z izobrazbo
_do uspeha
info@slouih.org
S Števerjanskim vestnikom proslavili 40 let utrjevanja vaške skupnosti
»Kraljica prodajalk« Sonja Pernarčič je zadovoljna, ker so njeni kupci dokazali, da jo imajo radi
/6
VS£ZIVLJ£NJSKO IZOBRAZ£VANJ£ programi po meri za posameznike in podjetja
iiiujLU.slouih.org
Primorski
NEDELJA, 25. JANUARJA 2009
Št. 21 (19.420) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Obama daje Ameriki nov obraz
Dušan Udovič
Naravno je, da je te dni pozornost političnega sveta, opazovalcev in komentatorjev, pa tudi čisto navadnih ljudi usmerjena na novega ameriškega predsednika. Dolgo bo ostal v spominu njegov prvi dan, od značajne-ga nagovora milijonske množice pred Kapitolom do večernih plesov, ko je simpatično nerodno stopal po krilu soproge Michelle. Že s prvimi potezami pa je Oba-ma pokazal, da njegove besede niso zgolj običajni volilni dim.
Prvo dejanje je bilo nabito s simboliko. Ukinitev zloglasnega zapora Guantanamo in mučenja ujetnikov, ki jih je po svetu brez vsakršnega obzira opravljala ameriška obveščevalna služba CIA, hoče biti kategorična negacija dosedanje politike ZDA, kar zadeva spoštovanje človekovih pravic in mednarodnih konvencij. To je jasen odmik od nadutosti, s katero so Združene države Amerike dolgo, zlasti pa pod Bushevo administracijo, močno škodovale lastnemu ugledu doma in v tujini. Že prvi dan svojega mandata je Obama namere o iskanju mirne rešitve krize telefonsko sporočil voditeljem držav Bližnjega vzhoda. Najvažnejši cilj je trajen mir ob sožitju izraelske in palestinske države, je dejal, Amerika pa bo takoj zagotovila pomoč palestinskemu prebivalstvu v Gazi. Skupaj z zunanjo ministrico Clintonovo je Obama napovedal, da bo poslej v zunanji politiki Združenih držav v ospredju okrepljena diplomatska dejavnost.
Tu gre zabeležiti detajl, ki najbrž ni razveselil Berlusconija, deklariranega velikega Busheve-ga prijatelja. Ko je Clintonova navedla evropske države kot najpomembnejše sogovornike ZDA, je omenila Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. Italije ni uvrstila na seznam, kar na italijanskem zunanjem ministrstvu diplomatsko tolmačijo z razlago, da je ob vsaki zamenjavi ameriške administracije pač potrebno začeti znova. Marsikdo pri tem ugiba, koliko zadrege je ustvaril ponesrečeni štos Berlusconija o »lepem, mladem in od sonca porjavelem« ameriškem predsedniku.
Obama je torej krepko ugriznil v svoj program in značilno je, da se je najprej lotil simbolno pomembnih in prav zato zelo odmevnih dejanj. Amerika kot vodilna sila potrebuje nov imidž doma in v svetu, da se lahko učinkovito spopade s hudo gospodarsko krizo in družbenimi pretresi, ki neposredno zadevajo njo samo, posredno pa ves svet.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
italija - Na otoku Lampedusa priseljenci izsilili izhod iz centra, kjer so nastanjeni
Proti vladi protestirali domačini in priseljenci
Berlusconi: 30.000 novih vojakov v mesta - Kritike opozicije
primorska - Zbor Civilne iniciative Za Primorsko
Italija naj javno obžaluje storjene zločine na Slovenskem
KOPER - Na petkovem zboru Civilne iniciative Za Primorsko je skupina uglednih intelektualcev podprla poziv slovenski vladi, »da od Italije končno zah-
teva javno obžalovanje in kesanje za storjene zločine na tleh Primorske in Slovenije«. Glede kazenskih ovadb zoper še živeče zločince se je pokazala ločnica med
odvetniki in družboslovci. Na slovenske poslance je Civilna iniciativa naslovila še poziv k zaščiti manjšine v Italiji.
Na 2. strani
LAMPEDUSA - Na otoku Lampedusa je zavrelo tako domačinom kot priseljencem. Slednji so izsilili izhod iz centra, kjer so nastanjeni, in skupaj s prebivalci protestirali proti vladni politiki. Domačini nočejo novega centra za istovetenje in izgon nezakonitih priseljencev, slednji pa se pritožujejo nad predolgim čakanjem in težavnimi bivalnimi razmerami. Italijanski premier Silvio Berlusconi je s Sardinije sicer sporočil, da je položaj pod nadzorom, in skušal pomiriti prebivalce Lampeduse z nekaterimi zagotovili, glede varnosti v italijanskih mestih pa je napovedal predlog o povečanju števila vojakov mestih na 30.000 enot. Levo-sredinska opozicija pa obtožuje vlado, češ da ni sposobna se soočiti s pojavom priseljevanja in z vprašanjem varnosti.
Na 23. strani
Bogat kulturni program ob Dnevu spomina na holokavst
Na 3. strani
Rasni zakoni in toponomastika
Na 4. strani
Intervju: kurirka Stanka Hrovatin
Na 5. strani
Solidarnostna kampanja za hudo bolno deklico iz Moša
Na 9. strani
Ideje za čezmejni razvoj Goriške
Na 10. strani
zda - Odločitev predsednika Obame
Država bo odslej financirala
združenja za načrtovanje družin
WASHINGTON - Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je v petek izdal ukaz, s katerim odpravlja prepoved proračunskega financiranja domačih in tujih organizacij, ki se po svetu ukvarjajo z načrtovanjem družin in pri tem pomagajo ženskam tudi pri splavu. Odločitev so zagovorniki pravice do splava seveda pozdravili, saj je po njihovem mnenju prepoved negativno vplivala na zdravje žensk po svetu, medtem ko so nasprotniki izrazili svoje razočaranje in dejali, da bo to povečalo število splavov. Razočaran je tudi Vatikan, za katerega je Obamov ukaz napaka na poti obrambe človeškega življenja in dostojanstva sleherne osebe.
Na 23. strani
gorica
Naelektreno vzdušje med črpalkarji
GORICA - Nadaljuje se mobilizacija goriških črpalkarjev, ki so zabredli v krizo zaradi nekonkurenčnih cen italijanskega goriva v primerjavi s slovenskim. Po petkovem točenju brezplačnega goriva so včeraj na ulici in na bencinskih servisih zbirali podpise za peticijo, s katero zahtevajo ponovno vzpostavitev proste cone z neobdavčenim gorivom. Podporo jim je že izrazil župan Romoli, ki pa opozarja na višanje napetosti in naelektreno vzdušje. Finančna straža je medtem včeraj zasegla 200 litrov goriva v ročkah, ki so jih italijanski vozniki tihotapili iz Slovenije.
Na 9. strani
H
S LOV I K
SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ
Ciklus seminarjev
KRIZA: REVOLUCIJA ALI RUTINA?
2. srečanje
30.01.2009-18.00
Dvorana ZKB - Opčine Ul. Ricreatorio 2
Fran j o Štiblar
(Univerza v Ljubljani)
Svetovna kriza in Slovenci
predavanje in predstavitev knjige
2
Nedelja, 25. januarja 2009
ALPE-JADRAN
/
primorska - Poziv petkovega zbora Civilne iniciative Za Primorsko
Ljubljana naj zahteva od Rima kesanje za zločine na tleh Slovenije
Poziv slovenskim poslancem, naj se zavzamejo za usodo Slovencev v Italiji v težkih razmerah
KOPER - Na petkovem zboru Civilne iniciative Za Primorsko je skupina uglednih intelektualcev podprla poziv slovenski vladi, »da od Italije končno zahteva javno obžalovanje in kesanje za storjene zločine na tleh Primorske in Slovenije«. Glede vložitve kazenskih ovadb zoper še živeče zločince se je pokazala ločnica med odvetniki in družboslovci. Na slovenske poslance je civilna iniciativa naslovila še nujen poziv k zaščiti manjšine v Italiji ob kleščenju državnih prispevkov in ob šolski reformi ministrice Gelmini.
Glavni pobudnik Marjan Bevk je poudaril, da »ne bodo dovolili, da bi se kdo v imenu žrtev odpovedal pravici do obtožbe in obsodbe ostarelih ali preminulih zločincev«. Upokojeni odvetnik iz Portoroža Dušan Puh je že pred desetimi leti vložil ovadbe zoper 55 domnevnih hudodelcev. Državni tožilci papirjev še niso posredovali sodiščem. V prostorih koprske Fakultete za humanistične študije se je Puh skliceval na vpliv Nurn-berških procesov na zavrnitev nacizma v nemški javnosti in opozarjal: »Fašizem in nacizem nista bila zgolj ukana nad nedolžnima italijanskim in nemškim narodom. Italijani in Nemci so sprejemali načrte svojih diktatorjev o zasužnjenju drugih narodov in ropanju njihovih bogastev.« In še: »Italija je 10. februar razglasila za dan spomina na krivično mirovno pogodbo. Ta zakon ni prišel izne-nada. Pripravljen je od trenutka, ko je bila pogodba podpisana. Italija vztrajno vodi kampanjo, da bi se znova dokopala do naših ozemelj.«
Drugače ovadbe ocenjuje zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete Ljubo Bavcon. Čeprav soglaša z ogorčenim odzivom na ravnanje Italije, se boji, da v tem primeru pravo ni primerno orožje za šibkejšega, saj je vladavina prava v mednarodnih odnosih šele na začetku. »Ne zamerite mi, če sem skeptičen, ko poskušamo potolažiti svoje ogorčenje z zahtevami po kaznovanju,« je povedal sklicateljem zbora: »Jaz vam raje predlagam, da napravimo več za to, da bi predstavili dejstva - jasno, kratko, precizno. Če bi takšen dokument sestavili in če bi ga po vseh kanalih razširili, verjamem, da bi drugačen pogled na razmerja med Italijo in Slovenijo postal prevladujoč. Ne pa takšen, kot ga proslavljajo zlasti bučno v Trstu 10. februarja.«
Odvetnik Aleksander Čeferin je oporekal svojemu nekdanjemu učitelju, rekoč, da ne gre za toga mednarodna sodišča, ampak za sojenje v Sloveniji. Dr. Spomenka Hribar mu je postavila praktično vprašanje: »Ali mislite, da bi slovensko sodstvo to izpeljalo?« Ob pričakovanem negativnem odgovoru je podprla Bavconovo pobudo. Dr. Savin Jogan se je zavzel za kombinacijo obeh pristopov. Zaslužna profesorica s fakultete za družbene vede Maca Jogan poudarja, da morajo svojo vlogo opraviti državne skupnosti, ne samo sodišča. Opozorila je še: »Leta 2005, ob prvem dnevu spomina in neodzivu slovenskih političnih oblasti, se je pokazalo, da naši ljudje zelo malo vedo. To je že posledica sistematičnega sprevračanja slovenske zgodovine.«
Dr. Jože Pirjevec se ni strinjal s tisto točko spomenice, v kateri je bil izpostavljen samo fašizem: »Gre za civilizacijo, ali pa necivilizacijo, ki je močna do šibkih in ponižna do močnih. In ta je zaznamovala celo zgodovino slovensko-ita-lijanskih odnosov od leta 1848. Fašizem praktično ni ničesar iznašel, temveč je preprosto stopnjeval tisto, kar je bilo že udejanjeno ali zamišljeno. Tudi ko je fašizem padel, se stvari niso bistveno spremenile.« Pirjevec se ne strinja s sodnim pristopom, ampak zagovarja ozaveščanje javnosti. Pozdravlja odločitev predsednika Danila Turka, da odkloni italijanski predlog sprave: »Mi take sprave ne potrebujemo. Takšno spravno dejanje bi pomenilo, da bi mi priznali interpretacijo zgodovine, kakor nam jo ponujajo Italijani, torej da smo genociden narod.«
Bojan Kralj
Udeleženci petkove okrogle mize v prostorih Univerze na Primorskem v Kopru
kroma
slovenska rai
Drevi Drugisvet Katje Colja
Na slovenski televiziji RAI bo drevi ob 20.50 na sporedu dokumen-tarno-igrani film Drugisvet, ki ga je realizirala režiserka in scenaristka Katja Colja. S tem filmom se tržaška avtorica, ki že nekaj let živi in dela pretežno v Rimu, poklicno vrača k domači obmejni tematiki, ki je označevala več njenih prejšnjih del. Drugisvet je bil posnet v Trstu in okolici tik pred padcem mejne pregrade med mestom in zaledjem. V filmu se prepletajo zgodbe glasbenika, taksistke, krmarja, dveh astrofizikov, članov Akademije norosti in spomini starejšega pristaniškega delavca. V pripovedi protagonistov meje dejansko ni več, tako kot je ni v njihovem življenju. V njem se slovenščina in italijanščina, noč in dan, luči in sence, mikrokozmos in makrokoz-mos nenehno prepletajo. K estetskemu učinku filma prispeva med drugim tudi izjemna fotografija, ki odkriva v izvirni perspektivi ganljivo lepoto mesta v zalivu. Film je nastal v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI in producenta Pianetazero, sofinanciral ga je Deželni filmski sklad za FJK. Prikazan je bil na več festivalih v Italiji in na zadnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
portorož - Novo priznanje
Boris Pahor tudi
osebnost Primorske
PORTOROŽ - Vse kaže, da bo leto 2009 zanj vsaj tako uspešno kot lansko. Boris Pahor je namreč lani postal prava medijska zvezda, podobno pa se mu, sodeč po prvih januarskih dogodkih, obeta tudi letos. Založba Fazi Editore je pravkar začela s promocijo novega Pa-horjevega prevoda Qui e proibito parlare (Parnik trobi nji), rimski dnevnik Repubblica pa mu je v svoji petkovi prilogi posvetil daljši intervju.
V petek zvečer je nova prijetna novica prišla iz portoroškega Avditorija, kjer sta osrednji primorski medijski hiši, Primorske novice in Radio Koper, priredila podelitev naziva »Osebnost Primorske leta 2008«. Med dvanajstimi nominiranci, med katerimi je bila tudi vitezinja italijanske republike Vilma Brajnik iz Štandreža, so izbrali ravno tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Številnim nazivom, s katerimi se lahko ponaša, se je tako pridružila še nagrada poslušalcev Radia Koper in bralcev Primorskih novic. (pd)
Boris Pahor
kroma
slovik - Petkovo srečanje na Opčinah
Kako preživeti krizo? Pogled Franja Štiblarja
»(...) Kriza prihaja. Od zunaj, z določenim zamikom. Z napačnimi ravnanji v zadnjih nekaj letih smo žal tudi sami prispevali, da jo bomo občutili bolj, kot bi bilo treba.
To bo največja kriza v samostojni Sloveniji in za večino Slovencev največja v času njihovega življenja. Mnogi se tega še ne zavedajo. Časovna zamuda v njenem prepoznavanju zagotovo ni nekaj, s čimer bi se naša politična in finančna elita lahko postavila. Zdi se, kakor da bi drseli z vrha pobočja, kjer se še ne vidi, kako strm je klanec in kako globoko je dno. Vendar se je za omilitev posledic bolje nanjo pripraviti, kot pa brezbrižno ignorirati neprijetne posledice, ki jih bomo občutili v prihodnosti. In to je osnovni namen pričujoče knjige: seznaniti Slovence z okoliščinami in vzroki za krizo, posledicami in mogočimi omilitvenimi ukrepi, ki bodo ublažili krizno obdobje.
Vedno novi signali s trga postavljajo ocene trenutnega stanja in napovedi za naslednje leto vse nižje in nižje. Doslej zaužita "zdravila" očitno ne delujejo; kriznega stanja verjetno ne morejo odpraviti nobeni ukrepi. Treba ga bo preživeti (...).«
Tako prof. dr. Franjo Štiblar v predgovoru svoje zadnje monografije Slovenci in svetovna kri-
za: kako jo preživeti? Ugledni ekonomist bo prihodnji petek (ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah) gost Slovika v okviru ciklusa seminarjev o svetovni finančni in gospodarski krizi.
Dr. Franjo Štiblar je diplomiral na pravni fakulteti in ekonomski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz ekonomije na univerzi Pennsylvania v ZDA pri Nobelovem nagrajencu L.R. Kleinu. Je redni profesor na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in njen prejšnji dekan ter profesor na podiplomskem študiju univerze v Bologni, znanstveni svetnik na Ekonomskem institutu Pravne fakultete v Ljubljani, član mednarodnega projekta ZN in univerze Toronto LINK, mednarodni raziskovalec v Woodrow Wilson Centru v Was-hingtonu, član delovnih teles za finančni sistem CEPS v Bruslju in član sveta centralne banke Črne gore.
Ugledni gost bo v petek na Opčinah predaval o svetovni finančni in gospodarski krizi, o njenih vzrokih in posledicah ter predstavil svojo knjigo Slovenci in svetovna kriza, ki je bila v decembru 2008 peta najbolj prodajana knjiga v knjigarnah Mladinske knjige v Sloveniji.
slovenci v italiji - Srečanje med vodstvoma SKGZ in ZSKD
Ob krčenju sredstev je nujno preseči politiko dvojnikov ter pretiranega ločevanja
TRST - Zaradi aktualnega finančnega položaja in nekaterih odprtih vprašanj so v tem času srečanja SKGZ s članicami na vrhu lestvice prioritet. Po razgovoru z vodstvom Glasbene matice je v četrtek zvečer v Gorici prišlo do srečanja med deželnima vodstvoma SKGZ in Zveze slovenskih kulturnih društev, največje ljubiteljske kulturne organizacije v zamejstvu.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je ocenil, da se skupnost nahaja v položaju, ki zahteva poglobljeno analizo z namenom, da se ugotovi in udejani primerne pristope v smeri kakovostnega napredka, in to na vseh področjih manjšinske aktivnosti. SKGZ zagovarja stališče, da je potrebno resno pristopiti k tem vprašanjem, in to v tistem pozitivnem duhu odpravljanja starih nezaupanj in delitev, ki je bil povod za nastanek programske konference. Manjšina potrebuje resno analizo zdajšnjega stanja, temu primerno razvojno strategijo in možnost, da te načrte tudi uresniči. Izhodišča za prenovo morajo sloneti na kakovosti prej kot na množičnosti ter v iskanju usklajevanja, sodelovanja in tam, kjer je primerno, tudi
združevanja. Obenem je treba resno razmisliti o primernosti dosedanjega sistema financiranja, ki postaja vse bolj zaviralen pri nastajanju novih pristopov in drugačnih, bolj sodobnih ponudb. Birokratizacija manjšine škodi naši skupnosti in zaradi tega je SKGZ mnenja, da je treba opustiti pretirano skrb za vrtičarstvo, ki v bistvu zagovarja politiko dvojnikov in pretiranega ločevanja in ob zmanjševanju sredstev postaja nevarnost implozije vse večja.
Na srečanju v Gorici sta si vodstvi SKGZ in ZSKD bili edini, da se tudi vloga krovne organizacije ljubiteljske kulture
spreminja in da bo v tem smislu potrebno razmišljati tudi o določenih spremembah znotraj same ZSKD. Slednja naj bi postala bolj kakovosten kulturno-izobraževalni servis, ki spodbuja, usklajuje in povezuje delovanje na deželni ravni. Pomembno bo tudi okrepiti sodelovanje in povezovanje med samimi društvi ter se konkretno lotiti kulturnega povezovanja obmejnega prostora.
Predsednik ZSKD Marino Marsič je izpostavil pomen usklajenosti ciljev, prioritet in splošnih interesov med zvezo in članicami. Zaustavil se je ob dejstvu, da so spremembe v družbenih okoljih včasih težko sprejemljive, ampak so postale danes nujne. Omenil je nekaj odprtih vprašanj, s katerimi se sooča zveza, ki so vezana predvsem na možnost razvoja ljubiteljske kulturne mreže v omejenih finančnih in organizacijskih razmerah.
Predsednik ZSKD je kritično ugotovil, da je treba spoštovati sprejete dogovore. Kljub odločitvi vodstev obeh krovnih organizacij po eni sami osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture, ki bi jo zaradi hudih prtiskov, ki jih ta čas beležijo Slovenci
v Benečiji, organizirali v Čedadu, so prevladala mnenja nekaterih sogovornikov pripravljalnega omizja. Rezultat tega je, da bomo tudi tokrat, tudi ob napovedanih finančnih in drugih težavah, izpeljali kar tri osrednje Prešernove proslave. Ob neu-mestnosti trojnega proslavljanja, je predsednik Marsič ugotovil, da razvoj dogodkov je v bistvu ošibil vlogo krovnih organizacij.
Član nadzornega odbora ZSKD Viljem Černo je evidentiral manjšinsko statičnost kot oviro za celovit napredek skupnosti. Po njegovem je potrebno ustvarjati vse več priložnosti za sodelovanje s ciljem, da se uveljavijo skupni interesi.
Vodstvi obeh organizacij sta soglašali, da je potrebno delovanje in rezultate spremljati sproti in da krizni trenutki so lahko priložnost za odločnejše poteze. V tem smislu ZSKD načrtuje posvetovalni seminar (nekakšno mini programsko konferenco) s članicami, katerega namen je ponovna skupna opredelitev vloge, ciljev in smeri delovanja celotne ljubiteljske kulturne
Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
1 0 Nedelja, 25. januarja 2009
¿Primorski
~	dnevnik

rižarna - Prireditve ob Dnevu spomina
Umetnost je v krutem vsakdanu taborišč predstavljala tiho upanje
V torek pohod bivših deportirancev, uradna slovesnost in odprtje razstave del Maria Morettija
Dan spomina na holokavst se bo v torek začel s tihim pohodom bivših deportirancev, nadaljeval pa z uradno slovesnostjo v Rižarni in številnimi kulturnimi prireditvami, ki bodo spodbujale razmišljanje o preteklih grozotah naše celine, naše dežele in našega mesta. Celodnevni program bo potekal v organizaciji tržaškega občinskega od-borništva za kulturo ter mestnih muzejev zgodovine in umetnosti, v sodelovanju z združenji deportirancev, partizanov in političnih preganjancev ter deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja in mednarodnim odborom za nacistično taborišče v Ri-žarni. Spored so opisali tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, direktor mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Dugulin in kustos muzeja Rižarne Francesco Fait.
Pohod bivših deportirancev bo krenil ob 9.30 izpred koronejskega zapora proti železniški postaji, od koder so deportiranci potovali v nemška taborišča. Na postaji bo Občina Trst polagala svoj venec. Osrednja slovesnost bo zatem v Rižarni (ob 11. uri), kulturna srečanja pa bodo v istem kraju popoldne. Ob 16. uri se bodo spomnili Nicoloja Chiucchija, deportiranca, ki je v Dachauu pisal natančen in prodoren dnevnik, ki ga je sin Roberto daroval muzeju Rižarne. Deportiranec se je v svojem dnevniku neprestano spraševal, zakaj dela človek gorje sočloveku. Kljub vsemu trpljenju, ki ga je bil deležen, pa se je Chiucchi na koncu vojne na enak način spraševal, zakaj morajo zavezniški vojaki pobijati ujete esesovce, saj so vendar globoko v duši tudi slednji ljudje. Tako kot Chiucchi, tudi umetnik Mario Moretti, ki je poldrugo leto preživel v treh različnih nemških taboriščih, za svoje preganjalce ni imel sovražnih besed, pa čeprav njihovih dejanj ni mogel razumeti. Sovraštva in nasilja je bil dokončno naveličan.
Mario Moretti je bil učitelj, doma iz Pordenona. Kot italijanski podčastnik je bil 8. septembra 1943, ko je vojska nenadoma razpadla, v Dubrovniku. Z nemško vojsko ni hotel sodelovati, zato so ga, tako kot še kakih 600 tisoč italijanskih vojakov, deportirali. Spoznal je nacistična taborišča Beniaminowo, Sandbostel-Bremervörde in Wietzendorf. V zelo trdih razmerah je zdržal poldrugo leto in za las preživel, pri tem pa si je pomagal z malo knjižico, platnico katere je zaščitil s kosom srajce. Knjižico je polnil z zapiski in skicami, ki so se pozneje spremenile v umetnine. Na ta način je kljuboval nečloveškim okoliščinam. Pogosto se je moral hraniti z mišmi, stalno je izgubljal težo in obkrožala ga je smrt, z umetnostjo pa je obdržal zdravo pamet in zadosten kanček dostojanstva. Živel je do 91. leta, preminil je avgusta lani. Razstava v Rižarni vsebuje 150 Morettijevih stvaritev, na ogled bodo do 10. maja. Razstavo so uresničili s pomočjo Moretti-jevega sina Riccarda. V torek bodo predstavili tudi katalog, ki sta ga za založbo SilvanaEditoriale uredila Francesco Fait in Anna Krekič (med uvodnimi mislimi v publikaciji so se znašli tudi verzi Kosovelovega Razočaranja.
Celoten torkov spored: Ul. Coro-neo 26, ob 9.30 začetek pohoda bivših deportirancev; glavna železniška postaja, ob 10. uri polaganje venca na spominsko ploščo; Rižarna, ob 11. uri uradna slovesnost; ob 16. uri spomin na Nicoloja Chiucchija; ob 17. uri odprtje razstave Maria Morettija, sledi predstavitev kataloga; ob 18.15 predstavitev publikacije Matricola Cinquecin-queottozero Alessandre Merighi in Antonia Ferrare; od 9. do 18. ure brezplačni vodeni ogledi Rižarne. (af)
Eno izmed 150 razstavljenih del Maria Morettija (Beniaminowo, 4. oktober 1943)
kroma
tppz - Rižarna
Baklada za mir, spomin in sožitje
Da sta mir in sožitje vedno aktualna pojma, so nas žal ponovno spomnili dogodki zadnjih tednov. Izraelski napad na Palestino je povzročil preko tisoč smrtnih žrtev, med katerimi je bilo veliko otrok. Vsem, ki bi radi izpričali zavezanost miru in se istočasno poklonili spominu na žrtve nacifašizma, je namenjeno vabilo Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Jutri, na predvečer 27. januarja, dneva, ki je posvečen spominu na vse žrtve nacizma in fašizma, prireja namreč že tradicionalno baklado »za spomin, mir in sožitje«, ki bo udeležence popeljala v tržaško Rižarno. Zbirališče je predvideno ob 17. uri pred stadionom Grezar. Sprevod bo pol ure kasneje (ob 17.30) krenil proti Rižarni: na kraju, kjer je nekoč stala zloglasna krematorijska peč, bodo udeleženci lahko položili cvet. Pevke in pevci TPPZ pa bodo žrtve počastili s pesmijo.
rižarna - Pobuda fundacije FAI in Občine Trst
Muzeji z drugega zornega kota
Pri Sv. Soboti se je začel niz ogledov tržaških muzejev - Posebna pozornost do manj poznanih plati muzejskega dela in shrajnenih zbirk
Z včerajšnjim obiskom Rižarne (na sliki Kroma) se je začel niz ogledov tržaških mestnih muzejev, ki nosi naslov »Dietro le quinte« (V zakulisju) in je sad sodelovanja med fundacijo FAI, ki skrbi za italijansko kulturno dediščino, in tržaškim občinskim odborništvom za kulturo. Namen pobude je posvetiti pozornost manj poznanim platem muzejskega delovanja, kot so npr. ku-stosove pristojnosti in ukrepi, vzdrževalna dela, arhivsko gradivo in podobne zadeve. Ob priložnosti Dneva spomina so se organizatorji odločili, da priredijo prvi vodeni ogled ravno v Rižarni pri Sv. Soboti.
Goste je včeraj sprejel kustos Francesco Fait, nato pa jih je vodička Erica Culiat pospremila v prostore zgradbe, kjer so se med nemško okupacijo dogajale grozote. Na začetku je Culiatova podala učinkovit zgodovinski uvod, zatem pa se je spustila še v detajle nastanka muzeja in vsakdanjega dela v njem. V zapuščeni zgradbi, ki je nekoč zaobjemala 11 tisoč kvadratnih metrov (danes lahko obiščemo le tretjino te površine), so med leti 1966 in 1975 uredili muzej. Načrt je pripravil arhitekt Romano Boico, zmagovalec razpisa tržaške občinske uprave. Naslednji vodeni ogled bo zadeval gledališki muzej Schmidl, na vrsti bo 7. februarja.
dan spomina - V priredbi krožka Charlie Chaplin
Niz filmov...da ne bi pozabili
Predvajali bodo štiri filme, predvidene tudi posebne projekcije za šole - Niz se bo nadaljeval aprila, ob dnevu osvoboditve
Tudi sedma umetnost je lahko koristna v boju proti apatiji, pozabi in zgodovinskem revizionizmu. Tako razmišljajo v kinematografskem krožku Charlie Chaplin, ki vse od svoje ustanovitve (pred petimi leti) prireja niz Da ne bi pozabili. Ob redni letni dejavnosti, ki poteka običajno v Ljudskem domu v Podlonjerju, pripravljajo namreč tudi serijo filmskih projekcij, katerih vezna nit sta šoah in odporni-štvo. Prvi del bo na sporedu v prihodnjih dneh, in sicer med 30. januarjem in 4. februarjem, drugi pa konec aprila.
Letošnjemu 27. januarju, dnevu spomina na osvoboditev taborišča Auschwitz (poljskega Oswiecima), so posvečeni štirje filmi. Kot sta na včerajšnji predstavitvi pojasnila Marino Bergagna in Gianni Ursini, so tudi letos izbrali kakovostne filme, ki niso dostopni v vsaki videoteki. V petek, 30. januarja, bodo tako zavrteli The young lions (Mladi levi), ki ga je leta 1958 posnel Edward Dmytryk; film, v katerem
V imenu krožka Chaplin sta pobudo predstavila predsednik Marino Bergagna (desno) in tajnik Gianni Ursini (levo)
kroma
nastopa tudi Marlon Brando, pripoveduje o srečanju med nemškim vojakom Chri-
stianom in Američanoma Noahom in Michelom. Dan kasneje bo na sporedu As-
sisi underground, v katerem je režiser Alexander Ramati ovekovečil prizadevanja patra Ruffina, da bi v asiškem samostanu skril čim več judov in pribežnikov.
Ostala dva filma želita biti poklon italijanskemu režiserju Carlu Luzzaniju. 2. februarja bodo zavrteli njegov Hotel Meina (2007), zgodbo o skupini italijanskih judov, ki v omenjenem hotelu septembra 1943 čaka na razplet svoje usode. 4. februarja pa bo, ob prisotnosti režiserja Carla Lizzani-ja, na sporedu L'oro di Roma (1961), film o realnem zgodovinskem dogodku, ki se je zgodil leta 1943. Nacisti so takrat obljubili rimski judovski skupnosti, da ji bodo prizanesli, če bo zbrala petdeset kilogramov zlata ...Film bodo ob 20. uri zavrteli v kinu Ariston, medtem ko bodo ostali filmi na sporedu v centru Multikultura v Ul. Valdirivo 30. Predvidena so tudi jutranja predvajanja, namenjena šolam, na katerih bo prisotna tudi bivša deportiranka Marta Ascoli. (pd)
4
Nedelja, 25. januarja 2009
TRST
/
novinarski krožek - Srečanje o rasnih zakonih in toponomastiki
»Trst črepinje skrbno pomete pod preprogo ...«
Posegli so zgodovinarki Silva Bon in Tullia Catalan ter odvetnik Alessandro Giadrossi
Ceste, stopnišča, trgi, kipi in spomeniki poimenovani po fašistih, prostovoljcih Frankove diktature v Španiji ali padlih v Etiopiji se po Italiji množijo kot gobe po dežju. O posledicah rasnih zakonov na imenih tržaških ulic in trgov ter o pritisku, ki je v zadnjih letih vse bolj nevzdržen in nesprejemljiv, so v petek v novinarskem krožku na okrogli mizi z naslovom O Judih, ki so jih izbrisali z ulic, opozorili odvetnik Alessandro Giadrossi in zgodovinarki Silva Bon ter Tullia Catalan.
Srečanje je uvedel predsednik odbora svobodnih in enakopravnih občanov Claudio Cossu, ki je številne prisotne spomnil na prizadevanja tržaškega desnosredinskega občinskega odbora, da bi poimenoval stopnišče, ki povezuje Rosminijev trg z ulico Giu-seppeja Revereja, po nekdanjem fašističnem novinarju Mariu Granbassiju; slednji se je kot prostovoljec pridružil Francovim enotam v boju proti španski republiki. »Kaj pa zakon 645 iz leta 1952, ki naj bi kaznoval kogar poveličuje pristaše fašizma? Ukinjen? Kdo bo prihodnji, tajnik misovske stranke Giorgio Almirante na primer ali libijskifašistični guverner Italo Balbo ?«
Z letnicami je publiki postregla Silvia Bon. Zaustavila se je pri letu 1961, ko so v Izraelu sodili nacističnemu predstavniku Adolfu Eichmannu zaradi zločinov proti človečnosti; takrat naj bi tudi pojav šoah prvič temeljito in zgodovinsko preučili. Zgodovinar Renzo De Felice je zato rasne zakone ocenil kot nenasilne in v bistvu je odklanjal katerokoli fašistično odgovornost. »Redki so bili tisti, ki so po vojni želeli obuditi doživeto gorje, je pa tudi res, da je slednje družba tudi raje prezirala,« je pojasnila Bonova. Zgodovinopisje je ubralo različno pot šele po letu 1988, ko so v celoti objavili tekst rasnih zakonov in serijo dokumentov, ki so potrdili utrjeno navado protijudovskega ravnanja; razcvet je takrat doživela spominska literatura in veliko dokumentov se je končno primerno poglobilo v fašistične laži.
»Levica seje danes izkazala kotpovsem nesposobna upravljanja družbe,« je provo-kativno začela zgodovinarka Catalan. »Njena tišina samo krepi mit o Italijanih - dobrih ljudeh Naša država namreč še ni obračunala s svojo preteklostjo, odporniško gibanje je še vendno demonizirano, fašizem pa doživlja ponovno ovrednotenje,« je dejala in se pri tem obregnila ob poimenovanje stopnišča po Granbassiju. Rasistični fašizem pa ni bil usmerjen le v Jude, saj je hudo udaril tudi po slovenskem prebivalstvu, ta plat zgodovine pa žal ostaja premalo poznana. Pojav fašizma moramo vsekakor upoštevati v celoti, je poudarila, tako da moramo seči v dvajseta leta, ko so bili slovenski priimki s silo spre-
Od leve: Tullia Catalan, Claudio Cossu, Alessandro Giadrossi in Silva Bon na petkovi okrogli mizi
kroma
menjeni, ali pogledati v koncentracijska taborišča, kamor niso romali le Judje. »Trst je bil namreč eden izmed fašističnih pomembnejših in najplodnejših laboratorijev.« Kako pa so Judje tu sprejeli rasne zakone? Uvedba rasne zakonodaje je bila zanje prava travma, saj so bili nekateri pred 1. svetovno vojno vključeni v iredentistično gibanje, mnogi so bili nato celo vpisani v fašistično stranko in so mislili, da so končno »enaki« drugim. In kljub temu, da se je mimo Trsta peljalo veliko »bratov«, ki so tržaške Jude oza-veščali o tem, kar se drugje dogaja z nacisti. Mnogi so takrat Trst zapustili, drugi pa so vključno s Slovenci, Hrvati, Italijani in drugimi okusili Rižarno. »Naše mesto pa še vedno ne priznava lokalnega kolaboracionizma, svoje stare črepinje skrbno pomete pod preprogo, mi pa se moramo zaradi tega danes soočati s poskusi fašistične rehabilitacije.«
V samo toponomastiko se je poglobil odvetnik Giadrossi. Osvetlil je predvsem vizijo političnih sil na vladi, ki so si vselej prizadevale, da bi po sebi zaznamovale ta prostor in se tako zapisale v zgodovino. Občinstvu je postregel s serijo izredno zanimivih anekdot o županovih pritiskih leta 1938 na prefekta, da bi le izbrisali judovska imena z ulic; ko pa ta ni ukrepal, so si črnosrajčniki kar sami pomagali z mazaškimi akcijami ... Ravno tako kot se dogaja danes. Vloga nas občanov pa je ravno ta, da prefektu dokaže-mo, da ne bomo dopustili, da bi nam spreminjali identitete.
Sara Sternad
licej prešeren - Sklop pobud
Ob Dnevu spomina razstava in srečanje
Letos bodo dijaki in profesorji na liceju Franceta Prešerna obeležili Dan spomina z dvema pobudama v režiji profesorjev zgodovine in filozofije. V šolski veži in na hodniku v prvem nadstropju je na ogled razstava o Aferi Dreyfuss, ki je tik pred začetkom 20. stoletja izzvala val antisemitizma v Franciji in drugih deželah. Razstavo, ki bo do 12. februarja v jutranjih urah odprta tudi za širšo javnost, so pripravili študentje in profesorji Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Skupina dijakinj in dijakov iz višjih razredov pa se bo v torek, 27. januarja, udeležila tihega sprevoda bivših deportirancev iz Koronejske ulice do glavne železniške postaje s pri-četkom ob 9.30 in nato prisostvovala slovesnosti v Rižarni ob 11. uri.
Poleg že omenjenih pobud bo na isti dan na šoli potekalo tudi mednarodno srečanje slovenskih in italijanskih dijakov. Tudi letos bo namreč li-cej Franceta Prešerna sodeloval pri
pripravah na praznovanje Dneva Evrope (9. maja) v organizaciji Deželnega šolskega ravnateljstva. V letošnjem letu so predvidena tri pripravljalna srečanja, kjer poleg liceja Franceta Prešerna sodelujejo tudi Gimnazija Koper, Gimnazija Gian Rinaldo Carli iz Kopra, Gimnazija Antonio Sema iz Portoroža in Licej Galileo Galilei iz Trsta.
Prvo srečanje bo potekalo v torek, 27. januarja, na vseh navedenih šolah. Licej Franceta Prešerna bo torej obiskala skupina dijakov in profesorjev že omenjenih šol. Skupina »prešernovcev« bo zato odsotna, ker bo istočasno po manjših skupinah odšla na obisk na vse omenjene gimnazije. V torek bodo torej dijaki omenjenih šol prisostvovali nekaterim učnim uram in nato sodelovali pri skupni delavnici v 4. nadstropju (od 11.30 do 14. ure). Prisotna bo tudi višja pedagoška svetovalka za šole v zamejstvu Andreja Duhovnik Antoni.
šolstvo - Pretekli teden v prostorih liceja Slomšek
Predstava za občane
Pobuda je potekala v okviru projekta Sorriso - Nastop šolskega zbora, plesne in glasbene točke ter otroška predstava
Dijaki Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška so pretekli teden gostili skupino starejših občanov v sklopu projekta Sorriso, ki ga vodi tržaško zdravstveno podjetje. O tem so nam posredovali tudi krajši zapis, ki ga objavljamo.
V četrtek, 15. januarja, smo v sklopu projekta Sorriso na šoli imeli v gosteh skupino občanov od Sv. Ivana. Gostom smo s predstavo prikazali delovanje naše šole. Navdušeni gostje so prisostvovali nastopu šolskega zbora pod mentorstvom prof. Irene Pahor, plesni točki nekaterih dijakinj in otroški predstavi, s katero gostujemo po osnovnih šolah. Trobenta-čica Živa Komar je zaigrala skladbo Allegro con brio ob klavirski spremljavi bivše dijakinje Petre Grassi. Program je veselo zaključil harmonikar Marko Manin, ki je naše goste pritegnil na plesišče. Zahvala gre prof. Idi Mezgec za organizacijo in vključitev v ta projekt ter dijakom, ki so izpeljali program.
Starejše občane je navdušil tudi nastop zbora liceja Slomšek
kroma
Postaja Rogers: poklon Mieli Reini
V	Postaji Rogers se bodo poklonili tržaški umetnici Mieli Reini. Danes bodo ob 11.30 predstavili eno izmed njenih poetičnih inštalacij in pa video posnetek, ki zaobjema sklop fotografij Piccola Sil-lanija ob predstavi Liebeslied. Prireditelji (združenje Postaja Rogers s pomočjo Carla de Incontrere in Ide Reine Budini) so želeli posvetiti njenemu eksperimentiranju in inštalacijam izpred štiridesetih let, ki sta prevetrila tedanjo tržaško likovno in širšo kulturno stvarnost. Razstava bo na ogled do 8. februarja
Voden ogled razstave o tržaškem srednjem veku
V	mestnem muzeju na Gradu sv. Justa bo danes ob 11. uri voden ogled po razstavi Srednji vek v Trstu - Institucije, umetnost, družba v 12. stoletju. Ogled bo vodil Giorgio Potocco, udeleženci pa bodo deležni znižane vstopnine po 3,50 evra.
Ecolab - laboratorij za otroke
Znanstveni center Immaginario scien-tifico, ki ima sedež v grljanskem zalivu, je obogatil svojo didaktično ponudbo. Že tradicionalnim delavnicam za »nedeljske znanstvenike«, ki so namenjene otrokom od 4. do 11. leta starosti, so dodali Ecolab. Otroci bodo danes ob 15.30, s pomočjo animatorjev združenja Modidi, izdelovali igrače in okraske iz odpadnega materiala.
Ikone v kopališču Ausonia
V	tržaškem kopališču Ausonia bo danes ob 15. uri še zadnje srečanje projekta Danceproject Festival, ki ga prirejajo združenje Fabbrica delle bucce, združenje Actis in Studio Open Space. Zaživela bo predstava Ikone, ki popelje obiskovalca v muzej: gre za spojitev scenskih veščin z verskimi elementi, za poglobitev v nas same, za gledališki, plesni, video in glasbeni utrip hkrati. Prireditelji zagotavljajo enkratno doživetje.
Ponedeljek v Schmidlu
V	gledališkem muzeju Carlo Schmidl v Palači Gopčevič se nadaljujejo tradicionalna ponedeljkova srečanja. Jutrišnje bo ib 17. uri posvečeno Giuseppe-ju Radoletu ob prvi obletnici smrti. Po uvodnem posegu ravnatelja mestnih muzejev Adriana Dugulina, konserva-torja Stefana Bianchija, knjižničarja Emilia Medicija in Radoletove vnukinje Alessandre Sila, bosta nastopila sopra-nistka Claudia Vigini in kitarist Giulio Chiandetti, ki bosta občinstvu postregla s petjem istrskih ljudskih viž v priredbi Radoleta samega.
Tečaja centra Veritas
Jutri bodo v kulturnem centru Veritas (v Ul. Monte Cengio 2/1a) ob 18.30 predstavili dva kulturna tečaja: prvi se bo v okviru 12 predavanj posvetil registraciji zvokov, drugi pa branju in razumevanju Korana. Več informacij je na voljo na tel. 040-569205.
Pupkin Kabarett v Mieli
Kot je že tradicija se bodo jutri na odru gledališča Miela spet predstavili hudomušni in energični komiki Pupkin Ka-baretta. Ob 21.21 bodo publiki postregli s premišljenimi monologi, novimi škeči, hudomušnimi pesmimi in iskrivo satiro o najnovejših krajevnih, državnih in svetovnih dogodkih. Ob samih kabaretistih bo nastopil glasbeni ansambel Niente Band.
Župani in upravitelji o okolju in sodelovanju
Peti koridor, plinski terminal, kraški park, varstvo okolja in čezmejno sodelovanje so teme, s katerimi se bodo na torkovem posvetu ob 16.30 v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 6) soočali župani Nesladek, Ret in Sardoč, koprski podžupan Scheriani, arhitekta Starc in Valecich, docent Orel, predstavnik WWF Predonzan, okoljevarstvenik Perco in predsednik krožka Istria Do-rigo.
/
TRST
Nedelja, 25. januarja 2009
5
intervju - Stanka Hrovatin, nekdanja kurirka in nova predsednica VZPI-ANPI
»Našim materam gre zahvala, če je bil NOB tako razširjen«
Slovenci so se z Italijani spravili že leta 1943 - Bratstvo jugoslovanskih narodov je bilo za nas resnično
S Stanko Hrovatin sva bili za intervju dogovorjeni, preden se je izvedelo, da je bila kot prva ženska in prva Slovenka izvoljena na čelo tržaške sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI). To pa zato, ker smo želeli v uredništvu prisluhniti spominom tistih, ki so doživeli drugo svetovno vojno in osvoboditev Trsta. Da bi preverili, ali so ga res osvobodili Hrvati, kot je pred nekaj dnevi izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesic...
»Mesiceve izjave so sprožile pravi džumbus in so dokaz, da vsak vidi le svoj vrtiček. A mi odklanjamo vsako igračkanje s številkami, saj dobro vemo, kdo se je boril v teh krajih: večnarodna 4. jugoslovanska armija, v kateri so bili na primer tudi naši fantje iz prekomorskih brigad, slovenski partizani IX. korpusa, ruski bataljon in tržaški vstajniki, tako italijanske kot slovenske narodnosti. Bratstvo jugoslovanskih narodov je bilo za nas, ki smo živeli tiste trenutke, resnično, v nasprotnem primeru bi se zgodovina pisala drugače: nikoli nam ni padlo na um, da bi prešteli, katerih je bilo več ...«
Kako ste se pravzaprav vključili v narodnoosvobodilni boj?
Bilo je julija 1943, stara sem bila štirinajst let. Slava Čebulec - Katra se je zgla-sila pri openskih družinah, ki so imele v svojih vrstah narodnjake, antifašiste, komuniste. Kot ostale mame, je tudi moja privolila: našim materam gre zahvala, če je bil narodnoosvobodilni boj tako razširjen. Družine in cerkev, v katerih smo lahko gojili slovenski jezik, so nas rešile.
Katera je bila vaša zadolžitev?
Bila sem kurirka. Slava je skupino okrog desetih deklet organizirala tako, da je vsaka nosila pošto na določeni relaciji. Jaz sem jo na primer nosila do Repentabra, potem ko so me fašisti nekajkrat ustavili, pa sem začela hoditi na Prosek. Moja mama, ki je pošto nosila v Trst, saj je bila spre-vodnica na tramvaju, mi je posredovala praktičen nauk: nikoli ne sprašuj po imenih. Tudi ko sem fante, ki nam jih je poslala komanda mesta Trst, spremljala k partizanom, nisem želela vedeti, kako se imenujejo. Tudi če bi me mučili, ne bi vedela ... «
Vas je bilo kdaj strah?
Bile smo mlade, zdelo se nam je naravno, enostavno sodelovati. Poleg tega smo se zavedale, da je drugim huje: bili so v zaporih, mučili so jih. Vedele smo tudi, da se v Rižarni dogaja nekaj hudega. Seveda, bala sem se tudi. Najhuje je bilo, ko smo v skupini šle peš na Prosek: v laseh smo imele speto pošto, v torbi ročne bombe, pri Bri-ščikih pa nas ustavi patrulja fašistov. A smo se znašle, se začele z njimi pogovarjati o bliž-
njem plesu ...in prišle žive na Prosek.
Podobno je bilo takrat, ko sva s prijateljico nesli propagandni material v Trst. Pustiti bi ga morale nekje v Ul. Battisti, a naju nekateri »čudni« obrazi niso prepričali, zato sva se vrnili na tramvaj. Ob vratih je stal nemški vojak: danes bi tisti material odvrgla v prvi »porton«, takrat pa se nam je zdelo nemogoče zapraviti koristno literaturo. In sva raje tvegali, da nas odkrije. Pred Nemcem sva morali odpreti šolsko torbo, naših letakov pa k sreči ni videl. Spominjam se, da sva vso vožnjo do Opčin molčali in da sploh nisva čutili nog.
A nešteto ljudi je takrat delovalo tudi v neprimerno hujših okoliščinah. Zato mi je vsakič nelagodno, ko me izpostavljajo: zdi se mi krivično do drugih, o katerih se premalo piše.
No, sedej ste še bolj »upravičeni«, saj imate tudi pomembno zadolžitev ...
Po smrti Giorgia Marzija, ki je bil res odličen predsednik, je pri VZPI-ANPI prevladalo mnenje, da še zadnjič izvoli za predsednika človeka, ki ima status borca. Čeprav nam statut že danes dovoljuje, da iz-
Stanka Hrovatin
kroma
volimo mlajšega člana, je soglasna odločitev padla name.
Naša organizacija ni strankarska, a je politična, zato želimo vplivati na nekatere odločitve, spodbujati vedenje o antifašisti-čni borbi, braniti demokratična načela. Kajti to okolje je večkrat nedemokratično. Izjave Gianfranca Finija, da morajo v moše-jah pridigati v italijanščini, me na primer spominjajo na Gentilejevo reformo: mi predobro vemo, da je izguba jezika sinonim za izgubo identitete.
Mlade moramo zavarovati pred razširjeno miselnostjo, da so se grozote začele 1. maja 1945. Spregovoriti jim moramo o fašizmu, kolaboraciji, nacizmu, šele nato tudi o povojnih obračunavanjih.
In jim povedati, da smo se Slovenci z Italijani spravili že leta 1943, ko so njihovi vojaki bežali pred Nemci. Krvoločni slovanski narod jih je takrat preoblekel: pri nas doma smo stricu, ki je bil zaprt na otokih Tremiti, pustili le eno obleko, ostalo smo dali vojakom. In na tramvaju je vsaka naša ženska imela ob sebi preoblečenega vojaka: »E' mio nipote,« so rekle, če jih je kdo nagovoril ...
Poljanka Dolhar
ponterošo - Pobuda gibanja Forza Nuova za pocenitev kruha
V Trstu naval na kruh
Podoba finančne stiske: s komolci do štruce po ugodni ceni - Poziv občinskim upraviteljem, naj se dogovorijo s pekarnami
V času finančne stiske, ko se vse več družin sooča z nizkimi dohodki in visokimi stroški, se je skrajno desničarsko gibanje Forza Nuova (FN) zavzelo za pocenitev kruha. Pristaši tega gibanja so včeraj dopoldne namestili stojnico na Ponterošu in prodajali kruh po ugodni ceni 60 centov na štruco. Tržačani so navalili na stojnico (foto Kroma), pred katero so si nekateri utirali pot celo komolci. V kratkem je pošlo 150 kilogramov kruha. Predstavnik FN Denis Conte je razložil, da je sporočilo namenjeno tržaški občinski upravi: »Občina bi se morala dogovoriti s pekarnami o pocenitvi navadnega kruha. Pravična cena je evro, evro in pol na kilogram.« Uresničitev pobude za skrajne desničarje ni bila enostavna. Upravitelji dveh pekarn so se po prvotnem ustnem dogovoru umaknili, tako da je FN kupil kruh drugje, zunaj Trsta. Po načrtih naj bi se prodaja začela ob 10. uri, zaradi posega inšpektorjev zdravstvenega podjetja pa so jo preložili za eno uro. Inšpektorji so preverjali, ali pobuda ustreza predpisom o higieni in prevozu živil, članom FN pa poseg ni bil po godu.
V Slovenskem klubu o Francu Basagli
Kako se je rodila »psihiatrična revolucija« Franca Basaglie? Koliko je danes, dobrih trideset let po njeni uveljavitvi, še aktualna? Ali je prodrla tudi med slovenske zdravstvene delavce? Na ta in podobna vprašanja bo skušal odgovoriti debatni večer, ki ga v torek prireja Slovenski klub. V Gregorčičevi dvorani bodo o svojih takratnih in poznejših delovnih izkušnjah spregovorili trije psihiatri oziroma psihologi, ki so sodelovali z Basaglio: Pavel Fonda, Hektor Jo-gan in Danilo Sedmak. Pričetek ob 20.30.
Prošnje za prispevke
31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine. Vloge na kolkovanem papirju sprejemajo pisarne v Trstu, v Ul. del Lavatoio, 1 od ponedeljka do petka med 9.30 in 12,30. Za poštne pošiljke bo veljal datum poštnega žiga. Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.re-gione.fvg.it, »In evidenza« (v ospredju).
O zdravilih in njihovi uporabi
Zdravstveno podjetje za tržaško okrožje št.1 prireja jutri ob 15. uri v konferenčni dvorani bivše mizarske delavnice v Ul. Pastrovich 5 (ob baru Il posto delle fragole v svetoivanskem parku) posvet o starih zdravilih in novih boleznih. Beseda bo tekla predvsem o primerni uporabi zdravil, o tržnih dinamikah, o t.i. novodobnih boleznih.
Popoldanski zdravniki
Na sedežih zdravstvenih okrajev v Ul. Stock 2, Ul. Pieta 2/1, Ul. Puccini 48 in Ul. Sai 7 bo od jutrišnjega dne (od ponedeljka do petka, od 15. do 19. ure) na razpolago splošni zdravnik. Kdor potrebuje zdravniško pomoč v popoldanskih urah (v primeru, da družinski zdravnik ni dežuren), naj se raje kot na urgenci zglasi v zgoraj omenjenih sedežih.
Policisti izvedli dve aretaciji
Mobilni oddelek policije je v petek pospremil dve osebi v zapor. V večernih urah so agenti prijeli 35-letnega Luco Canata, katerega je pred nevi doletela dokončna obsodba na eno leto in sedem mesecev zapora zaradi dejanj, ki jih je zakrivil januarja 2007. Takrat je pri Sv. Alojziju in na Rocolu v nočnih urah vdrl v otroški vrtec in v sedeža dveh športnih društev, od koder je skupaj s pajdašem odnesel denar. V preteklosti je Canato že opravil nekaj tatvin. V petek zjutraj pa so policisti odvedli v zapor tudi Igorja Rojasa, 33-letnika iz Trsta. Obsojen je bil na dva meseca zaporne kazni zaradi pobega iz hišnega pripora, do katerega je prišlo leta 2006.
prosek - Otroci vrtca Marjana Štoke na nedavni komemoraciji v Štorjah
Vrednota svobode še ni zamrla
Verzi o kurirčku pred spomenikom
Gripa je pošteno zdesetkala prisotnost otrok otroškega vrtca Marjana Štoke s Proseka in Kontovela na sobotni komemoraciji v Štorjah, a smo bili vseeno prisotni tudi mi. Vsako leto se tu v mesecu januarju zbere kopica Prosečanov in Kontovelcev, ki prispeva z množično prisotnostjo in glasbenim programom. Letos so povabili tudi naš vrtec, kar potrjuje prepričanje vaščanov mladega talca, da vrednota svobode in spoštovanja do žrtev najtemnejših dni zamejskega slovenstva še ni zamrla in verjetno še dolgo ne bo. Ob prisotnosti častne straže bivših borcev, skavtov in tabornikov smo bili priča občutenemu programu z recitacijami, govori in glasbenim delom. Programu so nepričakovano zbrano in v tišini v prvi vrsti prisostvovali tudi otroci otroškega vrtca. Po govoru učiteljice Beti, ki je orisala zamejsko povojno obdobje do današnjih dni z vidika povojne Slovenke, so se otroci postavili v polkrog pred spomenik in recitirali verze o kurirčku. V zadnjih časih vidimo redkokdaj otroke ob takih svečanostih. Verjetno smo pozabili, da so bili nekoč otroci del našega vsakdanjega življenja. Otrok je pomagal pri delu in je spremljal starše na prireditvah. Takrat namreč ni bilo začrtano, da se mora otrok samo poučno igrati ali imeti točno določen program dela in rekreacije, za kar na-stradajo skoraj vedno starši z večnim stresom. Na komemoraci-ji nismo videli nobenega starša, da bi miril otroke in otroci so bili del publike, ki se je izredno kulturno vedla. Otroci so nam bili še enkrat v nauk in svarilo, da so del navadnega vsakdana in ne izumetničenega življenja kapitalističnega sveta.
B.S.
Otroci proseškega vrtca Marjana Štoke med svečanostjo v Štorjah
ul. flavia - Takoj prijeli tatu
Voznik v trafiki, mercedes na pot
Lastnik čisto novega mercedesa razreda A je včeraj zjutraj okrog 7.30 ustavil svoje vozilo na križišču med ulicama Flavia in Miani, v bližini tržaške športne palače. 45-letni Tržačan F. S. je za trenutek odšel po časopis v trafiko in kljub temu, da je drag avtomobil kupil pred slabima dvema mesecema, je ključe pustil kar v ključavnici za vžig. Ko se je vrnil iz trafike, mercedesa ni bilo več.
F. S. je takoj sporočil karabinjerjem, da mu je nekdo ukradel avtomobil. Tat je močno pritiskal na plin, bežal je proti bivšemu mejnemu prehodu Škofije. Pri Žavljah so ga zagledali ka-rabinjerji in mu veleli, naj se ustavi. Mercedes je nadaljeval pot proti Sloveniji, za njim pa sta se zagnala tako karabinjerji s službenim vozilom kot njihov sodelavec, ki je bil tačas prost in je bil za volanom svojega osebnega avtomobila. Prav na bivši meji Škofije so dohiteli in ustavili mercedes. Ugotovili so, da je tat 47-letni Roberto Besenghi, Tržačan s Pončane. Pri priči so ga aretirali zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah in ga odvedli v ko-ronejski zapor, ukradeni avtomobil pa so vrnili lastniku.
Roberto Besenghi
6
Nedelja, 25. januarja 2009
TRST
/
sesljan - Pogovor z »idealno prodajalko« Sonjo Pernarčič
»Prvi nasmeh si podarim zjutraj v domačem ogledalu«
Zmagala na tekmovanju najbolj priljubljenih prodajalk v Trstu - Stranke so ji izkazale, da jo imajo rade
Vsakdanje delo s strankami zahteva od človeka prijaznost, potrpežljivost in odprt značaj. Nekaterim ni lahko biti prav vedno nasmejani, pozitivni in zgovorni, za Sonjo Pernarčič, prodajalko v pekarni Leg-hissa v Naselju sv. Mavra pri Sesljanu, pa je takšen pristop samoumeven. »Ne morete šest ur na dan igrati neko vlogo: zares ste prijazni,« ji je pred kratkim dejal priletni kupec. Pernarčičeva, nekdanja odlična od-bojkarica, se je okitila z naslovom »idealne tržaške prodajalke«. Uvrstila se je na prvo mesto na tekmovanju, ki ga je razpisal tržaški dnevnik Il Piccolo. V naselju, kjer živijo večinoma družine istrskih beguncev, so domačini množično in mrzlično glasovali za gospo iz Sesljana, ki si je tako zagotovila lepo nagrado: križarjenje po Španiji, Balearskih in Kanarskih otokih, Maroku in Madeiri. Kupci so se med seboj že dogovarjali, kdo bo potoval z njo, za sopotnika pa si je raje izbrala moža, Iztoka Fur-lana. Prejšnjo nedeljo pa se je »kraljica prodajalk« svojim zvestim privržencem le oddolžila: v sodelovanju z Bruno Leghissa, lastnico pekarne, je pripravila zakusko s teranom, špehom in bogatim izborom slaščic.
Gospa Sonja, ali je vaša zmaga primerljiva z odbojkarskim podvigom, recimo s prestopom v višjo ligo?
Odbojko sem igrala pred mnogimi leti, bila sem zelo mlada. Športni uspehi so nekaj povsem drugega. V tem primeru so mi ljudje izkazali, da me imajo radi, kar mi ogromno pomeni. Prav res je, da če hočeš nekaj imeti, moraš najprej dati.
V pekarno ste prišli šele pred nekaj leti. Pa začniva od začetka. Kaj ste delali pred tem?
Vsega! Približno vsakih deset let sem zamenjala službo. Prvič sem se zaposlila v optiki na Trgu Goldoni, kjer je delal tudi Miran Hrovatin. Bila sem najstnica, tam sem ostala le nekaj mesecev, medtem pa sem igrala odbojko pri Boru in v krogu mladinske reprezentance. Pustila sem službo in se vpisala na učiteljišče, tudi zato, da bi več trenirala. V šoli nisem žela veliko uspehov, bilo pa je izredno zabavno, saj sem sedela v prvi klopi z Borisom Ko-balom ...
Učne ure torej niso bile dolgočasne ... Kaj pa potem?
Kakih deset let sem delala kot uradnica pri raznih podjetjih za zunanjo trgovino, nadaljnjih deset pa kot podjetnica. Z možem in prijatelji smo odprli podjetje RF Elettronica, ki je načrtovalo, proizvajalo in prodajalo oddajno-sprejemne aparate. Imeli smo pet uslužbencev, aparate pa smo dobavljali vsem tržaškim taksistom, pristanišču, civilni zaščiti in gorskim reševalcem. Naše aparate so uporabljali na helikopterjih in vlačilcih, za las pa si nismo zagotovili celotnega trga rimskih taksijev. No, leta 1993, kljub splošni krizi, nismo propadli, znašli pa smo se na razpotju. Odločili smo se za zaprtje firme. Nato sem se ukvarjala z alternativno trgovino, ki mi je dopuščala veliko časa za otroke. Leta 1999 pa sem spet menjala, zaposlila sem se v pekarni. Lastnica zaupa vame, v pekarni sem sama in samostojna. Delo mi zelo ugaja.
Vse življenje ste bili v stiku z ljudmi. Bogate delovne izkušnje so bržkone pripomogle k temu, da so vas zdajšnji klienti vzljubili in nagradili, kajne?
Res je. Radi me imajo, ker sem jim na razpolago, jih poslušam in tolažim, razumem pa tudi, kdaj nimajo časa za klepet. Nudim jim kuharske nasvete, skratka, ustvaril se je prijateljski odnos. Zaradi vsega tega so v tem obdobju mrzlično zbirali glasovnice in mi jih izročali, kar me je zelo veselilo.
Ampak, ali ne vstanete prav nikoli z levo nogo? Ali niste nikoli sitni?
Veste kaj: prvega nasmeha sem deležna že zgodaj zjutraj, ko se pogledam v ogledalo. Naučila sem se pomena prvega dnevnega nasmeha. Potem je dan lepši in vsi okoli tebe so boljše volje. To svetujem vsem. Moram pa dodati, da ima pekarna tako lego, ki naravnost odganja slabo voljo. Senco ji delajo trije bori, s prodajalne vidim na eni strani morje in na drugi Gra-dež, z dvorišča pa še zasnežene Alpe!
Aljoša Fonda
Sonja Pernarčič v pekarni v Naselju sv. Mavra pri Sesljanu
kroma
jezero - Prijetno srečanje
Nekdanji sošolci
Nekdaj so greli klopi na šolah Mara Samsa pri Domju in Ivan Trinko-Zamejski v Ricmanjih
Prijetno, sproščeno in zabavno. Tako bi lahko opisali snidenje osnovnošolcev, ki so greli klopi na šolah Mara Samsa pri Domju in Ivan Trinko-Za-mejski v Ricmanjih. Ponovno so se srečali sredi novembra v gostilni Pri vodnjaku na Jezeru. Posebej se se bivši sošolci veselili srečanja s številnimi učitelji, ki so jim ostali v lepem spominu. To so: Meri Vecchiet, Nerina Švab, Sergej Verč, Duilio Vecchiet, Mara Dobrila, Ev-gen Dobrila, Silvana Dobrilla in Marina Castellani, odsotna pa je bila Mirjam Mi-kolj. Posebej so se spomnili tudi na pokojnega uč. Jožka Bašo. Na srečanju so med obujanjem spominov zavrteli krat-kometražni film Povodni mož, ki so ga učenci posneli v šolskem letu 1975/76 pod mentorstvom Sergeja Verča. Ob koncu večera so si obljubili, da bodo taka srečanja še ponovili in se nastavili za obvezno fotografijo.
Devin-Nabrežina: prispevki za dijake ...
V sklopu ukrepov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin-Nabre-žina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte in pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evra. Prošnje je treba z ustreznimi obrazci predložiti občinskemu uradu za protokol do 16. februarja. Informacije nudi urad za šolstvo Občine Devin-Na-brežina, Nabrežina 102 (tel. 0402017375).
... in za društva
Občina Devin-Nabrežina obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici v Na-brežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12.ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 9. do 12. ure. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti na Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, (tel. 040-2017370).
Prispevki za dijake dolinske občine
Odborništvo za šolstvo in socialo Občine Dolina obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za šolstvo in na spletni strani www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-prošnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 20082009 (D.Z. 10/80 - 2. člen, 1. odst., črka a). Prošnjo lahko vložijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v osnovno šolo, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko ekonomsko stanje ne sme presegati € 15.493,71. Prošnja mora biti predložena občinskim uradom do 6. februarja ob 12. uri. Prošnji je treba priložiti potrdilo ISEE izpolnjeno na podlagi dohodkov iz leta 2007, račune/fakture, ki dokazujejo stroške za knjige. Prošnje z nepopolno dokumentacijo občina ne bo upoštevala.
krut - Med društevene dejavnosti sodijo tudi ogledi razstav
Pritegnil jih je van Gogh
V muzeju Santa Giulia v Bresci so na ogled risbe in slike Vincenta van Gogha, ki so doživele množičen obisk
Od lanskega oktobra je postavljena v muzeju Santa Giulia v Bresci razstava Van Gogh: risbe in slike, ki je bila glede na veliko zanimanje in izreden odziv podaljšana še do začetka februarja. V Italiji je namreč prvič, da je na ogled 85 risb, ki so v strogi povezavi s 15 razstavljenimi slikami. Treba je povedati, da so slike, glede na njihovo izjemno krhkost in izredno občutljivost na svetlobo, poredkoma razstavljene. Vsa dela prihajajo iz Kroller-Muller Museumu na Nizozemskem, ki med drugim, po mnenju mnogih kritikov, hrani van Gogho-va najpomembnejša dela.
Tako so se prejšnjo soboto živi reki obiskovalcev pridružili tudi Krutovi člani in prijatelji, ki jih je ta umetniško-kulturna pobuda posebno pritegnila.
Ob pogledu na umetnine in ob izjemno prijetnem podajanju vodiča so se obiskovalci dobesedno vživeli v desetletje, ko je van Gogh ustvarjal. Podoživljali so slikarjeve stiske, hotenja, upanja in neo-predeljivo bolezen, ki ga je vseskozi mučila in leta 1890 privedla do tragične smrti.
Po zaključenem ogledu so se izletniki v manjših skupinah porazgubili po mestu. Vsakdo si je lahko ogledal, kar ga je najbolj mikalo. Nekateri so se zadržali kar v muzejskem kompleksu Santa Giulia, manjša skupina se je povzpela do srednjeveškega mestnega gradu, obdanega z impozantnim obzidjem in jarkom. Tu si je skupina v muzejski galeriji ogledala razstavljena olja sodobnega umetnika Sirottija. V sončnem popoldnevu se je z gradu nudil lep pogled na mesto, ki se razteza v ravnini. Ostali udeleženci so se porazgubili po mestnem središču, se sprehodili po glavnih trgih mestnega jedra, občudovali arhitekturo cerkev in palač in se v številnih kavarnah in slaščičarnah pogovarjali ob srebanju vročega čaja. Prehitro se je dan nagibal proti večeru in skupina se je posedla v avtobus, ki je odpeljal proti Trstu. Ob izmenjavi vtisov in novih spoznanj so izletniki še z zadnjimi pogledi pozdravljali mesto, ki se je počasi izgubljalo v zimskem mraku.
Del skupine Krutovih izletnikov v Brescii
/
TRST
Nedelja, 25. januarja 2009
7
istra - Spomin na duhovnika Karla Esiha ob 25-letnici smrti
V Kortah vse življenje
Ljudem je stal ob strani pod fašizmom - Danes odkritje spominske plošče na kortežanski cerkvi
27. januarja 2009 bo minilo petindvajset let, odkar smo v Kortah pokopali gospoda Esiha. Njegova skromna, a klena podoba je še vedno tu. Kako pa ne bi bila, saj je 59 let živel med nami v veselju in žalosti, v dneh, ko se je skupnost morala odločati o svoji narodnostni in moralni identiteti.
Karel Esih je bil rojen 24. novembra 1901 v Trstu v družini želez-ničarskega uradnika. Študiral je v Trstu, Ljubljani in Gorici, novo mašo pel 5. julija 1925 pri Sv. Jakobu v Trstu. Jeseni je prišel v Korte - v slovensko župnijo in nadaljeval Ravnikovo, Škerb-čevo, Šoncevo, Nartnikovo, Kuretovo in Glažarjevo izročilo - in tu ostal do svoje smrti. Pastiroval je v času fašizma, v času, ki je s svojimi raznarodovalnimi zakoni hotel zaključiti za časa Ravnika začeti proces poitalijančevanja Primorske in z njo Istre. Fašizem je ukinil slovensko šolo in slovenska društva, po-italijančil slovenska krajevna imena, po-tujčeval krstna imena in priimke, preganjal slovensko besedo in knjige.
Župnik Esih je navkljub tem udar-
Karel Esih
cem in osebnemu preganjanju (politično nadzarovan, zaprt, omejen v gibanju) napel vse sile, da bi skupnost utrdil in da bi je farani ne zatajili. Priredil je nešteto slavij, romanj in drugih srečanj, zato da bi farani ostali trdni v svoji drži. Povabil je v Korte več izobraženih mož, da bi ljudem pokazal lepoto slovenskega jezika, jih bodrili in vzgajali. Od njih je dobil tudi denar, da je lahko uresničil svoje zamisli o cerkvi, ki naj bo kulturni dom duha in naroda. Dogradil je zakristijo (1932), zgradil cerkev na Maliji (1932), kapelo v Čedljah (1940) in še kaj. V spomin na trpljenje
in prestano gorje je v cerkev postavil kip Matere Božje, ki so jo poimenovali Pomočnica. Leta 1939 je dal poslikati cerkev s freskami, namestil nov ta-bernakelj (1941) in leta 1942 postavil kapelico v Čedljah v spomin, da so kor-težanski slovenski župniji vzeli ozemlje Kroga in ga dali italijanski župniji.
Ustanavljal je verske organizacije (med njimi leta 1932 Marijino družbo, dekliško že 1930 s pevskim zborom) - edina slovenska društva, ki so v času fašizma lahko delovala.
Župnik je otroke pošiljal v šole in klene ljudi v svet (enajst nun), tako da v tujem okolju niso pozabili na materin jezik. Pisal je kroniko svoje fare, ki ima veliko vrednost za mali kraj, saj so ujme ob spremembah režimov marsikatero listino v kraju uničile.
Za vse kar je storil za Kortežane, se mu bodo zahvalili danes ob 11. uri z odkritjem spominske plošče na njihovi stari župniški cerkvi, ki je preteklo nedeljo praznovala svoj imendan -sv. Antona Puščavnika.
NM
dsi - Jutri zvečer v Peterlinovi dvorani
Predstavili bodo Mali cerkveni slovar
Jezikovni spodrsljaji, katerim smo skoraj vsak dan priča v medijih, ko se govori in piše o verskih zadevah, pastoralnem življenju, občestvenih skupnostih in celo o obredih, ki spremljajo velike praznike, so spodbudili Dušana Jakomina, da je sestavil Mali cerkveni slovar, ki je pred dnevi prišel na tržaški knjižni trg. To je priročnik, ki se namerno omejuje na najosnovnejše besede in kratice iz cerkvenega in verskega področja. Kratka in preprosta razlaga opiše besedo ali pojem v cerkvenem besedilu, pri tem pa se ne omejuje na krščanstvo, pač pa pogleda tudi v judovski in islamski svet ter k drugim verstvom. Knjiga bo zanesljiv pripomoček vsem bralcem, koristen pa bo zlasti tistim, ki pišejo o verskih zadevah ali poročajo o dogajanju v verskem življenju. Mali cerkveni slovar Dušana Jakomina bosta jutri zvečer v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3 ob 20.30 predstavila prof. Tatjana Rojc in dr. Rafko Valenčič.
Razstava Claudie Raza v SKD Igo Gruden
SKD Igo Gruden iz Nabrežine bo od četrtka dalje gostilo novo likovno razstavo. V svojo sredo je namreč povabilo priznano umetnico Claudio Raza, sicer že stalno razsta-vljalko v društvenih prostorih, s katero se bo pogovorila slikarka in mentorica Jasna Merku. Otvoritev razstave akvarelov, ki tokrat nosi magični naslov »Skrivnosti Krasa«, bo tako v četrtek ob 18. uri. Njena dela bodo krasila stene društvene dvorane vse do 15. februarja, na ogled pa bodo ob sobotah (10.00-12.00 in 16.00-18.00) in nedeljah (10.00-12.00).
GRETA - Pogreb
Štipendija v spomin na Poldinija
Svojci, prijatelji in sodelavci so se včeraj poslovili od Dušana Poldinija, delavca, ki se je smrtno ponesrečil v ške-denjski železarni. Dvojezične maše v cerkvi na Greti se je udeležilo zelo veliko ljudi, Dušana pa se je z ganljivim posegom spomnila njegova zaročenka.
Na pogrebu je Mara De-beljuh, mati pokojnika in bivša odgovorna za prevajalsko službo pri tržaški občinski upravi, omenila zamisel, da bi v spomin na njenega sina v prihodnosti podeljevali štipendije potrebnim in zaslužnim otrokom delavcev železarne.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 25. januarja 2009
SAVEL
Sonce vzide ob 7.34 zatone ob 17.01 -Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 7.12 in zatone ob 16.11
Jutri, PONEDELJEK, 26. januarja 2009
TIMOTEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 990,3 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 81-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C.
OKLICI: Michele Rocco in Cristiana Cerkveniz, Livio Trevisan in Sara Des-sitore, Massimiliano De Martin in Pao-la Bertali, Paolo Losi in Veronica Ulci-graj, Alfredo Bonanno in Annalisa Me-deot, Massimo Braini in Sara Gonizzi Barsanti, Maurizio Ellero in Paola Mi-rabile. Alessandro Radetič in Iris Rise-gari, Roberto Curatolo in Anna Longhi, Alessandro Materazzo in Natalya Pro-salova, Fulvio Impellizzeri in Lorenza Roccabianca, Franco Golini in Elisa Cappellaro, Matteo Rustia in Cristina Cortelli, Christian Toffoli in Lisa Co-bocco, Antonio Retti in Claudia Cap-pucci, Marco Ciani in Valentina Merig-gioli, Marcello Fabbri in Alida Demrac-hi, Ratko Nikolic in Lelica Pavlovic.
CI3 Lekarne
Nedelja, 25. januarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Mascagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.
Opčine Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (040 633080). Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (na vogalu z Ul. Valdirivo
-	040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050). Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998).
Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Sv. Justa 1 (040 308982).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-
praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ut Kino
GIOTTO MULTISALA 3 - 11.00, 14.30, 15.30 »Madagascar 2«.
KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.20 »Reci da«; 15.20, 17.40 »High school musical: Zadnji letnik«; 15.00, 17.00 »Madagaskar 2«; 16.50, 19.00, 21.10 »Mamma mia«; 20.00 »Shine a Light«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Lissy principessa alla riscossa«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sette ani-me«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 18.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 19.00 »Il bambino con il pigiama a rig-he«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Tutti insieme inevitabilmente«; 19.00 »Imago mortis«; Dvorana 4: 16.15, 20.00, 22.15 »Defiance - I gior-ni del coraggio«; 18.00, 20.45 »Au-stralia«; 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 20.40 »Viaggio al centro della Terra«.
SUPER - 15.30 »Mamma mia!«; 17.15, 20.30, 22.10 »Il respiro del diavolo«; 18.45, 22.15 »Appaloosa«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »Australia«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Viaggio al centro della terra«.
Naša draga
Antonella Celea
je v Milanu opravila specializacijo v psihoterapiji. Čestitamo ji
vsi domači
Čestitke
Dragi nono IVAN! Danes smo se zbrali, ker rojstni dan slaviš. Polno smeha in veselja z nami vedno rad deliš. Vsi ti polno sreče in zdravja želimo ter se s tabo veselimo. Tvoja Alan in Luka pa ti na ta poseben dan pošiljata 75 poljubčkov.
Najina princeska JOSETTE na poti življenja vedno več dobrih lastnosti srečuje, jih pobira, po malem pridobiva, da ji niso več tuje. Včasih se ob trmo ali nejevoljo spotakne, a jo od sebe, z vztrajno in potrpežljivo pomočjo tati in mame, odmakne! Josette, kar po tej poti hodi naprej in sile ne imej! Tvoja ponosna mama Sonja in tata Marko.
JOSETTE! Tudi če mi včasih igračo iz rok vzameš in ko ti kaj na-špičim, si jezna name, nič za to! Take skomine iz naju hitro zbledijo in se v ljubeče in prijazne trenutke spremenijo. Naj te mojih pet poljubčkov razveseli in srečna ob meni bodi ti! Tvoja sestrica Marisol.
Na eni dlani se pozna koliko let naša JOSETTE danes ima! Naj na njej vedno srce nosi in vedo smeh in radost trosi! Vse najboljše ti želijo no-noti Joško in Katja, Pepi in Dragica, teta Erika in Robi, stric Boris in teta Elizabeta ter bratranček Mark.
JOSETTE, danes k tebi bom prišla, da skupaj na torti 5 svečk bova ugasnili in za tvoj rojstni dan lepo ti bom zapela, da vedno rada te bom imela. Michelle.
Danes v Slivnem veliko dela imajo, ker za fešto vse pripravljajo. Naša JOSETTE 5 svečk bo ugasnila
in vsa žlahta vso srečo ji bo voščila. Posebno pa trisnona Tina in bisnona Dani.
Danes praznuje v Borštu svoj 88. rojstni dan MARIJA (Čotova). Da bi bila še dosti let z nami zdrava in tako delovna kot do sedaj, ji iz srca želita hčerki Bruna in Nadja.
Dragemu NONOTU vse najboljše za rojstni dan, posebno zdravja, ti želijo vsi tvoji.
Danes na Kontovelu naša OLGA lepo obletnico praznuje. Naj se njeno življenje v sreči s korajžo nadaljuje, ji voščijo sestri, brata in cela klapa.
Dragi MARIO BLAŽEVIČ, te dni si praznoval 7 x 10 let. Ti želimo mnogo zdravja in veselja v zborovski družbi - prijatelji.
Na Opčinah se nekaj godi. IVANA danes svoj rojstni dan slavi. Mnogo zdravja, veselja in srečnih dni ji želimo vsi, ki jo imamo srčno radi.
Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na-
brežini št.8 je odprt od petka do vključno ponedeljka.
339-4193779
KMEČKI TURIZEM ŠVARA je
odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah.
Tel.: 040/200898
Bi Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442.
OSMICO smo odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240.
OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21.
OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 340-1461778.
PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439.
V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570.
Kam po bencin Loterija
24. januarja 2009
AMBASCIATORI - 14.30, 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Italians«.
ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Stella«.
CINECITY - 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Italians«; 11.00, 16.30, 19.10, 21.45 »Defiance - I giorni del coraggio«; 11.00, 15.00, 18.15, 20.30, 21.30 »Australia«; 10.45, 12.50, 15.00, 17.30, 20.00, 22.10 »Viaggio al centro della terra«; 10.45, 12.45, 14.45, 16.35, 18.25 »Beverly Hills Chihuahua«; 15.00, 17.25, 20.00, 22.15 »Sette ani-me«; 10.45, 12.50, 14.40, 18.20, 20.20, 22.20 »Yes man«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.40 »Madagascar 2«.
EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 19.45, 21.15 »Valzer con Bashir«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«.
FELLINI - 15.40, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Yes man«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 19.00, 21.45 »Australia«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un matrimonio all'in-glese«.
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14
ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče
Q8: Istrska ulica 212
TAMOIL: Miramarski drevored
233/1
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24
AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
Bari	23	1	30	61	45
Cagliari	35	61	25	57	40
Firence	68	79	62	67	23
Genova	70	61	63	11	57
Milan	2	15	35	69	10
Neapelj	13	28	36	19	72
Palermo	4	43	62	55	9
Rim	28	40	74	55	31
Turin	27	58	74	23	11
Benetke	49	46	69	71	42
Nazionale	13	39	28	30	72
Super Enalotto Št. 11
2 4 13 23 28	68 jolly 49
Nagradni sklad	4.868.021,65 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 34.525.658,95 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
61 dobitnikov s 5 točkami	11.970,55 €
4.481 dobitnikov s 4 točkami	162,95 €
124.609 dobitnikov s 3 točkami	11,71 €
Superstar	13
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
10 dobitnikov s 4 točkami	16.295,00 €
463 dobitnikov s 3 točkami	1.171,00 €
6.268 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
36.330 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
74.754 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
8
Nedelja, 25. januarja 2009
TRST
/
Župnijska skupnost iz Mačkolj
msgr. IVAN TUL (1877-1959)
Spominske pobude ob 50-letnici smrti
DANES.
25. januarja ob 11.00 v župnijski cerkvi
sveta maša in odkritje spominske plošče.
PRISRČNO VABLJENI!
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA in založba NUOVA DIMENSIONE (Portogruaro)
vabita na predstavitev knjige
Tutto questo va detto
(Taboriščna zgodba Marije Rudolf)
V petek, 30. januarja ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu.
O knjigi bosta spregovorila avtorica GABRIELLA NOCENTINI in zgodovinar MARCO COSLOVICH.
Obvestila
CCYJ- Centro Culturale Yoga Jnana-kanda: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom (farmacevt in Ph.D iz nevroznanosti) ob petkih ob 20. uri, dne, 30. januarja ter 6. februarja na ulici Mazzini št.30, 5 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329-2233309.
AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki se bo vršil danes, 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 338-6100412 (Tibor) ali piši na ao@spdt.org.
VIŠJEŠOLSKA KLAPA IN MLADI PO SRCU POZOR! AŠD-SK BRDINA organizira za vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji bodo v Forni di Sopra vsako nedeljo. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite priložnosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 3401653533 in ne bo vam gotovo žal!
ZCPZ TRST IN ŽUPNIJA RODNIK va-
RAZPISUJE MESTO UMETNIŠKEGA VODJE.
Podrobnejše informacije na spletni strani www.teaterssg.it
Prijave do 20. februarja 2009 na naslov:
Slovensko stalno gledališče
UI.Petronio4,
34138 Trst
bita k sv. maši v spomin na skladatelja Ubalda Vrabca, ki bo v rodiški župnijski cerkvi danes, 25. januarja, ob 15. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. januarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predstavitev Malega cerkvenega slovarja Dušana Jakomina. Govorila bosta prof. Tatjana Rojc in Rafko Va-lenčič.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v ponedeljek, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri - stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ P. Tomažič. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet v poklon žrtvam Ri-žarne.
SOMPD VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 27. januarja, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi sklic bo ob 20.30. Prisrčno vabljeni!
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 25. januarja in sredo, 28. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - La-badnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30.
O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da 28. januarja je sklican Deželni Svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob
SLOVENSKI KLUB vabi na debatni večer
Franco Basaglia in njegova revolucija
Sodelujejo Pavel Fonda, Hektor Jogan in Danilo Sedmak V torek, 27. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ui. s. Francesco 20) - Tm
DANES, 25. JANUARJA OB 17. URI
v prostorih Društva slovenskih izobražencev - UI. Donizetti 3
SLOVESNOST ob 50-letnici izida prve številke NAŠEGA VESTNIKA
Pozdravna beseda Žarko Skerlj slavnostni govor prof. Jurij Rosa nastop mlajše dekliške pevske skupine Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan podelitev priznanj sodelavcem
Napovedovalka Sara Trampuž - Pesniška izvedba in fotografije Aljoša Novak
Pred slovesnostjo bo odprtje razstave Od linotypa do računalnika - tiskarni Grafiph in Graphart s predstavitvijo publikacije o Viniciju Stuparju
19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.0017.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 040-2017370.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375.
PILATES - SKD France Prešeren Bo-ljunec - Skupina 35-55 sporoča, da v petek, 30. januarja odpadeta Pilates in telovadba. Ure vadbe lahko nadoknadite v torek ali v sredo, po običajnem urniku.
SKD VESNA vabi na občni zbor in praznik včlanjevanja v soboto, 31. januarja v kulturnem društvu A. Sirka. Prvi sklic bo ob 18. uri, drugi sklic pa ob 18.15, sledil bo srečelov. Toplo vabljeni!
UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-dolina.it«.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
pripravlja novo monografijo o kri-
r
V
KNJIGOVODJA M/Ž
Zaposlimo zanesljivega In odgovornega knjigovodjo. Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: višješolsko ali univerzitetno izobrazbo, izkušnjo v knjigovodstvu, dobro poznanje področja interne revizije ter znanje zakonodaje in računovodskih standardov; zaželje-na je natančnost, organiziranost, samoiniciativnost, doslednost.
Kandidati bodo pošiljali življenjepise na redakcijo Primorskega dnevnika na naslov
ul. Montecchi, 6 Trst 34137 pod šifro "KNJIGOVODJA"
jialia vi;ii*i*i
UL. SAN LAZZARO, 6 - TRST
Tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik:pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 sob: 9.00-12.30
S
Egipt - oaze in puščava
Od 20. do 29. marca s Ifrta
Aleksandrija, El Alamein, Severne oaze. Bela in Črna puščava, Fayoum, Kairo Samo 15 prostih mest!
PODROBNEJŠE INFORMACIJE O PROGRAMU SO NA RAZPOLAGO V AGENCIJI
Društvo slovenskih izobražencev
vabi na predstavitev
»Malega cerkvenega slovarja«
Dušana Jakomina.
Sodelujeta Tatjana Rojc in Rafko Valenčič
Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3
škem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na in-fo@ztt-est.it.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. natečaj za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Razpis je na voljo na spletni strani »www.zskd.eu«.
POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje s tržaškim pisateljem Pinom Roveredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire - Sporoči mi (Mladika, 2008).
OBČINA DOLINA v imenu Odborni-štva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-pro-šnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do 6. februarja do 12. ure.
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627.
KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360.
TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob
KD Slovenec
vabi
danes, 25. januarja ob 20.00
v srenjsko hišo v Boršt, j ob priliki praznovanja ■ zavetnika sv. Antona, na :
kulturno | prireditev;
Sodelujeta:	j - MePZ Slovenec-Slavec i dirigent Danjel Grbec \ - dramska skupina KD Slovenec j z veseloigro v narečju i
KUJE PRŠLA ALMA ...	i Tekst: Jasna Petaros •
Režija: Aleksander Corbatto	j
sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju.
TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 347-6902820.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389.
OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost.
M Izleti
AŠD-SK BRDINA organizira ob nedeljah avtobusni izlet v Forni di So-pra. Odhod avtobusa na parkirišču glavnega križišča na Opčinah ob državni cesti 202 ob 6.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št.3488012454.
SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU organizirajo v soboto, 31. januarja, ogled zanimivih jaslic v cerkvah v Postojni, Ljubljani, Dravljah in Črnučah, kjer bo tudi kosilo. Kosilu bo sledil obisk Kamnika in če bo čas dopuščal tudi Kranja. Cena izleta 35,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. številko 040 220693 ali 347-9322123.
SPDT organizira v nedeljo, 1.februar-ja izlet po Tržaški okolici. Zbirališče v Trebčah, pri spomeniku ob 9. uri. Napotili se bomo po krožni poti od trebenskega Kala, proti Frankovcu, čez mejo do nekdanje smodnišnice, velikega kraškega brezna - Golo-kratne jame, Gropade in se vrnili po stari poti nazaj v Trebče. Pohod predvideva približno štiri ure nezahtevne hoje. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji narave!
VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166.
/
TRST
Nedelja, 25. januarja 2009
9
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
abonmajska sezona
Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato.
Tamara Matevc
ZALJUBLJENI V SMRT
Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec
Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo GrebenSek, Primož Forte, Lam Komar in Miranda Caharija. PONOVITVE ZA VSE ABONENTE S PREDHODNO REZERVACIJO:
DANES, 25. januar ob 16.00
petek, 6.februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 7. februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja,8. februar ob 16. uri, četrtek, 12.februar ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), četrtek,26. marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG.

Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
info@teaterssg.it - www.teaterssg.it
PESNIŠKI VEČERI 08/09
Pesniški večer z
MANCO KOŠIR
V petek, 30. januarja ob 20.30
Slovensko stalno gledališče, foyer balkona, vstop prost!
Brezplačna telefonska številka: 800214302
infb@teaterssg.it www.teaterssg.it
S Poslovni oglasi
PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO v Vipavi, 950kv.m. Priključki na parceli: voda, elektrika, telefon. Cena 110,00 EUR/kv.m
Tel. 00386-31-812133
FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati
00386-5-6641074 od 14. do 19. ure.
KMEČKI TURIZEM IŠČE kuhari-co/ja in čistilko/ca.
347-7838110
KMEČKI TURIZEM IŠČE kuhari-co/ja in čistilko/ca.
347-7838110
ODDAJAM PISARNO v Zgoniku. 348-7949375
PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož.
Tel. 00386-31837218
H Mali oglasi
IŠČEM Doklerjev grško-slovenski slovar. Telefonirajte na tel. št. 040946764 ali na 340-7430160.
IŠČEM psa istrski gonič, odrasel in iz-vežban za divje prašiče, s pedigrejem in iste pasme dva mlada (samčka in samičko). Tel.: 340-3040211.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva ma-
SKD VESNA
vabi na
OBČNI ZBOR IN PRAZNIK VČLANJEVANJA
dne 31. januarja 2009 v kulturnem društvu A. Sirka
prvi sklic ob 18.00, drugi sklic ob 18.15
Sledil bo srečelov! TOPLO VABLJENI!
la psička, majhne rasti, črno bele barve. Tel.: 347-9579810.
NSŠ SV. CIRILA IN METODA NA KA-TINARI namerava tehnološko opremiti učilnice s tremi še ne dotrajanimi ali zastarelimi računalniki za učence. Za jezikovni in glasbeni pouk iščemo 11 parov delujočih zvočnikov. Prijazne darovalce naprošamo, da pokličejo na šolo, tel. 040-390716.
PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče barve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989.
PRODAM AKVARIJ juwel 70-litrski, z opremo. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-2296068.
PRODAM PRIKOLICO za traktor. Info na tel. št.: 040-229433.
PRODAM PSIČKE nemškega ovčarja z rodovnikom. Tel.: 338-5098764.
PRODAM 1000 kv. m. zazidljivega zemljišča v Barkovljah. Tel.: 3334807372.
PRODAM 4 originalna platišča (cerc-hioni), 7y x 15 et 39 za audi a3 in 4, s petimi luknjami v odličnem stanju, 180,00 evrov za vse štiri. Tel.: 3487730389.
PRODAM novo otroško stajico (box), ki meri 110 cm x 75 cm x h.80 cm. Tel. v večernih urah na št. 040-946702.
PRODAM vago macchi 300 kg in žago za kosti. Tel. 335-6322701.
TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje znamka sime, model avant 30/50 ts, z vgrajenim bojlerjem, prisilnim zračenjem (tiraggio forzato) kot nova, letnik avgust 2006, prodam po polovični ceni. Tel. 348-0353904.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic.
UČITELJICE OŠ OTONA ŽUPANČIČA PRI SV. IVANU vabijo starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v sredo, 28. januarja, ob 17.30 na sedežu šole.
DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole začele 2. februarja in se zaključile 28. februarja 2009.
DIKAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za š.l.
Bambičeva galerija
v sodelovanju z Goriško Mohorjevo
vabi v soboto, 31. januarja ob 20.30 na
SREČANJE OB PREŠERNU:
odprtje razstave Mateja Sussija
ZIMSKA IDILA
Sodeluje prof. Tatjana Roje igralec Aleksij Pregarc
ter
Aleksander Ipavec - harmonika in Piero Purini - sax
Proseška ul. 131 -Opčine
2009/10 v četrtek, 5. februarja, ob 17.30 na sedežu ravnateljstva v ul. L. Frausin 12. V vseh otroških vrtcih bodo dnevi odprtih vrat v februarju vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure.
RAVNATELJ D.S.Š. IVANA CANKARJA v Trst sporoča, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred nižje srednje šole v četrtek, 5. februarja, ob 18.30 na sedežu šole, Ul. Frausin, 12; začetek vpisov bo v ponedeljek, 2. februarja.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in v Lonjerju. Dneva odprtih vrat v Barkovljah (ulica Vallicula, 11) sta 28. in 29. januarja, od 11. do 12. ure. Dneva odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) sta 30. januarja in 6. februarja, od 10. do 12. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: skupni za vse otroške vrtce in osnovne šole na sedežu Didaktičnega ravnateljstva (Dolina 419) - 4. februarja, ob 17. uri za otroške vrtce, ob 18. uri za osnovne šole; OV Mavrica MILJE - 9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin BORŠT - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec BO-LJUNEC - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička DOLINA - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica RI-CMANJE - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja.
13 Prireditve
DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - Ul. Donizetti 3, bo danes, 25. januarja, ob 17. uri Slovesnost ob petdesetletnici izida prve številke Našega vestnika. Na sporedu: pozdrav Žarka Škrlja, govor prof. Jurija Rose, nastop dekliške skupine Vesela pomlad in podelitev priznanj.
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza v četrtek, 29. januarja, ob 18. Umetnico bo predstavila slikarka Jasna Merku. Razstava bo na ogled do 15. februarja, ob sobotah (od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure) in nedeljah (od 10. do 12. ure). Toplo vabljeni!
BAMBIČEVA GALERIJA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi v soboto, 31. januarja, ob 20.30 na »Srečanje ob
Prešernu«: odprtje razstave Mateja Susiča Zimska idila; nova književna dela Zore Tavčar. Sodeluje prof. Tatjana Rojc,igralec Aleksij Pregarc ter Aleksander Ipavec-harmonika in Piero Purini-sax.
SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 1. februarja na dan slovenske kulture »Dragi Prešeren!«. Ob nastopu mladih violinistov iz razreda prof. Armina Seška iz Ljubljane, sodelujejo učenci OŠ Finžgar iz Barkovelj. Začetek ob 18. uri.
SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sporočamo, da napovedani koncert ansambla kontrabasov »Bass Chorus« na sporedu v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, iz tehničnih razlogov odpade in je prenesen na kasnejši datum (22.marca 2009).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Milje - Gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni, 4), 1. februarja, ob 17. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ilirska Bistrica; Hrpe-lje-Dom kulture; 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabrežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje.
t Zapustila nas je naša draga
Natalia Olenich vd. Mauri
Žalostno vest sporočata
hčerka Gioia z Guidom in sin Ezio s Sašo
Naša draga bo ležala v mrtvašnici v ulici Costalunga v ponedeljek, 26. januarja od 11.00 do 13.00.
Pogreb z žaro bo v sredo, 11. februarja ob 13.30 v cerkvi v Ricmanjih.
Domjo, 25. januarja 2009
Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec
Ciao nona Natalia,
vnuki Elena, Matthias z Amino in Meggy z Vedranom
Ob izgubi drage mame Natalie izrekamo čustveno sožalje Eziotu in Gioii
Tiberio, Angela, Laura in Gianni
Ob izgubi drage mame Natalie izrekamo sinu Eziu, hčerki Gioii in vsem svojcem občuteno sožalje.
KD F. Venturini
ZAHVALA
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami ob smrti naše drage
Irme Lange vd. Tavčar
Iskrena zahvala naj gre gospema Ani in Maji za skrbno nego.
Svojci
ZAHVALA
Sereno Detoni
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z mano ob izgubi dragega moža.
Zvonka Maria
Trst, 25. januarja 2009
Pogrebno podjetje Sant'Anna
t
Tiho in nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Mario Pieri
Žalujoči
žena Elda, hčerki Silvana in Adele, zet Marino, vnuka Christian in Manuel, sestra Danica ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v sredo, 28. januarja ob 11.15 iz ulice Costalunga v štivansko cerkev ob 12.00.
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo kakorkoli počastili njegov spomin.
Medja vas, Trst, 25. januarja 2009
Ob bridki izgubi dragega očeta sočustvujemo s Silvano in družino
vsi pri Distriest-u
Ob izgubi dragega Mariota izreka družini globoko sožalje
Jus Medja vas
Ob izgubi dragega Maria Pierija izrekamo družini in sorodnikom iskreno sožalje.
SŠKD Timava
t
Mirno je zaspala naša draga mama, nona in tašča
v
Nada Kjuder vd. Cok
Žalostno vest sporočamo
sin Severino z Ano, vnuka Ingrid in Štefan ter hčerka Ada
Pogreb bo v sredo, 28. januarja ob 12.55 iz ulice Costalunga na katinarsko pokopališče.
Katinara, 25. januarja 2009
ZAHVALA
Darinka Tavčar Sulli
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Svojci
Dutovlje, Trst, 25. januarja 2009
ZAHVALA
Edi Glavina
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, se iskreno zahvaljujemo dr. Žerjalu, župniku Žužku in msgr. Gerdolu, vsem pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter kakorkoli počastili njegov spomin.
Svojci
ZAHVALA
Gigi (Gičko) Skabar
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami na kakršenkoli način sočustvovali in pospremili k večnemu počitku našega dragega.
Svojci
Križ, 25. januarja 2009
1 0 Nedelja, 25. januarja 2009
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Upravitelji bencinskih servisov s peticijo na ulici
Več sto podpisov v podporo črpalkarjev
Na pomoč kličejo tudi z zastavami - Župana skrbi vse bolj naelektreno vzdušje
Po petkovem odmevnem točenju brezplačnega goriva goriški črpalkarji nadaljujejo s pobudami v okviru protestne mobilizacije, s katero opozarjajo na krizo, v katero so zabredli po ukinitvi proste cone. Včeraj so na korzu Verdi zbirali podpise in doživeli množično podporo Goriča-nov. Samo v dopoldanskih urah so zbrali 250 podpisov, do večera pa so jih skupno nabrali preko 350, so sinoči povedali. Pri pobudi so sodelovali upravitelji vseh goriških bencinskih servisov, tako da so se za mizico za zbiranjem podpisov zvrstili črpalkarji v delovnih oblačilih raznih naftnih družb. Peticijo je bilo mogoče podpisati tudi na vseh bencinskih servisih in v nekaterih javnih lokalih, tako da je bila mobilizacija črpalkarjev med glavnimi temami pogovorov v celem mestu. Seveda so bila mnenja o pobudi različna; nekateri so podpirali protest črpalkarjev in krivili Slovenijo nelojalne konkurence, drugi so poudarjali, da je petnajst črpalk za Gorico odločno preveč, saj so v nekaterih ulicah tudi po trije bencinski servisi, ki so med sabo oddaljeni le par sto metrov.
Kaj pa pravzaprav črpalkarji zahtevajo? Na letakih, ki so jih včeraj delili mimoidočim, so zapisali, da si prizadevajo za uresničitev ožje proste cone v Gorici. »Si-cilijsko mesto Gela je pred dvema letoma zaprosilo za ustanovitev proste cone, prav tako pa imajo določene prostoconske ugodnosti v občini San Candido-Innichen na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosta. Tudi mi zahtevamo pomoč, saj drugače ne bomo preživeli,« je v imenu črpalkarjev pojasnila Giorgia Drufuca in poudarila, da protest upraviteljev bencinskih servisov nima političnega predznaka, sploh pa ni nikakor uperjen proti Sloveniji in proti kolegom, zaposlenim pri slovenski naftni družbi Petrol.
Goriški črpalkarji so pred svoje servise razobesili več italijanskih zastav, med ponedeljkovim in petkovim brezplačnim točenjem goriva pa je radio ves čas predvajal državno himno. »Kot so storile že razne italijanske blagovne znamke, tudi goriški črpalkarji skušajo spodbuditi sodržavljane, da kupujejo pri njih in jim na ta način pomagajo,« pravi župan Ettore Romo-li. V mobilizaciji ne vidi posebnega nacionalističnega naboja, sicer pa prvemu občanu ni nikakor po godu višanje napetosti s Slovenijo. Župan namreč občuti, da je vzdušje v mestu v zadnjih dneh vse bolj na-elektreno, zato pa si je treba prizadevati, da bi čim prej prišlo do pomiritve. Romoli po drugi strani pojasnjuje, da bo novo prosto cono zelo težko doseči, zato pa polaga veliko upanj v ministra za zunanje zadeve Franca Frattinija, ki v Bruslju rešuje deželni bencin. Romoli je pri tem prepričan, da bi treba uresničiti mehanizem, ki bi ceno deželnega bencina avtomatično približal slovenski. O izjavah občinskega odbornika Sergia Cosma, da naj bi ukinitev deželnega bencina zahtevala Slovenija, Romoli pravi, da v podkrepitev teh trditev nima nikakršnih dokazov. »Če jih kdo ima, naj z njimi pride na dan,« zaključuje Romoli.
In ravno goriškemu županu bodo v prihodnjih dneh črpalkarji izročili peticijo, za katero bodo zbirali podpise na kor-zu Verdi tudi danes dopoldne. Medtem se upravitelji bencinskih servisov pripravljajo na sredo, 28. januarja, ko prirejajo protestno manifestacijo. Pričela se bo ob 9.30 pred sedežem zveze trgovcev ASCOM v ulici Locchi, od koder se bo vil sprevod do palače prefekture, kjer bodo črpalkarji prosili za srečanja s prefektinjo Mario Augusto Marrosu.
Petkovo brezplačno točenje dizelskega goriva je odmevalo tudi v Sloveniji. Dogodek je posnela ekipa Radiotelevizije Slovenija, ki je posnetek predvajala med osrednjim večernim televizijskim dnevnikom. Očitki naperjeni proti Sloveniji in njenim prenizkim cenam goriva so očitno prišli do Ljubljane. (dr)
iz slovenije
Zasegli 200 litrov goriva
Dovoljenih največ deset litrov
Goriška finančna straža je zasegla preko 200 litrov goriva, ki so ga trije vozniki nezakonito prepeljali v Italijo iz Slovenije, kjer je cena ugodnejša. Na slovenski bencinskih servisih so ga natočili v ročke, ki so jih postavili v svoje prtljažnike in se nato odpeljali čez državno mejo proti domu. Finančna straža je ob prihodu v Italijo gorivo zasegla, tri voznike pa prijavila zaradi kršitve prometnega zakonika. V zadnjem od teh primerov so finančni stražniki iz Krmina v bližini nekdanjega mejnega prehoda na Blankižu, v občini Moš, zasegli 60 litrov dizla.
S pokrajinskega poveljstva finančne straže pojasnjujejo, da iz držav članic Evropske unije - in torej tudi iz Slovenije - lahko pripeljemo s seboj v Italijo največ deset litrov bencina ali dizla v ročki. Če gorivo presega omenjeno količino, ga finančna straža ne obravnava za zasebno rabo, pač pa za prodajo na tržišču, za katero veljajo povsem drugačna mednarodna pravila. Za nezakoniti uvoz goriva je predviden kazenski postopek, ki se lahko zaključi z obsodbo na zaporno kazen od šestih mesecev do treh let, ki jo spremlja tudi zelo slana globa; za njen izračun je treba podvojiti desetkratno vrednost neplačanega davka, sicer pa denarna kazen ne sme biti nižja od 7.746 evrov. Za gorivo je seveda predviden tudi zaseg.
Uvoz večjih količin dizla in bencina poleg določil kazenskega prava krši tudi italijanski prometni zakonik, saj gorivo velja za nevarno snov, za prevoz katere so predvideni strogi varnostni predpisi. Kršiteljem torej naložijo dodatno globo, ob tem zasežejo njihovo vozilo, odvzamejo vozniško dovoljenje in avtomobilsko knjižnico za obdobje od 2 do 6 mesecev. Lani so agenti finančne straže na območju goriške pokrajine skupno zasegli 30 ton goriva, prijavili so 47 oseb ter zasegli 14 avtomobilov in 102 ročk.
Župan Ettore Romoli v petek med črpalkarji (zgoraj) in včerajšnje nabiranje podpisov na korzu Verdi (desno)
bumbaca
gorica - Po zavrnitvi referendumov
Radikalci ostro napadajo pravobranilko
Združenje radikalcev Trasparen-za e partecipazione ostro napada občinsko pravobranilko Eleno Grossi zaradi odločitve odbora garantov, ki je pred nedavnim zavrnil dva referenduma, ki so jih radikalci predstavili skupaj z združenjem Verdi del giorno. Tajnik združenja Pietro Pipi jo je v tiskovnem sporočilu ožigosal Grossijevo, ki je v prejšnjih dneh s pismom krajevnim časopisom utemeljila vzrok odločitve garantov, kot »sovražnico občanov«.
»Radikalci že več let trdimo, da je figura goriškega pravobranilca na strani političnih strank, ne pa občanov. Če bi do njenega imenovanja ne prišlo po
tržič - Policisti aretirali 35-letnika
Grozil in tepel
Razbil je šipo na vratih policijskega vozila in skočil skozi odprtino
principu politične delitve stolčkov, pač pa bi jo neposredno izvolili občani, bi Grossijeva morda ne izjavila tega, kar je,« je komentiral Pipi in nadaljeval: »Nujno je, da pride na dan vzrok, zaradi katerega ni pri nas nikdar prišlo do občinskega referenduma, in tudi nikoli ne bo, če bo današnji politični kader ostal na svojem mestu.« Po Pipijevem mnenju očitno obstaja prepletanje interesov med pravobranilcem, občinskim svetom, odborom garantov in občinskim tajnikom. »Če osvetlimo, kako prihaja do imenovanj in delitve stolčkov, postane jasno, zakaj se radikalci toliko let borimo zoper desnico in levico, da bi omogočili neposredno izvolitev občinskega pravobranilca. Če odbor garantov zavrne referendum, omogoči županu, da prihrani: tako bo Romoli preko odbora za ocenjevanje lahko denar razdelil med občinskimi funkcionarji v obliki nagrad za produktivnost, ki bi jih bilo bolje imenovati nagrade za ubogljivost. Tako poteka perverzna igra, katere žrtve so pošteni občani.«
moš - Bolna deklica
Zdravijo jo lahko samo na Floridi
Stefania Pallavicini
Aretirali so ga za zaradi nasilnega vedenja, groženj in upiranja javni osebi, hkrati pa so ga tudi prijavili, ker ni hotel povedati svoje istovetnosti, ker je povzročil gmotno škodo in telesne poškodbe. Za 35-letnega Tržičana R.D. je sodnik za predhodne obravnave potrdil pripor in odredil, da mora na začetek sojenja čakati na svojem domu, ki ga med 19.30 in 5. uro ponoči ne sme zapustiti.
Moškega so aretirali pred dnevi v baru v ulici Duca dAosta v Tržiču. S prijateljem je pregloboko pogledal v kozarec in naenkrat postal nasilen. Zmerjal je ostale kliente in na enega izmed teh iz-lil kozarec pijače. Natakarji so ga prosi-
li, da naj zapusti lokal; moški je najprej izstopil, potem pa se je ponovno vrnil v notranjost in fizično napadel natakarja. Lastnica bara je medtem klicala na pomoč policiste, ki jim je R.D. izrekel dobrodošlico z grožnjami in psovkami. Moški se je zatem policistov lotil s pestmi; po prihodu še ene izvidnice so ga uspeli pomiriti in ga spraviti v policijsko vozilo, vendar moški se ni vdal. Razbil je šipo na vratih policijskega avtomobila in ob prihodu na komisariat skozi odprtino skočil iz vozila. Z glavo in z brcami je par krat udaril vozilo, medtem pa grozil policistom, da jih bo ubil. Naposled so ga agenti aretirali.
bumbaca
Stara je deset let, vendar se sama ne hrani, ne hodi in ne govori. Stefania Pallavicini iz Moša boleha za epilepto-geno encefalopatijo, hudo in redko boleznijo možganov. Ko je bila stara dva meseca, je doživela prvi epileptični napad, od takrat pa sta njena starša Andrea in Ester romala iz ene bolnišnice v drugo. Bolezen deklice so ugotovili v specializirani kliniki v Milanu, ko je bila Stefania stara pet let. Zdravniki so staršema povedali, da punčki ne bo mogoče pomagati, saj naj bi bila bolezen neozdravljiva. Starša sta se z žalostjo v srcu sprijaznila s kruto usodo, vendar sta pred časom v reviji prebrala članek o bolnišnici s Floride. V njej zdravijo tudi epileptogeno encefalopatijo, in sicer v posebnih hiperbaričnih komorah. Na leto sprejmejo okrog štiristo bolnikov in zaznavajo dobre rezultate. V hi-perbaričnih komorah s pomočjo kisika prebudijo neaktivne celice bolnikov, pozitivni učinki zdravljenja so trajni.
Po branju revije sta se Andrea in Ester odločila, da bosta poskusila zdravljenje čez lužo, in tako sta se decembra skupaj s hčerko odpravila v kraj Fort Lauderdale na Floridi. Deklica je opravila dva dni terapije, pozitivni učinki pa so bili takoj vidni. Naslednjih pet dni je bila brez epileptičnih napadov, ki jih ima drugače po tri na dan. Ameriški zdravniki so povedali, da bi za uspešno zdravljenje potrebovali vsaj dve leti, in zagotovili, da bi deklica ob zaključku terapije imela trajne izboljšave; po njihovih besedah bi shodila, bi se avtonomno hranila in sploh bi vodila veliko boljše življenje od današnjega. Zdravljenje v Ameriki po drugi strani postavlja staršem nepremostljivo oviro; dveletni ciklus terapij bi stal približno 400.000 evrov, ki jih družina preprosto nima. Oče je zaposlen v marketu, mama pa doma skrbi za bolno hčerko. Zaradi tega sta se starša odločila, da ustanovita socialno združenje »Insieme per la speranza«, v okviru katerega bosta zbirala denar za zdravljenje v Ameriki. S pomočjo nekaterih dobrosrčne-žev sta odprla tekoči račun pri bančnem zavodu »Cassa di risparmio del Friuli Venezia giulia« iz ulice Duca dAosta iz Gorice (Iban IT08 Y063 4012 4121 0000 0002 331). Nekatera združenja in društva so že napovedala, da bodo priredila solidarnostne pobude, med katerimi bodo zbirali denar za zdravljenje Stefanie v Ameriki; medtem sta starša zaprosila za pomoč tudi deželnega predsednika Renza Tonda.
Zveza Slovencev na Madžarski
Vabimo Vas
saz
likovne kolonije
¿SnoS?» 2007
Utico KOVCIC^Stove^P)—
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. januarja 2009 1 1
nova gorica - Ponudniki na tržnici nezadovoljni s pokrito strukturo
Branjevke in branjevci kot poslednji Mohikanci
Pridelki cenejši kot onkraj meje, kjer pa je najem stojnic ugodnejši, zaradi česar so se nekateri že preselili in razvoj
gorica - Pokrajina
Osem idej za čezmejno integracijo
Včeraj dopoldne je bilo na novogo-riški tržnici, s katero upravlja javno podjetje Mestne storitve, živo tako kot vsako soboto, pa čeprav v teh zimskih dneh ponudbe ni veliko in je tudi obiskovalcev bistveno manj kot spomladi, poleti ali jeseni. Branjevci in branjevke, ki prihajajo iz okolice Nove Gorice, od Vipavske doline do Goriških Brd, so kot poslednji Mohikanci v obdobju poceni, a ne vedno sveže in zdrave ponudbe veleblagovnic. Včeraj so na stojnicah ponujali predvsem to, kar se v tem obdobju dobi, tega pa je malo.
»Trenutno prodamo največ radiča, motovilca, pora in vrzot,« je povedal Mi-lovan Cijan iz Šempetra in dodal, da so pridelki, ki jih ponujajo, cenejši kot onkraj meje, na goriški tržnici, kjer pa je najem stojnic ugodnejši. »Za dnevni najem stojnice je treba tu odšteti tri evre, za tehtnico 0,62 evra, mesečna rezervacija stojnice pa znaša kar 70,10 evrov. Nekateri branjevci so se zaradi tega že preselili čez mejo. Tu so težave tudi s parkiranjem, saj obiskovalci nimajo kje pustiti avtomobilov, dodatni problem pa je ta streha, ki je neprimerna za
Včeraj so na stojnicah novogoriške tržnice ponujali predvsem to, kar se v tem obdobju dobi, ob sadju in zelenjavi še lešnike in orehe, jajca, posušene gobe in lokovški sir
foton.n.
tržnico,« je še povedal Cigoj, ki je pojasnil, da sta z ženo svoje pridelke že vozila na goriško tržnico, zadnje čase pa kljub vsemu spet prihajata na novogoriško. Milojka Pertot s Cerovega je povedala, da prihaja v zimskem času v Novo Gorico prodajat dvakrat na teden, poleti pa vsak dan. Na stojnici pred seboj je imela solato, cikorijo, radič in 100-gramske vrečke s suhimi jurčki. »S tole streho so ga polomili. Zdaj piha, a čutite, kako vleče? Poleti pa tako kuha, da je za zbežat,« je pojasnila, na vprašanje o številu gostov z druge strani meje pa je povedala, da jih je bistveno manj kot v minulih sezonah, za kar naj bi bila kriva ta nesrečna recesija. Boljše volje je bila Dolores Marvin z Vogrskega, ki je ponujala izključno med po ceni od 5,20 do 5,60 za kilogram. »Danes sem prodala okrog 40 kilogramov. Za prodajo medu je najboljši čas od novembra do februarja, ko so prehladi, gripe in podobno. V poletnem času prodajamo tudi sadje,« je pojasnila. Tudi ona je izrazila prepričanje, da bi bilo treba tržnico ne le pokriti, ampak tudi s strani zapreti, da ne bi tako vleklo, kar gre do kosti.
Med ostalo ponudbo je bilo mogoče včeraj dobiti tudi krompir, čebulo, zelje in repo - oboje tudi v kisli obliki - pa še lešnike in orehe, baby korenčke, od sadja le droben, na bio način pridelan kivi, jajca, posušene gobe in lokovški sir. Uroš Mrak iz lokovške sirarne ga je včeraj do 11. ure prodal 40 kilogramov. Prodajalci so se drug za drugim strinjali, da je obiskovalcev bistveno manj kot pred leti. »Prihajajo le starejši ljudje in redki mladi, ki so od staršev prevzeli to navado, pa tisti, ki skrbijo za svoje zdravje in jim ni vseeno, kaj mečejo vase. Večina pa tudi sadje in zelenjavo kupuje v trgovinah,« je potarnala ena od starejših branjevk in obudila spomin na stare čase, na obdobje pred leti, ko se je na tržni-
gorica - V šestih trgovinah bodo ponujali izbor prehrambenih izdelkov za 8,90 evrov
Spet solidarnostne košarice
V decembru ni bilo pričakovanega odziva, saj ljudje niso bili primerno informirani, so prepričani pri goriški zvezi trgovcev
Z jutrišnjim dnem bo šest goriških trgovin z jestvinami spet ponujalo t.i. solidarnostne košarice. Pobuda, ki si jo je goriška občina zamislila z zvezo trgovcev ASCOM in ki je prvič potekala ob koncu decembra, bo torej stekla tudi v zadnjem tednu januarja, ko bo vsak občan za 8,90 evrov lahko kupil t.i. solidarnostno košarico. Kot sta včeraj poudarila odbornik Sergio Cosma in župan Ettore Romoli, želi občina s to pobudo pomagati Goričanom, ki so v stiski zaradi splošnega porasta stroškov.
Trgovca Loris Nanut in Maurizio Mosetti sta povedala, da za solidarnostno košarico v zadnjem tednu decembra ni bilo velikega povpraševanja. »Občani so bili zmedeni. Akcija je namreč časovno sovpadala z drugima solidarnostnima pobudama - z občinskimi boni po 25 evrov in socialnimi karticami. Ob tem opažamo, da se mnogo ljudi sramuje,« sta povedala trgovca in dodala: »Marsikdo je bil prepričan, da je treba košarico po odkupu izročiti Karitas. Drugi pa so to storili namerno, da bi tako pomagali revnejšim.« Košarice s steklenico olja, kilogramom moke, šestimi jajci, konzervo s paradižniki, konzervo fižola, litrom mleka, paketom kave, kilogramom piškotov, paketoma testenin in kilogramom riža bodo do sobote na voljo v trgovini Semolic (ulica Kugy 26), supermarketu Conad (ulica Locchi 10), supermarketu A&O (Kapucinska ulica 1), supermarketu Komauli (ulica Don Bosco 169), Euromarketu Mosetti (ulica Carducci 41) in marketu Nanut v Štandrežu.
rožna dolina - Devetag o judovskem pokopališču
Edinstven spomenik
Odbornik predlagal njegovo ovrednotenje - Poklon spominu na Carolino Luzzatto
Goriška delegacija na judovskem pokopališču v Rožni Dolini
bumbaca
»Judovsko pokopališče v Rožni Dolini je edinstveno pričevanje judovske prisotnosti v Gorici. Novogoriške sosede bom povabil, da začnemo skupaj razmišljati o njegovem ovrednotenju. Pokopališče bi lahko postalo etapa turistične poti po sledeh judovske zapuščine v Gorici in Novi Gorici.« Predlog je včeraj podal goriški občinski odbornik Antonio Devetag, ki se je v spremstvu podpredsednice združenja Amici di Israele Mette Hastrup in županovega glasnika Stefana Cosme poklonil spominu Caroline Luzzatto, tete goriškega misleca Carla Michelstaedterja. Zelo aktivna pisateljica, pesnica in novinarka, ki je bila več desetletji prava duša goriških italijanskih iredentističnih krogov, je namreč umrla pred natanko 90 leti, njeno truplo pa počiva na judovskem pokopališču v Rožni Dolini. Devetag je med včerajšnjo krajšo slovesnostjo predstavil njen lik, nato pa je ob šopku rož položil na njen grob tudi v trikoloro ovit listek s posvetilom: »Carolini Luzzatto, veliki novinarki, Judi-nji, Italijanki in Goričanki.«
ci kar trlo obiskovalcev. »Manjka ponudba biološko pridelane hrane,« se je pritoževala ena od obiskovalk. Med stojnicami sem ujel tudi starejšega gospoda in gospo iz Gorice, ki sta ravno kupovala radič in por. Na vprašanje, ali redno prihajata na novo-goriško tržnico in zakaj, je mož odgovoril, da prihajata že vrsto let, da sta poznala že očete in matere teh, ki zdaj prodajajo, in da jima prav to daje neko garancijo, da gre za sadje in zelenjavo, pridelano v vrtovih, na zdrav in naraven način. »Cena ni pomembna. Ne orientirava se po njej, že od nekdaj hodiva na to stran meje po zelenjavo in meso in tako bo tudi ostalo,« je zaključil možakar.
Nace Novak
Marko Marinčič
bumbaca
Odkrivanje zgodovine prve svetovne vojne, promocija značilnih pridelkov in turizma, kolesarske poti ter zaščita naravne dediščine so področja, ki jih pokrajina Gorica namerava razvijati s pomočjo evropskih sredstev in izkoristiti za spodbujanje goriškega gospodarstva. Zato se je prepričano zavzela za uresničitev osmih projektov - pri enem je nositelj, pri drugih pa partner -, s katerimi se je decembra prijavila na razpis za strateške projekte v okviru Programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013. Ob pokrajini, je poudaril odbornik Marko Marinčič, so partnerji pri projektih druge javne ustanove iz dežele FJK, Slovenije, Veneta in Emilie Romagne.
Pokrajina je vodilni partner pri projektni ideji Walks Poti miru po dediščini prve svetovne vojne, o kateri je naš dnevnik že poročal včeraj v članku o ovrednotenju Škabrijela. Pri projektu, ki je vreden preko tri milijone evrov, sodeluje skupno 20 partnerjev, njegov cilj pa je uresničitev čez-mejnega »parka« prve svetovne vojne. »Na ovrednotenju spomina prve svetovne vojne je naša pokrajina že začela delati v prejšnjih letih s projektom Park spomina. Cilj novega projekta pa bi bilo ob nadgrajevanju že opravljenega dela tudi čezmejno povezovanje kulturne in turistične ponudbe na temo prve svetovne vojne,« je povedal Ma-rinčič. Projekt predvideva nekaj posegov, kot je na primer ureditev kolesarske steze na Škabrijelu, predvsem pa mreženje in skupno promocijo krajev in muzejev.
Uresničitev enotnega načrta za upravljanje porečja Soče pa je cilj projekta Mir-bis, ki ga koordinira Ljubljanska univerza in pri katerem je pokrajina partner. »Mirbis se nekako navezuje na čezmejne projekte o prostorskem načrtovanju, ki smo jih izvajali v prejšnjih letih. Projekt predvideva izdelavo več študij, na primer o kakovosti vode, virih onesnaževanja in vplivu klimatskih sprememb na Sočo, predvideni pa so tudi lokalni posegi. »Pokrajina Gorica bi v tem okviru izdelala načrt kolesarske poti vzdolž Soče na italijanski strani meje, uredila pa bi tudi pešpoti v bližini Soče pri Solkanskem polju, naravoslovni-zgodovinski muzej v Za-graju in park ob Soči v Turjaku.« V načrtu je tudi nadaljevanje oz. razširitev projekta Valo-PT, ki predvideva razvoj turizma na osnovi ovrednotenja tipičnih kmetijskih pridelkov in izdelkov na čezmejnem območju. »Vodil ga bo Zavod za kmetijstvo in gozdarstvo iz Nove Gorice, s katerim smo pri projektu Valo-PT že odlično sodelovali v prejšnjih letih,« je povedal Marinčič.
Interbike je večji projekt na temo kolesarskih poti. Vodi ga razvojni center iz Kopra, njegov namen pa je horizontalna povezava kolesarskih poti ob obali in izboljšanje mobilnosti med urbanimi in drugimi okolji. »V naši pokrajini je na prvem mestu povezava Gradež-Tržič, na kateri smo že veliko naredili,« je povedal Marinčič in nadaljeval: »Nanjo bi se radi priključili tudi s soškim kolesarskim koridorjem, katerega načrtovanje je vključeno v projekt Mirbis. Za realizacijo vsaj nekaterih odsekov soškega koridorja pa se bomo prijavili na razpis za standardne evropske projekte.« Ostali projekti, pri katerih je goriška pokrajina partner, so projekt Kras, katerega cilj je ovrednotenje Krasa v čezmejni dimenziji, projekt za čezmejno biogradbeništvo Bioedilnet, projekt Openmuseums za posodobitev ponudbe muzejskih institucij in projekt Labirinti, ki v čezmejnem prostoru promovira učenje jezika sosedov. Marinčič je povedal, da vložene projektne predloge preverja dežela, ki bo izbrala najboljše. Na podlagi prve selekcije bodo nato vloženi detaljni projekti, med katerimi naj bi do pomladi izbrali tiste, ki jih bo EU financirala. (Ale)
12
Nedelja, 25. januarja 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
števerjan - Proslavili 40-letnico Števerjanskega vestnika
Dokument pripadnosti in spodbuda k povezovanju .....
Glasilo v rokah mladih - Vse dosedanje izvode bodo v digitalnem formatu prenesli na dvd-ploščo Dv°jna knjižDna predstavitev
J	sil	V centru Lojze Kratil? v Gorici ho liitri oh
Izbirajo načrtovalca za šolo
Ronška občina ima za letošnje leto dolg seznam javnih del, ki jih bo začela uresničevati. Pred koncem februarja bodo tako določili načrtovalca, ki bo pripravil projekt za novo slovensko šolsko središče v Romjanu. Gradnja centra bo vredna 1.932.000 evrov: 1.400.000 evrov bo dala na razpolago pokrajina, 400.000 evrov dežela, 123.000 evrov pa bo prišlo iz občinske blagajne.
»Števerjanski vestnik ni le časopis, ki izide štirikrat letno, temveč je dokument, ki dokazuje navezanost Števerjancev na svoj jezik, zemljo in kulturo.« Tako je na proslavi ob 40. obletnici vaškega glasila v petek samozavestno povedal Matej Pintar, predsednik društva Frančišek K. Sedej.
Praznično slavje je v dvorano Sede-jevega doma privabilo veliko množico. Martina Valentinčič, ki je z domiselno zasnovanim besedilom povezovala večer, je najprej opisala nastanek Števerjanskega vest-nika, katerega prva številka je izšla 12. januarja 1969. Tedanji predsednik društva Dominik Humar je pisno izrazil željo, da bi s to pobudo ne le obveščali Števerjance o vsem, kar se godi, ampak »da bi čimbolj povezovali«. To je bil in je še moto lista, je povedala Martina. Glasilo želi namreč biti vezni člen med ljudmi, odprto in namenjeno vsem v dobro vseh. Poudarila je tudi, da je glasilo od vsega začetka do danes osnovano na prostovoljnem delu. Tudi Pintar se je spomnil začetka te »časnikarske pustolovščine«, ki briško vas obvešča o delovanju in prizadevanjih društva Sedej. Ta se s časom sicer spreminjajo in prilagajajo novim življenjskim potrebam, »toda v sebi ohranjajo zametke temeljnih vrednot, iz katerih je nastalo močno in zdravo vaško jedro«. Urednik glasila Marjan Drufovka je povedal, da je na naslovnici 40. jubilejnega letnika Primož Trubar, simbol slovenstva, kot si ga je likovno zamislil pobudnik glasila, Marjan Terpin. Podoba utemeljitelja našega jezika in očeta slovenske književnosti govori o tem, da Števerjanci vedno ljubeznivo in skrbno čuvajo svojo narodnost. Zato so Trubarju posvetili ne le platnico vestnika, ampak celotni projekt. Ob praznovanju obletnice, je še povedal Drufovka, močno pogrešajo Edija Hledeta, ki je nedavno umrl. Na vasi je bil dejaven v športu, politiki in kulturi. Od nastanka Števerjanskega vestnika pa vse do svoje smrti je bil njegov odgovorni urednik in gonilna sila. Enega izmed vrhuncev proslave je gotovo predstavljalo predvajanje zvočnega posnetka, v katerem se je Hlede zahvalil vsem dosedanjim članom uredništva in sodelavcem vestnika ter mlade spodbudil, naj nadaljujejo delo. Drufov-ka je dalje povedal, da nameravajo prenesti vse dosedanje izvode glasila v digitalnem formatu na dvd-ploščo, ki bo na razpolago kulturnim ustanovam v zamejstvu in domovini. Za to priložnost so tudi uredili arhiv, pripravili knjižno vezavo vseh letnikov in izdali prav lepo publikacijo, ki v besedi in sliki pripoveduje 40-letno zgodbo.
Jasmin Kovic in Jurij Klanjšček sta na večeru, ki ga je režiral Franko Žerjal, zreci-tirala izbor poezij števerjanskih pesnikov, ki
Pevski nastop števerjanskih osnovnošolcev (desno) in občinstvo v dvorani Sedejevega doma (spodaj)
bumbaca, l.k.
jih je objavljal vestnik; z razposajenim petjem pod vodstvom Michele De Castro pa so praznik popestrili malčki otroškega pevskega zbora osnovne šole Alojz Gradnik. S kančkom hudomušnosti sta v krajšem gledališkem utripu nastopila Martin in Simon Komjanc - Pepče in Tonče. Res prijeten in zgovoren je bil tudi krajši videopos-netek, delo Hijacinta Iusse, o Števerjanu, njegovih ljudeh, navadah in seveda o vestni-ku. Kot gost je nato časnikar Jurij Paljk spodbudil mlade urednike glasila, naj gojijo »jezik, ki nas je naredil za narod«, in naj še naprej pišejo, kajti to ostane; sodobniki se te-
ga ne zavedamo, čez leta pa jim bodo ljudje hvaležni. Čestitke in pozdrav je prinesla urednica Briškega časnika Lucija Prin-čič Terpin, ki že devet let sodeluje s Šte-verjanskim vestnikom. Marjan Terpin je z anekdotami spregovoril o nastanku vestni-ka in podčrtal, da morajo tak projekt vedno nositi naprej mladi. Uredništvu je čestital tudi župan Hadrijan Corsi, v imenu ZSKP in SSO pa je Walter Bandelj izročil predsedniku društva Sedej plaketo. Kulturni spored sta z izvirno interpretacijo Prešernove Zdravljice za glas in kitaro sklenila Nikolaj Pintar in Jan Leopoli.
števerjan - 95 let
Marica Rožič v objemu najdražjih
Marica Rožič
V Števerjanu je v ponedeljek, 19. januarja, praznovala visok življenjski jubilej - 95 let - Marica Rožič vdova Vogrič.
Marica izhaja iz kmečke družine z Valerišča, oče je bil Pepč Štengi starejši, mati pa Jožefa Hlede. Že v otroštvu je doživela marsikaj neprijetnega in grenkega, saj je morala tako kot skoraj vsi Števerjanci v begunstvo. Izselili so se v Dobravo pri Ljubljani, kjer so se nastanili v hiši s slamnato streho in kjer so v isti sobi skupaj živele tri matere s petnajstimi otroki. Po vojni so se srečno vrnili v porušeni Števerjan. Ko je bila Marica stara osem let, ji je umrl oče, zaradi posledic vojne pa je pri trinajstih letih izgubila še mater. Skrb zanjo je prevzela očetova sestra Karolina, ki je prebivala z možem Ivanom Gravnarjem v Ušju, kjer slavljenka še danes živi. Leta 1932 se je poročila z domačinom Antonom Vogričem; v zakonu se jima je rodilo pet otrok, ena hči in štirje sinovi, ki jih je Marica vzgojila v delavne, poštene in zavedne Slovence.
Kljub preizkušnjam, ki so spremljale njeno življenje, je vedno dobre volje in polna energije. Rada pripoveduje o svojem težkem življenju in v pripoved vpleta tudi lepe trenutke. Posebno skrb izkazuje svojim kokošim in vrtu s cvetjem in zelenjavo, cvetice rada tudi nosi v domačo cerkev. Ob ponedeljkovem praznovanju rojstnega dne je bila nasmejana in srečna, saj so jo obiskali vsi otroci, devet vnukov in ravno tako devet pravnukov. Naj omenimo, da ima Marica še dvanajst nečakov, 31 pra-nečakov, 35 prapranečakov in enega pra-prapranečaka. Zaželeli smo ji, da bomo prihodnje leto spet skupaj praznovali, ugotavljali pa smo tudi, da se najstarejša družinska »obrt« pri Rožičevih dobro ohranja.
Saverij Rožič
V	centru Lojze Kratuž v Gorici bo jutri ob 19. uri predstavitev ponatisa Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac s spremno besedo Korisa Pahorja in knjige Mire Čencič Keneška Slovenija in njeni Čeder-maci. Deli bosta predstavila Marjan Kevk, predsednik društva TIGR, in Mira Cencič.
Zaprta cesta zaradi greznic
Družba IRISAcqua obvešča, da bo zaradi gradnje nove greznične povezave med Ronkam in čistilno napravo iz Štarancana od jutri do petka, 6. februarja, zaprta pokrajinska cesta št. 2, in sicer med Štarancanom in Škocjanom.
Iz Forza Italia v Ligo
V	Tržiču je občinska svetnica Letizia Kos-carol izstopila iz svetniške skupine stranke Forza Italia in se vključila v svetniško skupino Severne lige, kjer so jo sprejeli z velikim navdušenjem. »Severna liga ima v Tržiču in sploh v vsej goriški pokrajini vedno več somišljenikov,« je poudaril deželni svetnik Federico Razzini in čestital Koscarolo-vi za prestop k Severni ligi.
Marina Julia z novo plažo
Plažo v Marini Julii bodo prenovili z ino-vativno metodo, ki jo je ameriško podjetje že uspešno uporabilo v kraju Saint Ger-mame sur Ay v Franciji. Posipali jo bodo s peskom in z drugimi tridesetimi naravnimi snovmi, ki bodo terenu zagotovili kom-paktnost. Za poseg, ki je potreben zaradi decembrskega visokega plimovanja, je dežela zagotovila tržiški občini 349.000 evrov.
Tatinski gradbinci?
V	zadnjem času so novogoriški policisti obravnavali kar nekaj primerov kraje z gradbišč. Poleg raznih delovnih priključkov je bil pred dnevi iz Vrtojbe neznano kam odpeljan viličar, vreden 10.000 evrov, predvčerajšnjim pa so neznanci z gradbišča na Prvomajski ulici v Novi Gorici ukradli specialne hidravlične klešče in podjetje Alfagrad oškodovali za okoli 70.000 evrov. (nn)
V Tržiču vinjen voznik
V	Tržiču so v noči med petkom na včerajšnji dan karabinjerji odvzeli vozniško dovoljenje 30-letnemu Goričanu; ker je koncentracija alkohola v krvi presegala 1,5 gramov, so zasegli tudi njegov avtomobil. Skupno so pregledali 40 vozil in ugotovili istovetnost 60 oseb, med katerimi je bilo 20 tujcev.
doberdob
Predavanje in razstava o krvavi vojni
Doberdobsko društvo Jezero bo prihodnjo soboto ob 20. uri priredilo predavanje na temo dolgoletnega spora med Izraelci in Palestinci. Zgodovinsko dogajanje, ki je pred nedavnim ponovno privedlo do krvavega spopada in smrti visokega števila civilistov, bo osvetlil Giorgio Stern. Gost večera je namreč predstavnik dobrodelne skupine Salaam - Ragazzi dell'Olivo, ki nudi pomoč palestinskim prebivalcem pod izraelsko okupacijo in si prizadeva za miroljubno rešitev konflikta. Ob tej priložnosti bo Modra's galerija gostila tudi fotografsko razstavo zamejske umetnice Erike Buzin z naslovom »Palestina: tihi vzroki - uničevalne posledice«. Štiriindvajset-letno dekle študira fotografijo na evropskem inštitutu za design v Milanu in se posveča reportažnemu fotografiranju. Razstava bo na ogled do 15. februarja, in sicer od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro. (jj)
gorica - Jutri v abonmajski sezoni Slovenskega stalnega gledališča
Zgodba o zaljubljenih v smrt
Dramaturginja Tamara Matevc se je poglobila v vprašanje samokritičnosti manjšine in doživljanja asimilacije - Poklon Tomizzi ob desetletnici smrti
Slovensko stalno gledališče bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu predstavilo goriškim abonentom dramski prvenec literarne komparativistke, filozofinje in dramaturginje Tamare Matevc, Zaljubljeni v smrt, koprodukcijo z zavodom Novi Zato, ki je nastala kot poklon Ful-viu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti.
Zgodovinski okvir Zaljubljenih v smrt je tragična življenjska in ljubezenska zgodba Danice Tomažič, sestre narodnega heroja Pinka Tomažiča, in Stanka Vuka, krščanskega socialista, pisatelja in intelektualca. Tekst Tamare Matevc izhaja iz razmišljanja o zgodbi Danice in Stanka v kontekstu mesta Trst, njegove zgodovine, kompleksnega kulturnega in družbenega tkiva. Avtorica se je namreč poglobila tudi v vprašanje, ali zmore slovenski manjšinski prostor dobrohotno sa-mokritičnost in kako doživlja problematiko oz. zakonitost asimilacije. Predstavo je režiral slovenski, večstranski gledališki ustvarjalec Samo M. Strelec, ustanovitelj zavoda Novi Zato. Njegova režija - je na-
pisala Matevčeva - »kot svoje bistveno izrazilo izpostavlja igralca, ob tem pa z ležerno igrivostjo v hrapavem, na pol filmskem lepljenju prizorov senzibilno vključuje različne scenske, glasbene in video detajle ter ustvarja z emocijami nabit mozaik osebnega občutenja različnih momentov današnje zamejske stvarnosti«. V vlogi Eme Tomažič igra dobitnica Borštnikovega prstana Miranda Caharija; zasedbo sestavljajo igralci SSG-ja Nikla Pe-truška Panizon (Danica Tomažič), Romeo Grebenšek (Stanko Vuk), Primož Forte (Pinko Tomažič in vrtnar Angelo) in Lara Komar (Rina).
Jutrišnja goriška predstava v Kulturnem domu bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev, ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Tržič (S. Polo, 19.40, črpalka Shell, ob 19.45), Štivan (nad gostilno, ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20. uri), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15).
Prizor iz predstave
foto agnese divo
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. januarja 2009 501 
1

Študijski center za socialno-politična vprašanja
Društvo TIGR je ob 75. letnici prepovedi slovenskega jezika v bogoslužju v Beneški Sloveniji In ob 70. letnici prve izdaje romana Franceta Bevka "Kaplan Martin Čedermac" izdalo dve publikaciji:
ponatis Bevkovega romana "Kaplan Martin Čedermac"
s spremno besedo Borisa Pahorja in knjigo Mire Cencič "Beneška Slovenija in njeni Čedermaci",
ki osvetljuje resnično dogajanje v Benečiji pred 75 leti.
Dela bodo predstavili Marjan Bevk, predsednik društva TIGR, sin Franceta Bevka s sodelavci in avtorica Mira Cencič
JUTRI, 26. januarja ob 19.00 v Kulturnem Centru "Lojze Bratuž" v Gorici.
Toplo vabljeni!
Predsednik Marjan Terpin
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ISKRIV; SMEH,
HA ustih Vseh
Niz veseloiger ljubiteljskih odrov
Četrtek, 29. januarja, ob 20.30
Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež
Branislav Nušič
Kaj bodo rekli ljudje
Režija: Jože Hrovat
Sobota, 31. januarja, ob 20.30
Dramski odsek SKPD Mirko Filej - Oder 90 Stefano Benni Gospodična Papillon
Režija: Radoš Bolčina
Nedelja, 1. februarja, ob 17. uri
Dramska družina F.B. Sedej iz Števerjana Peter Shaffer Črna komedija
Režija: Franko Žerjal
Četrtek, 5. februarja, ob 20.00
Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej Naočniki
Otroška igrica Režija: Kristina Corsi
ski £
M
r»Mif
ibonmaj <
l,lkBONMÄ1VrGÖRiei'
Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato.
Tamara Matevc
ZALJUBLJENI V SMRT
Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti.
Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija.
Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonerrte so sledeče:
Poljane (gostilna,ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25),Romjan (cerkev, ob 1930),Tržič (S.P0I0, 19.40-črpalka Shell, ob 19.45),Štivan (nad gostilno, ob 1950),Jamlje (gostilna, ob 20.00), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15).

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025.
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Italians«. Dvorana 2: 15.00 - 17.50 - 21.10 »Australia«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.00 »Milk«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Italians«. Dvorana 2: 15.00 - 17.50 - 21.10 »Australia«.
Dvorana 3: 15.50 - 17.45 - 20.10 -22.00 »Viaggio al centro della terra«.
Dvorana 4: 15.30 - 17.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 20.00 - 21.45 »Il bambino con il pigiama a righe«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Yes Man«; 20.10 - 22.15 »Sette anime«.
Ponedeljek, 26. januar ob 20.30
v Kulturnem domu, z italijanskimi nadnapisi
■ II I I II III IIHHII
Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51,Mob.340 8624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00),sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 -pon/pet (10.00-17.00) info@teaterssg.it - vmw.teaterssg.it
info@teaterssg.it - www.teaterssg.it
KRMIN
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.00 - 20.00 »Madagascar 2«.
H Šolske vesti
VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici od 2. do 28. februarja. V ponedeljek, 26. januarja, bo na ravnateljstvu predstavitev nove šolske organizacije ob 17. uri za vrtce in ob 18. uri za osnovne šole. Predstavitve šolske ponudbe bodo potekale v torek, 27. januarja, v Štever-janu (vrtec ob 15.30, OŠ ob 16.30), ul. Brolo (vrtec ob 16.30, OŠ ob 18. uri), vrtcu v Krminu (ob 16. uri), OŠ na Ple-šivem (ob 16. uri) ter vrtcu v ul. Max Fa-biani (ob 16.30); v sredo, 28. januarja, v Štandrežu (vrtec ob 17. uri, OŠ ob 18. uri) in Pevmi (vrtec ob 16. uri in OŠ ob 17. uri); informacije na tel. 0481-531824.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat v otroških vrtcih: Krmin v sredo, 28. januarja, od 10. do 11. ure, Pev-ma v petek, 30. januarja, od 10. do 11.30, Števerjan v četrtek, 29. januarja, od 10. do 11. ure, ul. Brolo v sredo, 28. januarja, od 10.30 do 11.30, Štandrež v petek, 30. januarja, od 10.15 do 11.45, ul. Max Fabiani v sredo, 28. januarja, od 10. do 11. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat na osnovnih šolah: Plešivo v sredo, 28. januarja, od 8.35 do 9.20, Pevma v petek, 30. januarja, od 8.30 do 10. ure, Števerjan v sredo, 28. januarja, od 8.30
Kulturno društvo 'Sovodnje"
vabi na
26. revijo domačih zborov
SOV0DENJSKA POJE 2009
v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah
do 10. ure, ul. Brolo v sredo in četrtek, 28. in 29. januarja, od 8.30 do 9.30, Štandrež v četrtek in petek, 29. in 30. januarja, od 8.30 do 9.30.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole potekalo na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, od 2. do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009).
SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore.
SDGZ v sodelovanju s SDZPI-jem prireja dvomesečni tečaj uporabe informat-skih mrež kot sredstvo raziskovanja in informiranja. Začel se bo v februarju, trajal bo skupno 20 ur (4 ure teorije, 16 ur prakse) in bo potekal na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje na korzu Verdi v Gorici, kjer tudi sprejemajo prijave (tel. 0481-81826). Na razpolago je še nekaj mest.
SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A2 (72 ur, 72 evrov) in nadaljevalna stopnja B1 (120 ur, 120 evrov); informacije na tel. 0481-81826 in na go@sdzpi-irsip.it.
SDZPI vpisuje na tečaj priprave na osnovni ECDL (48 ur, cena 48 evrov); tečaj bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 21. ure; informacije na tel. 048181826.
fî Razstave
BREZPLAČNA VODENA OGLEDA razstave slikarskega ciklusa Marcella Fogo-lina na sedežu fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci 2 v Gorici bosta danes ob 11. in 17. uri.
ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja ob Dnevu spomina odprtje fotografske razstave Antonia Fabrisa z naslovom »Auschwitz-Birkenau« v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici jutri, 26. januarja, ob 18. uri.
S Izleti
POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA
CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo 8. marca enodnevni avtobusni izlet v Castelfranco Veneto in od 5. do 7. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 048178398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš).
Ü Čestitke
23. januarja se je IRENA PRINCI srečala z Abrahamom. Iskreno ji čestitajo mama, tata, Robert in Katerina z družinama.
»PIMPIČ sje umikou, anu umikou. Je mislu, da mu bo ušou! Ma mu ni ra-telo. Tudi uen ga je sričou! Usi mu želimo še duesti ljit.«
□ Obvestila
AKCIJO CEPLJENJA LISIC bo zdravstveno podjetje izvedlo danes, 25. januarja, na območju vseh občin goriške pokra-
jine. Po gozdovih in poljih bodo nastavili 4.700 vab s cepivom, ki ni nevarno za domače in divje živali, ljudje pa se vab ne smejo nikakor dotikati. Če pride cepivo v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati in ga umiti z milom ter se nemudoma odpraviti na oddelek za prvo pomoč goriške ali tržiške bolnišnice. Ob poteh in stezah, kjer bodo vabe nameščene, bodo postavili rdeče letake z informativnim obvestilom. Do 9. februarja mora biti gibanje psov in mačk omejeno. Pse, ki se bodo prosto sprehajali po območjih s cepivom, bodo prepeljali v goriški pesjak.
DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_kar-nival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff.
RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prva-čini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo 28. januarja zasedal deželni svet SSO v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu.
SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v petek, 30. januarja, ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE sklicuje redni letni občni zbor v torek, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi na volilni občni zbor v sredo, 28. januarja, v zgornjih prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu; prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30.
OB DNEVU SPOMINA bo v organizaciji goriške občine in v sodelovanju z združenjem deportirancev ANED v torek, 27. januarja, ob 9. uri polaganje vencev k obeležju pri goriški železniški postaji v počastitev spomina goriških deportirancev.
Prireditve
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev pesniške zbirke Zore Tavčar Žarenje - Pesmi 1947-2007 v sredo, 28. januarja, ob 17. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici. Ob avtorici bo o delu spregovorila Tatjana Rojc.
KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič tridnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix.
KD SABOTIN ob praznovanju sv. Valentina vabi na kulturno prireditev na sedežu društva (okraj Znorišče 4) v Štmavru v soboto, 31. januarja, ob 20.30. Na programu nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave mizarskega orodja Zdravka Grudna, ogled dokumentarnega filma o Solkanu in solkanskih mizarjih Mirana Brumata in koncert MePZ Slavec Solkan.
SEKCIJA VZPI-ANPI ZA DOL IN JAMLJE v sodelovanju z AŠKD Kremenjak in KD Kras Dol-Poljane prireja večer z naslovom Spomini bledijo (vpogled v italijanski neofašizem) v sredo, 4. februarja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Prisotna bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško Mario La-
vrenčič, ki bosta uvedla predvajanje dokumentarca o delovanju italijanskih neofašističnih in neonacističnih skupin Nazirock.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 19. uri predstavitev ponatisa Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac s spremno besedo Borisa Pahorja in knjigo Mire Čencič Beneška Slovenija in njeni Čedermaci. Deli bosta predstavila Marjan Bevk, predsednik društva TIGR, in avtorica Mira Cencič.
NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 27. januarja, ob 20. uri predstavitev revije Na fronti, št. 5. Predstavil jo bo urednik Simon Kovačič.
S Poslovni oglasi
MIZARSTVO, izdelava polken, vhodnih in notranjih vrat, stopnic ter pohištva iz masivnega lesa.
Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO)
Tel. 00386-31-373087
0 Mali oglasi
MUCO ČRNE BARVE (samec) smo 11. januarja našli na Oslavju. Ima bele tačke in bel podbradnik, verjetno je bila pred kratkim operirana na levi tački in ima zmečkano levo uho; tel. 328-7429406 (Sonja).
in Osmice
KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125.
OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140.
V	DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto.
V	RUPI je Salomon odprl osmico.
Prispevki
V	spomin na Bruna Piska darujeta Ana in Joško 50 evrov za hospic Via di Natale pri CRO v Avianu.
V	spomin na Bruna Piska daruje Ada Pe-teani 30 evrov za hospic Via di Natale pri CRO v Avianu.
Namesto cvetja na grob Mira Kuzmina darujeta Dragica in Franc Tomsič z družinama 50 evrov za društvo krvodajalcev Sovodnje.
V	spomin na Frančiško Stopar darujejo družinski prijatelji iz Doberdoba 60 evrov za ženski pevski zbor Jezero.
V	spomin na sestro Danico Gabrovec daruje Cvetko 50 evrov za raziskavo rakastih obolenj v CRO v Avianu.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 12.00, Ida Drigo vd. Cli-ni v cerkvi v Stražicah in na glavnem pokopališču.
JUTRI V FARI: 14.00, Ugo Bucovaz v cerkvi in na pokopališču.
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
AGIP- Ul. Aquileia 34
Ponudbe veljajo do 4. februarja 2009
4
d
CP
lioestroaj
Si verdure '
Zelenjavna juha
SELEX 450 g
1,53 €/kg
•JTC


Testenine
BARILLA
več vrst
500 g, 1,38 € /kg

VELIKO ARTIKLOV
BREZ DODANE MARŽE
rr*1
Paradižniki v koščkih i Pezzettoni
SANTA ROSA
3 x 400 g, 1,24 € / kg
. -
K/
Mortadela * IGP
'CASA MODENA
s pistacijami, cena za 100 g
1,49
ONO
jlfiE
OLIVA
ČuTaJ^ DflQ
deviško " oljčno olje
OLEARIA DEL GARDA
Prašek za pralni stroj
GENERAL
100 pranj
Mobilni telefon
NOKIA 1200
•	dual band • litijska baterija
•	polifonična zvonjenja + vibracija
•	T9 • prostoročno telefoniranje
poleg tega
branimo nase kupce
nizamo cene in dvigujemo kupno moc
cene za vec kot 150 artiklov so pri nas
znizane m
zamrznjene
Sdprto v nedeljo, 1. februarjx-^j0 marca 2009
Hipermarket Emisfero
MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740	^^^^
ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI)
EDELJSKE
Nedelja, 25. januarja 2009	^
APrimorski
r	dnevnik
M
Obletnica ni okrogla. Pravzaprav je prva okrogla obletnica, 5 let, minila v popolni pozabi pred nekaj meseci. 28. novembra 2003 se je namreč s posebej slovesno predstavitvijo zaključnega dokumenta končala programska konferenca SKGZ - SSO. Trajala je poldrugo leto, pri njej je sodelovalo veliko število ljudi, obsegala je več sto sestankov, srečanj in posvetov, njeni analitični zaključki po tematskih skupinah so bili prediskutirani na celodnevnem posvetu v goriškem centru Lojzeta Bratuža, predstavljala je analizo in obenem sintezo dela in potreb slovenske manjšine v Italiji. Nakazala je nekatere odgovore, ki sicer niso bili tako pogumni, kot smo nekateri pričakovali ali vsaj upali, vendar pa je s tega vidika predstavljala začetek neke nove poti.
Čas, v katerem je potekala programska konferenca, je bil za našo manjšino čas velikih pričakovanj. Programska konferenca se je začela v februarju 2002, nekaj manj kot leto po odobritvi zakona za zaščito slovenske manjšine, ki je po večdesetletnih prizadevanjih vendarle zagotovil pravno osnovo za obstoj in razvoj Slovencev v Italiji kot organizirane manjšinske skupnosti. Ta novost je tudi od naše manjšine terjala nov pristop. Tako je padla zamisel, da bi o tem pristopu razpravljali v dolgem postopku, ki bi po eni strani razčlenil dejavnosti manjšine in preveril, kako se te dejavnosti vključujejo v srednjeročno ali celo dolgoročno razvojno vizijo, po drugi strani pa bi, čeprav obrobno, preveril mesto, ki ga ima slovenska manjšina v Italiji v kontekstu evropskih manjšinskih gibanj oziroma sprememb, ki so se takrat napovedovale ob skorajšnji širitvi Evropske unije. Tu seveda ni mogoče mimo dejstva, da je bila ob koncu prejšnjega stoletja manjšinska problematika v središču pozornosti evropskih institucij in nihče ni mogel predvidevati, do bo po širit-venem valu Evropske unije v letu 2004 ta problematika padla na tako nizko stopnjo, na kakršni se nahaja danes.
Zamisel o programski konferenci je bila torej izrazito razvojna pobuda, ki je nastala s temeljnim namenom, da bi manjšini ponudila sredstva za kljubovanje spremembam, ki so se nakazovale v začetku stoletja, še zlasti pa za izkoriščanje teh sprememb kot sredstva za izboljšanje življenjskih pogojev manjšine, tako skupnosti kot tudi posameznikom, ki jo sestavljajo. Čas za programsko konferenco je bil torej pravilno domišljen, njen namen pa je odražal potrebe in priložnosti tedanjega časa.
Temeljna predpostavka programske konference je bila, da bo treba v organiziranosti slovenske manjšine nekaj spremeniti. Čas je očitno terjal spremembe in tu ne bom razglabljal, ali naj bi bile korenite ali ne; naj zaenkrat zadostuje ugotovitev, da je bila potreba po spremembah občutena in je prav iz te potrebe padla zamisel za programsko konferenco, ki naj bi nakazala pot, ki bi vodila do tistih sprememb, ki bi manjšini pomagale, da bi kljubovala novim časom in, še več. Se vanje vključila kot aktiven dejavnik.
Konferenca je bila poglobljena, dotikala se je številnih vprašanj in nakazala tudi nekatere rešitve, ki sicer niso zadovoljile vseh, bile pa so odraz stanja v manjšini. Skupna pot razmišljanja in delovanja obeh krovnih organizacij, SKGZ in SSO, je bila namreč v neki prehodni fazi. Po začetnem entuziazmu ob koncu 90. let prejšnjega stoletja, ko je manjšina z navdušenjem pozdravila sodelovanje med organizacijama, ki dotlej nista bili sposobni skupnega nastopanja, je bilo namreč treba preiti k reševanju konkretnih vprašanj; tu pa so se pojavile prve težave.
Slovenci v Italiji so namreč kon-
servativna manjšina, pri čemer s tem pridevnikom ne mislim na svetovni nazor, ampak na težnjo po ohranjanju obstoječega in na pomanjkanje zaupanja v novosti. To ni nič nenavadnega, ta značilnost je skupna številnim manjšinam, ki jih ob volji po ohranjanju obstoječega označuje še velika notranja prepirljivost in vztrajanje na delitvah, ki slonijo na emotivnem pristopu do lastne identitete in pri katerih je močno opazno pomanjkanje racionalnosti. Pri slovenski manjšini so te okoliščine potencirane zaradi politične razdeljenosti, ne samo v dva tabora, levega in desnega, ampak tudi razcepljenosti znotraj dveh taborov in nenazadnje zaradi lokalističnih teženj, ki na nekaterih področjih prav tako presegajo meje racionalnosti.
Lotiti se teh vprašanj ni bilo enostavno.
Kljub temu je programska konferenca uspela. Zaključni dokument, ki je bil sprejet na slovesnosti 28. novembra
2003, nakazuje kar nekaj predlogov oziroma pobud, ki naj bi privedle do take organiziranosti in zastopanosti manjšine, ki bi ji omogočila, da bi z večjim zaupanjem gledala v prihodnost. Tu je bila izhodiščna točka oblikovanje skupnega predstavništva manjšine, ki bi postalo nekakšen skupni imenovalec manjšine, obenem tudi trajni posrednik med manjšino in državama Slovenijo in Italijo, pa seveda tudi med manjšino in deželnimi ter krajevnimi oblastmi. Vse to se ni zgodilo, skupno predstavništvo je šlo v pozabo in za razne priložnosti se oblikujejo razne delegacije, ki so sad trenutnega razpoloženja oziroma trenutnih potreb, nikakor pa ne skupnega razmišljanja o ključnih vprašanjih slovenske manjšine. Misli, ki so bile zelo lepo napisane, so ostale na papirju in zgodilo se ni nič, kar bi vodilo k njihovemu uresničenju. Dejstvo je, da tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih pripisujemo drugim, tako italijanski kot tudi slovenski državi, izhajajo iz
pomanjkanja naše vizije. S programi In-terreg, v katere se je manjšina, skupaj z italijansko manjšino v Sloveniji, aktivno vključila, smo pridobili vrsto idej, ki pa so po koncu programov zamrle; nekako smo jih obravnavali kot tujek in s temi pobudami nismo ravnali konservativno, tako kot ravnamo z drugimi manjšinskimi pobudami in ustanovami. V življenju manjšine je bilo ves ta čas premalo svežine, premalo novih idej, premalo vključevanja v sodobne tokove življenja. Nekoč smo Slovenci v Italiji veljali za eno najučinkovitejših in najbolje organiziranih manjšin v Evropi, danes si take definicije ne zaslužimo več; drugi so napredovali in nas prehiteli, mi pa smo ostali tam, kjer smo bili. Programska konferenca je bila nastavek, da bi ohranili to mesto; ne zaradi mesta samega, ki je zgolj simbolno, ampak zaradi nas samih, zaradi naše prihodnosti. V dokumentih programske konference je ogromno idej, je vrsta predlogov, je veliko namigov, kaj
pozabljena programska konferenca skgz in sso
Dve leti snovanja skupnih načrtov, potem pa nič ...
Bojan Brezigar
bi lahko bolje naredili, kje in kako bi lahko racionalizirali svojo dejavnost, iz vsega tega pa ni bilo popolnoma nič. Res je, da nam oblasti v teh letih niso bile zelo naklonjene, res pa je tudi, da sami nismo naredili vsega, kar bi lahko naredili, da bi uresničili vsaj nekatere cilje, ki jih je nakazala programska konferenca. Entu-ziazem velikega števila ljudi, zlasti mladih, ki so na njej sodelovali, jo sooblikovali in prispevali k njenim rezultatom, je bil potlačen. Potlačil pa ga je predvsem konservativizem manjšine, naša volja po ohranjanju sedanjega stanja oziroma nepripravljenost, da bi žrtvovali karkoli z namenom, da ustvarimo nekaj novega. To me spominja na čas, ko je bila osnovna teza, da moramo ohraniti, kar imamo, brez kakršnekoli kritične ocene o njegovi vsebini. Programska konferenca pa je, nasprotno, povedala, da potrebujemo nekaj novega, da se mora manjšina razvijati skladno z okoljem, ki jo obdaja.
Zaključni dokument programske konference se končuje z besedami: »Namen tega velikega dela je bil, da ponudimo manjšini nekaj rešitev ali vsaj nekaj smernic za njeno razvojno pot. V tem je konferenca zagotovo uspela; le čas pa bo pokazal, kako učinkovite so te izbire in ali bo manjšina res sposobna stopiti na novo pot.«
S tem bi lahko tudi končal, saj zadnji stavek ne potrebuje komentarja.
Vendar si bom dovolil še nekaj besed. Bil sem med tistimi, ki so navdušeno pozdravili odločitev SKGZ in SSO, da stopita na skupno pot sodelovanja. Po dolgih letih prepirov med organizacijama, katerih žrtev so pogosto postale tudi številne manjšinske ustanove, med njimi Primorski dnevnik, sem v tej novi poti videl perspektivo, ki bi manjšini lahko zelo koristila in jo nekako »normalizirala«, ker bi njeno vsakodnevno življenje odmaknila od vsakodnevnih političnih strasti. V tem sodelovanju sem videl začetek nečesa novega. Programska konferenca je bilo nekakšno kronanje te novosti.
Potem pa se ni zgodilo nič. Odnosi med krovnima organizacijama se namreč niso razvili v pravo sodelovanje, zelo malo dela je bilo opravljenega na bazi, med ljudmi, aktivisti obeh organizacij, in poltična stvarnost, ki nas je privedla k temu, da se velika glavnina ljudi, ki so angažirani v obeh krovnih organizacij, opredeljuje za isto politično opcijo, ni blagodejno vplivala na raven našega sodelovanja. Še vedno se ločujemo med »naše« in »vaše«, čeprav marsikomu ni jasno, kam spada oziroma zakaj nekam spada. Dosedanja politika sodelovanja, o kateri smo bili prepričani, da je najboljša in edina perspektivna, ni dala rezultatov, ki smo jih pričakovali. Nad njo smo razočarani, saj se je po-plitvila na birokratsko delitev sredstev in maloštevilnih mest v odborih in komisijah, pa še na skupne proteste proti krčenju finančnih dotacij in na nekaj protokolarnih priložnosti. Skupno predstavništvo, ki naj bi izhajalo iz sodelovanja med SKGZ in SSO, bi moralo biti »motor« manjšine, moralo bi proizvajati ideje, moralo bi reševati vprašanja. Danes, ob finančni krizi, ki ne ogroža samo naših institucij, ampak ogroža tudi pripadnike manjšine, ki je ob takih krizah pred nekaj desetletji izkrvavela - spomnimo se samo na množična izseljevanja po drugi svetovni vojni - potrebuje manjšina novih idej, novega zagona. Bojim se, da ji struktura, ki ni bila kos nalogi, ki si jo je sama zastavila s programsko konferenco, tega ne more dati. Zato naj kot zaključek ocenim, da bo morala manjšina verjetno iskati novih poti, če se bo hotela izviti iz začaranega kroga, ki ga danes predstavlja zgolj formalno sodelovanje med krovnima or-ganizavijama, brez skupne vsebine in brez skupnih razvojnih programov.
16
Nedelja, 25. januarja 2009
NEDELJSKE TEME
/
svojevrstna polemika med »verniki« in »neverniki« v zapaterovi španiji
Bog najbrž ne obstaja Ne, ni res, Bog obstaja
^^	Gorazd Vesel
Španska vlada, ki jo vodi socialist Zapatero, si od svojega ustoličenja dalje prizadeva narediti državo čim bolj sodobno in učinkovito. Pri tem jo vodi v javnosti večkrat poudarjeno načelo, da je demokratična in pluralistična lahko samo laična država, torej tista država, ki svoje življenje uravnava na osnovi ustavno zajamčene ločitve države in Cerkve, po pravilu torej, svobodna Cerkev v svobodni državi.
V	skladu s tem načelom je Zapate-rova vlada odpravila zakone in prakso, ki zmanjšujejo suverenost države ter svobodo in dostojanstvo državljanov in ki jo podrejajo vplivu in volji ne vedno do države prijaznih ustanov ali organizacij civilne družbe. Zadnja v vrsti teh sprememb se nanaša na vojsko. Vojakom ne bo več potrebno svojim nadrejenim odgovarjati »signor si«, ampak bodo uporabljali samo besedo »signor«.
Ze lansko leto so iz razredov državnih šol odstranili križe. Letos pa v koledarjih nisem več opazil črke »s« pred imeni, »s.« kot »santo« (sveti), ampak so imena izpisana v laični obliki. Kar rečejo za Italijane, da so narod pomorščakov in svetnikov, zagotovo velja tudi za Špance in verjetno za države pod vplivom rim-sko-katoliške Cerkve (RKC) ali za tiste, ki sedaj ponovno prihajajo pod njen vpliv, kar velja tudi za Slovenijo. Da bi uskladili stališča do vprašanj hitre ločitve, splava, poroke med istospolnimi partnerji itd., se je Zapatero pogovarjal tudi s primatom španske Cerkve.
V	vsej tej zgodbi je še najbolj zanimivo vedno glasnejše izpostavljanje laičnih vrednot in laičnih pogledov na družbo ter odpiranje doslej nekaterih nedotakljivih tem, kot je na primer vprašanje obstoja Boga. Določeni segmenti španske civilne družbe so si zastavili vprašanje o božjem bivanju in ta dvom strnili v geslo »Probablemente Dios no existe« (Bog najbrž ne obstaja). Kot odgovor je z drugega brega civilne družbe prišel odgovor »Dios si existe« (Bog obstaja). Kdo je začel to svojevrstno polemiko, ne vem. Toda eno je gotovo: različna pogleda na to vprašanje sta dobila tolikšne razsežnosti, da sta obe strani ta gesla začeli objavljali na zadnjih straneh mestnih avtobusov, tako v Barceloni kot v Madridu. Denar za tovrstno reklamo je šel v korist občinskih uprav.Vodilni španski časopisi so fotografije teh propagandnih napisov objavljali skupno z ustreznimi članki in komentarji. El Pais je pod naslovom »Soočanje med vernimi in ateisti« objavil tudi krajšo vest z naslovom »Un idea que crece« (ideja, ki napreduje), in v njej napovedal podobne akcije v Londonu in morda v še kakšnem drugem evropskem mestu.
Krajevni časopis v Kataloniji je objavil celo vinjeto, kako tisti avtobus z napisom »Bog najbrž ne obstaja« pelje navzdol, naravnost v pekel. Onemu s trditvijo »Bog obstaja!« pa so zrasle angelske peruti in leti proti oblakom, v nebesa, k tistemu trikotniku z božjim očesom, narisanem nad oblaki, s katerim so nas, otroke, nekoč strašili, češ da je Bog povsod prisoten in da vse vidi, kaj počenjamo.Vodilni časopis je objavil članek filozofa, po katerem je bil Jezus iz Nazareta prvi komunist, in priložil fotografijo slike umetnika, kako Jezus kot skušnjavec z jabolkom v roki stoji pred evangelijsko podobo Kristusa v liturgičnem oblačilu. Kaj naj rečem k temu? Navedel bom izrek, da je veliko katoličanov in malo kristjanov, tako kot se je včasih reklo, da je veliko partijcev in malo komunistov.
Tudi Corrado Augias na nekem mestu v svoji knjigi »Come si costruisce una religione« navaja mnenje znanstvenika, da je v Jezusovih stališčih do takratnih družbenih vprašanj zaznati pristop, ki bi ga danes opredelili kot socialističnega. Nek drugi italijanski avtor pa je objavil knjigo o laičnem obnašanju državljanov z naslovom »Non esagerare con Dio«. V zve-
zi z zadnjim soočanjem o verskem vprašanju vidijo španski komentatorji izobraževalni in vzgojni moment ter poskus omejevanja klerikalizma. Kdo ve, če ni sedanji laični val posledica zelo poudarjene teološke dejavnosti papeža Ratzingerja, nastale po njegovem znanem nastopu v Regensburgu, kar ga po mnenju opazovalcev zaznamuje kot konservativca, ki se oddaljuje od smeri njegovega predhodnika Wojtyle.
Zadeva je po svoje zanimiva in nevsakdanja tudi zato, ker odpira doslej ta-
xa o veri in stališče hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, da si je človek izmislil boga, sedaj pa pokleka pred njim. Lani sem ga prebral v Riječkem listu.
Ob tem bi se bilo normalno vprašati, ali naj se vrnemo v srednji vek in vzamemo Zemljo za središče vesolja, kot je veljalo do Kopernikovega odkritja (Poljak Kopernik je bil duhovnik). In naj Galile-jeve knjige, v katerih je zagovarjal to odkritje, sežgejo na grmadi, ko že njega niso mogli. In naj prekličemo opravičilo papeža Wojtyle za vse, kar je RKC slabega
riji in po vsem Bližnjem vzhodu. V Abe-siniji še danes živi poleg Koptov verska ločina, nekoč grdo preganjani heretiki, ki se sklicujejo na monofizitsko tolmačenje vere v boga in Jezusa. Takšno vero je v šestem stoletju v Bizancu, predvsem pa v Aleksandriji, zagovarjala cesarica Teodora, žena cesarja (Basileusa po grško) Justinjana. V helenski Aleksandriji, poleg Rima največjem antičnem središču, z največjo knjižnico, ki so jo Arabci zažgali, so 1945. leta arheologi našli evangelije agnostikov, ki so imeli dvome o obstoju Boga.
krščanski izvor naše civilizacije.
Včasih sam pri sebi pospremim razvoj kakšne ideje skozi čas. O katoliški, pravoslavni in muslimanski veri vemo marsikaj. Tudi o tej, ki jo navajam, vemo veliko, pa vendar. Poglejmo, kako se je razvijala, za primer, socialistična misel, ki je še vedno aktualna. Prav te dni je Zapatero, izražajoč svoje veselje nad Obamovo izvolitvijo, dejal, da vidi v njegovi politiki »najbolj čisto socialdemokracijo«. Beseda socializem se je prvič pojavila leta 1800, takrat, ko je bila razglašena dogma
Na fotografijah, napisi, ki so se pojavili na avtobusih v Madridu in Barceloni
ansa
bu teme. Po mojem ne gre za soočanje med vero in ateizmom, med vernimi in nevernimi, kakor izhaja iz časopisnih vesti, ampak gre dejansko za dialog med tistimi, ki trdijo, da Bog je, in onimi, ki to tezo postavljajo v dvom, ker trdijo, da Boga najbrž ni. Se pravi, da gre za soočanje med vernimi in agnostiki, ki so daleč od ateizma. Odnos bom poskušal razložiti do mere, ki je v moji dosegi.
Svoj čas je RKC imela kongregaci-jo za odnose med vernimi in ateisti, ki ji je načeljeval dunajski kardinal Koenig. To so bili časi blokovske razdelitve Evrope, z ateistično politiko vzhodnega bloka, in tudi prepričanja RKC, da ateisti nimajo dokazov, da Boga ni in je zato bilo njihove trditve lažje ovreči in zagovornike ateizma celo pritegniti. Po propadu sovjetskega modela »komunizma« ni več organiziranega ateizma, zagotovo pa ostaja svobodomiselnost duha, ki nam ga je dalo razsvetljenstvo.
Evropa tretjega tisočletja in zagotovo tudi svet kot celota sta medtem prehodila dolgo pot in si po iluminizmu in drugih razvojnih etapah v znanosti, arheologiji, zgodovini itd. ustvarila sodoben in bolj popoln pogled na svet in na življenje v njem. Pogled, ki ločuje dejstva in legende, ki pozna kreacijsko in evolucijsko teorijo, ki je letos dočakal 200-letni-co Darwinovega rojstva, utemeljitelja razvojne teorije. Kdo ve, če ni prav ta obletnica spodbudila zgoraj omenjene akcije? Človeštvo znanstvenikovih teorij še vedno ni v celoti sprejelo in jih ponekod celo zavrača. Ze nekaj let se kot močno organizirana civilna pobuda pojavljajo v Ameriki zagovorniki prepričanja, da je vesolje božje stvarstvo. Bili so vneti podporniki Busheve kandidature. Tudi moskovska Pravda je lani objavila pismo, v katerem je neka študentka izjavila, da se ji je med ogledovanjem Darwinovega muzeja zagabila misel, da je v sorodstvu z opico. Poznamo pa tudi razlago Karla Mar-
storila Galileu. Vse to govori o tem, kako kompleksno bitje smo in kako neradi sprejemamo novosti, četudi so znanstveno dokazane. Navada je pač železna srajca.
V sedanji z znanostjo oboroženi pluralistični Evropi, kjer ni več blokov in
Niso imeli dokazov, da je, niti dokazov, da ga ni. Iz svojih evangelijev niso delali niti vere in niti oblasti.
Takšnih verovanj, neverovanj, drugačnih verovanj, dvomov ali stanj, ko vprašanje enostavno ni bilo zanimivo, je bilo v antiki veliko. Antična ljudstva so
je propadla ideja, ki bi nas morala osrečiti, si iščejo svoje mesto tudi drugačni pogledi na svet, drugačni od tistih, ki jih je Cerkev izoblikovala v svoji skoraj 2000-letni zgodovini. Na primer tudi takšni pogledi, kakršni so prva stoletja našega štetja bili zaobjeti v številnih evangelijih, apo-kalipsah in dejanjih apostolov. Bilo jih je veliko več, kot jih priznava RKC. V vsakem mestu so imeli svoje, v Palestini, Si-
imela visoko razvito stopnjo fantazije in razmišljanja, takšno ali pa morda še bolj razvito od naše. Prav zato so stari Grki in posledično tudi stari Rimljani imeli toliko bogov, toliko mitoloških zgodb ter toliko legend, literarnih, umetniških in znanstvenih del. Bili so pogani in naša civilizacija je zrasla na njihovih temeljih. Zato je nezgodovinsko zahtevati, naj bi se v preambuli evropske ustave sklicevali na
o Marijinem vnebovzetju. V 200 letih smo imeli utopični socializem, Marsov Komunistični manifest, oktobrsko revolucijo in nesrečni Leninov jakobinski diktatorski režim, (komunistka Rosa Luxemburg, ki so jo nemški desničarji umorili 1919. leta, je izjavila, da brez demokracije ni socializma), imeli smo Mussolinije-vo diktaturo, (iz njegovih mladeniških socialističnih idej je nastal fašizem), Hitlerjev nacional socializem, zahodne refor-mistične socialdemokracije, posebno v lu-teranskem svetu, samoupravljanje, evro-komunizem, socializem s človeško podobo in še veliko drugega v Evropi in po svetu. Da ne govorimo o strankah in stru-jah v njih. Kaj vse so premogle stranke v prvi italijanski republiki. Če hočete izvedeti kaj več, vprašajte časnikarja Bogota Samso. Kdor jih ni dobro poznal, je v politiki streljal kozle.
Od vsega tega je ostalo le upanje človeštva v socialno pravičnejši svet, v bolj human kapitalizem od tistega, kakršnega nam ponujajo posnemalci ameriškega. Apostoli, preroki, vidci in še marsikdo so v prvih stoletjih našega štetja napovedovali skorajšen prihod nebeškega kraljestva. Nič ni bilo iz tega, razen veliko prelite krvi. Kakšne upe nam prinaša sedanji čas pragmatizma, reformatorstva in napovedana nevarnost spopada civilizacij, v kolikor ni ta spopad že v teku? Bodo morda laiki tisti, ki bodo nanovo odkrili in ovrednotili zgodovinsko osebnost Jezusa iz Nazareta in ob sodobnejših verskih pogledih ter udeležbi odprtih političnih elit postali nosilci njegovih revolucionarnih idej za dosego »božjega kraljestva«, ne teološkega, kakršnega je Cerkev izoblikovala skozi zgodovino, ampak resnično socialno pravičnega in humanega reda, ki naj bi se zgodil za nas in tu, na Zemlji? Če so bili Američani sposobni izvoliti temnopoltega predsednika, je možno še kakšno drugo presenečenje. Se vam ne zdi?
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 25. januarja 2009
17
manjšine - Glasovanje v Evropskem parlamentu
Pozitivno o zaščiti
tradicionalnih narodnih manjšin
Evropski parlament (na sliki palača v Strasbourgu) je nedvomno institucija EU z največ posluha za manjšine
Evropski parlamenmt je na svojem januarskem zasedanju med drugim odobril tudi resolucijo o temeljnih pravicah. Osnutek poročila o resoluciji je sestavil poslanec Evropske združene levice Giusto Catania, poročilo samo pa določa nekatere nove standarde na področju temeljnih pravic, vsebuje pa tudi kar nekaj postavk v korist manj rabljenih jezikov in narodnih manjšin.
Ključne točke dokumenta, za katere si je v lanskem letu še zlasti prizadeval Evropski urad za manj rabljene jezike EBLUL, zasevajo skupno definicijo in skupne standarde zaščite narodnih manjšin, poziv vsem državam članicam, naj ratificirajo Okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, pravico do izobraževanja v maternem jeziku in določitev posebnih sredstev za evropske manj rabljene jezike v proračunu Evropske unije.
V poročilu je izrecno poudarjen »pomen zaščite in promocije regionalnih ali manjšinskih jezikov« ob izrecnem opozorilu, da je »previca do rabe jezika in do izobraževanja v mater-nem jeziku ena najpomembnejših temeljnih pravic.« V nadaljevanju je zapisano, da »mora politika Evropske unije o večjezičnosti zaščititi in promovirati regionalne in manjšinske jezike s tem, da oblikuje in ustrezno financira sprcifične programe znotraj programa vseživljenjskega učenja«. Gre torej za skoraj celovito osvojitev stališč, ki jih je predlagal EBLUL.
Poleg tega je v dokumentu poudarjen pomen politične avtonomije pri pomoči jezikom in kulturam, ki za seboj nimajo matične države. Zapisali so: »Načeli subsidiarnosti in samouprave sta najučinkovitejši sredstvi za obravnavanje vprašanja tradicionalnih narodnih manjšin, pri čemer je treba sleditri primerom dobre prakse, ki obstajajo v Evropski uniji. Zato Evropska unija spodbuja primerne oblike samoupravnih rešitev (kulturnih, ozemeljskih, regionalnih avtonomij)«, pri čemer se dokument nanaša na uspešne primere valižanske, baskovske in katalonske avtonomije.
Resolucija sicer ni pravno obvezujoča za Evropsko unijo in za države članice, vendar je to, kar je v njej zapisano, formalno stališče Evropskega parlamenta in bo seveda koristno sredstvo pri naslednjih sklepih, tudi zakonodajnih, kajti sprejeta stališča se
običajno prenašajo naprej. Dokument bo postal tudi koristno sredstvo za vse, ki po Evropi vodijo jezikovne kamla-nje.
O tem dokumentu je spregovorila tudi madžarska poslanka Kinga Gal, nekakšna »poročevalka v senci«, ki je veliko prispevala k oblikovanju dokumenta samega in je dosegla, da je njena parlamentarna skupina, Evropska ljudska stranka, glasovala za to poročilo. Tako je ocenila sklep Evropskega parlamenta: »Ocenjujem, da je še zlasti pomembno, da poročilo primerno obravnava stanje manjšin v Evropi, pri čemer jasno določa ločnico med tradicionalnimi narodnimi manjšinami in novimi manjšinami, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi. Poročilo poudarja, da Kopenhagenski kriteriji sicer zelo jasno govorijo o zaščiti manjšin, medtem ko v evropskem pravu taka določila pogrešamo, saj EU nima nikakršnih določil o zaščiti tradicionalnih narodnih manjšin.«
Poslanka Kinga Gal je tako nadaljevala: »Prava novost je zelo pomemben odstavek, ki opozarja, dat sta subsidiarnost in samouprava najučinkovitejši sredstvi za obravnavanje vprašanja pravic ljudi, ki pripadajo narodnim manjšinam, in to na osnovi najboljših primerov dobre prakse, ki obstajajo v Uniji. Besedilo spodbuja uveljavljanje primernih oblik samoupravnih rešitev, ki so seveda glavne zahteve velikih tradicionalnih manjšinskih skupnosti, med katere sodijo tudi Madžari.«
Za ta dokument je glasoval 401 član Evropskega parlamenta, proti jih je bilo 220, vzdržalo pa se jih je 67. Vse točke, ki so zadevale jezike in manjšine, so bile sprejete brez amandmajev, iz česar iuzhaja, da med evropskimi poslanci narašča zanimanje za manj rabljenje jezikov in sprejemanje teh jezikov v skupno evropsko kulturno izročilo.
Dawyth Hicks
madžarska
30 let
manjšinske televizije
Tik pred iztekom leta so na Madžarskem slavili 30.letnico televizijskih sporedov v manjšinskih jezikih. Madžarska nacionalna televizija je namreč manjšinske progranme uvedla v redni program leta 1978. Najprej so začeli predvajati sporede v hrvaščini, nemščini in srbščini, sledili so jim sporedi v slovenščini. Romunske oddaje so uvedli leta 1981, slovaške pa leta 1983. Prvo televizijsko oddajo v romskem jeziku so predvajali leta 1991 iz Pecsa in šele kasneje so uredništvo romskih oddaj premestili v Budimpešto. Od leta 1994 oddaja madžarska televizija tudi sporede v grškem, poljskem, armenskem, rusin-skem in bolgarskem jeziku, od leta 2000 pa še v ukrajinščini. Tako danes madžarska televizija pripravlčja sporede v 13 manjšinskih jezikih. Programe pripravljajo v raznih mestih, tako program v slovenščini v Szombatelyju, kjer je najbližji televizijski sedež Porabju. V nekaterih jezikih so programi tedenski, v drugih štirinajstdnmevni, vse oddaje pa imajo podnapise v madžarščini.
ženeva - Forum Združenih narodov o pravicah manjšin
Francija deležna številnih kritik zaradi nepriznavanja manjšinskih jezikov
Francoska sekcija Evropskega urada za manj rabljene jezike EBLUL je na Forumu Združenih narodov o manjšinskih vprašanjih, ki je potekal v decembru v Ženevi, zelo ostro kritizirala Francijo zaradi njene politike o jezikovni in kulturni asimilaciji. V imenu te francoske nevladne organizacije je govoril njen predsednik Tangu Louarn, ki je opozoril, da dva dokumenta Sveta Evrope, Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin in Evropska listina za manjšinske ali regionalne jezike, določata okvir dejavnosti, ki bi jih moral države izvajati za zaščito svoje kulturne in jezikovne različnosti.
Louarn je obžaloval, da v Evrop-sku uniji samo dve državi, Grčija in Francija, nista ratrificirali obeh zgoraj omenjenih dokumentov. »Francija prav tako ni ratificirala 27. člena mednarodne konvencije o državljanskih in političnih pravicah in niti 30. člena Konvencije o pravicah oteok, torej členov, ki priznavata pravice pripadnikom manjšin,« je dejal. Predstavnik franco-
ske nevladne organizacije je še posebej poudaril, da Francija »nadaljuje z izvajanjem asimilacije pripadnikov drugih narodov in kultur na lastnem ozemlju ter noče priznati pravic pripadnikov manjšin.«
Forum so organizirali z namenom, da vzpostavijo platformo za promocijo dialoga in sodelovanja o vprašanjih, ki zadevajo etnične ali narodne, verske ali jezikovne manjšine. Forum naj bi s tematskimi prispevki in z izmenjavo informacij o doseženih rezultatih zagotovil neodvisnemu strokovnjaku ZN za manjšinska vprašanja ustrezno informacijo in podporo pri njegovem delu. Forum se bo sestajal enkrat letno, njegov temeljni namen pa je, da zbere tematske prispevke in podatke o izkušnjah, pa tudi izziva, priložnosti in pobude za dodatno uresničevanje Deklaracije Združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin. Izsledke foruma bo neodvisna steokov-njakinja Gay MacDougall predstavila
Svetu Združenih narodov za človekove pravice na njegovem prihodnjem zasedanju v marcu 2009.
Predstavnik francoskega odbora EBLUL se je zahvalil Odboru Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne previce za njegovo delo in še zlasti za nedavno priporočilo Franciji, naj podpre svoje narodne manjšine. Pobudnik teh priporočil je bil bretonski poslanec v francoskem parlamentu v maju 2008, ko je Francija priznala, da njeni regionalni jeziki pripadajo »kulturnemu izročilu Francije«. Vsekakor pa je Tangi Louarn opozoril, da »ta ustavni popravek še ne priznava nikakršnih poravic pripadnikom narodnih manjšin« in poudaril, da priporočila Odbora Združenih narodov govorijo o podpoti vsem tistim, ki se uporajo prisilni asimilaciji.
Louarn je tudi zelo odločno podprl predlog, da bi v izobraževalne načrte vključili poučevanje o človekovih pravicah, pri čemer je opoyoril na pomen Deklaaracije o kulturni različno-
stiu, ki jo je pred kratkim sprejel UNESCO in ki temelji na 1. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah. V zvezi s tem je sitiral določilo, po katerem so ob rojstvu vsi ljudje svobodni ter jim pripadajo enake pravice in enako dostojanstvo. »V državi, kakršna je Francija, pa se enakost istoveti z uniformiranostjo in Francija pogosto pozablja na načelo enakega dostojanstva... Obramba kulturne različnosti pa je etična obveza, ki je ni mogoče ločiti od spoštovanja dostojanstva ljudi,« je poudaril.
Tangi Louarn je ob koncu povedal, da 90 odstotkov študentov, ki diplomirajo na Visoki šoli za državno upravo, univerzi, ki »proizvaja« francoski vodilni razred, prihaja iz Pariza. Povedal je tudi, da so vsi člani Francoske akademije protestirali proti vključevanju regionalnih jezikov v ustano, medtem ko s tem predlogom, na osnovi javnomnenjskih raziskav, ki so jih naredili junija lanskega leta, soglaša 58 odstotkov prebivalstva.
18
Nedelja, 25. januarja 2009
NEDELJSKE TEME
/
Na fotografijah posnetki z minulih izdaj mavhinjskega festivala
kroma
mavhinje - Od 27. junija do 5. julija na vaškem trgu v priredbi ŠKD Cerovlje-Mavhinje
Že osmič na vrsti festival amaterskih dramskih skupin
mavhinje
Pravilnik za dober potek festivala
1.	ČLEN - Festival zamejskih amaterskih dramskih skupin organizira ŠKD »Cerovlje-Mavhinje« in se praviloma vrši v Mavhinjah.
2.	ČLEN - Društvo lahko povabi k sodelovanju še druge ustanove, organizacije ali društva oz. jim dovoli pokroviteljstvo nad Festivalom.
3.	ČLEN - Festival se praviloma vrši vsaki dve leti in je tekmovalnega značaja.
4.	ČLEN - Festival hrani svoj simbol na sedežu ŠKD »Cerovlje-Mavhinje« in je zaščiten.
5.	ČLEN - Na Festivalu lahko nastopajo dramske skupine, ki delujejo v okviru slovenske manjšine v Italiji in drugih slovenskih manjšin oz. skupnosti v svetu.
6.	ČLEN - Društveni odbor si pridržuje pravico, da določa kriterij za maksimalno število nastopajočih skupin.
7.	ČLEN - Društveni odbor lahko k Festivalu privabi tudi gostujoče dramske skupine izven konkurence.
8.	ČLEN - Prijavljene igre lahko nastopajo v sledečih kategorijah: otroška, (igralci do vključno letnika 1998), mladinska (igralci do vključno letnika 1990) in odrasla.
9.	ČLEN - Igre odrasle kategorije morajo biti na Festivalu premiere.
10.	ČLEN - Nagrade za odraslo kategorijo so sledeče: najboljša izvedba, najboljša moška vloga, najboljša ženska vloga, najboljša stranska moška vloga, najboljša stranska ženska vloga, najboljša režija, najboljši jezik, najlepša scena, najboljša izvirna glasba, najlepši izvirni kostumi. Nagrade za mladinsko kategorijo so sledeče: najboljša izvedba, najboljša moška vloga, najboljša ženska vloga, najboljša stranska moška vloga, najboljša stranska ženska vloga, najboljša režija, najboljši jezik, najlepša scena, najboljša izvirna glasba, najlepši izvirni kostumi. Nagrade za otroško kategorijo so sledeče: najboljša izvedba, najboljša moška vloga, najboljša ženska vloga, najboljša stranska moška vloga, najboljša stranska ženska vloga, najboljša režija, najboljši jezik, najlepša scena, najboljša izvirna glasba, najlepši izvirni kostumi.
11.	ČLEN - Nagrade v imenu društva podeljuje izključno strokovna komisija, ki jo določa društveni odbor. Komisija lahko po svoji uvidevnosti in presoji podeli tudi posamezna priznanja in posebne nagrade.
12.	ČLEN - Predvidena je tudi nagrada občinstva.
13.	ČLEN - V komisiji ne smejo biti člani, ki kakorkoli sodelujejo pri kaki nastopajoči skupini.
14.	ČLEN -Vsako prijavljeno društvo lahko sodeluje samo z enim nastopom v vsaki kategoriji predstav.
15.	ČLEN - Igre ne smejo trajati več kot 60 minut.
16.	ČLEN - Nastopajoči igralci ne smejo biti profesionalci.
17.	ČLEN - Nagrade prejmejo lahko samo amaterji
18.	ČLEN - Društveni odbor določi datum zapadlosti vpisa in ima pravico izključiti skupino z nepopolno ali zapadlo prijavnico.
19.	ČLEN - Kdorkoli snema potek Festivala in/ali to tudi predvaja mora imeti pismeno soglasje društva.
Kot je znano, se v Mavhinjah že vrsto let odvija Zamejski festival amaterskih dramskih skupin. Festival je na sporedu vsaki dve leti v drugi polovici junija in se konča prvo nedeljo julija. Zato so prizadevni člani in članice Športno-kulturnega društva Cerovlje -Mavhinje, ki prireja to poletno vseza-mejsko prireditev, že nekaj tednov na delu za pripravo letošnje, že osme izdaje, ki se bo odvijala od sobote, 27. junija do nedelje, 5. julija.
Treba je bilo postaviti organizacijsko podlago in si porazdeliti odgovornosti, predvsem pa je bilo treba razmisliti o festivalu kot takem in v skladu s temi izbirami izdelati pravilnik. Pri zadnjih dveh izdajah festivala so se odborniki odločili, da bodo tej prireditvi dali bolj poljuden in sproščen značaj. Zato so obdobje festivala raztegnili na tri tedne in predvideli prireditve nastopajočih skupin le ob koncu vsakega tedna.
Ta odločitev je po eni strani pripomogla k bolj sproščenemu in družabnemu vzdušju med gledalci in stalnimi obiskovalci festivala, na drugi pa je zahtevala večji organizacijski napor in ustvarila manjšo tekmovalno napetost, ki na podobnih festivalih ustvarja primerno vzdušje. Zaradi daljšega trajanja festivala so nastale tudi težave glede prisotnosti večine nastopajočih pri ostalih predstavah.
Organizatorji so tako imeli vtis, da je popustila napetost in da ni bila dobro izrabljena priložnost, da se ljubiteljski dramski igralci srečujejo, pogovarjajo in izmenjujejo svoj izkušnje in tudi spregovorijo o svojih težavah. Med festivalom je bil res vsa leta predviden tudi sestanek na te teme in večkrat je bila izmenjava mnenj med režiserji in organizatorji tudi zelo zanimiva. Vendar je vse nekaj drugega, ko se srečujejo igralci in odrski delavci in se v prostem pogovoru pomenijo med seboj.
Zato so se za letošnjo osmo izvedbo odločili, da strnejo trajanje festivala na dober teden, ko se bo vsak popoldan in vsak večer v Mavhinjah nekaj dogajalo. Poleg tega pa so člani društva Cerovlje -Mavhinje želeli, da se sodelovanje vseh nastopajočih skupin vse bolj približa resničnemu tekmovanju in da festival kot mnogi sorodni festivali pridobi svojo pravo obliko. Zato so se odločili, da morajo biti igre skupin v kategoriji odraslih premierski nastopi, kar pomeni, da skupine z igrami, ki tekmujejo na festivalu, ne smejo nastopati prej. To pa ne drži za otroško in mladinsko kategorijo, ker v večini primerov te skupine pripravljajo svoje igre v glavnem za šolske nastope.
Organizatorji so se zavedali, da zaradi tega nekatere skupine in dramska društva letos ne bodo mogli tekmovati na festivalu, zato pa so predvideli, da bodo v mejah razpoložljivega časa povečali število gostujočih skupin in tako nudili možnost tistim, ki bi vseeno radi nastopali v Mavhinjah.
V letošnjem pravilniku je še ena omejitev. Posamezne igre ne smejo trajati več kot eno uro. To izbiro je narekovala izkušnja iz prejšnjih let, saj so nekateri nastopi trajali poldrugo uro ali celo dve. Ljubiteljski igralci so težko ves čas ohranili kakovost svojega nastopa in večkrat je bilo težko z zanimanjem slediti igri do konca. Kot smo omenili že prej, bodo letos nastopajoči razdeljeni na tri kategorije: otroška (igralci od 5. do 11 leta), mladinska (mladina od 11. do 19. leta) in kategorija odraslih.
Tudi pri nagradah je nekaj sprememb. Odpadla je nagrada za izvirni tekst, saj je bilo pri prejšnjih festivalih teh tekstov res malo. Novo pravilo pa predvideva, da nagrade lahko prejmejo le amateriji. To je tudi razumljivo, saj gre za festival ljubiteljskih dramskih skupin. Poleg nagrad za najboljše moške in ženske vloge, za najboljšo izvedbo, za najboljšo režijo, za najboljšo sceno, glasbo, kostume in za najboljši jezik (kar pomeni tudi za najboljše izražanje v narečju), je v pravilniku dana možnost strokovni
komisiji, da po svoji uvidevnosti podeli tudi posebna priznanja in nagrade.
Festival se bo kot v prejšnjih letih odvijal v Mavhinjah na glavnem trgu pred cerkvijo, kjer bosta postavljena dva odra. Tudi letos bo oder na prostem pokrit in bo zaradi boljše akustike imel zaprto ozadje. Organizatorji pa že razmišljajo, kako bi še izboljšali luči in ozvočenje. Drugi oder bo pod velikim šotorom na travniku bližnjega bivšega šolskega poslopja in tudi tam bodo skušali izboljšati oder in luči.
Informacije in pojasnila lahko zainteresirane skupine, ki pripadajo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, in tudi dramske skupine slovenskih manjšin iz drugih krajev po svetu dobijo pri članih društva. Možno je tudi obrniti se na člane odbora, ki bodo na sedežu društva v Mavhinjah vsako sredo od 21. do 22. ure. Možno je tudi poklicati na telefonsko številko društva 040.2916056 ali pa na elektronski naslov: HYPERLINK "mailto:cerovljemavhinje@libero.it" ce-rovlj emavhinj e@libero.it. Dokumentacijo in prijavnice bodo interesenti lahko dvignili tudi na pokrajinskih sredežih ZSKD (Trst, Gorica, Čedad, Rezija), ZSKP (Gorica) in Slovenske prosvete (Trst).
Rok za predstavitev prijavnic zapade 31. marca 2009. Izpolnjene prijavnice, vso dokumentacijo o skupini in vpisnino bodo morali predstavniki društev in skupin oddati osebno na sedežu društva v Mavhinajh. Dokumentaciji je treba priložiti izjavo avtorja teksta oz. njegove priredbe ter avtorja glasbe oz. glas-
benih besedil, če niso vpisani v ustanovo SIAE. Če je kdo od nastopajočih vpisan kot amater v ustanovo ENPALS, je to treba javiti organizatorjem in priložiti vso odgovarjajočo dokumentacijo. Vpisu mora biti priložena tudi barvna slika nastopajoče skupine, ki bo objavljena v brošuri.
Med potekom festivala se bodo predstave odvijale vsak dan popoldne ob 18. uri in zvečer ob 21. uri Če bo potrebno, bo kak nastop na sporedu tudi kasneje. Organizatorji seveda upajo na lepo vreme, saj sta vzdušje in družabnost med festivalom vse drugačna, če je vreme toplo, suho in prijetno.
Obiskovalci bodo imeli kot vedno na razpolago brošuro z vsemi podatki o predstavah in o nastopajočih skupinah, pa tudi o zmagovalcih prejšnjega festivala. V dvorani bivše šole bodo domači umetniki razstavljali svoje izdelke, risbe, skulpture, ročna dela in podobno. Organizatorji že zdaj vabijo vse, ki se pri nas ukvarjajo z umetniško obrtjo, da se prijavijo in izrazijo svojo razpoložljivost za razstavo v Mavhinjah.
Na prostem pa bo vse popoldneve in večere zlasti po nastopih na razpolago dober prigrizek in osvežujoča pijača ter odliča domača kapljica.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 25. januarja 2009
19
mačkolje - Danes bodo odkrili spominsko ploščo duhovniku Ivanu Tulu v
Človek, ki je Nazaria Saura spremljal na njegovi zadnji poti
10. avgusta 1916 popoldne sta v pulj-skem vojaškem zaporu dva moška stopala proti kraju, ki je bil enemu od njiju usojen, da bo tam obešen zaradi veleizdaje. Prvi je bil sicer avstroogrski državljan, a znani iredentist Nazario Sauro, ki ga je avstroo-grsko vojaško sodišče obsodilo na smrt zaradi veleizdaje, drugi pa takratni vojaški ku-rat Ivan Tul iz Mačkolj, ki je z glasno molitvijo skušal preglasiti Saurove iredenti-stične vzklike. Nazario Sauro je po smrti stopil v panteon italijanskih junakov, po njem so poimenovali šole in ulice ter mu postavili spomenike. Ivan Tul je doživel drugačno usodo: tiho je opravljal službo profesorja teologije in spirituala v bogoslovju, nato pa dušnega pastirja za bolnike, ob tem pa pisal verska razmišljanja, mo-litvenike in poezije. Njemu niso postavili spomenikov, vse do danes, ko bodo na steni mačkoljanske cerkve po maši ob 11. uri odkrili spominsko ploščo ob 50. obletnici njegove smrti. Tul je namreč vreden spomina, pa ne kot človek, ki je Nazaria Saura spremljal na morišče, ampak kot teolog, profesor, dušni pastir, religiozni pisec in zaveden Slovenec.
Ivan Tul se je rodil 2. julija 1877 v Mačkoljah v kmečki družini pri Gučetovih. Po opravljeni ljudski šoli v Dolini je študiral na nemški gimnaziji v Trstu, kjer je bil sošolec kandidata za beatifikacijo Jakoba Ukmarja, nakar je vstopil v bogoslovje in bil leta 1901 posvečen v duhovnika. Nekaj let je opravljal razne službe v tržaško-ko-
prski škofiji, nato pa se je šel izpopolnjevat v teologiji na dunajski univerzi, kjer je promoviral leta 1913. Začel je poučevati, a je izbruhnila prva svetovna vojna, med katero je bil Tul vojaški kurat v Pulju. Po vojni je naprej poučeval v tržaškem in goriškem bogoslovju, kjer je leta 1923 postal tudi spiritual. To mesto je ohranil do leta 1934, ko se mu je moral odreči pod pritiskom fašističnih oblasti, katerim je bil zaradi narodnoo-brambnega delovanja trn v peti. Novo bivališče je našel v zavetišču za reveže Usmiljenih bratov v Gorici, kjer je opravljal tudi dušnopastirsko službo. Tu je 26. januarja 1959 tudi umrl in bil nekaj dni potem pokopan v Mačkoljah, kjer mu je pri odprtem grobu govoril Jakob Ukmar.
Tul se je vse življenje ukvarjal s pisanjem, bil je prepričan v pomen tiskane besede za ohranitev tako katoliške vere kot slovenske narodne zavesti: še posebej plodno je obdobje med leti 1908 in
Z leve: Ivan Tul kot dijak, novomašnik in vojaški kurat avstroogrske mornarice med prvo svetovno vojno
1955, ko je izdal preko dvajset publikacij z nabožno vsebino, kot so šmarnice oz. šmarnična premišljevanja in dva molit-venika. Religiozna tematika prevladuje tudi v njegovih več kot petsto pesmih, ki so leta 1955 izšle v samozaložbi v dveh knjigah z naslovom Rožmarin in cipresa. Napisal je tudi knjigo o ricmanjski aferi in o sv. Socerbu, poleg tega pa še vrsto člankov za koledar celovške in goriške Mohorjeve družbe. Uspešen je bil tudi
kot ljudski misijonar po istrskih vaseh.
Če izvzamemo zgodnjo mladost, je Ivan Tul vse življenje preživel daleč od rojstnih Mačkolj, kamor pa se je vseeno vračal. To vsaj do leta 1943, ko je ob nemškem požigu vasi zgorela tudi Gučetova hiša, pozneje je nerad zahajal v domači kraj, čeprav je ostal nanj navezan. Leta in desetletja so minevala, tudi spomin nanj je nekoliko zbledel, čeprav so ga v Mačkoljah ohranjali: leta 1989 so ob 30-letnici smrti izvedli niz
pobud, letos pa so se v okviru župnijske skupnosti odločili, da o Ivanu Tulu izide spominska brošura, ki jo je uredila Ljuba Smotlak in ki so jo predstavili v petek zvečer v Srenjski hiši, danes pa bodo kot že omenjeno na steni domače cerkve odkrili ploščo, ki bo ljudi opozarjala, da so Mač-kolje dale tudi tega sicer tihega in skromnega, a nadarjenega, izobraženega, plodo-vitega in zaslužnega človeka.
Ivan Žerjal
Od jutra do jutra.
Od doma do doma, od bralca do bralca. Primorski dnevnik, tudi v letu 2009, v vsak vaš dan.
Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31 .januarja 2009 Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra!
DARILO ZA VSE NAROČNIKE: KOLEDAR 2009 ZADRUGE
PRIMORSKI DNEVNIK
Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009 -darilo Zadruge Primorski dnevnik.
Znižana naročnina za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo:
>	na pošti na račun Št. 11943347
>	Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka
št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 št. računa: ITI 0 F 08928 02203 010000010730
na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
20	Nedelja, 25. januarja 2009
NEDELJSKE TEME
/
kmečka zveza priporoča sadjarjem
Sadno drevje varujemo tudi v času zimskega mirovanja
Sadno drevje lahko zdravstveno varujemo tudi v mesecu januarju, ko je čas zimskega mirovanja, če tega nismo opravili v pozni jeseni. Za zamudnike navajamo le posege na sadnih vrstah proti pomembnejšim in bolj razširjenim boleznim in škodljivcem. Jablane
Jablanov rak. - Na jablanah, kjer je prisoten jablanov rak (Nectria galligena - Pho-mopsis mali) v obliki ran z gobastim robom, ki navadno segajo do lesa, škropimo, ko odpade večina listja. Pri tem uporabljamo bakrove pripravke (Bordojska brozga 1,2kg/100 l ali bakrov klorid - Rame Caffa-ro 0,5-0,7 kg/100 l vode). Po rezi odstranimo okužene veje in preprečimo morebitne nove okužbe s tem, da premažemo rane s primerno smolo ter po opravljeni rezi razkužimo uporabljeno orodje z varekino. Pri škodljivcih bomo omenili ameriškega ka-parja (Quadraspidiotus perniciosus), ki ga uspešno zatiramo z belim oljem v koncentraciji 2-3% ali kalcijevim polisulfidom. Vsa navedena sredstva lahko uporabljamo tudi pri biološkem varstvu rastlin. Hruške
Tudi na hruškah je lahko prisoten ja-blanov rak, ki ga zatiramo s sredstvi, navedenimi za to bolezen na jablanah. Tudi ameriški kapar je lahko prisoten na tej sadni vrsti in ga zatiramo s sredstvi navedenimi za varstvo jablane proti temu škodljivcu. Breskve
Breskova kodravost (Taphrina deformans). - Vsak sadjar, pa tudi vrtičkar, dobro pozna breskovo kodravost. Spomladi, ko listje odganja opazimo, da je izmaličeno, na-mehurjeno in skodrano. Listi so odebelje-ni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumenordečkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši. Izguba listja ima za drevo hude posledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta. Za zatiranje
tropski rastlini
te glivice uporabljamo poleg že navedenih bakrenih sredstev proti jablanovemu raku, sredstva na osnovi Zirama (Pomarsol 7 WG, Triscabol 81 WG) in Dodine (Dodina 65, Dodina 65 WG).
Listna luknjičavost koščičarjev (Cori-neum Beijerincki) - Že ime nam pove, da napade vse koščičarje (slive, češplje, češnje
bliža se konec zime
Pomembno je vselej potrebam rastlin po
Z naglimi koraki se bliža konec zime, to je obdobje, ki je najpomembnejše za gnojenje obdelanih površin. Zato ne bo odveč, če podamo nekaj osnovnih navodil za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Z upoštevanjem teh navodil se zagotavlja pravilna uporaba rastlinskih hranil v kmetijstvu in se s tem dosežejo sledeči ci-
tečaj kz
Za uporabo
toksičnih
sredstev
Kmečka zveza organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih (bivše 1. in 2. skupine) fitofarma-cevtskih sredstev. Tečaj je obvezen v smislu OPR št. 290 z dne 23.04.2001 za vse, ki nameravajo opraviti izpit za pridobitev ali obnovitev omenjenega dovoljenja in traja 8 ur za obnovitev ter 12 ur za prvo pridobitev dovoljenja.
Tečaj zaobjema sledeče tematike: toksikološki in zdravstveni del; preventivne norme, zakonski predpisi; dobra kmetijska praksa pri uporabi fi-tofarmacevtskih sredstev; okoljski vidik pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Kraj in časovni termini tečaja bodo določeni po zaključenem vpisovanju. Vpisnina na tečaj znaša 80 Evrov. Prošnji za izdajo dovoljenja je treba priložiti:
2 koleka za € 14,62, 2 sliki formata za izkaznice, zapadlo dovoljenje. Vpisovanja na Kmečki zvezi v Trstu, ul Cicerone 8, tel. 040/362941.
lji: rastline lahko v največji meri izkoristijo hranilo; pri pridelavi se čim bolj preprečijo izgube hranil in s tem povezan, čeprav je na našem območju manj pomemben, vnos hranil v vode. Potrebe rastlin po hranilih
Gnojilo je treba uporabljati v skladu s potrebami po hranilih. Pri ugotavljanju teh potreb se upošteva več dejavnikov, najvažnejši pa so sledeči: pričakovana količino pridelka; razpoložljive količine hranil v tleh (založenost); vsebnost apna in reakcijo tal (pH vrednost) in količina humusa v tleh; pridelovalne razmere, ki vplivajo na dostopnost hranil, zlasti kmetijska kultura, prejšnji posevek, obdelava tal in namakanje.
V skladu z načeli pravilnega gnojenja je treba gnojiti tako, da so hranila v čim večji meri izkoriščena za rast in razvoj zastlin. Takšno gnojenje pa hkrati zmanjšuje izgube hranil in s tem povezano izpiranje v vodne površine. Posebno za dušična gnojila velja, da je v naših vremenskih razmerah, ko imamo na splošno razmeroma veliko padavin, nevarnost izpiranja dušika tudi med rastno dobo, velika. Zato je treba gnojenje z dušikom tem bolj prilagojevati potrebam posameznih kultur in porazdeliti odmerek dušika na več obrokov med rastno dobo.
Za ugotavljanje založenosti tal s fosforjem, kalijem in drugimi elementi je priporočljiva analiza vzorcev tal vsakih 5 let, kar nam služi za kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja. Odmerjanje dušika je težav-nejše, zato se zanj odločamo na podlagi izkustvenih norm, to se pravi rezultatov poljskih gnojilnih poskusov, ki nam povedo kakšne so potrebe gojene kulture po dušiku.
Glede na količino hranilnih rudninskih snovi ali hranil, ki jih rastline sprejemajo iz tal raztopljene v vodi, jih delimo v dve skupini. Prve, ki jih rastline potrebu-
in, čeprav redkeje, tudi marelice). Bolezen napade liste, mlade poganjke, plodove in vejice. Na listih povzroča pege premera 2 do 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. V tem času lahko napade koščičarje tudi ameriški kapar, ki ga zatiramo z zgoraj navedenimi sredstvi.
Svetovalna služba Kmečke zveze
zadostiti hranilih
jejo razmeroma veliko, imenujemo glavna rastlinska hranila ali makrohranila in ta so: dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in žveplo. V drugo skupino pa spadajo hranila v sledovih ali mikrohranila, ki jih rastline potrebujejo izredno malo, in so sledeče: železo, bor, mangan, molibden, baker, cink in druga.
Potrebe posameznih rastlin po omenjenih hranilih so seveda različne. Zato je treba pripraviti letni gnojilni načrt na osnovi teh potreb. Če so na kmetiji razpoložljiva tudi živinska gnojila (predvsem gnoj) je treba pripraviti načrt ob upoštevanju količine razpoložljivih organskih gnojil in vsebnosti posameznih hranil v njih. Z mineralnimi gnojili to gojenje dopolnimo. Preprečiti moramo, da je vnos v tla preobilen. Za vsako parcelo je treba točno predvideti uporabo živilskih gnojil glede na načrtovani obseg pridelave, kolobar in založe-nost tal z rudninskimi gnojili. Na tej podlagi pa se izračunajo tudi potrebne količine mineralnih gnojil.
Ljudje gojimo razne kulture že tisočletja ali stoletja. Z razvojem kmetijstva pa so se razvijali in spreminjali tudi načini gnojenja kmetijskih kultur. V zadnjem času se na osnovi številnih poskusov pojavljajo dvomi, če je razne kulture potrebno gnojiti, s tako visokimi odmerki, kot so jih strokovnjaki svetovali v zadnjih desetletjih.
Dokazano je, da smo do nedavnega določene kulture gnojili preveč. Izstopajoč primer je vinska trta, za katero se je izkazalo, da potrebuje veliko manj gnojil, kot smo še pred nekaj leti mislili. Zato je potrebno, da kmetovalec stalno posodablja svoje znanje in sledi navodilom za pravilno gnojenje. Le na ta način bo dosegel cilje, ki smo jih uvodoma navedli. Drži pa pravilo, da vse rastline potrebujejo za rast in rodnost tudi hranila.
Svetovalna služba KZ
Kako gojimo avokado in kanarski datljevec
Danes bomo opisali dve tropski rastlini, ki ju lahko gojimo tudi pri nas v okrasne namene. To sta avokado in kanarski datljevec.
AVOKADO, s strokovnim imenom Persea americana, je tropsko drevo, izvira iz Mehike in Gvatemale. Pripada družini Lauraceae. Gojijo v sub-tropskih in tropskih državah, Severni in Južni Ameriki, Novi Zelandiji, Južni Afriki. Sadež, ki po okusu nekoliko spominja na orehe, je zelo hranilen. Vsebuje 20 odstotkov nenasičenih maščob, 11 vitaminov, med katerimi
predvsem A, C, B1, B2, E, in 14 mineralov. Avokado uporabljajo tudi v kozmetiki, posebno za nego kože.
V Evropi gojijo avokado le v Španiji in ponekod v južni Evropi. Vzdrži namreč le do - 3° C. Lahko ga poskusimo gojiti v vazi in v zaprtem prostoru, kot na primer v stanovanju ali verandi. Poglejmo, kako.
Avokado zraste do 20 metrov visoko. Sadež lahko kupimo tudi pri nas. Potem, ko sadež pojemo, očistimo seme. To je zelo važno, saj bi drugače lahko začelo gniti. Seme nato postavimo v vodo, da vzklije. Postavimo ga v stekleni kozarec tako, da se le spodnji, širši del semena moči. Če pa je kozarec preširok, seme zbodemo z zobotrebci in ga naslonimo tako, da ne pade v kozarec.
Tako pripravljen stekleni kozarec postavimo v stanovanje, na svetlo in toplo mesto. Idealna temperatura naj bo okrog 21 stopinj Celzija. Ko rastlinica vzklije in poženejo korenine, jo posadimo v 8 do 10 cm široko vazo z namensko zemljo, idealno za sobne rastline. Konica brsta naj bo nekoliko zunaj zemlje. Pri presajanju bodimo zelo previdni, da ne ranimo korenin.
Namesto da najprej pustimo vzkliti seme v steklenem kozarcu, lahko seme vsadimo v 8 do 10 cm široko vazo. Postavimo ga diagonalno in tako, da je 1/3 semena zunaj zemlje.
Ko rastlinica doseže 20-25 centimetrov, jo presadimo v širšo vazo in sicer 15 do 18 cm. V prvem letu avo-kado zraste že 30-40 centimetrov visoko. Zato je treba rastlino večkrat presaditi in ji zagotoviti dovolj veliko vazo. Za avokado uporabljamo rahlo in rodovitno zemljo s kislo reakcijo. Na dno vaze postavimo plast kamenčkov ali napihnjene gline za boljšo drena-žo.
Rastlino gojimo v svetlem, toplem in svežem prostoru, vendare daleč od grelcev. Idealna je veranda ali kak drug zaprt prostor, vendar mora biti dovolj svetel in prostoren. Občasno moramo liste orositi, posebno pozimi, ko je zrak v stanovanju suh zaradi centralne kurjave. V kaki zelo mili legi tudi v naših krajih in ob milih zimah bi jo lahko gojili pozimi tudi na odprtem, vendar v zavetju in na sončni legi. Pozimi moramo rastlino pokriti s pajčevinastim vlaknom. Najbolje je vsekakor, da avokado vedno gojimo v velikih vazah, da ga ob mrzli zimi premestimo v notranje prostore.
Avokado, ki ga vzgojimo iz semena, obrodi le po 7-8 letih. Težje obrodi, ko ga gojimo v vazi. Bolje obrodi, če ga cepimo na speče oko ali na razkol, kar pa zahteva izkušeno roko.
Avokado zalivamo večkrat in po malem. Gnojimo z mešanimi gnojili, ki imajo veliko dušika. Avokado je občutljiv na klorozo zaradi pomanjkljivega vsrkanja železa in mangana. Rastlina na splošno ošibi in listi porumenijo. Večkrat se to lahko zgodi pri
nas zaradi apnenčaste zemlje in vode za zalivanje. Proti klorozi gnojimo s kislimi gnojili, železovim sulfatom in škropimo z železom v obliki kelatov. Če pa korenine gnijejo, moramo manj zalivati in poskrbeti za pravilno dre-nažo.
Druga rastlina je KANARSKI DATLJEVEC, ki ji enostavno rečemo tudi domača palma. Rastlina se botanično imenuje Phoenix canariensis in spada v družino Palmae. Rod Phoenix obsega nekaj več kot ducat vrst, med katerimi je vrsta canariensis najbolj poznana. Za ves rod so značilni dolgi in ozki listi. Kanarski datljevec je večinoma sobna rastlina, v Sredozemlju pa jo gojijo tudi na prostem v okrasnih vrtovih, kjer je zelo razširjena. V toplejših krajih lahko doseže tudi 20 metrov višine, listi pa so lahko dolgi tudi 6-7 metrov in so temno zelene barve. Moški in ženski cvetovi so na različnih rastlinah in tvorijo socvetja z rumenkastimi cvetovi. Vsekakor če datljevec gojimo v vazi kot sobno rastlino, zelo poredkoma cveti. Rastline, ki rastejo na prostem, proizvajajo sadeže podobne dateljnom, izvirajo pa iz Kanarskih otokov, Severne Afrike in Azije.
Domača palma ima zelo močan in velik koreninski sistem. Zato moramo uporabljati vaze, ki so bolj proporcionalne krošnji rastline. Da ne bi uporabljali prevelikih vaz, okrog polovice julija, ko jo po navadi presajamo, jo vzamemo iz vaze z vso koreninsko grudo in obrežemo korenine, ki rastejo iz koreninske grude. Na ta način lahko rastlino presadimo spet v isto ali večjo vazo.
Kanarski datljevec razmnožujemo s semenom. Sejemo v vaze, ki jih napolnimo z lahko zemljo. Vazo nato postavimo v topel prostor, ki je lahko rastlinjak ali kak notranji prostor. Po približno enem mesecu semena vzkli-jejo in kmalu nato se pokaže prvi list. Takrat zelo previdno presadimo rastlinico v vazo s premerom 6 cm, v lažjo zemljo. Vaze nato spet postavimo v rastlinjak ali kak podoben prostor. Važno je, da je prostor vlažen in topel, a s stalno vlago in temperaturo. Na dno vaze postavimo kamenčke ali kak drug material za boljšo drenažo, drugače se lahko korenine pretirano širijo in zamašijo luknje za odtekanje vode na dnu vaze.
Med gojenjem v stanovanju rastlino postavimo v malo ogrevan prostor. Temperatura vsekakor ne sme pasti pod 10 stopinj Celzija. Za vrsto zemlje rastlina ni zahtevna, zahteva pa veliko svetlobe. Ko zalivamo, uporabljamo vedno vodo, ki ima sobno temperaturo. V primeru mrzle vode ali če je zemlja preveč vlažna, se lahko pojavijo temni madeži na listih. Isto se lahko zgodi, če poleti pustimo posušiti zemljo v vazi. Tudi če je prostor premalo svetel, se lahko pojavijo mali madeži na listih. Če postavimo rastlino v pretopel prostor, jo lahko napade kapar. V tem primeru nemudoma škropimo z belim mineralnim oljem v odmerkih, ki so navedeni na konfekciji. Palmo poleti redno zalivamo, pozimi pa zelo malo. Od aprila do septembra tedensko gnojimo s kakim tekočim gnojilom. Med zimo moramo gnojenje prekiniti. V poletnem času je vsekakor bolje, da postavimo rastlino na odprto. Postavimo jo na sončno lego. Le v milih legah jo sadimo na prosto, kjer ostane tudi pozimi.
Magda Šturman
KULTURNI
Št. 140
u
Nedelja, 25. januarja 2009
Nagrada Ignacij Ota
4. natečaj za zborovske skladbe
CD
Un>or4ttclrcaii [UMurjIl iLcu*<il
IGNACIJ OTA

Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje 4. natečaj za zborovske skladbe, namenjen predvsem mladim skladateljem. S tem natečajem se želi ZSKD spomniti svojega dolgoletnega člana, zaslužnega kulturnika in predvsem zborovskega skladatelja IGNACIJA OTE.
1.
Na natečaj so lahko prijavljene zborovske skladbe: brez instrumentalne spremljave za šti-riglasni odrasli mešani zbor in za triglasni oz. štiriglasni ženski ali moški zbor; brez ali z instrumentalno spremljavo za dvoglasni ali troglasni otroški oz. mladinski zbor.
Predstavljena dela morajo biti izvirna in neizvedena. Lahko so tudi avtorske priredbe ljudskih motivov.
3.
Izbrani teksti za zborovske skladbe morajo biti v slovenskem jeziku ali
v slovenskem narečju, s posebno pozornostjo na vrednotenju literarnega in ustnega izročila obmejnega pasu.
4.
Kdor se prijavi na natečaj, naj upošteva, da so skladbe namenjene ljubiteljskim zborom.
Vsak skladatelj lahko predstavi več del.
Dolžina vsake skladbe ne sme presegati 5 minut.
Partiture, v petih čitljivih izvodih, morajo biti oddane ali odposlane na sedeže ZSKD najkasneje do 30. junija 2009.
8.
Skladbe morajo biti anonimne: označi naj jih razpoznavno geslo, ki mora biti napisano tudi na zaprti ovojnici, v kateri so podatki skla-
Aljoša Tavčar, nagrajenec 3. natečaja za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota 2007
datelja (ime in priimek, kraj in datum rojstva, bivališče, telefonska številka, naslov elektronske pošte). Ovojnica mora vsebovati tudi podpisano izjavo udeleženca, da je skladba izvirna in da ni bila še izvedena.
Skladbe bo ocenila posebna strokovna komisija glasbenikov, ki jih imenuje Deželni odbor ZSKD. Odločitev komisije, ki ima tudi možnost, da ne dodeli nagrad, je dokončna in nesporna.
10.
Predvidene so tri nagrade: za najboljšo skladbo za odrasle zbore (500,00 €); za najboljšo skladbo za otroški oz.
mladinski zbor (500,00 €); posebno priznanje za najboljšo skladbo mladega/e avtorja/ice rojene-ga/e po 31. decembru 1982.
11.
Rezultate natečaja bo ZSKD pisno
sporočila dobitnikom nagrad najkasneje do 10. oktobra 2009. Izidi bodo primerno obeleženi tudi v slovenskih in italijanskih medijih.
12.
Za vse, kar ni izrecno predvideno v tem razpisu, veljajo predpisi Civilnega zakonika in specifičnih zakonov na tem področju.
13.
Kdor se prijavi na natečaj, sprejme v celoti in brezpogojno pričujoči pravilnik.
14.
Zveza slovenskih kulturnih društev se obveže, da objavi nagrajena dela in morebitne skladbe, ki bodo deležne posebne omembe komisije.
15.
Zveza slovenskih kulturnih društev si pridržuje vse pravice za uporabo, objavo, izdajo in snemanje nagrajenih in priporočenih skladb, te bodo ostale njena last.
Nives Cossutta ob 4. izvedbi natečaja:
Bilo je v oktobru leta 2002, natančno eno leto po odhodu našega nepozabnega zborovodje in skladatelja Ignacija Ote, ko smo na Zvezi slovenskih kulturnih društev razpisali 1. Natečaj za zborovske skladbe in ga njemu posvetili.
"Za natečaj smo se odločili, ker se nam zdi najprimernejša oblika, s katero želimo na pristen način počastiti ime našega kulturnega delavca in velikega prijatelja zborovskega petja. S pobudo bi radi predvsem nudili ustvarjalno priložnost, ki bi pustila sled, ki bi nas kulturno bogatila in bi se lahko nadaljevala v času.'..... Tako sem kot takratna predsednica ZSKD zapisala pred šestimi leti in danes mi je posebno drago, da imamo v rokah konkretizacijo takratnih želja. Prepričana sem, da bi Nacjo danes delil naše globoko zadoščenje, ob nastanku nove zborovske mape, ki jo sestavljajo najboljše nagrajene skladbe prvih treh izvedb natečaja; delil bi naše zadovoljstvo ob ugotovitvi, da mladi skladatelji gojijo ljubezen do našega zborovskega petja.
V teh letih so se zvrstile tri izvedbe natečaja in na njih so sodelovali številni mladi prespektivni glasbeniki deželnega in čezmejnega prostora, kar je nedvomno prispevalo k utrjevanju skupnega kulturnega prostora. Natečaj je ostal zvest svojim prvotnim ciljem: omogočati odkrivanje in spodbujanje novih skla-dateljskih talentov, nuditi priložnost za vrednotenje in širjenje slovenske besede, tako knjižne kot narečne.
Naj izrazim posebno priznanje ZSKD in njenemu vodstvu, ki je osvojilo to pobudo in s tem še enkrat dokazalo, da sta ljubezen in skrb do zborovskega petja vseprej kot formalna dolžnost. Zveza ni samo najbolj množična organizacija, ki združuje ljubitelje zborovskega petja, temveč tudi duša, ki želi razvijati našo zborovsko tradicijo in jo obogatiti, saj je zavestno razumela, da je razvoj petja odvisen ne le od množičnega poustvarjanja, temveč tudi od ustvarjalnega proizvajanja kakovostne zborovske literature.
agenda-agenda-agenda-agenda
tembra 2009. Rok prijave zapade 31.5.2009.
15. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB
Ilirska Bistrica - Dom na Vidmu, 1.2.2009 ob 17. uri
Pihalni orkester Divača Godbeno društvo "Viktor Parma" Trebče
Pihalni orkester Ilirska Bistrica
Hrpelje - Dom kulture, 7.2.2009 ob 20. uri
Pihalni orkester Breg Godbeno društvo Nabrežina Brkinska godba 2000
Tržič - Občinsko gledališče, 28.2.2009 ob 20. uri
Kraška pihalna godba Sežana Pihalni orkester Kras - Doberdob Pihalni orkester Ricmanje
POZOR PEVCI IN DIRIGENTI!
Feniarco razpisuje 5. evropsko akademijo za pevce in dirigente, ki se bo odvijala v Fanu (Pu) od 6. do 13. sep-
ZANIMIVO
ZA MLADINSKE ZBORE
Alpe Adria cantat, mednarodni teden zborovskega petja se bo odvijal od 30. avgusta do 6. septembra 2009. Vršile se bodo delavnice za pevce in dirigente. Rok prijave zapade 31.5.2009.
4. Natečaj za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota
Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. Natečaj za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota.
Razpis je na razpolago na sedežih ZSKD ali na spletni strani www.zskd.eu.
COROVIVO
Združenje pevskih zborov FJK U.S.C.I. vabi pevske zbore, da se prijavijo na 12. revijo Corovivo, ki se bo od-
vijala 25. oktobra 2009 v Pordenonu. Rok prijave zapade 15. junija 2009. Razpis in ostale informacije nudi ZSKD.
ZANIMIVO
ZA DEKLIŠKE IN ŽENSKE ZBORE
JSKD razpisuje 46. republiški zborovski seminar vokalne zabavne glasbe za dekliške in ženske zbore. Delavnice bodo potekale v Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani 6., 7. in 8. februarja 2009. Rok prijave zapade 30. januarja 2009.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije
Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org
Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.ora
Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora
Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
i.podlistek
M.	ipodlistek@gmail.com
25. 1. 2009
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
Vzgoja k odgovornosti
V vzgojnem načrtu Slovenske zamejske skavtske organizacije za leta 2008-2012 med drugim beremo tako:
"Organizacija opaža na vseh ravneh (na ravni vseh članov, predvsem voditeljev) pomanjkanje občutka za odgovornost. Vodstvo SZSO se zaveda, da živimo v dobi, ko je čuta za odgovornost vedno manj, in to bodisi odgovornosti za lastno življenje, toliko manj pa za življenje drugih. Problem je sicer zelo širok, ker je prisoten v vseh plasteh današnje družbe (nenazadnje je ta isti problem omenil tudi komaj izvoljeni ameriški predsednik Barack Obama). Voditelji zato ciljamo k temu, da bi v naših članih (in tudi v njihovih starših) vzbudili čut za odgovornost preko skavtske metode: člane porazdelimo v manjše skupine, znotraj skupine pa, ki izvaja svoje podvige, ima vsak član točno določeno funkcijo ali nalogo. Podvig skupine bo uspel le, če bo vsak izvršil svoj del, drugače pa bo celoten podvig propadel. Višek doseže seveda vsak član, ko postane voditelj in mu je takrat zaupano vodstvo skupine, torej vzgoja drugih, mlajših članov, kar je enkratna šola za odgovorno življenje. Prav tako pa smo prepričani, da je treba z vzgojo k odgovornosti začeti že zelo zgodaj: starejšim bratom in sestram dajati odgovornost za mlajše, spodbuditi odgovornost do hišnih živali, do urejenosti svojega prostora, do okolja, v katerem živimo, predvsem pa do ljudi, s katerimi živimo. Zavedamo se sicer, da to ni tako enostavno, predvsem pa ne, ker je današnja mladina obkrožena z zgledi neodgovornega ravnanja. Zato pa smo prepričani, da je treba to začeti izvajati pri samih voditeljih in še prej bi bilo treba to začeti pri starših, da bodo lahko otroci in mladi obkroženi z dobrimi zgledi odgovornega ravnanja.
Vestna vidra
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it
Študijski center Melanije Klein
Üi-tfdip-hl LClfin
MLi LAN IL t LE iN
Studijski center Melanie Klein je naziv zelo dinamičnega društva, ki je nastal na pobudo mladih študentk vzgojnih ved pred skoraj dobrim desetletjem. O dosedanjem delovanju in o ponudbi tega društva smo se pogovorili s Francesco Simoni.
Francesca Simoni: Zamisel za tisto, kar je potem postal Študijski center Melanie Klein, seje porodila pred točno desetimi leti. Poleti 1998 smo mlade punce, ki smo ta-
teto za vzgojne vede, razmišljale, kako naprej. Univerzitetni študij nam je dal tudi nekaj prakse, slednjo pa smo želele tudi uporabiti znotraj našega prostora. Osredotočile smo se na poletni center, saj smo želele na tem področju prispevati svoj doprinos. Rečeno, storjeno. S pomočjo Slovenske prosvete smo priredile prvi poletni center v Bazovici. Na začetku smo bile tri vzgojiteljice, imele pa smo 13 vpisanih otrok. Starši so bili s tem prvim poletnim centrom zadovoljni, zato smo nadaljevali s to ponudbo. .Število prijavljenih se je postopoma večalo, prav tako pa tudi število vzgojiteljev, saj pazimo, da je razmerje med otroki in vzgojitelji največ 6:1. Leta 2001 smo zaradi tega ustanovile tudi društvo prav z namenom, da bi se lažje posvetili tej dejavnosti. Z novo obliko delovanja pa se je razširil ne le samo število sodelavcev, ampak na dan so prišle tudi nove zamisli in pobude, ki smo jih želeli tudi uresničiti. Poletni center je seveda ostal naša stalnica. Lani, na jubilejni deseti izvedbi, smo imeli 55 otrok na teden, kar je res lepo število, sodelovalo pa je 14 vzgojiteljev. Lani smo, ob priložnosti padca meje, priredili v sklopu poletnega centra tudi izlete v Slovenijo.
Naše delovanje se ne osredotoča samo na otroke, ampakpravzaprav na vse starostne stopnje. Za starejše smo priredili ti tečaj dobrega počutja. V prvih dveh letih delovanja društva smo priredili kar 15 tovrstnih tečajev v sodelovanju s krajevnimi društvi na teritoriju. Namen tega tečaja je utrjevanje psihofizičnega ravnovesja. To dosegamo preko telesnih vaj, preko ne-verbalnega sporočanja... Skupaj smo imeli 110 tečajnikov, katerim smo ponudili kar dve različni stopnji tečaja. S tem tečajem smo prišli celo na Goriško!
Omembe vredno pa je sodelovanje s šolami.
Francesca Simoni: Za šole smo priredili prav tako zelo zanimiv tečaj spoznavanja telesa in gibov. Tečaj prirejamo od leta 2003 v sodelovanju z ZSŠDI. Tečaj je namenjen otrokom iz vrtca. Ne gre za telovadbo, ampak za urjenje sposobnosti orientacije v prostoru ter spoznavanja sebe. Otrok spoznava in riše sebe, osvaja pojme kot je hitro in počasi, spredaj in zadaj, skratka osvaja pojme, ki mu bodo koristili v osnovni šoli. Skratka, lahko bi rekla, da ta tečaj nudi otrokom podlago za osnovno šolo. V igri spoznava npr. obliko kroga, ki jo bo kasneje srečal pri učenju črk... Tečaj je seveda tudi zabaven, veliko se igramo in poslušamo glasbo...
Igra je eden izmed temeljev filozofije Melanie Klein...
trst
ZUPNJISKA SKUPNOST SV. JERNEJA IZ MAČKOLJ in SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE sta ob 50. letnici smrti msgr. Ivana Tula priredili niz pobud. V petek so v dvorani Srenjske hiše otvorili razstavo in predstavili priložnostno publikacijo, ki jo je uredila Ljuba Smotlak. Danes ob ll.uri pa bo v župnjiski cerkvi osrednja spominska slovesnost, in sicer najprej sv. maša, nato pa blagoslov in odkritje spominske plošče na zunanji steni cerkve.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. januarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predstavitev Malega
cerkvenega slovarja Dušana Jakomina. Govorila bosta prof. Tatjana Rojc in Rafko Valenčič. Začetek ob 20.30.
Danes ob 15.00 uri
bo združeni pevski zbor ZCPZ oblikoval v cerkvi v Rodiku mašo ob obletnici smrti prof. Ubalda Vrabca.

ZCPZ prireja, v ponedeljek, 26.1. ob 18.30 v Finžgarjevem domu redni občni
zbor.
gorica
Redni letni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo v torek, 27. januarja 2009, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
Francesca Simoni: Vse naše dejavnosti, naj si bo za dojenčke ali starejše, temeljijo na igri in vzgoji. Melanie Klein je bila prva tera-pevtka, ki je uvedla igro kot posredni element med otrokom in terapijo. Razumela je, da ko se otrok igra, tudi boljše dela, tisto kar ga sprašujemo, saj je sproščen. Isto velja tudi za odrasle. Za nas vzgoja je nekaj širšega. Ne gre samo za proces vzgajanja otroka, ampak za trajno-stni proces učenja, izobraževanja in vzgajanja. Mislim, da se vsaka oseba razvija skozi čas. Vsaka oseba je edinstvena in takje tudi njegov proces osebnostnega razvoja. Tudi starejši se lahko marsičesa nauči, zaradi tega pa rabimo tudi takrat igro kot sredstvo za boljše dojemanje tega. V vrtcu je to seveda zelo potrebno, a tudi na tečaju dobrega počutja...
Ali se otroci znajo še igrati?
Francesca Simoni: Zelo zanimivo in težko vprašanje. Družba se je zelo spremenila, prav tako pa tudi življenje otrok. Nekoč so se otroci igrali na vrtu, dandanes pa je večina otrok zaprta v stanovanjih. Tudi sam šolski urnik otrok se je znatno podaljšal, po šoli pa imajo otroci na razpolago tudi izredno veliko pošolskih dejavnosti, tako da za igranje skorajda zmanjka časa. Otroci dandanes doživljajo simptome, ki so bili nekoč »domena« starejših, kot je npr. stres. To opažam pri svojem delu kot klinični pedagog in tudi na poletnih centrih. Na poletnih centrih imamo skorajda ves dan planiran, z izjemo dveh ur proste igre. No, in prav v tem času so otroci najbolj zbegani, saj ne vedo, kaj bi se igrali. Vzgojitelji jim morajo torej priti na pomoč in jim pokazati, kako se lahko igrajo z vrstniki, npr. skrivanje.
Otroci igrajo zlasti elektronske igre.
Francesca Simoni: . jaz nasprotujem temu, saj se vsak igra s sabo in otroci niso več sposobni skupinske igre. No, tudi ko igrajo skupaj, najraje oponašajo elektronske igre, s katerimi se igrajo doma! Mislim, da je potrebno se zamisliti tudi pri tem. Pravje, da se otroci igrajo s tem, a do določene mere. Mislim, da dvajset minut take igre in dvajset minut televizije otroku zadostuje, a večkrat otroci igrajo to tudi po nekaj ur in prav toliko časa pa gledajo televizijo (skupaj s starši). Tudi same risanke so se spremenile skozi čas! Nekoč so risanke posredovale vrednote, zlasti spoštovanje do staršev, danes pa so risanke zelo agresivne in skratka nevzgojne. Mislim, da risanka, knjiga ali DVD, kijih namenjamo otrokom, morajo vzgajati in posredovati vrednote. In prav s pojmom vzgoje imajo dandanes velike probleme ne samo starši, ampak tudi učitelji v šolah! Opazno je neko splošno pomanjkanje spoštovanja do odraslega. Vsak se mora zavedati pač svoje vloge! V družinah pa se dandanes dogaja, da je otrok tisti, ki določa kaj se dogaja, starši pa ubogajo. Ubogi otroci pa ne vedo kaj je prav in kaj je zgrešeno, če pa nimajo nikogar, ki si prevzame to nalogo, pa zlahka pride do problemov.
Z igrami pa dosežete otroke ne samo v poletnih centrih in šolah..
Francesca Simoni: Res je. Letos smo ponovno imeli priložnost, da smo izvedli naš program Rasti s pravljicami kar v samem tržaškem mestnem središču, in sicer na trgu sv. Antona. Šlo je za skupno pobudo različnih tržaških društev. Za nas, kot slovensko društvo, pa je bilo to zanimivo priznanje ter seveda izkušnja. Otrokom, staršem in dedom smo skušali posredovati ljubezen do poslušanja in pripovedovanja pravljic. Lani je bil na vrsti Povodni mož. Igro smo pripovedovali v italijanščini. Otroci so bili fascinirani nad načinom pripovedovanja.... V kratkem pa nas čaka ponoven izziv, in sicer sodelovanje na veliki prireditvi, ki bo namenjena otrokom, in sicer v prostorih bivše ribarnice. Načrtujemo kar nekaj pobud, in sicer delavnice tako za otroke kot za odrasle, predstavitve mladih slovenskih ustvarjalcev.. Vsi naši vzgojitelji so Slovenci, kar pomeni, da bodo informacije tudi v slovenščini..
Poleg iger se posvečate tudi jezikovnim tečajem.
Francesca Simoni: To je tudi posledica naših poletnih centrov. Nekateri otroci so prihajali iz mešanih zakonov. Neslovenski starš nam je vedno izražal pomisleke, ali bo vpisal otroka v slovensko ali italijansko šolo, saj, kako mu bom sledil. Ker je bilo velikopopraševa-nja, smo začeli z jezikovnimi delavnicami. Začeli smo najprej z delavnicami za otroke, in sicer Besedni ringaraja in Slovenske urice. Prvi je namenjen otrokom, ki obiskujejo vrtec in se želijo naučiti slovenščine, Slovenske urice pa so
namenjene otrokom od 5 do 8 leta starosti, ki želijo izpopolniti znanje jezika. Pobudi se odvijata že pet let ob sobotah popodne na našem sedežu. Iz tega je nastala tudi pobuda, namenjena šolam, in sicer Slovenski abc. Lani smo oskrbovali kar 13 vrtcev, in sicer tudi povsem italijanske! Zanimivo pa je, da se je prav zaradi tega porodila tudi potreba, posredovati slovenski jezik staršem teh otrok. Zanimanje za slovenske tečaje se je lani znatno povečalo, mor-
Kaj pa trenutno ponujate?
Francesca Simoni: Rada bi na tem mestu omenila tečaji za dojenčke, tečaj prvi koraki, tečaji za masažo dojenčka, ki jo izvajamo s tehniko BodyWork, ki izhaja iz klinične pedagogike, ter seveda tečaj v bazenu - za otroka in starša. Tečaj je namenjen otrokom od drugega meseca dalje. Otroci se počutijo izredno »doma« v vodi, zato je moja naloga naučiti starše, kako naj držijo otroka v vodi in kako naj mu ne posreduje negativnih občutkov - kot je recimo strah. Starši se čudijo, kako otrok lahko zaplava! Trenutno tečaj obiskuje 15 dojenčkov.
»Ljudje govorijo, srca pa nimajo«
Prosvetno društvo Štandrež (dramski odsek)
Branislav Nušic KAJ BODO REKLI LJUDJE... ?
Igrajo:
TOMA: Božidar Tabaj STANA: Daniela Puja NADA: Chiara Mucci JELKICA: Nikol Kerpan SIMA: Marko Brajnik Ga. ŽIVANOVIČ: Vanja Bastiani Ga. TOMIČ: Marta Bizjak STOJANOVIČ: David Vižintin STRIC MARTIN: Egon Cijan UČITELJ GLASBE: Matej Klanjšček KAJA: Polonca Cijan ANA: Roberta Marussi POSTREŽČKA Joško in Franko Kogoj
REŽIJA: Jože Hrovat
GLASBENA OPREMA: Mirko Vuksa-
novič
KOSTUMI: Snežica Černic ŠEPETALKA: Marinka Leban SCENA: Joško in Franko Kogoj TEHNIKA: Sonja Bastiani, Andreja Bizjak, Simone Lamo
Četrtek, 29. januarja 2009,
ob 20.30, v KD Lojze Bratuž v Gorici
Dramski odsek Pd Štandrež je premierno uprizoril predstavo Kaj bodo rekli ljudje...? Branislava Nuši-ča že leta 1989. Gre torej za nekako reprizo, ampak z novim ansamblom in režijo.
Komedija ponuja gledalcu možnost, da razmišlja, kako okolje in družba lahko vplivata na naše vsakdanje življenje in nas silita v kon-formizem: spreminjajo naše vsakdanje ustaljenje navade, pohištvo, način obnašanja,zbirajo hčeri ženina ipd. Vse to je pred skorajda sto leti ugotovil avtor, a prikazana situacija je še danes povsem aktualna. V današnjem virtualnem svetu niso ljudje, ki nas skušajo spreminjati, temveč mediji, internet, mode ipd.
Ljudje smo pač ljudje in bi ne ne smeli vplivati drug na drugega, saj je vsakdo svet zase. Važno je to, kar mi čutimo da smo, in ne to, kar drugi mislijo o nas.
»Žarenje« med Gorico in Trstom
Žarenje je naslov drobne knjižice, ki je ob izteku leta 2008 izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Gre za zbirko poezij, nekakšno antologijo pesniškega ustvarjanja Zore Tavčar, ki je po svojem literarnen in kulturnem delovanju dobro poznana tako v naših zamejskih krogih kot v Sloveniji, saj je njena življenjska pot razpeta med rodno Loko pri Zidanem mostu in Trstom ali bolje Opčinami, kjer si je z možem Alojzem Rebulo ustvarila družino. Možu tudi posveča to knjigo v zahvalo za "pol stoletja ljubezni"
in tudi pesmi, ki so v njej zbrane, obsegajo razpon, ki gre časovno od leta 1947 do leta 2007. Sama razporeditev pesmi kaže na ta življenjski lok, ki ga avtorica, ki je pred kratkim slavila osemdesetletnico življenja, prikaže v nekakšnem modernem "feedbacku'!
Knjigo bodo predstavili v sredo, 28.1., v prostorih goriške Galerije Ars, v soboto, 31.1., pa bo Bambičeva galerija, v sodelovanju z Goriško Mohorjevo priredila „Srečanje ob Prešernu", kjer bo poleg predstavitve novih književnih del Zore Tavčar, na ogled še razstava Mateja Susiča Zimska idila.
Pri predstavitvi bo sodelovala prof. Tatjana Rojc, za glasbeno kuliso večera pa bosta poskrbela Aleksander Ipavec-har-monika in Piero Purini-sax.
/
DNEVNE NOVICE
Nedelja, 25. januarja 2009
23
italija - Na otoku Lampedusa množica priseljencev protestirala ob odobravanju domačinov
Prebivalci in priseljenci družno proti politiki vlade
Glavni razlog protesta predolgo čakanje in težke bivalne razmere - Berlusconi: 30.000 vojakov v mesta
LAMPEDUSA - Na koncu je zavrelo tako prebivalcem kot priseljencem: skupaj so izrazili nasprotovanje načrtu italijanskega notranjega ministra Roberta Ma-ronija, da se na otoku Lampedusa zgradi nov center za istovetenje in izgon nezakonitih priseljencev. Včerajšnji dogodek dneva se je zgodil na otočku med Sicilijo in severno Afriko, ki v Italiji že leta velja za simbol izkrcavanja nezakonitih priseljencev. Protagonisti dogajanja so bili pravzaprav ravno slednji, ki so včeraj izsilili izhod iz obstoječega centra, kjer se nahaja kakih 1.300 ljudi, povečini Tunizijcev. Vsa ta množica se je zgrnila na ulice Lampeduse in ob vzklikanju gesel, kot sta npr. »Svoboda!« in »Pomagajte nam!« prišla do županstva, kjer je dala duška svojemu protestu. Na Lam-pedusi se priseljenci pritožujejo predvsem nad predolgim bivanjem v tamkajšnjem centru, kjer vladajo težavne razmere, zato želijo združitev s svojimi družinskimi člani, ki se že nahajajo v Italiji ali v drugih evropskih državah. Prebivalci Lampeduse so jim ob tej priložnosti ploskali in demonstrirali skupaj z njimi proti odprtju načrtovanega novega centra za priseljence.
Sile javnega reda, ki jih je na otoku veliko manj kot priseljencev, so dogajanju sledile, a niso posegle (le tu pa tam je prišlo do trenutkov napetosti), tudi zato ne, ker, kot so dejali na notranjem ministrstvu, ni nobenega določila, ki bi priseljencem prepovedal izhod iz centra. To je potrdil tudi italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je s Sardinije sporočil, da je položaj pod nadzorstvom in dejal, da so priseljenci svobodni, »da gredo v vas popit pivo« in da center na Lampedusi ni taborišče. Berlusconi je želel pomiriti prebivalce otoka z napovedjo možnosti poprave cen goriva za ribiške ladje in pogovorov s tunizijskimi oblastmi za repatriacijo tamkajšnjih državljanov. Glede širše problematike zagotavljanja varnosti v Italiji pa je premier napovedal predlog po povečanju števila vojakov, ki patruljirajo ulice italijanskih mest, na 30.000. Minister Maroni pa je še enkrat poudaril potrebo po novem centru za priseljence, dejstvo, da so slednji na otoku, pa je po njegovih besedah preprečilo beg.
Na dogajanje se je odzvala tudi opozicija. Senator Demokratske stranke Roberto Di Giovan Paolo je tako dejal, da je vlada povsod v težavah, začenši z varnostjo in priseljevanjem, tega pa ni sposobna priznati. Evropski poslanec Stranke komunistične prenove Giusto Catania pa je dodal, da je vlada nezmožna upravljati s pojavom priseljevanja ter krši temeljna mednarodna in evropska določila za sprejem priseljencev in prosilcev za azil.
Množica nezakonitih priseljencev se je napotila do županstva, domačini pa so jim ploskali
ansa
italija - Nov razkol v levici
Nichi Vendóla ustanovil stranko Prenova za levico
SIENA - Razkol na levici je včeraj postal definitiven. Predsednik deželne vlade Apulije Nichi Vendola je sinoči na skupščini v Chiancianu uradno potrdil razkol s Ferrerovo Stranko komunistične prenove in ustanovil novo stranko Rifondazio-ne per la sinistra (RPS) ali Prenovo za levico; ob rdeči zvezdi je na novem logu napis RPS. »To pa sploh ne pomeni, da je nova stranka antagonist Stranke komunistične prenove, ravno nasprotno. Tovarišem, ki so ostali zvesti tej stranki, se zahvaljujem za sodelovanje, vsem nam pa želim, da bi se še borili za rojstvo nove levice, levice dela in svobode, ki bi ponosno kljubovala strahu in samoti,« je izza mikrofona na odru poudaril Vendola.
Državni tajnik stranke komunistične prenove Paolo Fer-rero je izbiro Vendole ostro kritiziral, češ da je nesmiselna, saj se postavlja kot pravo protislovje izraženi želji po združevanju. »Vselej smo se zavzemali, da bi držali trdno skupaj. Skrbi me, saj gre za razkol v smeri desnice. S tem nikakor nočem reči, da je Vendola desničar, vendar se s to potezo lahko uveljavijo neprijetni pogoji podrejenosti Demokratski stranki.«
Na Vendolov odgovor seveda ni bilo treba dolgo čakati. »Razkol je bil neizbežen. Ko se v skupnosti namreč pretrgajo solidarnostne vezi, je vsak poskus vztrajanja nesmiseln,« je pojasnil Vendola. Njune politične linije so po njegovem mnenju že pred časom ubrale dve različni poti in včerajšnje Ferrero-ve besede o enotnosti so le vaje bon tona, brez prave osnove.
Predsednik deželne vlade Apulije Nichi Vendola in pobudnik nove stranke RPS na včerajšnjem srečanju
ansa
Berlusconi napoveduje »največji škandal republike«
OLBIA - »Vsak čas bo izbruhnil škandal, ki bo najbrž največji v zgodovini republike. Neki gospod je nadziral 350 tisoč ljudi.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi na volilnem shodu, ki ga je včeraj priredil v Olbii v podporo desnosredinskemu kandidatu za predsednika Sardinije. Berlusconi se je nanašal na arhiv Gioacchina Genchija, svetovalca nekdanjega javnega tožilca v Catanzaru Luigija De Magistrija. Kaže, da arhiv obsega posnetke telefonskih prisluškovanj najrazličnejših ljudi, tudi takšnih, ki uradno niso bili preiskovani. Berlusconi je zadevo omenil v okviru priprav na reformo, ki naj bi korenito skrčila zakonita prisluškovanja. Da gre za resno zadevo, pa je v teh dneh povedal tudi predsednik Odbora za varnost republike (Copasir) Francesco Rutelli.
Obama Banu napovedal tesnejše odnose z ZN
WASHINGTON, 24. januarja (STA) -Novi ameriški predsednik Barack Oba-ma se je včeraj po telefonu pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom in savdskim kraljem Abdula-hom. Medtem ko je Obama v pogovoru z Banom poudaril predvsem svojo pripravljenost za tesne odnose z ZN, sta s savdskim kraljem največjo pozornost namenila razmeram na Bližnjem vzhodu. Kot so sporočili iz Bele hiše, si bo Washington prizadeval predvsem za sodelovanje z ZN na področju boja proti podnebnim spremembam, revščini in terorizmu. Obama in Ban, ki je le malo pred pogovorom pozdravil Obamovo odločitev, da zapre taborišče za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi, sta se sicer pogovarjala tudi o prizadevanjih za reformo ZN ter o potrebi "organizacije po primerni podpori in financiranju".
Hrvaška SDP zavrača izjavo državnega sveta o Hrvaški
ZAGREB/LJUBLJANA - Podpredsednik hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP) Zlatko Komadina je včeraj zavrnil navedbe slovenskega državnega sveta, da se Hrvaška ni nikoli odrekla dediščini Neodvisne države Hrvaške (NDH) in poudaril, da Hrvaška temelji na anti-fašizmu. "Mi nismo dedič NDH, temveč je naša dediščina zasnovana na antifaš-izmu," je dejal Komadina novinarjem v premoru seje glavnega odbora SDP. Dejal je še, da je "žalostno, da se je Piranski zaliv potopil v drugo svetovno vojno, ker je treba biti konstruktiven, ne pa se vračati v meglo preteklosti". Državni svet je v sredo pritrdil mnenju komisije DS za mednarodne odnose in evropske zadeve, da bi moral državni zbor preložiti odločanje o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. (STA)
zda - Vprašanje proračunskega financiranja organizacij, ki pomagajo pri splavu
Obama z ukazom odpravil prepoved Pristaši zadovoljni, nasprotniki in Vatikan kritični
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v petek z izvršnim ukazom odpravil prepoved proračunskega financiranja domačih in tujih organizacij, ki se po svetu ukvarjajo z načrtovanjem družin, torej pomagajo ženskam tudi pri splavu. Prepoved je uvedel Ronald Reagan, Bill Clinton jo je odpravil, George Bush mlajši pa znova uvedel.Republikanec Ronald Reagan je navdušil ameriške nasprotnike pravice do splava, ko je leta 1984 na konferenci Združenih narodov v prestolnici Mehike objavil prepoved financiranja vseh organizacij in skupin, ki aktivno pomagajo ženskam pri splavu oziroma splav le zagovarjajo. Politika zato tudi nosi ime po Mexico Ci-tyju oziroma ji pravijo tudi »globalni nagobčnik«, ker prepoveduje že samo zagovarjanje pravice do splava.
Prepoved je bila obsežna in je organizacijam, pa tudi bolnišnicam, prepovedala prejemanje ameriškega proračunskega denarja, četudi so denar za financiranje splava in informiranje žensk o tem vprašanju prejemale iz drugih virov. Reaga-nov naslednik George Bush starejši politike ni spreminjal, demokratski predsednik Bill Clinton pa je Reaganovo prepoved odpravil januarja 1993. Ponovna uvedba prepovedi je bil eden prvih ukrepov
Georgea Busha mlajšega, ko je prevzel položaj januarja 2001. Organizacije, ki se ukvarjajo z načrtovanjem družin, imajo zaradi tega velike težave z organizacijo lastnih programov in proračunov, saj se zavedajo, da se lahko prepoved ponovno uvede že čez štiri ali osem let.
ZDA razdeljujejo pomoč tujini preko agencije v sklopu State Departmenta - Agencije za mednarodni razvoj (USAID) in pri izvajanju Obamo-vega ukaza ne bo težav, ker je odpravo prepovedi v času predsedniške kampanje napovedovala tudi državna sekretarka Hillary Clinton.
Obamova odločitev je pričakovano sprožila burne odzive na obeh straneh. Zagovorniki pravice do splava so jo pozdravili, potem ko so bili v četrtek razočarani, da tega ni storil že na 36. obletnico odločitve vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade, ki je uzakonila pravico do splava. Tiskovni predstavnik organizacije Mednarodna akcija za prebivalstvo Tod Preston je sporočil, da je bil negativni vpliv prepovedi na zdravje žensk po svetu velik. Izrazil je prepričanje, da bo Obamov ukrep pomagal zmanjšati število nezaželenih nosečnosti, splavov in smrtnih primerov med ženskami, ki umirajo zaradi tveganih nosečnosti in nimajo dostopa do pomoči.
Nasprotniki pravice do splava so v petek nemudoma izražali razočaranje nad potezo Obame. Zakonodajni direktor organizacije Nacionalni odbor za pravico do življenja Douglas Johnson je sporočil, da bo Obamov ukrep, s katerim je zanikal lastne besede, da bo podpiral politike, ki zmanjšujejo število splavov, zanesljivo povečal število umetnih prekinitev nosečnosti po vsem svetu.
Razočaranje nad Obamovo odločitvijo je včeraj izrazil tudi sveti sedež, katerega dnevnik L'Os-servatore Romano je zapisal, da gre za »napako na poti obrambe človeškega življenja in dostojanstva sleherne osebe«: »Administracija, ki želi zmanjšati število splavov, ne bi smela usmerjati sredstev k organizacijam, ki uresničujejo in promovirajo splav kot sredstvo za načrtovanje rojstev v državah v razvoju,« je še zapisal vatikanski dnevnik.
Kmalu se pričakuje tudi odprava prepovedi financiranja Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA), ki ga je Busheva administracija uvedla zato, ker naj bi sklad domnevno na Kitajskem podpiral politiko vlade prisilnih splavov in sterilizacij. Sklad je te obtožbe od samega začetka vztrajno zanikal. Pričakuje se tudi odprava Bushevih omejitev na financiranje raziskav izvornih celic človeških zarodkov, kar prav tako deli Američane. (STA+CR)
vatikan - Papeževa odločitev
Lefebvrovi škofje niso več izobčeni
VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj preklical odlok o izobčenju štirih škofov, ki jih je leta 1988 posvetil sporni francoski škof Marcel Lefebvre, iz Katoliške cerkve. Papež se je za ta korak odločil kljub zgražanju judovskih skupnosti, potem ko je eden izmed štirih škofov, Richard Williamson, na švedski državni televiziji nedavno dejal, da zgodovinska dejstva v veliki meri govorijo proti temu, da je bilo »šest milijonov Judov namerno usmrčenih s plinom«.
Zaradi tega je glavni rabin v Rimu celo pozval Vatikan, naj ustavi načrte za njegovo rehabilitacijo. Iz centra Simon Wiesenthal v Parizu pa so sporočili, da razumejo papeževo željo po krščanski enotnosti, da pa bi Benedikt XVI. lahko iz svoje odločitve izključil Williamsona, čigar vrnitev v Cerkev bo imela »politično ceno« za Vatikan. Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je dejal, da Williamso-novi pogledi niso vplivali na papeževo odločitev, ki tudi nikakor ne pomeni, da je papež istega mnenja kot sporni škof.
Leta 1988 je tedanji papež Janez Pavel II. Lefebvreja izobčil, ker je brez soglasja posvetil štiri škofe. Skupnost Pija X., ki jo je ustanovil sporni škof, ni sprejela bogoslužne reforme niti nekaterih določil drugega vatikanskega koncila, še posebej ne odprave maše v latinskem jeziku. Dokument Summorum Pontificum, ki je to mašo ponovno uvedel, naj bi po mnenju Vatikana utrl pot za priključitev te bratovščine k tradicionalni krščanski skupnosti. (STA)
1 0 Nedelja, 25. januarja 2009
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
nogomet - A-liga
Juventus dohitel Inter na vrhu lestvice
Fiorentina bi v Turinu zaslužila točko - Nepravično razveljavljen gol gostov
Juventus - Fiorentina 1:0 (1:0)
STRELEC: Marchisio v 21. min.
JUVENTUS (4-4-2): Buffon; Gry-gera, Mellberg, Legrottaglie, De Ceglie; Marchionni, Marchisio, Zanetti (od 89. Poulsen), Nedved; Amauri, Del Piero (dal 78. Giovinco).
FIORENTINA (4-3-1-2): Frey; Zauri, Gamberini, Kroldrup, Pasqual; Montolivo, Felipe Melo, Gobbi (od 46. Kuzmanovic); Santana (od 72. Bonaz-zoli); Gilardino, Jovetic.
TURIN - Juventus je po sinočnji zmagi (začasno?)dohitel Inter na vrhu lestvice, vendar se je moral proti Fioren-tini pošteno potruditi. Edini zadetek na tekmi je že v 21. min. dosegel Marchi-sio po čudoviti podaji Del Piera v globino, Juventus pa je na ta način dosegel štirinajsto zmago v zadnjih 18 nastopih (ena sam poraz). Treba je reči, da je bila Fiorentina povsem enakovredna gostiteljem. Po golu je ostro reagirala. Jo-vetica, enega boljših v vijoličastem dresu, je v kazenskem prostoru sumljivo zrušil Melberg, kmalu zatem pa je prišlo še do ene epizode, ki bo burila duhove. Santana je zadel prečko, do odbite žoge je prišel Montolivo, ki je silovito streljal, Buffon žoge ni mogel zadržati, Gilaridno pa jo je potisnil v mrežo, vendar je sodnik razveljavil zadetek za-
nogomet - B-liga
Bari je
prevzel
vodstvo
Po drugem krogu povratnega dela se je lestvica B lige nekoliko spremenila. Po zmagi nad Triestino je vodstvo prevzel Bari, ki je na najboljši način izkoristil neodločeni izid Livorna proti Avellinu. Tudi Parma in Rimini sta se morala zadovoljiti le s točko, do pomembne zmage pa je prišla Brescia, ki je z novimi tremi točkami še dodatno utrdila tretje mesto in se nevarno približala Livornu (samo ena točka razlike). Do novih treh točk pa je prišel tudi Sassuolo, ki je na lestvici prehitel Parmo in se povzpel na četrto mesto.
V prihodnjem krogu čaka Triestino enajsterica Avellina, ki se nahaja na dnu razpredelnice, a je kljub temu včeraj uspela zaustaviti Livorno.
B-liga	IZIDI 22. KROGA				
Albinoleffe - Modena 2:1			, Brescia -		Empoli 2:0,
Cittadella - Piacenza 4:4,			Frosinone		- Mantova
1:2, Grosseto - Pisa 4:1, Livorno - Avellino 0:0,					
Rimini - Parma 0:0, Sassuolo -				Salernitana 1:0,	
Vicenza - Ascoli 3:1, Triestina -				Bari 1:2, Ancona	
- Treviso (jutri ob 20.45)					
Bari	22	11	7	4	25:18 40
Livorno	22	9	12	1	28:14 39
Brescia	21	11	5	5	27:19 38
Sassuolo	21	10	6	5	33:21 36
Parma	22	8	11	3	25:17 35
Grosseto	22	10	5	7	36:33 35
Empoli	22	9	6	7	26:24 33
Vicenza	22	8	8	6	28:15 32
Triestina	22	S	S	6	2S:23 32
Albinoleffe	22	7	9	6	21:21 30
Rimini	22	8	6	8	26:28 30
Mantova	22	7	8	7	22:22 29
Ancona	21	7	5	9	28:26 26
Frosinone	22	6	8	8	25:29 26
Pisa	22	7	5	10	28:36 26
Piacenza	22	6	7	9	20:25 25
Salernitana	22	6	5	11	20:30 23
Cittadella	22	4	10	8	19:23 22
Ascoli	22	5	6	11	14:26 21
Avellino (-4)	22	4	10	8	20:30 20
Treviso (-4)	21	4	10	7	19:25 18
Modena	22	3	7	12	25:38 16
PRIHODNJI KROG:		31.1	. ob 16.00 Avellino -		
Triestina.					
Marchisio (levo) je dosegel svoj prvi zadetek v A-ligi
ansa
radi nedovoljenega položaja, ki pa ga ni bilo.
Po tej epizodi je Juventus skušal doseči še drugi gol, pri čemer se je naslanjal na pobude razpoloženega Del Pie-ra, Frey pa je vse poskuse odbil. V drugem polčasu se je Juventus v glavnem branil, najboljšo priložnost pa je imel Gi-
lardino, vendar je njegov strel odlično odbil Buffon, ki se je po dolgem času vrnil na svoje mesto. Neodločen izid bi bil morda pravičnejši, toda Juventusu je treba priznati, da se je požrtvovalno branil.
V popoldanski tekmi sta se med sabo pomerili pepelki, dragoceno zmago
rokomet - A1 -liga
Tržačani so se oddolžili Romagni
Pallamano TS - Romagna 36:29 (17:11)
PALL. TS: Mestriner (nič obramb), Zaro (16 obramb); J. Radojkovič 9, Nadoh 5, Tokič 10, Carpanese 1, Ionescu 1, Lo Duca 6, Sardoč, Visintin 4, Fanelli.
ROMAGNA: D. Tassinari (7), La Guardia (5); Ceroni 3, Marani 1, F. Tassinari 1, Kovačevič 10, Folli 6, Guzzo 1, Sil-vestrini 1, Sartori 4, Bulzamini 1, Raffini 1.
Izključitve: Pall. Trieste 6 minut, Ro-magna 14 minut; rdeč karton Guzzo v osmi dp sedemmetrovke: Pall. Trieste 6 (5), Romagna 2 (2).
Tržaški rokometaši so Romagni oddolžili za edini prvenstveni poraz doslej (in edini v celem letu 2008), a z nastopom nikakor niso prepričali. V drugem krogu so Radojkovičevi varovanci na gostovanju v Romagni verjetno zato, ker so nasprotnike podcenjevali, morali v sla-čilnico sklonjenih glav. Tokrat pa so brez večjih težav premagali ekipo, ki je imela pred to tekmo na lestvici kar 22 točk manj od Tržačanov. Velika razlika v točkah sicer ni prišla do izraza, saj so se nasprotniki srčno (in na trenutke še preveč gro-
bo) upirali celo tekmo, posebno do 17. minute, ko je bilo stanje še izenačeno (8:8). Nato je prišla do izraza tehnična in zlasti fizična premoč domače ekipe. Kljub temu, da so krožnega napadalca (Sardoča oz. Ionescuja) le redkokdaj vključevali v igro, so domači rokometaši zadevali z dokajšnjo lahkoto. Posebno se je izkazal Tokič, ki je v prvem polčasu kar sedemkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu so Radojkovičevi varovanci popustili in nasprotniku omogočili, da se je v 16. minuti približal celo na sama dva gola zaostanka. Vendar so Tržačani znova malo pritisnili na plin in so s prednostjo sedmih golov le pospravili na varno nove tri točke.
Ostali izidi 13. kroga: Mezzoco-rona - Cologne 34:20, Capua - Intini 16:25, Pressano - Nonantola 34:33, Bozen - Ca-stenaso 30:19, Meran - Ancona 32:38; vrstni red: Pall. Trieste 36, Bozen, Pres-sano in Ancona 28, Intininoci 25, Capua in Meran 19, Mezzocorona 13, Romagna 11, Cologne 10, Castenaso 9, Nonantola 2. (I.F.)
sredi Reggio Calabrie pa je dosegel Chievo. Edini zadetek je v sodnikovem podaljšku (92. min.) dosegel Vincenzo Italiano s silovitim strelom zunaj kazenskega prostora. Reggina je bila v prvem polčasu boljša, še pred odmorom pa je sodnik upravičeno izključil Čilenca Car-mono, ki je z žogo pred njim udaril Ri-gonija v mednožje. V drugem delu je imel Chievo več manevrskega prostora, vnedar je še naprej bolj napadala Reggi-na, do epiloga pa je vsekakor kazalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca. Chievo letos še ni izgubil, za sabo ima namreč serijo treh pozitivnih rezultatov: neodločeni izid in dve zaporedni zmagi. V taboru Reggina so sodniku očitali, da je spregledal dva prekrška nad Cor-radijem v kazenskem prostoru.
DANES: ob 15.00 Bologna - Milan, Genoa - Catania, Lazio - Cagliari, Lec-ce - Torino, Napoli - Roma, Palermo -Udinese, Siena - Atalanta, ob 20.30 Inter - Sampdoria.
VRSTNI RED: Inter in Juventus 43, Milan 37, Genoa 35, Napoli 33, Fio-rentina 32, Lazio 31, Roma 30, Palermo 29, Atalanta 27, Cagliari in Catania 25, Udinese 23, Siena 22, Sampdoria 20, Bologna 19, Lecce 17, Chievo 16, Torino 15, Reggina 13.
tenis - V Avstraliji
Pennetta out, Italija že brez predstavnika
ADELAIDE - Na odprtem prvenstvu Avstralije je Italija že po treh krogih ostala brez predstavnikov. Od turnirja se je morala precej neslavno posloviti tudi 12. nosilka Flavia Pennetta. S 6:4, 6:1 jo je odpravila Španka Anabel Medina Garrigues. »Az-zurra« je imela težava s podplatom desne noge. »Jezi me, da sem izgubila s slabšo tekmico, a sem igrala z zmanjšano močjo. Nekaj časa sem celo razmišljala o odstopu«, je dejala Pennetta.
Španec Rafael Nadal, prvi igralec sveta, Američanka Serena Williams, Rusinja Jelena Dementjeva, olimpijska zmagovalka iz Pekinga, in Francoz Jo-Wilfried Tsonga ter četrti nosilec, Britanec Andy Murray, so se uvrstili v osmino finala.Nadal je brez težav premagal Nemca Thomasa Haasa s 6:4, 6:2, 6:2. Williamsova, druga nosilka, je ugnala Kitajko Peng Shuai s 6:1 in 6:4, Tsonga, peti postavljeni igralec na uvodnem turnirju za grand slam sezone, pa Izraelca Dudija Selo s 6:4, 6:2, 1:6 in 6:1. Dementjeva je izločila domačinko Samantho Stosur s 7:6 (6) in 6:4.
Organizatorji imajo letos obilo dela z varnostjo. Najhujšo preizkušnjo so imeli v petek, ko je prišlo do fizičnega obračuna med srbskimi in bošnjaškimi navijači, med katerimi je bila ena ženska poškodovana, ker jo je v glavo zadel stol. Policija je prijela tri osebe, 30 pa jih je vrgla iz Melbourne Parka. Dvoboj dvojice ameriških sester Serene in Venus Williams z japonsko-nemško kombinacijo Ajumi Morita - Martina Müller pa je bil včeraj za nekaj časa prekinjen, ker je na igrišče pritekel mladenič, ki je bil oblečen le v majico. Po 14 sekundah so ga varnostniki ujeli in odpeljali.
umetnostno drsanje - EP v Helsinkih
Kostnerjeva druga Slavje Finke Lepistö
košarka - Državna B2-liga
Tržaški AcegasAPS popustil v zadnji četrtini
V 3. četrtini je z delnim izidom 21:0 nadoknadil visok zaostanek
IMS Como - AcegasAps 76:69 (19:17, 46:37, 57:58)
ACEGASAPS: Benevelli 9 (3:5, 3:5, -), Pigato 2 (-, 1:3, 0:3), Di Gioia 0 (-, 0:3, 0:1), Marisi 10 (1:1, 3:11, 1:1), Bocchini 27 (11:11, 5:7, 2:7), Spanghero 12 (1:1, 4:5, 1:5), Gennari 2 (2:4, 0:6, -), Cigliani 7 (0:1, 2:4, 1:1), Polo, Zurch nv. TRENER: Bernardi. SON: 27; PON: Bocchini (39).
Tržačani se vračajo praznih rok tudi iz Coma. Prvi polčas je potrdil, da igrajo zdaj sila negotovo, še slabi pa je bil začetek tretje četrtine, ko je Como dosegel najvišje vodstvo 54:37. Tedaj je prišlo do neverjetnega preobrata. Gostje so namreč dosegli delnini izid 21:0 in povedla za tri točke, toda v zadnji četrtini so dosegli vsega 11 točk, tako da so prednost kmalu zapravili, v zadnjih akcijah pa je spet prišla na dan trema.
Ostala izida: Corno di Rosazzo - Trento 66:88, Budin 2 (- 1:6, 0:3); Valenza - Fanconstar 71:94, Batich 7 (2:2, 1:2, 1:3); Varese - Monza 49:64. Danes ob 18.00 NPG - Iseo. A1-liga: Avel-lino - Treviso 83:73.
LIGA N LB Izidi: Vojvodina - Krka 76:77 (21:16, 37:45, 46:56), Zagreb - Helios 78:71 (28:18, 45:40, 60:49),Union Olimpija - Split 83:75 (20:21, 44:37, 59:50).
Carolina Kostner je bila najboljša v prostem programu, kar pa po petkovem padcu v »shortu« ni bilo dovolj za končno zmago
ansa
HELSINKI - Branilka naslova Karolina Kostner je na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju na Finskem prepustila končno zmago Finki Lauri Lepisto, ki je svoj nastop podredila predvsem umetniškemu vtisu. V prostem programu je bila »azzurra« najboljša, vendar pa ni mogla v celoti nadoknaditi zaostanka petih točk s pe-tkovnega kratkega programa, ko jo jpadla »zaradi neumne napake«, kot je sama opisala svoj spodrsljaj, brez katerega bi zagotovo še tretjič zapored stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Kostnerjeva, ki ji vendarle niso v popolnosti uspeli skoki, je drsala na glasbo Antonia Dvoraka. Zanjo je bila to že četrta kolajna z EP, čeprva še ni stara niti 22 let.
Finske umetnostne drsalke so bi-
le tudi sicer najboljše. Med prvo peterico so končale kar tri domače tekmovalke, Finski uspeh je s tretjim mestom dopolnila Susanna Poykio, na petem mestu pa je bila Kiira Korpi. Slovenska predstavnica Teodora Poštič, ki je po kratkem programu zasedala 15. mesto, je po prostem programu končala EP na 18. mestu. Kljub temu je za 24-letno Je-seničanko to najboljši nastop na EP doslej, na prejšnjih treh je vknjižila 30., 20. in 36. mesto. Pred Slovenko sta bili še dve »azzurri«: Francesca Rio je bila 15. Stefania Berton pa šestnajsta.
Med plesnimi pari sta se prepričljive zmage veselila Rusa Jana Hohlova in Sergej Novicki, srebro sta osvojila Italijana Federica Faiella in Massimo Scal-li, bron pa britanska brat in sestra Si-nead in John Kerr.
/
ŠPORT
Nedelja, 25. januarja 2009
25
alpsko smučanje - Moški smuk v Kitzbuehlu
Francozu Defagu smukaški Wimbledon
Andrej Jerman odličen 7. - Američan Lanning se je hudo poškodoval
KITZBUHEL - Švicar Didier Defago (1:56,09) je veliki zmagovalec smuka za svetovni pokal na zloglasni progi Streif v avstrijskem Kitzbuhlu. Domačini so se morali zadovoljiti z drugim mestom Michaela Walchhoferja (+0,17) in tretjim Klausa Krolla (+0,29). Najboljši slovenski smukač Andrej Jerman je osvojil sedmo mesto, za Švicarjem pa je zaostal za 72 stotink. »Azzurro« Christof Innerhofer je bilo dolgo časa prvi, končal pa je na 6. mestu (+0,52)
30-letni Tržičan Jerman se je po desetem mestu na smuku v ameriškem Beaver Creeku končno lahko veselil nove uvrstitve med deseterico najboljših in to v njegovi disciplini, v kateri je na tekmah svetovnega pokala doslej trikrat stal na stopničkah, enkrat pa slavil zmago - 23. februarja 2007 v nemškem Garmischu. Že na treningu je pokazal, da lahko posega po najboljših uvrstitvah, kar je zdaj dokazal še z najboljšo vožnjo na tekmi, tokratna vožnja po petkovem devetem mestu na supervele-slalomu pa predstavlja lep obet za nadaljevanje sezone. Ob drugem merjenju vmesnega časa je bil celo v prednosti, s hitrostjo več kot 140 km/uro pa je nato v ciljni areni za takrat prvim na razpredelnici zaostal za 20 stotink. Jerma-novo sedmo mesto je najboljša slovenska uvrstitev na klasični tekmi svetovnega pokala v smuku v Kitzbuhlu. Na lanskem smuku je bil na skrajšani pro-
gi 15. Njegovo sedmo mesto je tudi najboljša uvrstitev slovenskih smučarjev v tej sezoni po izpeljanih 22 tekmah svetovnega pokala.
Švicar Defago je po zmagi na smuku doma v Wengnu na Lauberhor-nu osvojil še avstrijski Streif ter se veselil tretje zmaga v svetovnem pokalu.
»Vedno sem sanjal o zmagi v Kitzbuhlu. Pravzaprav neverjetno, ko sem si toliko časa želel zmage v smuku in zdaj sem se zavihtel na sam smuka-ški vrh kar na dveh tekmah zaporedoma,« je prve vtise strnil 31-letni Defa-g°.
Prvič je stal na najvišji stopnički v svetovnem pokalu na superveleslalomu v Val Gardeni decembra 2002. Avstrijec Walchhofer, ki je bil drugi, je ubranil rdečo majico vodilnega po izpeljanih
Ddier Defago se je z zmago na Streifu povzpel na 3. mesto skupne lestvice
svetovnega pokala
ansa
skupno šestih smukih. Avstrijec Benjamin Raich, tokrat dvanajsti, je ohranil vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Drugo postavljeni Norvežan Aksel Lund Svindal, ki je bil na smuku 19., za Raichom zaostaja za 50 točk, na tretjem mestu pa je po novem Defago.
Potem ko se je na treningu hudo poškodoval švicarski alpski smučar Daniel Albrecht, je Streif terjal nov davek. Ameriški smukač Thomas Lanning je končal v zaščitni ograji po spektaku-larnem skoku. Smučarja, ki tako hudih posledic ne bo imel, so s helikopterjem nemudoma vseeno odpeljali v bolnišnico, kjer so po prvih podatkih ugotovili poškodbo desnega kolena oziroma strgane križne kolenske vezi. Poškodba ga bo najverjetneje stala nadaljevanja se-
Didier Defago med velikani
Z osvojenim smukaškim dvojčkom (Lauberhorn + Streif) pa je šele 12 smučar, ki se v svetovnem pokalu ponašajo s takšnim dosežkom. Zadnji dvojni zmagovalec je bil Avstrijec Stephan Eberharter januarja 2002. Legendarni Franz Klammer je vpisal trojni dvojček, na obeh smukih je bil namreč ne-premagan v letih 1975, 1976 in 1977. Med kralje obeh smukov so se vpisali še Francoz Jean Claude Killy (1967), Avstrijca Gerhard Nenning (1968) in Karl Schranz (1969), Švicarja Roland Collombin in Franz Heinzer (1974 in 1992), Kanadčan Ken Read (1980), Luksemburžan Marc Girardelli (1989) in Norvežan Lasse Kjus (1999) ter Avstrijca Harti Weihrather in Stephan Eberharter (1982 in 2002).
ženski smuk
Odlično 4. mesto Tine Maze
CORTINA D'AMPEZZO -Slovenska smučarka Tina Maze je pred svetovnim prvenstvom v francoskem Val d'Iseru prihodnji mesec dosegla še en obetaven rezultat. Na včerajšnjem smuku za svetovni pokal je namreč osvojila četrto mesto, kar je njen drugi rezultat kariere v tej disciplini po lanski senzacionalni zmagi v St. Moritzu. Mazejeva je na 1850 metrov dolgi in skrajšani progi stopničke in tretje mesto zgrešila za vsega 11 stotink. Drugič zapored je zmagala 23-letna Švicar-ka Dominique Gisin. Druga je bila vodilna v pokalu Lindsey Vonn (+0,15), tretja pa Švedinja Anja Pärson (+0,17), ki pa je po tekmi začutila močne bolečine v kolenu . »Zzzurra« Wendy Siorpaes (Ita) je bila šesta (+0,34), Daniela Merighetti pa deseta (+0,62).
»Pogoji so bili odlični, končno je posijalo sonce in užitek je bilo tekmovati. V spodnjem delu sem smučala zelo hitro in tam je bil moj najboljši odsek proge, kjer sem največ pridobila. Lepo je videti, da sem v vseh disciplinah tako uspešna in da lahko dosegam visoka mesta,« je dejala Mazejeva.
Po 18 tekmah sezone je Črnjanka v skupnem seštevku pokala na desetem mestu (357 točk), v smukaški razvrstitvi pa je šesta (105). Skupno vodi Vonnova (856), druga je Nemka Maria Riesch (810), tretja pa Pärsonova (762). Vonnova je prva tudi v smuku (240) pred Gisinovo (216) in Pärsonovo (160).
Danes bo v Cortini veleslalom, jutri pa superveleslalom. Avstrijke bodo skušale oprati svojo čast, saj tokrat nobene iz te ekipe ni bilo med prvo deseterico.
ŠPORTNO NAVIJANJE
Cheerdance Millenium odlično v Berlinu
BERLIN - Tekmovalke in tekmovalci tržaškega kluba Cheerdance Millenium so na včerajšnjem prvem dnevu mednarodnega tekmovanja v Berlinu »IV. Beach Cup 2009« v organizaciji nemške cheerleading zveze Elite zbrali nekaj zelo dobrih uvrstitev. Ženska članska peterka Sprites, ki trenira za nastop na svetovnem pokalu v ZDA, je osvojila 2. mesto (nastopilo je 19 skupin). Mešana peterka Škrati se je uvrstila na 6. mesto, pri pom-pon parih pa sta bili Ester Gregori in Nikol Križ-mančič na koncu 9. Na berlinskem tekmovanju nastopa dva tisoč športnikov iz 11 evropskih držav.
MAJDIČ - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je v estonskem Ote-paaju v tekmi na 10 kilometrov v klasični tehniki osvojila četrto mesto. Zmagala je Poljakinja Justyna Kowalczyk pred Finko Aino Kaiso Saarinen in rojakinjo slednje Virpi Kuitunen. Med moškimi je na 15 km zmagal Čeh Lukaš Bauer, zmagovalec lanskega Tour de Ski, ki letos do včeraj še ni zmagal. Za prvo mesto je za poldrugo sekundo premagal Šveda Johana Olssona, tretji je bil Francoz Vincent Vittoz (+9,3).
SKOKI - Avstrijec Gregor Schlierenzauer je prepričljivo zmagal na svetovnem pokalu v smučarskih skokih v kanadskem Whistlerju. Drugi je bil njegov rojak Wolfgang Loitzl, tretji pa Finec Mat-ti Hautamaki. Od Slovencev se je v finale uvrstil le Jernej Damjan in tekmo končal na 25. mestu.
KOLESARSTVO - Avstralec Allan Davis (Quick Step) je vpisal že tretjo zmago na kolesarski dirki po Avtraliji. Dvakratni zmagovalec dirke po Avstraliji domačin Grady za rojakom, specialistom za sprint, v skupni razvrstitvi zaostaja za 25 sekund, še pet sekund več zaostanka pa je nabral Španec Rojas. Lance Armstrong je v skupnem seštevku na 29. mestu, z 49 sekundami zaostanka. Glede na uvrstitve se izboljšuje iz etape v etapo.
ATLETIKA - Snežana Rodič (Gorica) je na atletskem dvoranskem mitingu v Zagrebu zmagala v troskoku in s 14,18 metra dosegla najboljši izid tekmovanja po mednarodnih tablicah ter krepko presegla tudi slovensko normo za nastop na dvoranskem evropskem prvenstva marca v Torinu (13,50 m).
VATERPOLO - Tržaški Pallanuoto Trieste je v 7. krogu A2-lige dosegel včeraj prvo zmago v gosteh. Z 10:8 je premagal Arenzano. Strelci: Krstovic 3, Braz-zat i 1, Giogi 1, Pastore 1, Henriquez 3, Giacomini 1.
ODBOJKA - Moška A1-liga: Pine-to - Trento 0:3 (20, 16, 22); srednjeevropska liga, moški: ACH Volley - Hypo Tirol 3:1 (23, 17, -20, 22); Salonit Anhovo - Posojilnica Dob 0:3 (-20, 20. -18), ženske: SVS Post Dunaj - HiT Nova Gorica 3:2 (22, -25, -23, 25,12)
športel - Jutri
O Poletovih hokejistih na rolerjih
Gostje jutrišnjega Športela (TV Koper-Capodistria, pričetek ob 22.30) bodo Samo in Mojmir Kokorovec ter Aci Ferjanič, govora pa bo seveda o hokeju na ro-lerjih, o uspehih Poletovega moštva ter o merjenju moči z mestnim tekmecem, tržaško Edero, voditelj oddaje Igor Malalaln pa se bo zanimal tudi o stanju v vrhu državne zveze FIHP.
Posebno bogata bo serija prispevkov, saj bodo poročali o odbojkarskem derbiju med Sočo in Valom, o nastopu Slogine članske ženske ekipe, o 40. Zimskih športnih igrah v organizaciji SPDT, o nogometnem derbiju med Primorjem in Bregom, o Krasovih namiznoteniških dru-golgaših ter o deželnem lokostrelskem prvenstvu v organizaciji ŠD Zarja.
Oddajo bo, kot vedno, sklenila nagradna igra Poglejme v oči.
balinanje - Zadnja tekma v C-ligi	nogomet - Deželni mladinci
Balinarji Gaje so Vesna gladko se poslovili z zmago odpravila Juventino
Gropajsko-padriška Gaja je v zaostali tekmi balinarskega deželnega prvenstva C-lige zaključila sezono z lepo zmago (9:7) proti prvouvrščenemu Vitisu. Dober nastop in zmaga sta bila najlepše darilo za športnega direktorja in trenerja Milana Calzija, ki se bo zaradi službenih obveznosti umaknil. Zanj je bila včeraj zadnja tekma na Gajevi »klopi«.
Gajevci, ki so nastopili z okrnjeno postavo, so začeli zelo dobro in so v prvi disciplini, štafeti (nastopila sta Rosati in Bi-golo), zmagali s 36:25. Pri tehničnem zbi-janju je Sancin je za las izgubil z 18:17. Pri zbijanju v krogu se je moral Dario Calzi zadovoljiti z neodločenim izidom 22:22. V disciplini »navette« pa je tudi na zadnji tekmi v letošnji sezoni slavil zmago Rosati (35:31) in tako naredil »ein plein«. V tej disciplini je vsakič zmagal. Rosati je nato zmagal še v prvi od tradicionalnih disciplin, pri enojki. Nasprotnika je premagal z 11:5. Pri dvojkah so gajevci obakrat izgubili. Žagar in Sancin sta morala priznati premoč nasprotnika in sta izgubila s 13:2. Bigolo in Natural (nato ga je zamenjal Kra-
kroma
mar) pa sta izgubila s 13:5. Zelo dobro pa je igrala Gajeva trojka (Smid, Mervic in Calzi), ki je zmagala s 13:3. Bližalca Smid in Mervic sta tokrat igrala brezhibno.
Trener Milan Calzi je bil po tekmi zelo zadovoljen: Pohvaliti moram celotno ekipo, ki se je tokrat res potrudila. Letošnja sezona je bila prehodnega značaja. V prihodnji sezoni pa se bomo skušali boriti za napredovanje.«
Ostala izida: Triestina - Villaraspa 8:8, Cusignacco - Tre Stelle 10:8. Vrstni red: Vitis 16, Villaraspa 14, Gaja 11, Tre Stelle 8, Triestina 6, Cusignacco 5.
Vesna - Juventina 6:1 (3:0)
STRELCI: Ribezzi v 20. in 38. min., Sa-lice v 30, min., Del Savio v 52. min., Giorgi v 57. min., Radivo v 20. min., Cadez v 21. min.
VESNA: Rossoni, Farfoglia, Zarba (Simonis), Bagatin, Galassini, Drassich, Burni (Vas-cotto), Salice (Ciriello), Brandolisio (Del Savio), Ribezzi (Radivo), Giorgi. TRENER: Toffoli.
JUVENTINA: Toppi (Petronio), Stasi (Bressan), Grussu, Marassi (Mauro), Lutman, Rosolen, Černic, Zampetti (Bevialcqua), Cadez, Cammarata (Visintin), Grudina. TRENER: Currato.
Derbi na kriški zelenici se je po pričakovanju zaključil z zmago Vesne. Odločilen je bil prvi polčas, v katerem so varovanci trenerja Toffilija igrali brezhibno in kar trikrat premagali vratarja Toppija, kar jim je omogočilo, da so lahko v drugem delu igrali veliko bolj sproščeno. Res pa je tudi, da je Ju-ventina nastopila z zelo okrnjeno postavo, saj trener Currato ni mogel računati kar na pet standardnih igralcev. Na potek srečanja pa je vplivala tudi izključitev (drugi rumeni karton, prvega je dobil že v tretji minuti) že v 20. minuti nogometaša Juventine Grussuja.
Domio - Kras 1:4 (0:1)
KRASOVI STRELCI: Martini v 37.; Kovacic v 53., Marino 63. in Bullo v 81. min.
KRAS: Bossi (Confalonieri), Pettiros-so (Latin), Jevnikar, Sovic (Križmančič), Ko-vacic, Kuret, Cerrano (Bullo), Costa, Martini, Marino, Dolliani (Candotti). TRENER: De Castro.
Krasovi mladinci so kljub nebleste-či predstavi brez večjih težav premagali nasprotnika od Domja. »Nismo igrali dobro. Pravzaprav že nekaj tekem ne igramo, kot bi bili morali,« je ocenil spremljevalec Livio Martini. Proti koncu prvega dela je Kras povedel z Jarom Martini-jem. V drugem polčasu pa so nasprotnikovo mrežo zatresli še Kovacic, Marino in Bullo. Domio je častni zadetek dal šele v podaljšku.
Ostali izidi: Pro Gorizia - Sevegliano 2:0, San Luigi - Monfalcone 0:1, Muggia -Ponziana 4:1, Fincantieri - Trieste Calcio 1:2, Torviscosa - Staranzano 3:1.
VČERAJŠNJI IZIDI - 1. amaterska liga: Ronchi - Isonzo 2:0 (Braida 2).
—/
1. moška divizija
Na Goriškem tokrat precej neuspešno
26 Nedelja, 25. januarja 2009
KULTURA	/
moška c-liga - Napet derbi v Sovodnjah
Prevladali bolj požrtvovalni valovci
Kljub porazu je Sloga Tabor končala 1. del na vrhu - Nerazpoložena Olympia
Za zmago Vala proti Soči je bil odločilen 4. set
bumbaca
Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Val Imsa 2:3 (25:21, 17:25, 25:19, 25:27, 11:15)
SOČA ZBDS: J. Černic 8, I. Černic 12, Testen 19, S. Černic 18, Juren 0, M. De-vetak 5, Lango 14, Škorjanc 0, R.Devetak, M. Černic (L). TRENER: Luciio Battisti.
VAL IMSA: Corazza 9, Florenin 6, Devetak 6, Masi 15, Marget 11, Nanut 5, Radetič 4, Faganel 0, Corva 0, Plesničar (L), Poušič. TRENER: Robert Makuc.
V goriškem derbiju med Sočo in Valom, ki je priklical na tribune sovodenjske telovadnice neobičajno številno publiko, so delno nepričakovano slavili odbojkarji trenerja Roberta Makuca. Srečanje, ki je tokrat ogrelo prisotne gledalce predvsem v zadnjih dveh nizih, je potekalo v znamenju nervoze, kar je tudi botrovalo številnim napakam. Na koncu je slavila ekipa, ki je pokazala večjo mero požrtvovalnosti in zahvaljujoč se izkušenosti nekaterih igralcev ohranila potrebno zbranost v ključnih trenutkih srečanja. Mislimo predvsem na končnico razburljivega četrtega niza, ki je bil odločilen za končni razplet srečanja. Domačini so pokazali prodernejši napad (76 zbranih točk), so pa ravno v tem elementu igre napravili 28 napak. Na drugi strani pa so jih sicer gostje izenačili v številu napak, vendar v seštevek spadajo napake v vseh elementih igre. S tehničnega vidika pa bi zmago gostujoče ekipe lahko pripisali tudi odlični igri v bloku.
Srečanje se je začelo v znamenju so-vodenjskih predstavnikov, ki so izrabili slab sprejem gostov (beri Marget), četudi njihov napad ni deloval brezhibno. Po izenačenem stanju pri 17. točki pa so si gostitelji priigrali odločilne štiri točke prednosti. V drugem nizu so gostje z minimalno razliko vodili vse do 16. točke, ko so s serijo odločnih blokov strli odpor Sočinih napadalcev in osvojili niz. Tretji niz je bil v izključni prevladi varovancev trenerja Bat-tistja. V četrtem nizu so domači vodili s 17: 14, ko je prišlo do preobrata. Florenin in
Sloga List - P.C.A. Cordenons 3:0 (25:20, 25:14, 25:16)
SLOGA LIST: Babudri 19, Buka-vec 11, Ciocchi 3, Cvelbar 13, Gantar 4, Starec 10, Michela Spangaro (libero), Colsani, Gregori, Maurovich, Pertot, Alice Spangaro. TRENER: Franko Dra-sič
V Repnu je sinoči Sloga List končno spet zmagala, osvojila vse tri točke, še najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je ekipa končno zaigrala, kot zna, kljub temu, da je bil pritisk pred samo tekmo kar velik. Corenons je imel namreč samo štiri točke več od naše ekipe in je bila zmaga slogašic malodane obvezna, igranje pod pritiskom pa marsikdaj privede do povsem nasprotnega učinka. Tokrat na srečo ni bilo tako, saj so naše igralke takoj zaigrale zelo odločno in zbrano in niso nikoli popustile.
Najbolj izenačen je bil prvi set, ki je bil sicer stalno v rokah Sloge List, ven-
soigralci so celo povedli 22:18, ko smo bili priča razburljivi končnici, v kateri so po podaljšku slavili gostje s tem, da so izkoristili tretjo set žogo. Poraz je popolnoma potrl domače, ki so peti niz začeli porazno, kar je privedlo do rezultata 3:12 in do dejanskega zape-čatenja srečanja.
Glede posameznikov bi pri Soči pohvalili predvsem Simona Černica pri Valu pa sta bila pomembna veterana Florenin, odličen v sprejemu in obrambi ter v ključnih trenutkih Radetič v vlogi blokerja. (J.P.)
Il Pozzo - Sloga Tabor Televita 3:1 (25:19, 25:19, 25:27, 25:14)
SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 9, Riolino 3, Slavec 13, Sorgo 9, Vatovac 14, Vanja Veljak 5, Peterlin (L), Strain, Igor Veljak 10. TRENER: Edi Božič
Sloga Tabor Televita je včeraj doživela svoj prvi letošnji poraz v gosteh, kljub temu pa ostaja po koncu prvega dela prvenstva še vedno sama na vrhu lestvice. Slo-gašem tokrat ni uspelo, da bi ponovili odlično predstavo izpred tedna dni, za nameček pa je tokrat Pozzo (lanski Faedis, ki je
dar so nasprotnice izkoristile vsako nepazljivost in se borile vse do konca. V nadaljevanju pa je šlo Slogašicam vse še veliko bolje od rok. Dober sprejem (tokrat se je v igri v polju izkazala Miche-la Spangaro) je bistveno olajšal delo po-dajačici Danieli Ciocchi, da je lahko nemoteno zalagala svoje napadalke, med katerimi je bila tokrat res neustavljiva Tanja Babudri. Drugi set je Sloga List osvojila v velikem slogu, naše igralke pa se na srečo nato niso prepustile podcenjevanju in so z zbrano in agresivno igro nadaljevale tudi v zadnjem, v katerem so takoj povedle z 8:1 in to prednost do konca samo še večale. O njihovi igri se je na koncu pohvalno izrazil tudi trener nasprotnic, ki ni mogel verjeti, da ima ekipa, ki zna predvajati tako učinkovito odbojko, na lestvici tako malo točk! (INKA)
Ostala izida: Altura - Martignac-co 3:2, Libertas Ts - Roveredo 3:2.
ligo in veliko večino igralcev prepustil Poz-zu) zaigral res izredno dobro in od rok mu je šlo čisto vse, česar so se njegovi igralci lotili. Sloga Tabor Televita je včeraj nekoliko manj ostro servirala, tako da so domačini lahko izvajali zelo uspešne napade, poleg tega pa so naše igralce tako v prvem kot v drugem setu zelo dobro pokrivali v bloku. Slogaši nikakor niso igrali slabo, vendar morda nekoliko premalo odločno, kar pa proti tako razpoloženemu nasprotniku ni bilo dovolj za zmago. V prvem nizu je bil Pozzo stalno v vodstvu, v drugem so z rahlo prednostjo vodili Slogaši do 16. točke, ko so pobudo spet prevzeli domačini. Ko so že izgubljali v setih z 0:2, se naši igralci niso predali malodušju, značajno reagirali in po začetni izenačenosti v tretjem povedli s 23:20. Pozzo se ni predal, izničil dve Slogini set žogi, v končnici pa je našim igralcem le uspelo, da so obdržali mirnejšo kri. Vendar je bilo s tem delnim uspehom tekme praktično konec, saj je Sloga tabor Te-levita v četrtem nekoliko popustila, kar so takoj izkoristili izredno motivirani domačini, ki so iz točke v točko pridobivali na samozavesti, vzeli vajeti igre v svoje roke
Bor Breg Kmečka banka - Mossa 3:2 (23:25, 17:25, 25:20, 25:19, 15:11).
BOR BREG KMEČKA BANKA: Vo-dopivec 23, Della Mea 9, Žerjul 8, I. Flego 20, Spetič 13, Gruden 2, Legovich (L), M. Flego 2, Sancin 0, Contin 0, Grgič, Sadlowski. TRENER: Saša Smotlak.
Združena ekipa Bora in Brega je po izenačeni in napeti tekmi slavila sedmo zaporedno zmago. Plave so spet potrdile, da igrajo v tie-breaku vedno zelo odločno in so tako zasluženo strle odpor zelo borbenih nasprotnic, s katerimi igra bivša odbojkarica Soče in Govolleja Ivana Danielis. Domačinke so tekmo začele zbrano in agresivno, kljub temu pa jim je bila Mossa stalno za petami. Žal pa so v končnici rahlo popustile in z nekaj napakami olajšale nasprotnicam pot do zmage. V drugem setu so odbojkarice Mos-se igrale zelo dobro v polju, na mreži pa vedno ukanile blok in obrambo naše ekipe.
Ta se je v tretjem nizu na srečo vendarle predramila in začela igrati bolj požrtvovalno tudi v polju. Mossa pa je vseeno vodila do rezultata 19:16, ko je na servis šla Spe-tičeva, ki je spravila v težave sprejem Mos-se, ki ji ni več uspelo zaključevati napadov. Enako odločno so Smotlakove varovanke nadaljevale tudi v četrtem setu, ko so imele stalno nekaj točk prednosti. V odločilnem petem nizu pa je Mossa povedla le na začetku, nato pa so si »plave« z uspešnimi napadi in bloki ter ostrimi servisi priigrale visoko prednost in se tako veselile nove zmage. (T.G.)
Ostali izid: CUS Trieste Ronchi 3:0.
Mossa - Sloga 3:2 (21:25, 25:21, 25:19, 23:25, 15:9)
SLOGA: Bertali 1, Cettolo 22, Kante 14, Romano 18, Rožac 5, Taučer 15, Riosa (L), Ilič 2. TRENER: Ivan Peterlin
in zanesljivo osvojili zadnji niz s tem pa tudi vse tri točke, kar je bilo verjetno več od tistega, kar so pred tekmo samo upali. (INKA)
Olympia Tmedia - Prata 0:3 (19:25, 20:25, 18:25)
OLYMPIA TMEDIA: M. Komjanc 13, Terčič 10, Capparelli 7, Špacapanc 6, Peršolja 3, F. Hlede 0; E. Komjanc (L), Ber-netič, P. Brotto, Caprara. TRENER: Conz
Olympia je tokrat naletela na pravo črno soboto. Varovanci trenerja Conza so namreč odpovedali na celi črti. Sprejem je bil površen, obramba nepazljiva, napad pa preveč predvidljiv in srečanje je bilo zaradi tega enosmerno. Edino v drugem nizu so se Goričani enakovredno upirali nasprotniku do 10. točke, nato pa so kot že v Trstu prejšnji teden napravili štiri zaporedne naivne napake, kar so seveda gostje takoj izkoristili. V taboru Olympie sedaj upajo, da bodo med prvenstvenim premorom nabrali novih energiji in začeli povratni del z večjo zagrizenostjo.
Ostali izidi: Basiliano - FerroAllu-minio 3:1, Rigutti - San Vito 0:3.
Slogaši se z gostovanja vračajo sicer s porazom, osvojena točka pa jim omogoča, da so po prvem delu prvenstva sami na tretjem mestu, kar predstavlja seveda izjemen uspeh. Mossa je povsem zasluženo na drugem mestu na lestvici, saj je res dobra ekipa, za katero igra cela vrsta prekaljenih odboj-karjev, med katerimi jih je nekaj igralo celo že tudi v B ligi. Slogaši so se ji postavili po robu z veliko odločnostjo in voljo do zmage, tako da je bila tekma skozi vseh pet setov zelo lepa.
Slogaši so začeli odlično, s serijo učinkovitih blokov spravili s tira domače napadalce in povsem zasluženo niz osvojili. V enakem slogu so začeli tudi drugi set, v katerem so bili do sredine v rahlem vodstvu, nato pa so domačini prevladali zaradi svoje večje izkušenosti. To je prišlo do izraza predvsem na mreži, saj so velikokrat izsilili točke z »blok outom« in so sploh znali spretno izkoristiti vsako negotovost svojih neprimerno mlajših nasprotnikov. Po vodstvu z 2:1 je bila Mos-sa verjetno že prepričana, da ima zmago v žepu, a se Slogaši nikakor niso predali in v četrtem nizu se je že na začetku vnel boj za vsako točko in ne ena ne druga ekipa si ni mogla priigrati visoke prednosti. Vsi igralci so tekmo zelo »občutili«, živčnost pa je zajela prej igralce Mosse, tako da je veteran Geotti prav v končnici dobil celo rumeni karton. Veselje v Sloginem taboru je bilo ob osvojeni točki seveda zelo veliko, naši igralci so se vrgli odločno v boj še v zadnjem nizu, v katerem pa so zdržali do polovice, nakar so jim pošle tako fizične kot psihološke moči in domačini so imeli odprto pot do zmage. (INKA)
Ostali izidi: Cervignano - Club Altura 1:3, Pallavolo TS - San Sergio 0:3, Reana - Broker 3:0, Aquieia - Fincantieri 0:3.
Fincanteri - Naš prapor 2:3 (21:25, 25:15, 25:19, 13:25, 8:15)
NAŠ PRAPOR: Kuštrin 14, Va-lentinčič 0, Gogari 5, Juretič 9, Boschini 18, Simeoni 2, Manarin (L), Feri
2,	Beganovic 0, Bajt 1. TRENER: Leg-hissa.
Proti mladim nasprotnikom iz Tržiča so Brici, odsotnosti Braioneja in Romana navkljub, pričakovali lažjo zmago, toda začetek tekme je bil težaven. Zaradi (pre)zgodnjega termina tekme so prišli na igrišče zadnji hip in čeprav so osvojili uvodni niz se nikakor niso uspeli primerno zbrati, tako da so v naslednjih dveh nizih po slabi igri potegnili krajši konec. V 4. setu je trener Leghissa »obrnil« postavo, okrepil napad z Boschinijem, vlogo podajalca pa je prevzel Peter Bajt. Poteza se je posrečila in odtlej zmaga gostov ni bila več pod vprašajem.
Intrepida Mariano - Olympia 3:0 (25:16, 25:22, 25:13)
OLYMPIA: Fajt E. 8, Polesel D. 0, Mucci R. 4, Komjanc I. 4, Brotto P. 2, Terpin A., Frandoli M. 0, Dorni R. 3 Blasig F. 2, Pavlovič D. 0.
Olympia je v Marianu nastopila s povsem drugo ekipo kot na prvi tekmi prvenstva ko je v Marianu zmagala s 3:0. Matija Komjanc ne more več nastopati v tem prvenstvu in to se je poznalo na tekmi prevsem v napadu. Nadomestil ga je Rinaldo Dorni. V vlogi podajalca je zaigral Diego Polesel. V prvem setu je bilo opaziti, da se še ne ujema z napadalci predvsem s centri. Mariano je hitro povedel in osvojil set. V drugem setu so se naši igralci zbrali in stalno vodili do 20. točke. V končnici pa so naredili nekaj nerodnih napak v sprejemu in napadu in zapravili zmago. Tretji set je bil enak prvemu. Čeprav so manj gresili niso bili učinkoviti v napadu in Mariano se je dobro branil. Na igrišče sta stopila in se izkazala tudi mlada Blasig in Pav-lovič.
BCC Turiacco - Soča Lokanda Devetak 3:0 (25:16, 25:18, 25:19)
SOČA LOKANDA DEVETAK: Butkovič 6, I. Devetak 7, R. Devetak
3,	T. Devetak 6, E. Juren 0, M. Juren 15, Fiorelli 0. TRENER: Boris Jelavič.
Če bi Soča nastopila v popolni postavi, bi bil lahko izid srečanja povsem drugačen. Kljub porazu pa je bil trener Boris Jelavič zadovoljen z nastopom svojih varovancev, saj so se dobro borili. V vseh treh setih so namreč do 12 točke bili povsem enakovreden tekmec. Žal pa so nato napravili nekaj neumnih napak, kar so nemudoma izkoristili gostitelji. V prvem in drugem nizu zaostanka niso več uspeli nadoknaditi, v tretjem pa so pri izidu 20:12 reagirali in z napadi Mateja Ju-rena, ki je bil na koncu s 15 točkami tudi najboljši napadalec srečanja, so uspeli znižati zaostanek. Žal pa jim je v končnici zmanjkalo moči in set in obenem srečanje sta splavala po vodi.
Vrstni red: Naš prapor in Mariano 13, Olympia 9, Soča Lokanda Devetak in Turiacco 8, Fincantieri 3.
UNDER16 ŽENSKE
Na Goriškem
Ekipa Govolleya Kinemax, ki nastopa v ženskem pokrajinskem prvenstvu U16, je minuli teden odigrala dve srečanji in dosegla eno zmago in en poraz. Proti šesterki iz Moša so varovanke trenerja Petejana igrale zelo borbeno in po štirih setih so prišle do povsem zaslužene zmage. Pohvalo zaslužijo prav vse igralke, saj so obdržale koncentracijo od prve, do zadnje žoge. Žal pa to se ni zgodilo na srečanju proti ekipi iz Štarancana. Igralke Go-volleya so namreč igrale zelo slabo, preveč je bilo napak, tako da so na koncu morale priznati premoč nasprotnika.
Govolley Kinemx - Mossa 3:1 (26:24, 19:25, 25:17, 25:18) Staranzano - Govolley Kinemax 3:1 (23:25, 25:23, 25:17, 25:11)
GOVOLLEY KINEMAX: Anto-nič, Čermic, Giuntoli, Paulin, Petejan, Ragusi. TRENER: Rajko Petejan.
ženska c-liga - Proti Cordenonsu
Dragocena zmaga Sloge List
Slogašice so se z zmago približale nasprotnicam na samo točko zaostanka
kroma
ženska in moška d-liga
»Tie-break«
Bor Breg zmagal po izidu 0:2 za nasprotnice, slogaši odvzeli točko drugemu
/
KOŠARKA
Nedelja, 25. januarja 2009
27
državna c-liga - V Padovi
državna c-liga - Po treh zmagah
Bor Radenska izgubil Jadran Mark po izenačeni tekmi praznih rok
Odločilni »trojki« gostiteljev v zadnjih dveh minutah
Dellisanti: Šibki pri prodorih na koš
Broetto Padova - Bor Radenska 69:62 (15:18, 31:35, 48:46)
BOR RADENSKA: Krizman 7 (0:2, 2:5, 1:3), Visciano 10 (2:2, 4:8, -), Štokelj 4 (2:2, 1:1, 0:5), Furigo 16 (5:6, 4:8, 1:2), Babich 11 (1:5, 2:8, 2:6); Crevatin 7 (-, 2:2, 1:4), Bole (-, 0:1, 0:1), Monticolo 7 (1:3, 3:4, -), Pertot nv, Devcich nv. TRENER: Mura. SON: 32; PON: Bole (35), Montico-lo (37), Crevatin (39). SKOKI: 27 (16 v obrambi)
Kapetan Niko Štokelj žal ni uspel proslaviti svoje 300. tekme v Borovem dresu z zmago. Radenska (brez Giacomija) je namreč v gosteh doživela četrti zaporedni poraz. Škoda, ker so varovanci trenerja Mure tokrat dobri obrambi dodali tudi učinkovit napad, toda v končnici jim je sreča obrnila hrbet in so tako morali priznati premoč peterke iz Padove, šeste sile prvenstva.
Bor Radenska je srečanje pričel s pravo nogo. Visciano in soigralci so namreč v obrambi igrali zelo pazljivo, v napadu pa je organizator Kriz-man dobro vodil igro. Sodnika sta bila sicer zelo pikolovce, toda v enaki meri na obeh straneh, tako da to ni vplivalo na sam potek srečanja. Kot zgovorno kažejo že posamezni izidi
Kapetan Niko Štokelj (26 let) je sinoči odigral že 300. tekmo v dresu Borove članske ekipe

kroma
četrtin, je bilo srečanje zelo izenačeno in dejansko se je odločilo, ko sta na semaforju manjkali le dve minuti do zvoka sirene. Padova je dosegla dve zaporedni trojki, potem ko je v prvih treh četrtinah dejansko iz razdalje metala zelo malo in predvsem je bila zelo nenatančna. O tem zgovorno priča že končni statistični podatek meta za tri točke: 3:12, kar po-
meni 25%. Zaporedni trojki sta dokončno potrli Borove košarkarje, ki so tako morali priznati premoč nasprotnikov. Na poraz svetiovanske vrste so nedvomno odločilno vplivale tudi številne izgubljene žoge (koraki, 3 sekunde, itd.) v ključnih trenutkih.
Ostali izid: Spilimbergo - Vi-cenza 72:67.
Montebelluna - Jadran Mark 78:64 (24:18, 38:32, 52:42)
JADRAN: Oberdan (-, 0:1, -), K. Ferfoglia 13 (7:8, 3:5, -), Slavec 14 (-, 1:1, 4:10), S. Ferfoglia 12 (6:7, 3:11, 0:1), Marusič (-, -, 0:1), Sosič 5 (-, 1:4, 1:1), Franco 3 (-, 0:1, 1:7), Madonia 4 (-, 2:5, 0:1), Malalan 6 (-, 3:3, -), Coco 7 (-, 2:3, 1:3). TRENER: Popovič.
Štirinajst točk razlike je mogoče prehuda kazen za jadranovce, ki so se v Montebelluni večji del tekme enakovredno borili proti solidnemu nasprotniku. Po treh zmagah so torej Popovičevi fantje znova okusili grenkobo poraza.
Začetek tekme je bil izenačen. Tržačani so povedli s 4:0, gostitelji pa so nemudoma reagirali in povedli s 5:4. Odtlej so bili do konca tekme stalno v vodstvu in jadranovci so se zaman trudili, da bi bi jih prehiteli.
Varovanci Bobana Popoviča so najlepšo priložnost za preobrat imeli v tretji četrtini, ko so se Mon-tebelluni približali na -3 točke. Zal pa v naslednjih štirih minutah niso dosegli koša, kar so seveda gostitelji izkoristili in znova »zbežali«. Zadnja priložnost pa se je »plavim«
izmuznila v zadnji četrtini. S trojko Christiana Slavca se je Jadran približal na šest točk (51:57), nato pa znova »black-out«. Zoga ni hotela skozi obroč, čeprav so se brata Fer-foglia in tovariši stalno trudili ter poskušali od vseh mogočih položajev.
Jadranov trener Boban Popo-vič je tokrat pogrešal predvsem točke Oberdana, Marusiča, Franca in Sosiča. »Če vsi ti igralci dosegli vsaj nekaj več točk, bi se iz Monte-bellune vrnili s pomembno zmago,« je po tekmi povedal Jadranov pomožni trener Eriberto Dellisanti. »Fantom sicer nimamo kaj očitati, saj so se borili in dali vse od sebe. Zoga pač tokrat ni hotela v koš. Pri gostiteljih se je z 31 doseženimi točkami izkazal Franco. Pri nas pa je dobro igral Coco. Šibki pa smo bili pri prodorih na koš,« je še ocenil Dellisanti. Lep dokaz za to je, da sta sinoči izvajale proste mete le brata Saša in Kristjan Ferfoglia. Edina torej, ki sta nasprotniku izsilila nekaj osebnih napak. Pod košema je z osmimi skoki znova kraljeval Peter Franco, Miko Madonia pa jih je zbral 6.
moška d-liga - Uspešen krog
Breg zmlel Villesse s »stotico« Kontovel ugnal tekmeca za obstanek
Breg - Villesse 102:69 (30:21, 62:28, 81:46)
BREG: Cerne 20 (6:7, 7:8, -), Ciacc-hi 15 (8:1, 2:5, 1:2), Sila 12 (0:1, 3:4, 2:3), Kocijančič 4 (2:2, 1:1, -), Lokatos 20 (6:7, 4:5, 2:2), Grazioso (-, 0:2, -), Klabjan 7 (5:5, 1:2, -), Glavina, Zeriali 19 (1:1, 6:9, 2:3), Klarica 5 (0:2, 1:6, 1:3). TRENER: Kra-šovec.
Breg ne popušča. Ze v prvi minuti so košarkarji iz dolinske občine povedli s 6:0. Nasprotnik pa ni stal križem rok in nemudoma reagiral. Brežani so v nadaljevanju prve četrtine izgubili precej žog in sami delno pripomogli, da se je moštvo iz Vileš zmanjšalo zaostanek. Bregov trener Tomo Krašovec je nemudoma ukrepal in v drugi četrtini so Brežani popolnoma zagospodarili na igrišču. Delni izid druge četrtine je bil kar 32:7.
Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. V nadaljevanju so gostitelji še povišali vodstvo in pripravili tudi nekaj zelo lepih akcij. Trener Kra-šovec je poslal na igrišče vse razpoložljive košarkarje.
Spremljevalec Brega Boris Salvi je bil po tekmi zadovoljen z nastopom vseh košarkarjev: »Pohvaliti moramo celotni kolektiv. Vidi se dobro delo trenerja Kra-šovca. Nadpovprečno dobro je igral San-di Zeriali, ki je zbral 19 točk in 7 skokov.« Brežani so z zmago primerno počastili tudi Vasilija Kocijančiča, ki je v petek diplomiral na ljubljanski veterinarski fakulteti.
Kontovel - Poggi 83:75 (21:21, 42:39, 60:49)
KONTOVEL: Paoletič 20 (6:7, 1:2, 4:6), Švab 10 (8:10, 1:6, 0:3), Lisjak 26 (6:12, 10:14, 0:3), Šušteršič 16 (2:3, 7:12, 0:6), Vodopivec 1 (1:2, 0:1, -), Bufon 2 (-; 1:1, -), Godnič 2 (-, 1:2, -), Genardi 6 (2:2, 2:5, -), Sossi (-, 0:1, -), Bukavec (-, -, 0:1), Zaccaria, Guštin, trener Brumen.
SON: 27. PON: Genardi (38), God-nič (40).
Kontovelci so proti neposrednemu tekmecu za obstanek Poggiju osvojili pomembno zmago, ki je bila povsem zaslužena, čeprav niti tokrat ni šlo brez napete končnice. Po ne preveč spodbudnem začetku (6:9) so gostitelji z boljšo obrambo (mladi Martin Genardi je odlično "pokrival" izkušenega Celego) in z uspešni-
mi prodori Petra Lisjaka najprej dohiteli goste (11:11) in nato minuto pred koncem povedli s 7 točkami prednosti (21:14). Gostje pa se niso dali in stanje ob koncu četrtine izenačili. Tekma je bila izenačena tudi v drugi četrtini, Kontovelci pa so ohranili rahlo prednost, kljub temu da je moral Marko Švab zaradi poškodbe arkade zapustiti igrišče, a na srečo je nato v teku tekme spet igral in prispeval svoj delež k zmagi.
V tretji četrtini so bili gostitelji stalno v vodstvu. Uspešno so igrali tako proti conski razvrstitvi kot proti obrambi mož-moža. Vodstvo so v zadnji četrtini povečali na 13 točk (62:49) in prednost držali do dveh minut pred koncem, ko so po nepotrebnem izgubili nekaj žog, tako da so se gostje nevarno približali na 5 točk. V končnih akcijah pa so bili le prisebni, da so s prostimi meti Paoletiča in Švaba obdržali prednost 5-7 točk in tudi zasluženo zmagali.
Za novi točki je zaslužna vsa ekipa, gotovo najboljši na igrišču pa je bil Peter Lisjak, ki je dosegel 26 točk, priboril si je 12 osebnih napak in pri tem dosegel 6 košev z dodatnim prostim metom. (lako)
Ostali izidi: Fogliano - Dinamo 65:69, Intermuggia - Libertas TS 88:59, NAB - Dom 56:55 (v četrtek), Don Bosco - Pall. Monfalcone 82:89, San Vito -Romans 87:74.
PROMOCIJSKA LIGA Sokol - Virtus Basket Trieste 78:63 (19:16, 43:30, 56:42)
SOKOL: Spadoni 1, Umek 8, Doljak 11, Križman 11, Hmeljak 11, Vidali 9, Budin 9, Vescovi 2, Malalan 6, Matej Guštin 10, Devetak, trener Gruden.
Tri točke: Doljak 2, Vidali 2, Križman 1, Umek 1
Sokol si je po porazu v prejšnjem krogu proti Ferroviariu Scogliettu takoj opomogel in zanesljivo doma odpravil tržaški Virtus. Gostje so držali korak z našimi košarkarji le v prvi četrtini, nakar je Sokol izboljšal obrambo in napad, si priigral zanesljivo prednost 10-15 točk, ki jo je brez težav ohranil do konca srečanja in povsem zasluženo zmagal. Za novi prvenstveni točki je zaslužna vsa ekipa, predvsem pa Daniel Malalan, ki je odlično vodil ekipo, Matej Guštin, ki se je izkazal tako v obrambi kot v napadu (10
Peter Lisjak je bil sinoči med najzaslužnejšimi za pomembno zmago Kontovela. Dosegel je 26 točk in priboril si je 12 osebnih napak.
kroma
točk), in Gregor Budin, ki se je po dolgem premoru skoraj osmih mesecih spet vrnil na igrišče in prispeval 9 točk. (lako)
Skyscrapers - Bor Art Group 69:65 (16:13, 26:28, 52:49)
BOR ART GROUP: Trevisan 5, Querinuzzi 8, E. Filpaz 7, Štokič, Schia-vo 17, Widman 23, Puzer, Gombač, Cor-si 3, Faraglia 2. TRENER: Sancin. 3T: E. Filipaz 1, Schiavo 3, Widman 1.
Srečanje proti izkušenim »Nebotičnikom« se je odločilo v zadnjih sekundah. Trener Fabio Sancin je zamenjal obrambo, prišlo je do nesporazuma med Borovimi košarkarji, kar je odlično izkoristil bivši Borovec Mauro Simonič, ki je z dvema zaporednima protinapadoma dejansko zapečatil zmago Skyscrapersov.
UNDER 17 DEŽELNI Barcolana - Bor Zadružna kraška banka 88:74 (20:19, 44:28, 68:49)
BOR: Stepančič, De Luisa, Labiani, Celin 33, Coccetti 6, Nadlišek 25, Sancin,
Montalto 2, Manta, Švara 8, Tanasijevic, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 5, Nadlišek 5.
Barcolana borovcem ne leži, saj jih je visoko ugnala na obeh tekmah. Gre za dokaj solidnega nasprotnika, v vrstah katerega je tudi več fantov, ki so pred nekaj leti igrali eno sezono na posodo pri Boru. Prva četrtina je bila izenačena in gostje so se tekmecem upirali povsem enakovredno. Ko pa so se domači odločili za obrambo box and one s tesnim pokrivanjem Celina, so si priigrali zanesljivo vodstvo. Združena vrsta Bora in Brega se je pet minut pred koncem sicer enkrat spet približala na deset točk, več pa ni zmogla. Diego Celin in Štefan Nadli-šek sta bila tokrat v napadu preosamlje-na, tudi sama sta sicer ob številnih koših tudi ogromno metov zgrešila. Prispevek ostalih posameznikov pa je bil ponovno skromen.
Vrstni red po 12. krogu: Venezia Giulia 20, Falconstar 18, Barcolana 16, Libertas in Ronchi 14, Bor ZKB 12, Alba, Goriziana in Salesiani 6, CBU 0.
Domači šport Danes
Nedelja, 25. januarja 2009 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Capriva; 14.30 v Štandrežu: Juventina
-	Centro Sedia; 14.30 v Santamarii la Longa: Santamaria - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea; 14.30 v Trebčah: Primorec -San Canzian
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Breg; 14.30 v Tapoglianu: Torre - Zarja Gaja
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Domju: CGS -Mladost
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano - Pomlad
NAJMLAJŠI - 10.30 v Ronkah: Ronchi - Juventina;
10.30 v Križu: Pomlad - Sistiana
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Trstu, Altura: Altura
-	Kontovel; 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB -Libertas San Giovanni
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Kontovel
UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Tržiču, Ul. Rossini: Fincantieri - Sloga Multinvest
UNDER 16 MOŠKI
10.30 v San Vitu: Favria - Sloga; 15.00 v Sovodnjah:
Soča Rast - Olympia Hlede
UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Špacapan:
Olympia FerStyle - Cervignano
NAMIZNI TENIS
MOŠKA D2-LIGA - 10.00 v Zgoniku: nastopa tudi Kras
LOKOSTRELSTVO
DEŽELNO PRVENSTVO - 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: organizira Zarja
C3 Obvestila
AŠD-SK BRDINA organizira za višješolce in mladi po srcu vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji v kraju Forni di Sopra so že začeli. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite priložnosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 3401653533 in ne bo vam gotovo žal!
SPDT smučarski odsek prireja ob sobotah avtobusne izlete s celodnevnimi smučarskimi tečaji za osnovnošolsko mladino in s posebno ponudbo za študente do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040 635627 ali pod e-pošti na naslov smu-canje@spdt.org.
28 +
Nedelja, 25. januarja 2009
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.20 Tv Kocka: Ljudske zgodbe s Krasa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Drugisvet, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Quello che
6.30	Aktualno: Sabato & Domenica
9.30	Dok.: Stella del Sud
10.00	Aktualno. Linea verde Orizzonti
10.30	Aktualno: A Sua immagine
10.55	Sveta maša, sledi Angelus
12.20	Aktualno: Linea verde
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Domenica in - L'Arena
15.15	Variete: Domenica in... sieme
16.25	Dnevnik in vremenska napoved
18.00	Variete: Domenica in - 7 giorni
20.00	Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti
20.40	Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti)
21.30	Nan.: Tutti pazzi per amore
23.40	Dnevnik, sledi Speciale Tg1
0.45	Aktualno: Oltremoda
Rai Due
6.15	Aktualno: Inconscio e magia psic-he
6.45	Aktualno: Mattina in famiglia
10.00	Dnevnik
10.05	Variete: Ragazzi c'e Voyager
10.30	Veriete: Cartoon Flakes
11.30	Variete: Mezzogiorno in famiglia
13.00	Dnevnik in rubrike
13.25	Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade
13.45	Variete: Quelli che.. aspettano
15.30	Variete: Quelli che il calcio e...
17.05	Šport: Stadio Sprint
18.00	Dnevnik in vremenska napoved
18.05	Šport: 90° minuto
19.00	Šport: Numero 1
19.25	Nan.: Piloti
19.55	Nan.: Friends
20.30	Dnevnik
21.00	Nan.: NCIS - Unita' anticrimine
21.50	Nan.: Criminal Minds
22.35	Šport: La domenica sportiva
1.00	Nočni dnevnik
^ Rai Tre
6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Risanke
7.45 Variete: E' domenica papa' 8.45 Risanke
9.15 12.10 SP v alpskem smučanju 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.05 Aktualno: Alle Falde del Kiliman-giaro
18.00 Kviz: Per un pugno di libri (v. P. Dorfles)
Dnevnik in vremenska napoved
Variete: Blob
Variete: Che tempo fa
Aktualno: Elisir
Deželni dnevnik
Aktualno: Tatami
Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: TeleCamere
9.00 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.05 15.00
16.00
18.55 19.35 21.30 22.40 0.55
► Rete 4
Nan.: Commissariato Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Film: Amare per vivere (dram., ZDA'98, i. A. Occhipinti) Dok.: Assisi nel silenzio Sveta maša
Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Donnavventura Nan.: Peacemakers - Un detective nel West
Film: La caduta delle aquile (vojna,
ZDA, '66, i. G. Peppard)
Dnevnik in vremenska napoved
Nan.: Colombo
Nan.: Siska
Šport: Controcampo
Šport: Fuoricampo
Canale 5
8.00 8.50
9.45
13.00
13.40
14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.30 23.30 1.30
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik
Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to
Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca
Dnevnik, vremenska napoved, Okusi
Resničnostni show: Grande Fratel-lo
Resničnostni show: Amici Variete: Questa domenica Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Dr. House - Medical Division Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
7.00 7.45 10.55 11.25 12.25 13.00 14.00
15.30 16.00
18.30 19.00 19.25
Nan.: Robin Hood
Risanke
Nan.: Raven
Nan.. Willy, il principe di Bel Air Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: Il magico tesoro di Loch Ness (kom., Nem./Avstrija, '08, i. L. Martinek)
Dnevnik in vremenska napoved Film: Barbie Fairtopia (anim., ZDA, '06, r. W. Law)
Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Film: Charlie's Angels (akc., ZDA '00, r. McG, i. C. Diaz)
20.00	Dnevnik in vremenska napoved
21.30	Variete: Colorado
0.30	Aktualno: Il protagonista
1.30	Športne vesti
^ Tele 4
8.30 2030: Tra scienza e coscienza 9.40 Aktualno: Ski magazine
10.15	Talk show: Incontri al caffé de la
Versiliana 11.40 Rotocalco ADN Kronos 12.00 Sv maša
12.25	Fra ieri e oggi
12.35	Dokumentarec o naravi 12.50 Musa TV 13.10 Qui Tolmezzo
13.15	Musica, che passione 13.30 Aktualno: Di roccia e di cielo 14.10 Camper magazine
14.50 Film: L'avventura (ZDA '44, i. B.
Rathbone) 16.30 Novecento contro luce 17.30 Risanke
19.30 Aktualno: ...e domani e' lunedi' 22.30 Palco, gli eventi in TV 22.55 Olimpionici, famosi presenti e passati
23.10 Film: Il clan dei Francesi (dram., '72, i. S. Reggiani) 0.40 Koncert
^ La 7
7.00	Aktualno: Omnibus
9.20	Aktualno: La settimana
9.35	Dok.: I segreti dell'archeologia
10.25	Nan.: Alla conquista del West
12.30	Dnevnik
13.00	Dok.: Gli straordinari viaggi di
Tippi
14.00 Nan.: New Tricks
16.00 Film: I magnifici tre (kom., It, '61,
r. G. Simonelli, i. U. Tognazzi) 18.00 Film: Milady - I quattro moschet-tieri (pust., Španija, '75, r. R. Lester, i. M. York) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 21.30 Film: Il silenzio degli innocenti (triler, ZDA '91, r. J. Demme, i. J. Foster)
Koper
14.00	Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti
14.10	Euronews
14.20	Zoom - mladi in film
15.00	»Q« - Trendovska oddaja
15.40	Metalkamp 2008
16.15	Mediteran festival
17.00	Dok. oddaja
17.30	Potopisi
18.00	Portreti osebnosti primorske
19.00	22.00 , 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik
19.25	Tednik
20.00	Vesolje je ...
20.30	Istra in...
21.00	Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji
22.15	Nedeljski športni dnevnik
22.30	Slovenski magazin
23.00	Resna glasba: Posvečeno Tartiniju
23.35	Tv nanizanka
0.30	Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
12.00	23.30 Videostrani
18.00	Duhovna misel (pon.)
18.15	Tedenski pregled (pon.)
18.30	Kulturni utrinek (pon.)
18.45	Če me spomin ne vara (pon.)
19.30	Med Sočo in Nadižo (pon.)
20.00	Spoznajmo jih
21.00	Odbojka: Salonit Anhovo - SK Posojilnica DOB
(t Slovenija 1
7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport Špas 10.20 Otr. nan.: Franc Arko 10.50 Prisluhnimo v tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 14.45 Hum. nad.: Fina gospa 15.15 17.15 NLP
17.00 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke
18.55 Dnevnik, vremenska napoved,
zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Film: Kajmak in marmelada 21.30 Dok. portret: Gospa z Bethovnove 22.20 Ars 360
22.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Nad.: Pokvarjena dekleta
Slovenija 2
0.15 Zabavni infokanal Skozi čas
Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 25.1.1991) Globus Pomagajmo si Med valovi (pon.) 13.45 SP v alpskem smučanju (Ž) 14.05 SP v alpskem smučanju (M) SP v nordijskem smučanju EP v umetnostnem drsanju SP v biatlonu
SP v nordijskem smučanju Nad.: Jesenin Nad.: Ljubice Na utrip srca
12.00 Dnevni program 12.15 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž)
13.10 SP v alpskem smučanju (M)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.20 Obvestila in snežne razmere; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo
dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
horoskop_
& OVEN 21.3.-20.4.: Zapleti na delovnem mestu vas bodo spravili ob živce, a še preden se boste pošteno ohladili, boste že rešeni. Bodite potrpežljivi in rešitve se bodo pokazale same od sebe.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Že dolgo se niste odpravljali v službo s takim veseljem kot zadnje čase. Res je, da je dela veliko, a ker vidite v njem smisel in se počutite dovolj sposobne, vam noben napor ni prehud.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Obetajo se vam spremembe, ki bodo močneje vplivale na vas. Morda se šele pripravljajo, a vi jih že čutite in se jih veselite. Na delovnem mestu ne bo večji pretresov.
Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Čeprav boste
«« v komunikaciji z drugimi ljudmi nerodni in nekoliko negotovi, se bodo v vas prebudila močna in odločna čustva. Postali boste bolj samozavestni. Denar: dobro.
LEV 23.7.-23.8.: Na denar-
(^^r nem področju je pred vami nekoliko bolj zahtevno obdobje. Morda se boste morali odpovedati uresničitvi neke želje ali pa boste morali nanjo še malo počakati.
DEVICA 24.8.-22.9.: Na de-
^^ lovnem mestu bo vse teklo gladko. Z rezultati dela boste upravičeno zadovoljni. Ljudje bodo radi v vaši družbi, saj boste do vseh odprti, dobronamerni in konstruktivni.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ste v
^ ^ zelo ustvarjalnem in zanimivem obdobju. Lahko pa se zgodi, da boste včasih začutili pomanjkanje energije. Morda boste potrebovali kakšen dan samo zase.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Zatišje na delovnem mestu bo prišlo kot naročeno, da malo pometete pred svojim pragom. Končno boste imeli dovolj časa, da premislite o tem, kam pluje vaša barka.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Spremembe na delovnem mestu vam bodo spremenile vizijo lastnega dela. Morda boste morali znova preveriti svoje prioritete in si na novo postaviti cilje za prihodnost.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Zadnje čase se težko zberete. Čeprav si postavite jasen cilj, vam okolica pozornost hitro preusmeri na druge, manj pomembne stvari. Pri denarju vas spremlja sreča.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Nad vami bdi srečna zvezda. Česar koli se boste lotili, vam bo šlo dobro od rok. Še bolj pomembno pa je, da boste zadovoljni s seboj, samozavest vam bo vidno rasla.
RIBI 20.2.-20.3.: Prihodnji teden vam bo prinesel več notranjega miru. Na delovnem mestu boste z lahkoto kos tempu. V ljubezni vas bo spremljala sreča, ki pa se je vedno ne boste zavedali.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 25. januarja 2009
29

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna Tv: Primorska kronika Tv Kocka: Videofleš - The Land of champions - Magnifico Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10	Nad.: Incantesimo
6.30	Dnevnik, Cciss
6.45	Aktualno: Unomattina
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik - Gospodarstvo
14.10	Variete: Festa italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta, vmes
Dnevnik, Parlament
17.00	Dnevnik in vremenska napoved
18.50	Kviz: L'eredita
20.00	Dnevnik
20.30	Kviz: Affari tuoi
21.10	Nan.: Il bene e il male
23.20	Dnevnik
23.25	Aktualno: Porta a porta
1.00	Nočni dnevnik
Rai Due
6.15 Tg2 Eat Parade
6.25 Resničnostni show: X Faxtor - La
settimana 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul due 13.00 Dnevnik
13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa,
sledi Zdravje 14.00 Resničnostni show: X Faxtor 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti 19.00 Resničnostni show: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik
21.05 Resničnostni show: X Factor 23.45 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24
8.15 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima
12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike
Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis
Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo
0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: Agrodolce Nan.: Un posto al sole Dnevnik
Aktualno: Chi l'ha visto? Šport: Replay
Nočni dnevnik in vremenska napoved
13.05 14.00
14.50
15.15 17.00
19.00
20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.10 0.00
Rete 4
7.10	Nan.: Quincy
8.10	Nan.: Hunter
9.00	Nan.: Nash Bridges
10.10	Nad.: Febbre d'amore
10.30	Nad.: Bianca
11.30	Dnevnik, prometne vesti
11.40	Nan: My Life 2
12.40	Nan.: Un detective in corsia
13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana
del tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino
15.55 Nad.: Sentieri 16.35 Film: That's Amore - Due impro-babili seduttori (kom., ZDA, '95, r. H. Deutch, i. W. Matthau)
18.35 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 0.05 Dnevnik in vremenska napoved
20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il comandante Florent 23.20 Film: Il processo di Norimberga (zgod., ZDA, i. A. Baldwin)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik, sledi Mattinocinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratel-lo
14.10 Nan.: Cento Vetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Resničnostni show: Grande fra-tello (v. A. Marcuzzi)
0.00 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.35 13.40, 17.10 Risanke 9.00 Nan.: La tata 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: Will & Grace 10.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Friends 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska
napoved, Studio sport 14.30 Risanke: Simponovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 22.10 Dnevnik, vremenska napoved
19.35 Nan.: Tutto in famiglia
20.05 Nan.: Camera Café ristretto, sledi
Camera Café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Miami Vice (akc., ZDA, '06,
r. M. Mann, i. C. Farell) 23.35 Rtv - La tv della Realta 0.00 Variete: Mai dire GF
7.00	8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02
Dnevnik
8.50	Koncert
10.30	Aktualno: Novecento contro luce
11.25	Camper magazine
12.05	Aktualno: Salus Tv
12.15	Aktualno: Ski Magazine
13.05	Aktualno: Olimpionici
13.25	Aktualno: La Trieste che ci crede
13.50	Aktualno. ...animali amici miei
14.30	Ritmo in Tour: la TV dei viaggi
15.35	Aktualno. Retroscena, i segreti del
teatro
17.00	Risanke
18.35	Super calcio - Udinese
19.00	Super calcio - Triestina
20.00	Expo' Mittel school
20.30	Deželni dnevnik
20.55	Film: Vento di primavera (dram., It.'99)
23.30	Aktualno: Il direttore incontra
la
7.00
10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.20 17.20
19.00 20.30 21.10 23.25
La 7
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Live
Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 20.00, 0.55 Dnevnik Nan.: L'ispettore Tibbs Film: I mostri (kom., It., '63, r. D. Risi, i. V. Gassman) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Cold Squad Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Dok.: Caravaggio
16.05 16.15 16.35 17.00
17.30 18.00 18.25 19.00
19.55 21.00 22.00
23.00 23.25
Slovenija 1
Zrcalo tedna (pon.) 8.00, 9.00 Poročila 8.05 Dobro jutro
Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.)
Oddaja za otroke
Iz popotne torbe
Otr. nan.: Franc Arko
Nan.: Linus in prijatelji
Risani film: Oranžada
Ljudje in zemlja
Poročila, vremenska napoved in
športne vesti
Koncert
Dok. feljton: Ljubezen.com Poročila
Dober dan, Koroška
Ris. nan: Pajkolina in prijatelji s Pri-
soj
18.10 Risanke Otroška nad.: Ribič Pepe Igrana nan.: S soncem v očeh Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved Nad.: Fina gospa (pon.) Žrebanje 3x3 plus 6 Nad.: Strasti
Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti
Tarča
Hum. nad.: Želite, Milord? Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved Pisave
Glasbeni večer
16.40 17.10 17.30 18.00 19.05 19.30 20.00 21.00 22.00 22.15 22.40
13.45 14.00
14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.30 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00
19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30
23.20 23.55 0.00
Slovenski magazin (pon.)
Prvi in drugi (pon.)
To bo moj poklic: metalurg
Glasbeni spomini
Nan.: Berlin, Berlin
Z glavo na zabavo
Poljudnozn. odd.: Medvedje sirote
Studio City
Knjiga mene briga
Digitron
Film: Babuške
Koper
11.30 17.10 18.00 18.30 18.40 20.00 20.30 21.30
23.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Slovenski magazin Zoom - mladi in film Vesolje je... Tednik Istra in...
23.20 Športna mreža
Vremenska napoved
23.00 Primorska kronika
Vsedanes - TV Dnevnik, športne
vesti
Fanzine
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani
Vsedanes - Tv Dnevnik Vzhod - Zahod
Športel (program v slovenskem jeziku)
Športna mreža Vremenska napoved Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku)
i Tv Primorka
0.00 Videostrani Nan.: Jelena 20.20 Kultura (pon.) 19.55 Epp
Glasbena oddaja (pon.) Dnevnik, vremenska napoved Športni ponedeljek Odbojka: Salonit Anhovo - SK Posojilnica
Dnevnik, vreme, kultura (pon.)
(T Slovenija 2
6.30	9.30, 0.15 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otr. infokanal
11.35	Sobotno popoldne (pon.)
14.40	Slovenci v Italiji (pon.)
15.25	Sedma noč osamosvojitve - Tv
dnevnik 26.01.1991
16.00	Osmi dan (pon.)
16.20	Ars 360 (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00
Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta
knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofoni-ja; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
30 Nedelja, 25. januarja 2009
KULTURA
/
trst - Ta petek je bila v Verdijevem gledališču premierna izvedba
Aida v očarljivi postavitvi režiserja Huga De Ana
Do izraza je prišla intimna dimenzija Verdijeve opere - Pevci na dostojni ravni
Bolj redko se dogaja, da postane režiser protagonist operne predstave, toda argentinski mojster Hugo De Ana je pravi čarodej, ki s svojimi vizijami vtisne gledališču magično lepoto in zna svojo enovito zamisel udejaniti v izrednem vizualnem sozvočju med scenami, kostumi in režijo. Dejstvo, da se je ta Aida rodila za ogromni oder veronske Arene, je seveda oblikovalca prisililo, da prostranost in mogočnost prilagodi majhnemu odru, kot je tržaški, toda omejitev ni imela negativnih posledic ter je poudarila intimno dimenzijo Verdijeve opere, ki jo marsikateri režiser spregleda, ker raje poudarja monumentalnost v slogu grand-opéra.
Žlahtnost invencije smo lahko okusili že od vsega začetka, ko so godala tiho uvedla prvi prizor: v zrcalih, ki so bila domiselno razporejena na odru, je migljal odsev orkestra, sinjesivi odtenki so objeli trojico protagonistov in nazorno nakazali geometrijo človeških odnosov, iz katerih se rodijo zapleti s tragičnim izidom. Verdi je tenoristu že v prvem prizoru pripravil preizkusni kamen, ki vsakemu pevcu poganja strah v kosti in korejski tenorist Sung-Kyu Park se je arije
Celeste Aida lotil nekoliko živčno in for-sirano, vendar je zdržal napor in njegovo petje se je v nadaljevanju vedno bolj mehčalo ter oplemenitilo z lepim in sporočilnim fraziranjem, ki je doseglo višek v zaključnem duetu z Aido.
V naslovni vlogi je pela Adriana Marfisi, sopranistka, ki se je v lanski sezoni odlično izkazala v Mascagnijevi Iris: gre za tankočutno interpretko, ki se najbolje znajde v lirskih arijah, kjer se glas v višjih legah prožno razprostira; problemi nastanejo v nižjih legah in bolj dramatičnih pasažah, kjer bi vloga potrebovala večjo vokalno jakost in homogenost. Najlepše se je v ljubezenskem trikotniku odrezala mezzosopranistka Mariana Pentcheva: bolgarska umetnica nas je prevzela z bogatim, homogenim in čustveno vznemirljivim glasom, s katerim je zelo prepričljivo izklesala lik princese Amneris: dramatični duet z Radamesom in njeno prekletstvo kasti svečenikov sta zaznamovala emotivni višek predstave, ki je sicer vseskozi ponujala lepe trenutke.
Trojici protagonistov se je pridružil tržaški baritonist Paolo Rumetz, ki se je z velikim zanosom vživel v vlogo Amo-nasra in potrdil svojo odrsko zrelost ter
nezanemarljivo pevsko kakovost. Ram-fis je zazvenel z žametnim glasom poljskega basista Gregorja Rozyckega, egiptovski faraon pa je bil kriški basist Ales-sandro Svab: žal ga je režiser umestil nekoliko v ozadje in s tem nekoliko ošibil jakost njegovih posegov, vsekakor se je pevec suvereno odrezal. Pevsko zasedbo sta dopolnjevala sel Gianluca Bocchino in svečenica Elisabetta Martorana, tržaški zbor pa je zadovoljivo pripravil Lorenzo Fratini.
Glasbeno vodstvo je imel v rokah Nello Santi, mojster, ki se lahko ponaša s svetovnim rekordom, kajti v preko petdesetletni karieri je Aido dirigiral več kot tisočkrat: popolno obvladanje partiture je razvidno iz vsakega giba, prav tako spoštovanje vseh tradicionalnih konvencij in pa absolutna pozornost do pevcev, ki jih dirigent spremlja z očetovsko skrbjo (ne nazadnje je Marfisijeva njegova hči). Morda bi si lahko zaželeli od časa do časa bolj vročekrvnega in vžganega muzi-ciranja, kajti bogata in pretanjena Verdijeva partitura namenja tudi orkestru pro-tagonistično vlogo, lahko pa smo bili zadovoljni s skladnostjo med odrom in orkestrom, ki se ni zamajala niti ob najbolj
Skupinski prizor tržaške postavitve Aide
zahtevnih masovnih prizorih. Kljub omejeni odrski dimenziji je Hugo De Ana zelo iznajdljivo izpeljal znameniti triumf , čeprav brez slonov in drugih živali, ki ob tej priložnosti korakajo po odru: sivina se je segrela s toplimi peščenimi barvami in kostumi so čudovito obogatili prave likovne kompozicije, slike so se spreminjale od abstraktnosti do mogočnosti in v njih je tudi koreografija, ki jo je izdelala Leda Lojodice, našla svoj prostor.
Režiserjeva zamisel je omogočila izvedbo z enim samim premorom, premične scene so se brez zapletov prilagajale različnim lokacijam in rezultat je bila neprekinjena dramaturška napetost: morda se zaradi tega aplavzi niso izdatno vsuvali med prizori, zato pa so bili toliko bolj navdušeni ob koncu predstave: škoda, da je bil Hugo De Ana zaradi drugih delovnih obveznosti odsoten in ni mogel žeti sadov svojega odličnega dela, zato pa je bila cvetja in vzklikov deležna pevska zasedba, ki je uresničila režiserjev načrt. Aida bo ( z dvema pevskima zasedbama) na tržaškem odru do 3. februarja, 7.in 12. pa bo gostovala v Vidmu in Pordenonu.
Katja Kralj
Filmska fabula: Proteus filmu Agape
LJUBLJANA - V okviru Filmske fabule, ki poteka pod okriljem festivala zgodbe Fabula, je letos drugič potekal študentski filmski festival, na katerem je nagrada proteus za najboljši kratki film pripadla filmu Agape slovenskega režiserja Slobodana Maksimovica. Agape je prejel največ glasov občinstva, za najboljši film ga je izbrala tudi posebna žirija. Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, film Agape "navdušuje s pripovedno in kompleksno, a vseeno preprosto izpeljavo kratke forme. Agape odlikuje tekoča režija, čisti vizualni slog in prepričljiva igra, še posebej Nine Ivanišin v glavni vlogi. Vse pohvale gredo režiserju, ki je uspel potencialno težavno in morečo tematiko povedati na iskriv in pozitiven način."
Za nagrado proteus so se potegovali še filmi "High Hopes" (Finska), "Vestido nuevo" (Španija), "Dunkelrot" (Nemčija), "El ano del cerdo" (Kuba) in "Tolya" (Izrael), so sporočili s Študentske založbe, organizatorke festivala Fabula.
Žirija, ki so jo sestavljali predstavnik slovenske distribucijske hiše Cine-mania Group Iztok Polanc, režiser in scenarist Matevž Luzar in predstavnica Kinodvora Nina Peče, je podelila tudi posebno omembo nemškemu kratkemu študentskemu filmu "Dunkelrot" (Temnordeča), režiserke Frauke Thielecke.
Režiserja igre o Fritzlu varuje policija
DUNAJ - Dunajski režiser Hubsi Kramar je prosil za policijsko varstvo potem, ko je prejel ostre kritike skrajne desnice in medijev, glede napovedane gledališke postavitve o primeru Fritzl. "Igra opisuje določeno stanje znotraj avstrijske miselnosti," je na novinarski konferenci v četrtek pojasnil Kramar. Kramar je še poudaril, da njegova igra o moškem, ki je v ujetništvu 24 let zadrževal in po-siljeval svojo lastno hčer, ne bo komedija, temveč ponuja satiričen pogled na hipokritsko medijsko poročanje o zadevi. Igra z naslovom Gostišče Fritzl (Pension Fritzl) je ogla-ševana kot "kletna žajfnica" o "vsem, kar ste želeli izvedeti o Fritzlovih". Desno usmerjena svobodnjaška stranka (FPO) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZU) sta menila, da Kramar za omenjeni kulturni projekt ne bi smel prejeti javnih sredstev. Umetnika je napadel tudi vplivni časnik Kronen Zeitung. "Po mojem mnenju si patetičen komedijant nizke ravni, ki se oklepa rešilne bilke, da bi prekril svojo brezpredmetnost in slabo igro," je zapisal kolumnist časnika. (STA)
novo na knjižni polici - Sedmi knjižni trud škedenjskega duhovnika in kulturnega delavca Dušana Jakomina
Razlog manj za nepoznavanje verskih izrazov
Avtor je podatke zbiral pet let - Slovar obsega 1.400 gesel - Poleg krščanskih oz. katoliških tudi izrazi iz drugih verstev - Jutri predstavitev v DSI v Trstu
Verjetno ne zgrešimo preveč, če zapišemo, da cerkveno izrazoslovje predstavlja za večino ljudi (med te je treba všteti tudi številne verujoče) precejšnjo neznanko. Če širša javnost npr. še ve, kaj so npr. oltar, krst in mazi-ljenje, saj gre za besede, ki so prišle v vsakdanjo rabo tudi v necerkvenem okviru, pa je verjetno precej veliko število tistih, katerim je pomen besed, kot so npr. alba (duhovnikova dolga liturgična bela halja pri bogoslužju), katehumen (odrasla oseba, ki se pripravlja na sprejem zakramentov in ki se uvaja v sprejetje krščanstva) ali škapulir (na dveh platnenih trakovih obešeni podobi karmelske Matere Božje, ki se nosita pod obleko), bolj malo poznan. Od lanske božične vigilije pa obstaja razlog manj za tako nepoznavanje, saj je ravno takrat izšel Mali cerkveni slovar, ki predstavlja že sedmi knjižni trud škedenjskega duhovnika, publicista in kulturnega delavca Dušana Jakomina. Kot je zapisal v uvodu, se je zaradi pogoste težke doumljivosti nekaterih izrazov, ki so povzeti iz aramejščine, hebrejščine, predvsem pa iz grščine in latinščine, porodila zamisel o pripravi priročnega slovarja, ki bi bral-
cu ali poslušalcu lahko pomagal pri razumevanju posameznih besed, okrajšav in pojmov v cerkvenem besedilu, saj vlada danes med verniki veliko neznanje o verskih rečeh, obenem pa zanimanje zanje. Razvejanost verskih pojmov in obširnost besedišča pa nista izziv samo za vernega bralca, ampak tudi za oddaljenega opazovalca: »Cerkev kot del civilne družbe ne more ne biti upoštevana,« je Jako-min še zapisal v uvodni besedi.
Avtor je prepričan, da odgovornost za razlago cerkvenih in verskih izrazov oz. pojmov sloni na duhovnikih: »Duhovniki se ne moremo pritoževati, da so ljudje malo poučeni, če jim ne damo možnosti, da se poučijo,« pravi Jakomin, ki ob tem dodaja, da je v Cerkvi po drugem vatikanskem koncilu tudi marsikaj novega.
Tako se je lotil dela, ki je trajalo pet let, pri čemer se je Jakomin oprl na različne vire. Rezultat je Mali cerkveni slovar, ki vsebuje 1.400 gesel, pri čemer se po avtorjevih besedah v uvodnem prispevku omejuje na najosnovnejše besedje in kratice iz cerkvenega in verskega področja, da bi ohranil priročniško
obliko in namen. Večinoma gre za krščanske oz. katoliške izraze, knjiga pa vsebuje tudi nekaj besed iz drugih verskih tradicij, kot sta npr. judovstvo in islam. Vsaka beseda ima naglas in je prikazana slovenska izgovarjava latinskih izrazov (pri tem je avtorju bil v veliko pomoč Splošni religijski leksikon, ki je izšel pri založbi Modrijan). Besedilo je strokovno pregledal slovenski teolog Rafko Valenčič, pri delu pa so avtorju pomagali še Klemen Zalar, Aljoša Vo-dopivec in prof. Slavica Bandi, ki je knjigo lektorirala. Platnico je oblikoval Aljoša Novak, na njej pa je poleg nekaterih verskih predmetov, simbolov in podob objavljena tudi fotografija notranjosti cerkve v Škednju, kjer je Jakob Ukmar leta 1931, v polni fašistični eri, imel znamenito pridigo o krščanskem sožitju med narodi. Delo, tiskano v tiskarni Graphart, je izšlo v 2.500 izvodih, potem ko je »imprimatur« (privoljenje za natis) dal tudi tržaški škof Ev-gen Ravignani.
Mali cerkveni slovar bo svojo javno predstavitev doživel jutri v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu.
Ivan Žerjal
nuJ-u, I* L run in
M AU CERKVENI SLOVAR
/—
GLEDALIŠČE
Nedelja, 25. januarja 2009
31
ljubljana - Slovenska kinoteka
Ob dnevu spomina Štigličev Deveti krog
»Kdor reši eno človeško življenje, je kot da bi rešil celo človeštvo«. (Talmud)
V dvorani Slovenske kinoteke bodo letos prvič obeležili mednarodni in nacionalni dan spomina na holokavst. Tudi v ta namen je Arhiv Republike Slovenije / Slovenski filmski arhiv pridobil iz arhiva Hrvaške kinoteke in Jadran filma kopijo legendarnega filma Deveti krog (izvirni naslov Deveti krug) slovenskega režiserja Franceta Šti-glica iz leta 1960. V filmu sta sodelovala tudi Ivan Marinček kot direktor fotografije, pri adaptaciji izvirnega scenarija Zore Dirnbach pa je poleg Štiglica sodeloval tudi Vladimir Koch.
Ljubezenska drama je postavljena v Zagreb v obdobje druge svetovne vojne, ko ustaši začnejo s pregonom Judov. Stari Voj novic (igra ga Branko Tatic), pokončen katoličan, se odloči, da bo pred po-gromom rešil mlado Judinjo Ruth Alkalaj (ki jo igra Dušica Zegarac) s tem, da jo omoži s svojim sinom Ivom, mladim študentom arhitekture ( kjer zaigra svojo debitatant-sko vlogo Boris Dvornik). Ivo se sprva upira, saj naleti na posmeh vrstnikov in bivšega dekleta. Ravno, ko se z Ruth vendarle zbližata, jo odpeljejo v koncentracijsko taborišče. Mladi mož se požene v njeno iskanje in reševanje, vendar ju ča-
ka neizogiben konec. Oba ostaneta ujeta v koncentracijskem taborišču, v devetem krogu pekla, od koder ni izhoda, kajti pri poizkusu pobega oba umreta.
Film je bil nagrajen z Veliko zlato areno na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju za najboljši film in Zlatimi arenami za scenarij, žensko vlogo, stransko vlogo, kamero in glasbo. France Štiglic je bil kot edini slovenski režiser z Devetim krogom nominiran kot tujeje-zični film za oskarja za leto 1961, ko je to prestižno ameriško filmsko nagrado prejel film Deviški vrelec švedskega režiserja Ingmarja Berg-mana. Kot omenja Tone Frelih v svoji knjigi France Štiglic, je bil Deveti krog »prvi jugoslovanski celovečerni film, ki je doživel redno kinematografsko distribucijo v ZDA«.
Film bo predvajan 26. januarja, na predvečer mednarodnega in nacionalnega dneva spomina na holokavst, ki je terjal mnoga judovska življenja tudi v slovenskem prostoru. Najhuje je bilo aprila 1944, ko je bila v taborišče smrti odpeljana skupina Judov iz Prekmur-ja, ki je predstavljala najštevilčnejšo skupnost pri nas. Od njih je preživela le peščica. Scenaristka filma Deveti krog Zora Dirnbach je tudi sama izgubila v holokavstu kar trinajst članov svoje širše družine.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt«
/ Nastopajo člani SSG. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: danes, 25. januarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Anton Čehov: »Galeb« / Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni, Maurizio Donadoni. Urnik: danes, 25. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli
Claudio Fava: »L'Istruttoria« / Režija: Ninni Bruschetta. Nastopata: Claudio Gioè in Donatella Finocchiaro. Urnik: danes, 25. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada
G. Gallina: »La base de tutto« / Nastopajo: S. Felicioli, M. Martini, G. Pre-viati in M. Somaglino. Režija: S. Pagin. Urnik: danes, 25. januarja ob 16.30. GORICA Kulturni dom
Jutri, 26. januarja ob 20.30 / Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt«. Nastopajo člani SSG. Režija: Samo M. Strelec.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 28. in v četrtek, 29. januarja ob 20.45 / Carlo Goldoni: »Trilogia della villeggiatura«. V režiji Tonija Servillija nastopata gledališči Teatri Uniti, Piccolo Teatro di Milano - Teatro d'Europa.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA SNG Nova Gorica
Danes, 25. januarja ob 21.00 / Predstava »Duohtar pod mus«.
GRGAR Kulturni dom
Danes, 25. januarja ob 18.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder
Jutri, 26. in v torek, 27. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit An-dronik«.
V	sredo, 28. januarja ob 18.00 / Ajshil:
»Oresteja«.
V	četrtek, 29. januarja ob 17.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«.
V	petek, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«.
V	ponedeljek, 2. februarja ob 19.30 /
Drago Jančar: »Niha ura tiha«.
Mala drama
Jutri, 26. januarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
V	torek, 27. januarja ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«.
V	sredo, 28. januarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«.
V	četrtek, 29. januarja ob 20.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«.
V	ponedeljek, 2. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«.
Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder
Danes, 25. januarja ob 19.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«, gostuje Beogradsko dramsko pozorište.
V	torek, 27. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	sredo, 28. januarja ob 19.30 / Moliere: »Namišljeni bolnik«. Gostuje SSG iz Trsta.
V	četrtek, 29. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«.
V	petek, 30. januarja ob 10.00 in 13.00 / John Osborne: »Ozri se v gnevu«.
V	soboto, 31. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«.
V	ponedeljek, 2. februarja ob 19.30 /
William Shakespeare: »Milo za drago«.
Mala scena
Jutri, 26. januarja ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«.
V	torek, 27. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«.
V	sredo, 28. januarja ob 20.00 / Miha
Mazzini: »Let v Rim«.
V	četrtek, 29. januarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«.
V	petek, 30. januarja ob 20.00 / Ce-
linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«.
V	soboto, 31. januarja ob 20.00 /
Branko Završan in solisti: »Solistika«.
Šentjakobsko gledališče
V	petek, 30. ob 19.30 in v soboto, 31. januarja ob 19.00 / A. Jaoui, J. P. Ba-cri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik.
Cankarjev dom
V	soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku.
Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: danes, 25., v četrtek, 29. in v petek, 30. januarja (premiera) ter od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00.
V	četrtek, 29. januarja ob 19.30, Linhartova dvorana / Ivan Cankar: »Za narodov blagor«. Nastopa Drama SNG Maribor v režiji Sebastijana Horvata.
William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Nastopajo: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Urnik: v petek, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30, v nedeljo, 1. februarja ob 19.30, v ponedeljek 2. in v torek, 3. februarja ob 11.00.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: danes, 25. ob 16.00, v torek, 27. in v četrtek, 29. ob 19.30, ter v soboto, 31. januarja ob 17.00 in v torek, 3. februarja ob 19.30.
Dvorana De Banfield Tripcovich
V	petek, 30. januarja ob 20.30 / Izredni koncert v poklon Raffaellu De Ban-fieldu. Dirigent: Donato Renzetti, solistka Tiziana Carraro.
Gledališče Rossetti
V	sredo, 28. januarja ob 21.00 / »Teo Teocoli Show«, ob noven letu prireja združenje trgovcev na drobno.
V	četrtek, 29. in v petek, 30. januarja ob 20.30 / »The Best of Parsons«. Umetniški vodja in koreografije: David Parsons.
V	soboto, 31. januarja ob 20.30 in v nedeljo, 1. februarja ob 16.00 / »Mummenschanz "3x11"«. Priredba: Floriana Frassetto in Bernie Schürz.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 27. januarja ob 20.45 / Kvartet Kuss: Jana Kuss in Oliver Wille - violina, William Coleman - viola, Mikayel Hakhnazaryan - violončelo, Claron McFadden - sopran.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Aleksander P. Borodin: »Knez Igor«,
Gallusova dvorana / Opera v dveh delih v dramaturški predelavi Plamna Kartaloffa. Dirigent: Grigor Palikarov. Urnik: danes, 25. ob 17.00 in v torek, 27. januarja ob 19.00.
V	torek, 27. januarja ob 19.30, Slovenska filharmonija / Isabelle Faust -violina, Alexander Melnikov - klavir in Teunis Van Der Zwart - rog.
V	nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej na gradu sv. Justa: še danes, 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto od 9.00 do 17.00.
Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo-
PRIREDITVE
dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Občinska umetnostna galerija (Veliki trg):do 1. februarja razstavlja Skulpture koprski umetnik Loris Morosini. Odprto vsak od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Bambičeva galerija v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi v soboto, 31. januarja, ob 20.30 na »Srečanje ob Prešernu«: odprtje razstave Mateja Susi-ča Zimska idila; nova književna dela Zore Tavčar. Sodeluje prof. Tatjana Rojc, igralec Aleksij Pregarc ter Aleksander Ipavec - harmonika in Piero Purini - sax.
NABREŽINA
Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne.
SKD Igo Gruden: od 29. januarja do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA
Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111).
"Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904
ČEDAD
Cerkev Maria dei Battuti: še danes, 25. januarja od 10.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.30 je na ogled razstava Milka Bambiča. VIDEM
V	Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpo-tju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ ga-
lerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA
Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: na ogled je 12. slovenska kiparska razstava »Figura kot kip, kip kot figura«.
MC podlaga:na ogled razstava »Biena-le male laične ilustracije«.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
V prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu).
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogle-
dajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 2. februarja bo na ogled fotografska razstava Oskarja Moleka »Andske sledi in vtisi«. CERKNO
Cerkljanski muzej: od 5. februarja do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javor-nika do Porezna«. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«.
Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij.
NASA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV (24. 1. 2009)
Vodoravno: Amerika, Lee, Ace, mineral, Arkadij, Erika, internet, Nac, narkoman, R. O., Mae, Na, I. Z., lek, ja, tat, aktiva, Verginella, Tampa, met, Okinava, Raas, scenarist, cata, ama, rt, kamera, Lima, ire-denta, Orest, moka, enolog, alk, portativ, Reni, Ines, I. R., Alia, Ararat, satiriaza, Sit, Marita, trasa, las; na sliki: Marta Verginella.
32
Nedelja, 25. januarja 2009
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
Nad Jadranom se poglablja ciklon, ki se bo danes pomikal proti vzhodu. Jutri zvečer bo po vsej verjetnosti naše kraje spet prešla manjša fronta.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01
Dolžina dneva 9.27
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 7.12 in zatone ob 16.11
A
Nad severnim Sredozemljem in Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska motnja se zadržuje nad Balkanom in vzhodnim Sredozemljem. Nad nami se ob šibkih vetrovih zadržuje vlažen in bolj hladen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki.

MORJE
Morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.30 najnižje -12 cm ob 9.11 najvišje 45 cm, ob 15.57
najnižje -64 cm, ob 22.29 najvišje 34 cm. Jutri: ob 3.56 najnižje -14 cm ob 9.37 najvišje 46 cm, ob 16.22 najnižje -65 cm, ob 22.56 najvišje 37 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin.................650
Vogel.................280
Kranjska Gora.........95
Krvavec..............230
Cerkno...............145
Rogla.................130
Mariborsko Pohorje .110 Civetta...............260
Piancavallo..........360
Forni di Sopra........250
Zoncolan ............280
Trbiž..................340
Na Žlebeh ...........470
Mokrine..............310
Podklošter...........210
Bad Kleinkirchheim . 180
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mm sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
M. SOBOTA
O-1/5
^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo po vsej deželi še pretežno oblačno. Tekom dneva bodo možne obširne razjasnitve, zlasti v Karniji in na zahodu dežele. Zjutraj bo pihala zmerna do močna burja, ki bo čez dan slabela.

Sprva bo oblačno, predvsem v južnih krajih bodo zjutraj in! del dopoldneva še manjše padavine, po nižinah večinoma dež. Popoldne se bo na zahodu začelo jasniti. Burja na Primorskem se bo zjutraj okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 2, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem okoli 10 stopinj C.
TOLMEČ O
-6/3
TRBIŽ O
-7/2
o -8/0
KRANJSKA G.
r-"^	ČEDAD O
" -2/8
VIDEM O
-3/9
CELOVEC
O -5/1
O
TRŽIČ
-4/2 O
KRANJ
o
GRADEC
-4/3
o-5/1
S. GRADEC
CELJE -3/4 O
MARIBOR
O-4/4
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-4/4
PORDENON
2/8
O
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	-3/2
GOR|CA O 2/7	POSTOJNA
0/9	^ -2/7	o-5/2
KOČEVJE
TRST Ö d „ S « /v>	O
3/9 ¿¿S» H^IS -^S _
N. MESTO -2/3
. O
ZAGREB -2/5
O
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri dopoldne bo delno jasno, zjutraj bo ponekod megla. Popoldne se bo od zahoda začelo oblačiti in proti večeru bodo na jugozahodu že manjše padavine.
Dopis iz pariza - Razstava v Dorothy's Gallery
»Obama in Paris«
Je bil Obama ponovno v Parizu? Seveda ne, saj ima predsednik trenutno ogromno obveznosti. »Obama in Paris« je razstava v Dorothy's Gallery, ki so jo odprli 3. oktobra in bo na ogled še do 26. januarja. Pravzaprav gre tu za dve razstavi: prva je bila o Obami kandidatu in je bila odprta vse do volitev, nato je sledil drugi del - Obama predsednik.
Toda zakaj posvetiti razstavo ameriškemu kandidatu oziroma komaj izvoljenemu predsedniku? Francozi so poznani po svojem protiameriškem razpoloženju. So se kar naenkrat spre-meniili? So sprejeli Sarkozyjevo naklonjenost do ZDA? Ali pa so enostavno podlegli (kot mnogi) šarmu novega predsednika, ki tako rekoč pooseblja spremembo in upanje? Eh ja, tudi v Evropi smo potrebni in željni spremembe. Ne gre za zavračanje preteklosti, ampak fosilov.
O Obami in razstavi sem se pogovorila z lastnico galerije Dorothy Pol-ley, ki že več let živi v Parizu. Razstava je bila mišljena kot propaganda za kandidata in vir morebitne finančne podpore njemu s prodajo del, nato pa kot homage novemu predsedniku. Na razstavi si obiskovalci lahko ogledajo dela 36 umetnikov različnih narodnosti: Američanov, Francozev, Japonca, Kitajca, Grka itd. Raznolikost narodnosti je omogočila raznolikost pogledov na temo oziroma na predsednika Obamo. Nekateri umetniki so mladi talenti, drugi so že dobro poznana imena: Cyril An-guelidis, Emmanuelle Févre, Aliska La-husen, Kazuyo Yamamoto, Alain Loui-set, Catherine Ursin, Raymond Quai... V tem projektu je sodeloval tudi Kwa-ku, eden uradnih fotografov predsednika. Razstava je igra tehnik, barv in materialov; stereotipov, simbolov in humorja. Ko smo pri stereotipih in humorju, ne moremo mimo prispevkov znanih ilustratorjev, kot so Wozniak, Cabu, Luz, Coco, Tignious... »Član KKK pravi, da je imel nočne more«, »Bin Laden popravlja Twin Towers«, »Pred Belo hišo stoji slamnata koča«. Nobena žalitev, le igranje s klišeji in upanje, da se bodo stvari spremenile.
Ob razstavi je potekal tudi bogat program: koncerti, okrogle mize, predvajanje videa in seveda srečanje za skupni ogled predsednikove prisege. Kdo pa je Dorothy Polley, avtorica vsega tega? Dorothy prihaja iz Connetticuta. Ko se je preselila v Francijo, je najprej učila jezike, nato je odprla svojo šolo, ki je sodila med najboljše v Parizu. Pred dvema letoma se je vrnila k umetnosti, ki jo je študirala v mladih let. Odprla je galerijo, ki naj bi bila kraj izmenjave in kjer bi lahko razstavljali mladi umetniki. »Želela sem galerijo, ki bi imela osebnost, ki bi bila neformalna, demokratična, domača,« je dejala. Izbrala je ulico Keller, nedaleč od Bastille, ker je leta še v 90. letih veljala za »četrt galerij«. Danes je Bastille le še turistična točka, ostalo je le še nekaj galerij, s katerimi ima energična Američanka seveda stike.
Dorothy sodeluje tudi z ZDA oziroma s Honfleur Gallery v Washingto-nu in New Yorku. To omogoča umetnikom izmenjavo in razstave na drugi strani oceana.
Barack Obama. Vsi so navdušeni nad novim predsednikom, že dolgo ni bilo take evforije, toda nekateri se že sprašujejo, kdaj bo konec »medenega tedna«. Obama nima čarobne palice, ali bodo njegovi oboževalci razočarani? Dorothy se nad tovrstnimi pomisleki zgraža. Američani, mi je razložila, ver-
dorothy's gallerv
BarecJi Obama Resident A United World
jamejo v novega predsednika in mu bodo tudi dali čas, da bo uresničil obljubljeno. Tudi če je sedaj situacija huda, niso izgubili upanja.
Tokrat bomo tudi mi gledali z optimizmom v bodočnost. Saj, Dorothy ima prav, pesimizem ne privede daleč. Ob zaključku razstave novemu predsedniku voščimo vse najboljše in, kot pravijo Francozi, »Bon courage!«
Jana Radovič
katolišla cerkev - Mediji
Vatikan po novem tudi na YouTubu
VATIKAN - Sveti sedež je v petek odprl svoj kanal na priljubljeni spletni strani YouTube, kjer si je mogoče ogledati video posnetke papeževih govorov in novice o delovanju Svetega sedeža. Vatikan želi s to novostjo, ki je na voljo v štirih jezikih, vernike po vsem svetu bolje informirati o papeževih stališčih in njegovem delu.
Kot je na predstavitvi kanala dejal vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi, si mnoge osebe po vsem svetu "želijo vedeti in bolje poznati, kaj papež in katoliška cerkev menita o velikih težavah današnjega sveta", Vatikan pa jim želi s spletnim naslovom http://www.youtube.com/vatican to zagotoviti.
"Smo na začetku poti, ki nas bo v veliki globalni mreži popeljala daleč," je še poudaril jezuit Lombardi in ta dan, ko je Vatikan predstavil tudi papeževo poslanico ob letošnjem svetovnem dnevu medijev, označil za "veliki dan". Vsebine na vatikanskem YouTubu, kjer so navedene tudi povezave do celotnih papeževih govorov, so na voljo v angleščini, španščini, nemščini in italijanščini.
V trgovinah v ZDA lutki z imeni Obamovih hčerk
CHICAGO - Podoba novega ameriškega predsednika Baracka Obame že krasi številne majice, skodelice, buteljke in celo šminke. Podjetje, ki izdeluje priljubljene lutke Beanie Babies, je napovedalo, da bo izdelovalo lutke, ki bodo nosile ime njegovih hčerk, Malie in Sashe - Marvelous Malia in Sweet Sas-ha.
Kljub temu predstavniki družbe Ty, Inc. s sedežem v Illinoisu vztrajajo, da lutki nista oblikovani po hčerkah prvega para ZDA. "Sasha in Malia sta lepi imeni, ki sta se odlično skladali z lutkama, ki smo ju razvili," je za ameriško televizijsko mrežo CNN povedala podpredsednica omenjene družbe Tania Lun-deen. Lundeenova je dodala, da lutki nimata nobene podobnosti z Obamovi-mi hčerkami, ampak podobo, ki je povsem v stilu z ostalimi lutkami iz serije Ty Girlz. Kljub temu njenim besedam ne gre ravno povsem verjeti, saj sta omenjeni lutki prvi lutki afroameriškega izgleda v kolekciji, ki jo sestavljajo lutke Bubbly Britney (Spears), Lucky Lindsay (Lohan) in Precious Paris (Hilton).
Marvelous Malia (čudovita Malia) je punčka z daljšimi lasmi, spetimi v rep, oblečena pa je v kavbojke in modro majico. Medtem je Sweet Sasha (sladka Sasha) punčka z lasmi, spletenimi v dve kitki, oblečena pa je v rožnato oblekico in modre nogavice. Za posamezno lutko je potrebno odšteti deset ameriških dolarjev.
V družbi dovoljenja za poimenovanje obeh lutk od predsednika in njegove žene Michelle niso pridobili, čeprav se nekaterim zdi poimenovanje lutk sporno in neprimerno.
Berlusconijeva žena: Barack Obama je čeden
RIM - Žena italijanskega premiera Silvia Berlusconija Veronica Lario je novega ameriškega predsednika Baracka Obamo opisala kot "zelo čednega". "Je simpatičen, mlad in zdrav ter ima čudovito družino," je dejala Berlusconijeva soproga. "Idealen je za to, da Američanom vrne samozavest," je še dodala.
Italijanski premier je Obamo kmalu po izvolitvi za 44. predsednika ZDA opisal kot "mladega, lepega in zagorelega", s čimer je sprožil ogorčenje tako v domači kot tuji javnosti. Berlusconi se je na drugi strani tedaj branil, da njegovi kritiki nimajo smisla za humor, in dodal, da je želel biti le prijazen. (STA)