
vsak dan med 14. in 17. uro. Raz¬
polaga z več kot 3000 knjigami,
med drugim z najnovejšimi ro¬
mani in leksikoni. V knjižnici je
tudi prostor za čitalnico, kjer so
na voljo dnevni časopisi in revije.
Na razpolago so tudi šahovske
deske. Kdor se zanima za šah,
tamkaj lahko pristopi k šahov¬
skemu klubu.

NOVOST V KINU
CERKNICA

Podjetje Kino Cerknica je zbra¬
lo toliko lastnih sredstev, da je
lahko naročilo nove stole, ki bodo
gotovi do konca maja. Poslej to¬
rej ne bo več pritožb zaradi sede¬
žev. Velja omeniti, da bo v dvo¬
rani več sedežev in tako obisko¬
valcem kina ne bo treba več stati
med predstavami.

SPOMINKARSTVO

Zasledili smo v starejši litera¬
turi, da so naši kraji Bloška in
Vidovska planota sloveli po izde¬
lovanju predmetov, katere bi lah¬
ko sedaj šteli med spominke.

Turistična zveza Cerknica pri-
pavlja že dalj časa material, ki
naj bi spofminkarstvo v naših
krajih oživel. Spričo velike etno¬
grafske vrednosti teh izdelkov, ni
problema pri prodaji takih spo¬
minkov preko podjetja DOM
Ljubljana ali drugih, ki proda¬
jajo tako blago.

Pričakujemo, da bo ta akcija
uspela, kar bi bild brez dvoma
soliden dodaten vir dohodkov,
predvsem našega kmečkega pre¬
bivalstva.

DOPISUJTE

V »GLAS NOTRANJSKE«

Nova blagovnica trgovskega podjetja »Škocjan« v Starem trgu

Cerkniška tržnica še ni urejena in je za zdaj prepuščena zgolj privatni
iniciativi

Za pomoč indijskemu
prebivalstvu

Občinski odbor Rdečega križa
Cerknica je na pobudo Jugoslo¬
vanskega Rdečega križa v pretek¬
lem mesecu začel akcijo za pomoč
indijskemu prebivalstvu, ki mu v
nekaterih zveznih državah Indije
v letošnjem prvem polletju grozi
lakota zaradi izredno slabe letine.
Ker je prizadetih preko (15 milijo¬
nov ojtrok, je akcija toliko bolj'
upravičena in kaže pravilno razu¬
mevanje naše organizacije, prav
tako pa tudi izredno pozitiven od-
zjv občanov. Po zadnjih podatkih
je bilo na poseben žiro ačun GO
RK - Slovenije vplačanih do 15.
aprila skupno 1,150.000 starih di¬
narjev. Akcija še ni popolnoma
zaključena, ker imamo podatke,
po katerih bo na ta naslov še
vplačanih nekaj sto tisoč starih
dinarjev. Pričakujemo namreč za¬
ključek akcije pri nekaterih
osnovnih organizacijah rdečega
križa in nekaterih gospodarskih
organizacijah, ki so doslej vedno
krepkol pripomogle k uspehu po¬

dobnih akcij. V prihodnji številki
našega glasila bomo objavili konč¬
ne številke posameznih vplačil v
tej humani akciji.

Občinski odbor RK
Cerknica

RAKOV ŠKOCJAN
MENJA
LASTNIKA

Po sklepu DS Gostinskega pod¬
jetja in Trgovskega podjetja
»Škocjan« Rakek, bo trgovsko
podjetje »Škocjan« v prvih dne¬
vih maja prevzelo obrat »Rakov
Škocjan«.

Kolektiv TP »Škocjan« vabi
vse občane na obisk »Škocjana«
ter zagotavlja, da bo skušal kar
najboljše postreči vse svoje goste.

KINO DVORANA
NA RAKEKU KONČNO
UREJENA !

V začetku 1  maja bo končno ure¬
jena kino dvorana na Rakeku.
Kino podjetje Cerknica bo poskr¬
belo, da bi bile predstave na Ra¬
keku vsaj dvakrat tedensko.

NOVE TRGOVINE

Kmetijska zadruga Cerknica je
adaptirala pritličje svojih uprav¬
nih prostorov v modemi proda¬
jalni s sadjem in zelenjavo ter
mesom in mesnimi izdelki. Stro¬
ški so znašali 14 milijonov S. din.
Mesnico bo prevzela KZ Cerkni¬
ca, zelenjavno trgovino pa trgov¬
sko podjetje »Škocjan«..

TEČAJ

ITALIJANSKEGA JEZIKA

Že v lanski izobraževalni sezo¬
ni je Delavska univerza priredila
začetni tečaj italijanskega jezika
za trgoivske delavce podjetja
»Škocjan« Rakek. Tečaj, ki ga je
uspešno zaključilo 16 slušateljev,
je bil potreben predvsem zavoljo
tega, ker v občino prihaja vedno
več italijanskih turistov. O veli¬
kem številu tujih gostov, ki se po
ukinitvi vizumov samo še stop¬
njuje, pa še zlasti veliko ve po¬
vedati strežno osebje, zaposleno
v obratih gostinskega podjetja
»Jezero«.

Obe podjetji sta zelo zaintere¬
sirani, da bi čimveč njunih čla¬
nov pridobilo vsaj osnovno zna¬
nje italijanščine. Med zaposleni¬
mi pa zdaj žal ni posebnega za¬
nimanja za učenje italijanskega
jezika. Zaradi tega je Delavska
univerza pritegnila v tečaj še vse
tiste prebivalce cerkniške občine,
ki bi se radi naučili tega jezika.
Tako je med 20 slušatelji seda¬
njega tečaja tudi več članov ko¬
lektiva podjetja Brest.

Na tečaju predava profesor
Pavlica s postojnske gimnazije.

SM

Te dni smo obiskali Alojza
Kraševca iz Viševka v Loški
dolini, ki je praznoval 5. mar¬
ca 1966 100 obletnico rojstva.
Kljub svoji starosti je še vedno
živahen in veder ter je bil ta¬
koj pripravljen na razgovor.

Kako ste preživeli svojo živ¬
ljenjsko pot?

Rodil sem se 5. III. 1866. leta
v Vrhniki pri Ložu. Po domače
so nam rekli pri »Malnarčko-
vih«. Poročen sem bil dvakrat.
Prva žena mi je umrla leta
1934 in druga, 1958 leta. Otrok
nisem imel. Prvo svetovno voj¬
no sem služil na italijanski
fronti in sicer 4 leta, 3 mesece
in 10 dni, kjer sem mnogo do¬
živel pa tudi okusil lakoto. Bil
sem vzoren vojak.

Iz Vrhnike sem se preselil
v Viševek, kjer že 34 let živim.
Od leta 1894 do 1914 sem slu¬
žil pri lesni firmi »Žagar« in
nato zopet od leta 1918 do 1942
ves čas kot »gaterist«. Ker sem
bil dober, vesten in marljiv
delavec, mi je gospodar dejal,
da bom kar pri njem zaslužil
»penzijo«.

Ali se spominjate kakšnega
dogodka iz NOB?

Spominjam se. ko so Italija¬
ni obkolili vas Viševek. Prišli
so s 50 kamioni. Prijeli so dve
sestri — Mlakarjevo Angelo
in Francko. Obema so ukazali,
naj bežita. Takoj za tem so
zaropotale strojnice in sestri
sta mrtvi obležali na koncu
vasi.

Kako živite v današnjih ča¬
sih?

Imam pokojnino 42.000 di¬
narjev na mesc. Smatram, da
je to premalo za današnji čas.
Izračunal sem, da bi morai
imeti najmanj 60.000 dinarjev
na mesec, to je 2000 dinarjev
na dan, kajti draginja je kar
»precejšnja«. Imam strežnico
Marijo Razdrih, s katero ni¬
mam sitnosti. Že gledam, da ji

ALOJZ KRAŠEVEC
100-LETNIK

razporedim delo, kajti koman¬
dirati se ne pustim.

Na kakšen način ste prišli
do tako visoke starosti?

Vsak človek, ki hoče doži veti
tako visoko staroist, mora po¬
znati zmernost. To se pravi, da
ne sme kaditi, popiti sme naj¬
več dva kozarčka vina, umiva¬
ti se mora vedno z mrzlo vodo
(tudi noge) in spati 8—10 ur
dnevno.

Hrana pa je najbolj zdrava
po sledečem receptu: zjutraj
kava in kruh, opoldne so naj¬
bolj zdravi suhi ali zabeljeni
koruzni »žganci«, za malico
skodelica mleka, za večerjo pa
mora biti želodec prazen, da
ponoči počiva.

Pri zdravniku še nisem bil
in ga že 30 let tudi videl nisem.

Kaj mislite o sedanjem času?

Všeč mi je napredek tehnike,
posebno motorizacije. Včasih
ni bilo avtomobilov. Danes pa
je eden lepši od drugega in
»švrk« mimo hiše, pa ga ni.
Rad pogledam avtomobile.
Ljudje imajo danes vsega in
vse udobnosti. Včasih tega ni
bilo, kljub temu, da smo trdo
delali in dlje časa kot danes.

In načrti za prihodnost?

Upam, da bom živel še 10
do 15 let. Prišla je Domlad in
treba se bo| pripraviti na ora¬
nje njiv, sajenje krompirja,
pripravo drv za prihodnjo zi¬
mo, ter pospravljanje okoli
hiše.

Tovariš Alojz Kraševec se
počuti še vedno mladega, saj
hodi k frizerju v 4 km oddalje¬
ni Stari trg, kjer nakupuje
istočasno tudi meso in kruh za
svojo ožjo družinico — mačko
in kokoši.

Zato mu tudi mil želimo, da
bi še nadalje ostal tako mlado¬
sten in skrben kot sedaj in še
dalj časa živel med nami.

Slavko Brglez

St. 2 — 27. aprila 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 7

Do kdaj bo Križna jama šezaprfa?

V Rakovem Škocjanu bo tudi letos za delavski praznik veliko izletnikov

Ce se pelješ po cesti iz Loža pri
Starem trgu proti Bloški polici,
te na levi strani ob cesti prese¬
neti okusno urejena tabla, ki vabi
turiste na ogled Križne jame.

In marsikateri motoriziran tu¬
rist zavije s ceste proti Križni ja¬
mi. saj pravzaprav ni daleč.

Toda pred vhodom v jamo osta¬
ne presenečen. Ta je namreč za¬
prta. In turisti nejevoljni odha¬
jajo. S tem pa odhaja tudi' denar.
In včasih, pravzaprav največkrat,
tudi devize.

Domačini zatrjujejo, da je Križ¬
na jama celo lepša kot Postojn-

Cerkniško (poplavljeno) polje ali jezero

(Nadaljevanje iz prejšnje štev.)

Ob stalnejšem jezeru, s katerim
se računa (do kote 522) in zmanj¬
šanju naravne retenzije se bodo
pojavljali nekaj višji velikovodni
sunki (na 50 let do 2 m nad naj-
višje sedanje jezero — (kota 554);
zato bosto potrebna za zaščito Do¬
lenje vasi, Dolenjega jezera in
Lipsenja dva manjša nasipa, tu¬
ristične objekte na iavomiški stra¬
ni pa bo; treba zato in zaradi
vpliva vetra na jezero in valova¬
nje graditi nekoliko višje (kota
556).

S pridušitvijo Jamskega zaliva
in Male Karlovice ter s priporo
Velike Karlovice se bo odtok proti
Raku in Planini ob velikih vodah
zmanjšal nekako od 37 na 1 m 3 /s,
ob malih vodah pa povečal od
kakih 0,2  na 1,2  m 3  in s tem pre¬
tok na Planinskem polju od 1.5
na 2,5 m 3 /s. To pa je tudi po¬
membno za naravno podobo, ri¬
bištvo in turizem (povprečni ce¬
lotni pretok Planinskega polja pa
se bo zmanjšal od blizu 22  na
18 m 3 /s).

S stanovitnejšd ojezeritvijo
Cerkniškega jezera se bodo iz¬
boljšale tudi male vode Ljublja¬
nice od Ljubije in Bistre navzdol,
to pa bo koristno vplivalo vse do
Djerdapa. Sedanje neposredne iz¬

gube s Cerkniškega jezera proti
Barju povprečno 8 V 2  meseca do
13 m 3 /s in 3 V 2  meseca dq 2 m 3 /s
se bodo spremenile v stalne j še
izgube 13 m 3 /s, kar je z okrepit¬
vijo malih voda preko Raka in
Planine 1 m 3 /s skupno 14 m 3 /s.
Koristna bo ta okrepitev sušne
Ljubljanice za vrhniške in ljub¬
ljanske odplake, predvsem pa bo
koristilo bodisi bodoči vodni ener¬
getiki od Vrhnike do Zagreba ali
celo do Djerdapa, bodisi plovbi
Jadran—Podonavje (Ljubljanica—
Sava), bodisi vodni energetiki
Vrhnika—Zagreb in navodnjava-
nju Posavine, (koristi se seveda
med seboj izključujejo). Že v se¬
danjosti in bližnji prihodnosti bi
te koristi letno (po‘ cenah 1966)
ocenili takole: Od sedanje plovbe
Sisak—Beograd blizu 14 m 3 /s 40
milijonov din = 560 milijonov
din; od plemenite elektrike v HE
Djerdap 0.0022 X 37 m X 105 dni
X 86  400 s = 10  milijonov kwh po
30 din = 300 milijonov din, skup¬
no blizu 860 milijonov S. din.

Že samo vrednost te letne ko¬
risti je večja od celotnih stroškov
za stanovitnejšo ojezeritev Cerk¬
niškega jezera, ki znašajo (po
ocenah 1966) za hidrotehnične
ukrepe blizu 110  milijonov din (za

Tudi pri propagandi - pravo mero!

Tudi Loška dolina ima skoraj
neocenSjive možnosti za razvoj
turizma, saj nudi čudovite spre¬
hode, prelepa smučišča; edinstve¬
ne mikavnosti (na primer ogled
Križne jame), pravi raj za lovce
— na primer lov na medveda,
jelena in drugo divjad, da ome¬
nimo samo teh nekaj stvari.

Turistično društvo v Loški do¬
lini si veliko prizadeva, da bi
čim bolje poskrbelo za ugodno
počutje številnih gostov. Kakor
nam je povedal tovariš Alojz To¬
mec, tajnik društva in star turi¬
stični delavec ter propagator tu¬
rizma, pa so najbrž naredili še
preveč reklame. Ne le, da so za¬
ložili skupaj 13 vrst raznih raz¬
glednic (od tega 6 , ki prikazujejo

Eden naših najlepših gradov —
grad Snežnik žal še ni odprt za
javnost

lepote Križne jame), da je njihov
član France Mlakar pripravil 150
barvnih diapozitivov, ki jih pred¬
vajajo povsod, kadar in kjer se
ponudi prilika itd. Zaradi učin¬
kovite ter živahne propagandne
dejavnosti, bi se namreč utegnilo
dogoditi, da bi turisti, ki so iz
dneva v dan bolj zahtevni, pri¬
čakovali preveč. Še predobro pa
vemo, da v Loški dolini ni do¬
volj gostišč in prenočišč, da so
ceste skoraj obupne. To pa so
problemi, ki presegajo možnosti
(Turističnega društva in terjajo
bolj učinkovito sodelovanje tudi
drugih organov ter organizacij.

Še je čas, da prizadeti razmi¬
slijo tudi o teh pobudah!

GM

Pridobivanje
tujskih sob

Akcija pridobivanja tujskih sob
se uspešno nadaljuje. Turistična
zveza Cerknica je doslej izdala
potrdila za najem turističnega
kredita 39 občanom v znesku 29
milijonov starih dinarjev. Zani¬
manje za najemanje turističnih
kreditov pa je zadnje čase precej
naraslo ter pričakujejo, da se bo
število občanov, ki bi najeli kre¬
dit kmalu podvojilo. S to akcijo
smo v občini pridobili 54 tujskih
sob s 116 posteljami. Mnogo ob¬
čanov pa je uredilo turistične
sobe iz lastnih sredstev in raču¬
namo, da bo do konca leta na
razpolago približno 300 postelj v
zasebnem in 130 postelj v druž¬
benem sektorju.

Za primerjavo naj navedemo
podatek, da smo imeli predlan¬
skim le 18 postelj v zasebnem in
80 postelj v družbenem sektorju.

M.

cementiranje skalnih pdklin Jam¬
skega zaliva, betoniranje pod zem¬
ljo znotraj Male in Velike Kar¬
lovice, 350 m severneje naravni
podobi prilagojen nov vtok z za-
tvomico, nasipa za Dolenjo vas,
Dolenje jezero in Lipsenj), za
cestno pojvezavo pod Javorniki,
kot nadomestek prekinjene ceste
preko jezera blizu 140 milijonov
din ter’ za ureditev vprašanja
zemljišč blizu 130 milijonov din,
skupno 380 milijonov S. din. Po¬
leg že omenjenih koristi do Djer¬
dapa pa bodo znašale neposredne
koristi (brez upoštevanja turizma)
od ribištva blizu 2600 ha X 150 kg
na ha letnega prirastka rib X 600
din po kg = 234 milijonov S. din,
in od lova na rake 260 ha X 10  kg
X 200  din = 52 milijonov din,
skupno 286 milijonov S. din.

Največjo korist pa lahko priča¬
kujemo od turizma. To v denarju
težko v celoti izrazimo. Težišče
turizma bo na gozdni javomiški
strani-jezera (kopanje, vodni špor¬
ti drsanje, ribolov, lov na vodne
ptice, poljske in gozdne živali,
gozdne sprehode itd.), hkrati z
okoliškimi znamenitostmi (Po-
stonjska jama — Rak — Križna
jama, grad Snežnik, smučišče Blo¬
ke, razgled na Julijce itd.). Ra¬
čunamo s postopno turistično ure¬
ditvijo do kakih 5000 ležišč (za¬
sebne sobe, vikendi, bungalovi,
hoteli itd.), ki bi v veliki meri
klužila zaradi bližine prehodne
ceste na Jadran (po bodoči asfalt¬
ni cestni zvezi Planina—Cerknica
—Delnice tudi zaradi neposredne¬
ga prehoda) tujemu turizmu, zla¬
sti ob vedno večji turistični pove¬
zavi med gorami in morjem.

A. 15.

ska. Ima namreč, vsaj kot so nam
pripovedovali 23 jezer, ki jih Po¬
stojnska nima. Pa ne samo jezer,
tudi drugih mikavnosti je precej.
In vse to sameva za zaprtimi
vrati.

Tudi sam sem se napotil. Ce ne
že na obisk v jamo, vsaj na raz¬
govor z vodičem Prav gotovo bi
povedal kaj zanimivega. Toda pri
jami ni bilo žive duše. Drugega
mi ni preostalo, kot da se napo¬
tim v Lož povpraševat, zakaj je
jama zaprta.

O tem sem se pogovarjal s pred¬
sednikom krajevne skupnosti Lo¬
ška dolina tovarišem Jožetom Sta¬
ničem. Bil* je nejevoljen, ko sem
ga spraševal po jami.

»Pred dvemi leti, ko sem bil še
predsednik turističnega društva,
smo precej delali na tem, da bi
jamo odprli in uredili, da bi jo
turisti lahko obiskovali. Toda vse
je bilo zaman. Vsi turistični de¬
lavci smo naleteli na nerazume¬
vanje ... In pomislite, če bi ta¬
krat jamo uredili, in napeljali
električno razsvetljavo, bi nas to
veljalo! približno 45 milijonov sta¬
rih dinarjev, seveda če bi jamo
uredili do prvega jezera. To pa bi
bilo za začetek dovolj. Približno
kilometer jame bi bil za ogled .. .«

Ivesticija 45 milijonov v jamo
bi se vsekakor izplačala. Vsaj po
pripovedovanju tovariša Staniča,
bi si že prvo! leto jamo ogledalo
najmanj polovico toliko turistov,
kot obišče Postojnsko jamo.

►►Nekatere tržaške turistične
agencije se še danes z vso vnemo
zanimajo, kdaj bo jama odprto,«
pravi tdvariš Jože Stanič. »Toda
žal jim moramo vedno odgovar¬
jati, da še ni odprta ...«

»Kdo je pravzaprav za vse to
odgovoren?« se sprašujejo prebi¬
valci Loške doline. »Mi bi poma¬
gali s prostovoljnim delom, samo
nekdo nam bi moral pomagati,
da bi jamo uredili,« še pristav¬
ljajo.

Toda občanov Loške doline, zla¬
sti pa prizadevnih turističnih de¬
lavcev tega kraja, noče nihče po¬
slušati. In zakaj jih ne poslušajo?

»Vsaj na občini bi se lahko 1  zga¬
nili in kaj ukrenili, da bi morda
dobili kredite in jamo končno
uredili,« je še slišati od ljudi v
Ložu in Starem trgu.

Vendar besede, trud in dobra
volja so zaman?

Potem je tu še Križna gora. Ta
sameva. Zidovi starih hiš propa¬
dajo.

»Tudi na Križni gori bi lahkd z
minimalnim denarjem uredili go¬
stinski objekt. Tudi ta bi prinašal
denar. Toda spet smo na istem,
kot pri Križni jami. Vse spi spa¬
nje pravičnega,« se je še potožil
Jože Stanič.

• In tudi mi se zdaj sprašuje-
• mo: Kdaj bomo zares začeli
0  prodajati naše turistične lcpo-
0  te. Kajti Križna jama je prav
0  tako blago in ljudje, zlasti
0  tujci, bi radi segali po njem.
0  Ne velja prezreti, da s« lepote
0  podzemlja mikavne za še tako
0  zahtevnega človeka. Zlasti ta-
0  ke, nedotaknjene, kot so v
0  Križni jami.

—mZ.

Z lanskega srečanja jamarjev — posnetek za spomin pred Križno jamo

Problemi še niso rešeni

Na zadnji seji turističnega dru¬
štva Loška dolina je bilo veliko
govora o| vse večjem obisku tujih
turistov. Iz leta v leto prihaja
vedno več turistov v našo dolino,
da si ogleda naše lepote, ki so še
za tujce neznane, saj smo pre¬
malo storili, da bi postale znane.
Grad Snežnik, sam Snežnik, Križ¬
na jama, izvir Obrha in še vrsta
drugih znamenitosti so za nas
skrite rezerve, za tujce pa nezna¬
ne lepote. Če bi se pa boljše iz¬
razil, bi lahko rekel, da so to bi-

NA SLIVNICI NOVI OBJEKTI

Dom na Slivnici bo še letos do¬
bil »soseda«. »Transavto« Postoj¬
na namerava zgraditi svoj počit¬
niški dom, prihodnje leto pa še
enega. Za gradnjo počitniških do¬
mov pa se zanimajo, kot so nam
povedali na Turistični zvezi v
Cerknici, tudi druga slovenska
podjetja. Kot vse kaže se bo Sliv¬
nica v zelo kratkem času lahko
razvila v močan rekreacijski cen¬
ter, ki bo obiskan tako pozimi kot
poleti. Se zlasti pa se bo turizem
na Slivnici lahko razrastel, ko
bodo zgradili novo sedežnico, ki
je že v načrtu.

—el.

seri Loške doline, ki bi lahko za¬
sloveli po svoji lepoti ne samo
pri nas, temveč po vsem svetu.

Z večjim razumevanjem občin¬
ske, pa tudi republiške turistične
zveze, bi se dalo marsikaj storiti
za boljšo ureditev in večjo pro¬
pagando naših skritih lepot.

Veliko govora na sestanku je
bilo tudi o izgledu naših vasi po
dolini. TD je storilo veliko, da
bi se zunanji videz vasi izboljšal
in olepšal, toda glavna naloga le¬
ži na samih prebivalcih Loške
doline. Moramo priznati, da je
bilo že veliko storjenega.- Posebno
moramo pohvaliti privatne last¬
nike hiš, ki kar tekmujejo, čigava
hiša in njena okolica bo lepša.
Toda delovne organizacije, lahko
rečem, se ne brigajo dosti za svo¬
jo okolico.

Posebno vprašanje je odvaža¬
nje odpadnega materiala, tako pri
podjetjih, kot tudi pri privatni¬
kih. Če pogledamo na splošno,
ljudje menijo: »Samo, da rii pri
moji hiši« in marsikateri vrže
svoj odpadni material blizu sose¬
da ali pa pelje izven vasi in ne
pogleda, kam ga strese. Toda ve¬
mo, da gredo turisti predvsem v
naravo, to je v okolico vasi, kjer
pa zdaj morajo zelo paziti, da se

ne vsedejo na kakšno konzervno
škatlo, steklo ali podobno. Drugo
veliko vprašanje pa je pomanj¬
kanje mladega kadra v turistič¬
nih društvih. Sklenili so, da bo
treba stopiti v stik z mladinsko
Počitniško zvezo, saj je njena na¬
loga, da vzgaja mladino v tem
duhu.

Še in še je takih problemov, s
katerimi pa se boste lahko se¬
znanili v člankih v naslednjih
številkah našega glasila.

RuM

Znameniti veliki naravni most je
mikaven za vsakega ljubitelja
narave

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

St. 2 — 27. aprila 1960

Predstavljamo

MED SVETOVNO ELITO

Med vrhunske športnike v naši
občini sodi prav gotovo Leon
Grom, dolgoletni državni repre¬
zentant v kegljanju. Da bi sezna¬
nili bralce z njegova kegljaško
kariero in delom Kegljaškega klu¬
ba BREST, objavljamo razgovor
z njim, saj smo prepričani, da
bodo bralce zanimali njegovi od¬
govori,

Kdaj ste prvič vzeli v roke ke¬
gljaško kroglo in kje ste se navdu¬
šili za ta šport?

Leta 1939 sem začel kot postav-
ljač kegljev pri tedanjem Keglja¬
škem klubu Rakek, redno pa sem
začel vaditi po vojni.

Kaj je bil vaš prvi večji uspeli?

Prvi večji uspeh sem dosegel le¬
ta 1957, ko sem osvojil naslov
okrajnega prvaka v Ljubljani.

Kako dolgo ste že član jugoslo¬
vanske državne reprezentance?

Vse od leta 1957.

V katerih državah ste že vse
nastopali?

Skoraj v vseh evropskih.

Kje ste v tujini dosegli največji
uspeh?

Osvojitev ekipnega svetovnega
prvenstva leta 1957. na Dunaju in
leta 1959 v Bautznu v Vzhodni
Nemčiji. Poleg tega pa še 4. me¬
sto na evropskem prvenstvu pri
posameznikih 1964. v Budimpešti.

Kaj štejete za vaš največji uspeh
doslej?

Dvakratno osvojitev državnega
prvenstva (1961 in 1962) in pa se¬
veda, kakor sem že omenil, četrto
mesto na evropskem prvenstvu.

Najboljši rezultat?

Na izbirnih tekmah za državno
reprezentanco v Zagrebu sem po¬
drl 1011 kegljev. Uradno priznani
svetovni rekord pa je 986 kegljev.

S katerega tekmovanja ste od¬
nesli najlepše spomine?

Vsekakor s svetovnega prven¬
stva v Bautznu. Razglasitev re¬
zultatov in podelitev nagrad je
bila zvečer na velikem mestnem
trgu, ki je bil bogato razsvetljen
in okrašen. Zanimivo je, da si je
ta ceremonial ogledalo čez 30 tisoč
ljudi.

Je pred vami kakšno večje tek¬
movanje?

Letos bo v Bukarešti svetovno
prvenstvo in sedaj sem začel s
pripravami, kajti junij ni več da¬
leč in ne bi rad izpadel iz repre¬
zentance.

Kegljaški klub »Brest« se je
pred dvemi leti plasiral v sloven¬
sko ligo. Letošnja tekmovalna se¬
zona pa se je končala pred do¬
brim mesecem. Kako ocenjujete
letošnjo uvrstitev?

Letos smo pristali na devetem
mestu, lani pa smo bili enajsti.
Napredek je viden, vendar bi bili
lahko sedmi glede na rezultat, ki
bi si tudi pridobili pravico sode>-
lovanja na državnem prvenstvu,
smo ga dosegli v Mariboru. S tem

Kaj bi bilo po vašem mnenju
potrebno, da bi dosegli še boljše
rezultate?

Leon Grom na svetovnem prven¬
stvu v Budimpešti lani

NAGRADNA KRIŽANKA

Izmed pravilnih rešitev bo žreb izbral tri nagrajence, ki
bodo prejeli nagrade po 50, 30, oziroma 10 N. dinarjev.

Za, žrebanje pridejo v poštev vse tiste rešitve, ki bodo
prispele v uredništvo Glasu Notranjske najkasneje do 20. maja
1966 do 12. ure.

Vodoravno: 1. drugo ime za dodatek, ki ga mesar prida k
mesu, 8. nasprotje od poraza, 12. in 13. Prvi maj, 15. okraj¬
šava za opombo, 16. spoj, 17. tlaka, davek v delu, 19. oziralni
zaimek, 21. osebni zaimek, 22. um, 23. kradljivec, 25. riževo
žganje, 27. rudarski kraj v Istri blizu Raše, 28. domače moško
ime, 29. izrastek na glavi, 30. vrsta solate, 31. solmizacijska
nota, tudi italijanski spalnik, 32. ameriška kratica za »vse v
redu«, 33. predstojnik pravoslavnega samostana, 35. priimek
angleškega filmskega junaka — agenta (James), 37. začetnici
priimka in imena slov. pisatelja (»Podobe iz sanj«), 39. koralni
otok, 40. poveljnik oddelka bojnih ladij, 42. naznanilo, sporo¬
čilo. 43. zdravnik za očesne bolezni (množ.)

Navpično: 1. sosednja soglasnika, 2. etiopski knez, 3. slo¬
vensko moško ime, 4. mesto v Dalmaciji, važno železniško
križišče, 5. podoba, 6. okrajšan podr. veznik, 7. priimek slov.
komponista zabavne in filmske glasbe (Bojan), 8. poljska de¬
narna enota, 9. šahovski izraz, 10. šahu podobna igra, 11. le¬
karnar, 12. vrsta šumeče osvežilne pijače, 14. dragocen les,
117. judovski verski učitelj, 18. oče, 20. rimska boginja jeze,
22. naprava za reševanje iz poškodovanih letal, 24. srbsko mo¬
ško ime, 26. igralna karta (množ.), 27. znamka motoirjev, ki
jih izdeluje tovarna TOMOS za pogon čolnov, 28. trgovsko
podjetje v naši občini, tudi ime gore, 30. naglavno pokrivalo,
31. prelomi, razpoke, 34, stopinje v snegu, 35. bolečina, 36. kra¬
tica za naziv znanega praška proti mrčesu, 38. deseta in tri¬
indvajseta črka abecede, 40. avtomobilska oznaka za Kuma-
novo.

Delavske športne igre 1966

vam športnike

Glavni vzrok, da ni večjega na¬
predka je to, ker ni masovnosti.
Posledica tega pa je, da ni za
vstop v ekipo prave konkurence.
Igralci ne trenirajo redno, ker ve¬
do, da bodo kljub temu nastopili,
ker enakovrednega nadomestila
za njih ni.

Kakšni so načrti za naprej?

Radi bi, da bi postalo kegljanje
množičen šport in se bomoi za to
tudi prizadevali. Doma bomo mo¬
rali prirejati čim več kvalitetnih
tekmovanj in se tudi udeleževati
raznih srečanj na drugih keglji¬
ščih. Želja nas vseh pa je, da bi
se prihodnje leto prebili v držav¬
no prvenstvo.

PRAZNOVANJE
DNEVA MLADOSTI

Letošnje praznovanje 25. maja,
DNEVA MLADOSTI bo še poseb¬
no slavnostno. Dan mladosti ni
samo praznik mladine, temveč je
postal praznik vseh naših ljudi.

Letošnje praznovanje dneva
mladosti je povezano s posebni¬
mi dogodki — 25. obletnico revo¬
lucije jugoslovanskih narodov, 25.
obletnico ustanovitve naše arma¬
de in 20. obletnico prve mladin¬
ske delovne akcije po osvoboditvi
gradnje proge Brčko—Banoviči.

Pri občinskem kolmiteju Zveze
mladine v Cerknici je bila usta¬
novljena komisija, ki naj bi po¬
skrbela, da bi tudi v naši občini
dostojno proslavili ta praznik.

Komisija je že začela z delom
in dogovorili so se, da bo na sam
dan mladosti v Starem trgu, v
organizaciji osnovne šole, atletsko
tekmovanje med ekipami osnov¬
nih šol. Poleg tega pa bo tudi
tekmovanje v krosu za mladinke
in mladince. V Grahovem bo tek¬
movanje med osnovnošolskimi
ekipami v igri »med dvema ognje¬
ma«.

TVD Partizan Rakek pa bo pri¬
redil v nedelja 22. maja telovad¬
no akademijo.

TRIUMF CERKNICE

V soboto 16. 4. 1966 je dvorana
TVD Partizana kar bučala od na¬
vijanja ob košarkarskih tekmah.
To soboto sol se v prijateljskih
tekmah pomerile ekipe osnovnih
šol Stari trg, Cerknica in Rakek
ter članske ekipe Starega trga in
Rakeka.

Na turnirju osnovnih šol je
zmagala ekipa Cerknice, ki jo z
zbrano obramba uspešno prema¬
gala oba nasprotnika z rezulta¬
tom Cerknica : Stari trg 27 :19
in Cerknica : Rakek 46 :26.

Precej je razočarala ekipa
osnovne šole Stari trg, ki je sicer
tehnično močnejša, toda zaradi
dobre obrambe in predvsem za¬
radi velikosti svojih nasprotnikov
ni uspela. Toda v drugi tekmi se
Rakovčani niso mogli upirati raz¬
igranim Starotržanom. saj so iz¬
gubili z rezultatom 43 :17. Na
vseh tekmah se je pokazalo, da
so to mladi, sicer še nerutinirani
igralci, ki pa imajo najboljše po¬
goje, da se lahko vzgojijo v odlič¬
ne košarkaše. Potrebna je samo
dobra vzgoja.

V tekmi članov pa so Rakov¬
čani, okrepljeni z igralci iz Po¬
stojne, prepričljivo zmagali z re¬
zultatom 116 : 88. čeprav je ekipa
Starega trga mlada, se je močno
upirala tehnično boljšim igralcem
rakofvške ekipe.

RuM

POZOR! POZOR!

Napeljujem instalacije cen¬
tralne kurjave in vodovoda
kvalitetno in po zmernih ce¬
nah. — Trenutno delam v
Cerknici.

Maček Stane,
Lampetova 13
Ljubljana

Kakor vsako leto, tudi letots
organizira LIK Brest tradicional¬
ne prvomajske delavske igre. Pri¬
četek tekmovanja bo v nedeljo
1. maja ob 8.30 uri pred Tovarno
pohištva v Cerknici.

Ekipe delovnih kolektivov, te-
lesnovzgoljnih organizacij in šol
se bodo pomerile v odbojki, na¬
miznem tenisu, kegljanju, stre¬
ljanju z zračno puška, balinanju,
šahu in košarki.

Posamezniki pa se bodo lahko
izkazali v ocenjevalni vožnji z
avtomobili, motornimi kolesi in
mopedi ter v hitrostni vožnji s
kolesi. Najboljšim ekipam in po¬
sameznikom bodo podeljeni po-

STAFETA MLADOSTI

Letos bo krenila I. republiška
štafeta iz Starega trga dne 15.
maja ob 8.30 uri. Pot bo nada¬
ljevala preko Nove vasi, kamor
bo prispela ob 9.15, preko Sodra¬
žice, Velikih Lašč in Sevnice do
Laškega.

ZAGORJE : RAKEK 9 :0

Zagorje, 3. aprila. Domači no¬
gometaši so v prvi tekmi kata¬
strofalno porazili moštvo Rakeka,
ki ni nastopilo kompletno, posle¬
dica tega pa je visok rezultat.

kali, plakete in denarne nagrade.

Se nekaj misli o tej prireditvi.
Kot edina tovrstna tradicionalna
prireditev zasluži vso pohvalo.
Običajno pa so tekmovanja pri¬
reditve, kjer udeleženci prikažejo
svoje sposobnosti in kvalitete, kot
rezultat kontinuiranega športne¬
ga udejstvovanja skozi vse leto.
To pa pri teh igrah ni primer in
ljudje prihajajo na tekmovanje
telesno nepripravljeni, kar ima
lahko zanje škodljive posledice.

Zato bi bilo zaželeno, da bi bile
te igre odraz stalne dejavnosti na
športnem področju in da ne bi
bile, tako kot so sedaj, same sebi
namen.

Peter Kovšca

RAKEK : RUDAR B (Tr) 0:2

Rakek, 10. aprila. Domače mo¬
štvo je doživelo poraz na lastnem
igrišču, čeprav rezultat ni realen.
Domačini so imeli vrsto li_pih pri¬
ložnosti, toda niso imeli strelca,
ki bi te priložnosti realiziral.

Peter Kovšca

TVD Partizan v Novi vasi bo
tudi letos pripravil več slavnost¬
nih akademij in drugih javnih
manifestacij svojega dela — prvič
že za 1. maj.


KINO

DOM JLA VELIKE BLOKE

1. 5. Na svoji zemlji, slovenski;
4. 5. Živeti po svoje, franc.; 8. 5
Milijonarka, amer.; 11. 5. Narod¬
ni poslanec, jugoslov.; 15. 5. Ne-
zadržljivi, angl.; 18. 5. Nikoli ne
popuščaj, angl.; 22. 5. Veseli klub
mladih, angl. barvni; 25. 5. Pod
istim nebom, jugoslov.; 29. 5. Ni¬
sem Casanova, nemški barvni.

Predstave v nedeljo ob 16. in
19.30 uri, v sredo ob 20. uri.

KINO CERKNICA
Spored za maj 1966

1. 5. »Na mesto, državljan Po¬
korni«, jugoslov. ob 16. in 19. uri;
2. 5. »Na ženske bom mislil jaz«,
amer. ob 16. in 20. uri; 3. 5. »Ru-
deče baretke«, poljski, ob 16. in
20. uri; 5. 5. »Prezir«, franc., ob
20. uri; 7. 5. »Marylin Monroe«,
amer., ob 20. uri; 8. 5. »Komon-
čerasi«, amer., ob 16. in 20. uri;
9. 5. »Tri«, jugoslov., ob 16. in
20. uri; 12. V. »Nikcletina Bursač«,
jugoslov., ob 20. uri; 14. 5. »De¬
ževna nedelja«, madžarski, ob
20. uri; 15. 5. »Hat«, amer., ob
16. in 20. uri; 19. 5. »Osem in pol«,
italij., ob 20. uri; 21. 5. »Potova¬
nje okrog sveta«, jugoslov., ob
20. uri; 22. 5. »Winetou II. del«,
nemški, ob 16. in 20. uri' 26. 5.
»Lani v Mariehbadu«, franc., ob
20. uri; 28. 5. »Slavne ljubezni«,
franc., ob 20. uri; 29. 5. »Gospo¬
dar Havajev«, amer., ob 16. in
20. uri.

STARI TRG

Spored filmov za maj 1960

»Ne drezaj v srečo«, jugoslov.,

4. 5.; »Veličastnih sedem«, amer.
barvni, 7. in 8. 5.; »Neznanka«,
egiptovski, 11. 5.; »Madam San
žen«, italij .-franc, barvni, 14. in
15. 5.; »Alarm na jezu«, franc,
krim., 18. 5.; »Sladka ptica mla¬
dosti«, amer. barvni, 21. in 22. 5.;
»Sneguljčica in 7 škratov«, italij.,

5. 5. »Rimske device«, francoski
barvni, 28. in 29. 5.

Predvajanje vsako sredo in so¬
boto ob 20. uri, v nedeljo ob 15.
in 20. uri.

MALI OGLASI

Male oglase za objavo v »Glasu
Notranjske« pošiljajte na upravo
našega lista na naslov — Občin¬
ski odbor. SZDL Cerknica. Cena
ne glede na število besed 300 sta¬
rih ali 3 N. dinarje.

V najem vzamem ali kupim do¬
bro ohranjeno prazno kmečko
hišo v Lotški dolini ali blizu
Cerknice. Ponudbe pod šifro
»Poletje 66«.

Sobo išče pošteno dekle. Ponudbe
pod »Poštena«.

Izgubljeno aktovko na cesti Cerk¬
nica—Rakov Škocjan vrnite na
upravo »Glasa Notranjske«.

Izhaja mesečno — Izdaja Ob¬
činski odbor SZDL Cerknica —
Urejuje uredniški odbor, ki ga
sestavljajo: Slavko Berglez,

Danilo Mlinar, Janez Logar,
Mihael Mišič, Srečo Lončar,
Janez Obreza, Milan Strle, Pe¬
ter Kovšca, Slavko Tonuč,
Stefan Bogovčič, ing. Božidar
Rajčevič, Slave Kočevar, Stan¬
ko Janež, Srečo Krašovec, Mi¬
lan Govekar in Milan Živko-
vič — Glavni in odgovorni
urednik: Danimir Mazi — Teh¬
nični urednik: Danilo Domanj-
ko (»Delavska enotnost«) —
Naslov uredništva in uprave:
»Glas Notranjske«, Obč. odbor
SZDL Cerknica — Žirol račun:
NB Rakek, 5051-678-108 — Let¬
na naročnina je 6 N. Din (600
starih dinarjev), posamezni iz¬
vod 50 par (50 starih din) —
Tiska tiskarna Učnih delavnic
Zavoda za slušno in govorno
prizadete v Ljubljani

NAROČILNICA

Nepreklicno naročam »GLAS NOTRANJSKE«, ki mi
ga pošiljajte na naslov:

Letno' naročnino 6 N. din (600 S. din) •— za tujino
10 N. din (1000 S. din) bom poravnal po pošti ali osebno
na upravi lista.

(datum) (podpis)

Tukaj izreži in nalepi na dopisnico ter pošlji na
naslov: »GLAS NOTRANJSKE«, Občinski odbor SZDL,
Cerknica