Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 31. oktober 1938
Štev. 44 (860)
Uradni predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva:
Ravnanje Avstrije sili Jugoslavijo k nadaljnjim ukrepom
Svetovni dan varčevanja
31. oktober 1958
Po hudih razočaranjih in težkih izgubah, ki jih je vsa starejša generacija doživela kot gospodarske posledice dveh vojn in povojnih javnih in prikritih razvrednotenj na lastni koži, ni čudno, da je svojčas močno zasidrani smisel za varčevanje v današnjem rodu izginil. Nikakor pa ni izginila potreba po šted-nji, niti ne spoznanje te potrebe. Vsi vemo, da je tudi danes štednja najvažnejša pot, da se izkopljemo iz gospodarske nerazvitosti in otresemo socialne ter vsestranske odvisnosti.
Za naše podeželje je potreba vsestranskega varčevanja in zbiranja prihrankov še mnogo večjega pomena kakor za bogate pokrajine, ki nudijo mnogo ugodnejše življenjske pogoje in razvojne možnosti za posameznika in za skupnost. Stoletje zapostavljeno, zaradi dolgodobnega stalnega izkoriščanja obubožano, nudi naše ljudstvo po svojem socialnem sestavu in gospodarski zmogljivosti sliko, ki nam pojasni mnoge pojave v našem kulturnem in političnem življenju. Kajti ne smemo pozabiti, da so doživele naše vasi poleg splošnih gospodarskih in socialnih posledic ter posledic dveh svetovnih vojn še izredna oškodovanja vsled krivic in pritiska po prvi svetovni vojni, predvsem pa strahotno divjanje in uničevanje domov in ljudi po nacističnih zločinih po masovni izselitvi aprila 1942 in sledečih požigah, ropih in pobijanjih. Edino v Avstriji je nosilo naše ljudstvo tudi go/po-darsko breme protifašistične borbe, v katerih so dajali pogosto baš najbolj oropani in potrebni ter žrtvovali svoje zdravje in življenja številni sposobni možje in žene mladih let, ki bi danes brez dvoma odločno sogra-dili vsak na svojem mestu na domovih in v skupnosti za utrditev in izboljšanje gospodarskega položaja naše zemlje.
Za vse te stoletne krivice in ogromni prispevek žrtev doslej zaman čakamo poprave škode in izredne pomoči države. Strašna je zavest, da bo država, ki ji stoletja doprina-šamo dajatve v zlatu, žuljih in krvi, prispevala za proslave 150 letnice Andreja Hofer-ja na Tirolskem kar 15 milijonov šilingov — petkrat več, kakor za popravo škode na oropanih domovih tisočev slovenskih žrtev zločinske izselitve na Koroškem! Da bi omenili in naštevali neskončno verigo ostalih krivic in zapostavljanja: Razdeljevanje subvencij in podpor, dodelitev prispevkov in pocenjenih posojil ameriške pomoči ERP, neupoštevanje ljudi in krajev pri delitvi sredstev iz fondov za obnovo, za gradnjo stanovanj; za mehanizacijo kmetijstva in obratov; za gradnje poti, gozdnih cest in vodovodov; iz fondov za „utrditev kmetij“ in za zaokroženje in povečanje njihove zemljiške posesti? Koliko smo dobili koroški Slovenci iz „kulturnega groša“ v vsej povojni dobi za naše kulturne potrebe? Kje je enakopravnost in kje naše posebej zajamčene pravice člena VII Državne pogodbe pri razdeljevanju deželnih sredstev za kmetijske šole, ki so jih Nemcem v deželi postavili tudi z ogromnimi našimi prispevki že kar trinajst — naše, z lastno žrtvijo postavljene šole pa niso prejele doslej niti groša! Kje je prispevek iz šprotnega To-ta za naše športne potrebe? Kje državne podpore našemu zadružništvu ob težkih milijonih, ki jih je prejela zadružna organizacija nemških sosedov? Kje so za nas in naše potrebe za Nemce iz javnih — torej tudi naših — sredstev zgrajene ustanove „Kmečki izobraževalni dom“, Heroldeck in „Vas mladine“?
Sram postane človeka, da bi nadaljeval z naštevanjem. Sram za tiste, ki to imenujejo demokracijo, enakopravnost in spoštovanje načel človečanskih pravic.
In dan varčevanja? Mislim, da je koristna
V petek prejšnjega tedna je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Drago Kunc na tiskovni konferenci medi drugim poročal, da je jugoslovanska vlada prejela odgovor avstrijske vlade na svojo noto o slovenskih šolah na Koroškem. Ko1 je odgovarjal na vprašanja novinarjev o avstrijskem odgovoru ter o vesteh, da novi zakon o šolstvu na Korc-
V nedeljo so- vse1 demokratične sile v Avstriji proslavljale Dan zastave, dan, ko je Avstrija pred tremi leti zopet zaživela, kot samostojna, neodVisna in svobodna država. Mladi vojaki, ki so pred tedni vstopili v vojsko, so tega dne pod zastavo prisegli zvestobo domovini, mladina pa je v šolah proslavljala veliki dlan.
Pač pa je treba ugotoviti, da je bilo1 pri nas na Koroškem tega dne razmeroma zelo tiho. Zmage pijani šovinistični elementi, ki so 10. oktobra hrupno slavili »zmage« krivične in protizakonite kampanje proti dvojezičnemu pouku ter poudarjali svoja dvomljiva, domovinska čustva, so na dan vstajenja. Avstrije spali. In to prav gotovo namenoma, ker bi Dan avstrijske zastave ne mogli tako« izkoristiti V protislovensko gonjo kot pa 10. oktober, ki ga najbolj hrupno slavijo ravno tisti, ki so leta 1938 prvi poteptali rdeče-belc-rdečci zastavo in izdali domovino Avstrijo.
Tudi koroški Slovenci, ki smo bili kot avstrijski državljani vedno lojalni do> domovine, smo1 Dan avstrijske zastave posebno dostojno proslavili v okviru dveh koncertov v Ločah in v Logi Vasi.
Ob tej priliki je govoril tudi predsed-
V Novem, mestu je bila ob koncu zadnjega, tedna spominska proslava v počastitev 15. obletnice I. kongresa Slovenske protifašistične zveze žena, ki soi se je poleg predstavnikov oblasti in javnega življenja udeležile zlasti zastopnice ženskih združenj iz Vse Slovenije ter iz Trsta in Koroške. Na proslavi je govoril predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher ter najprej spomnil za čas NOB, ko’ je tudi žena stopila kot enakopravna v javno življenje. Ko je objasnil nekatera vprašanja notranje politike in posebno gospodarstva, je govornik prešel na probleme zunanje politike in najprej spregovoril o kampanji, ki jo izvajajo proti Jugoslaviji nekatere dežele Vzhodnega bloka. V tej zvezi se je dotaknil tudi zadnjih dogodkov pri nas na, Koroškem, ter med drugim, dejal:
Za nas v Sloveniji pomeni ta akcija tudi še posebno nevarnost zaradi tega, ker
prilika za skrajno potrebno spoznanje in sklep, da si moramo pomagati sami. Z vsakodnevno žrtvijo in prispevkom vsakega s premišljenim in skrbnim gospodarjenjem vseh in povsod. Ne v čakanju na izpolnitev lepih obljub in velikih rešitev — v vsakodnevnem drobnem delu in prispevku je najzanesljivejša pot. Zato:
Vsi, ki varčujemo - bodočnost kujemo!
škem ne bo Več določal obveznih dvojezičnih šol, je uradni predstavnik izjavil:
Odgovor avstrijske vlade, razpis predsednika pokrajinske vlade na Koroškem Wedeniga in položaj, ki je nastal z njegovim izvajanjem, kakor tudi načrt novega zakona o šolstvu na Koroškem, ki ne določa ohranitve obveznih dvojezičnih osnovnih šol, ki so bile ustanovljene na
nik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter, ki je med drugim dejal: Tudi koroški Slovenci se vključujemo v praznovanje Dneva zastave. Bili smo veseli, ko so pred tremi leti zapustili vojaki zasedbenih sil našo državo, ker smo pričakovali, da bomo na osnovi državne pogodbe zadihali svobodno in enakopravno narodno življenje v svobodni domovini. Dan zastave praznujemo v Ločah ob Baškem jezeru in v Logi Vasi, v krajih, kjer so »domovini zvesti« kričači sicer 10. oktobra slavili novo »zmago« v obliki protiustavnega odpravljanja dvojezičnega; šolstva, zdaj pa od samega navdušenja pozabili na Dan zastave. Pozabili so, kje je domovina. Mi pa jim povemo, da je domovina tam, kjer je narodna pesem, pesem izpove, kar narod čuti. Z našo narodno pesmijo, ki nam je nihče ne more vzeti, slavimo kot zvesti državljani praznik domovine. Ni ga naroda na svetu, ki nima svoje narodne pesmi, prav tako pa tudi ne more biti govora o kakem vindišarskem narodu, ki ga pri nas umetno ustvarjajo, da bi s tem javnost zaslepili in ustvarjali neresnično sliko dejanskega položaja v deželi.
Ker smo zvesti domovini, zahtevamo,
vzpodbuja tiste sile v naših sosednih deželah, Avstriji in Italiji, ki sodijo, da je prišel čas, ko je Jugoslavija pritisnjena od vseh strani in ko lahko v tej situaciji tudi oni nekaj ugrabijo. Zdi se mi, da ima bistveno tak značaj akcija proti dvojezičnemu šolstvu na Koroškem in da je prav zaradi tega toliko bolj obsojanja vredno in da prav zaradi tega pada toliko večja odgovornost na napredne sile v Avstriji, ki se ne zavedajo dovolj, kam jih taka politika vodi in kam jih vodi politika popuščanja pred ponovnim nastopanjem šovinizma in nacionalizma na teh področjih. Če se oni čudijo, ko mi ugotavljamo, da bodo taki ukrepi nujno privedli k slabitvi odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, se moramo mi čuditi takšnim njihovim izjavam in taki neobčutljivosti za očitne procese v mednarodnih odnosih. Prav gotovo ti njihovi koraki ne bodo privedli do poslabšanja odnosov med Jugoslavijo; in Avstrijo zaradi tega, ker bi Jugoslavija to želela, ampak kdor dovoli ponovno razvijanje nacionalističnih in šovinističnih strasti, ta se mora nujno zavedati, da prevzema nase odgovornost za odpor proti temu, odgovornost za nadaljevanje in ponovno odpiranje problemov, ki sc; bili v zadnjih letih že razmeroma dobro; potisnjeni v ozadje, problemov, ki nujno morajo privesti do situacije, v kateri je nadaljnje razvijanje dobrih odnosov zelo otež-kočeno.
osnovi zakonske uredbe o šolstvu iz leta 1945, niso niti najmanj v duhu avstrijske državne pogodbe in lahko resno škodijo avstrijskc-jugoslovanskim odnašajem. Zato bo jugoslovanska vlada prisiljena nar dalje ukrepati glede tega vprašanja.
Z vprašanjem koroškega manjšinskega šolstva se je zadnje dni bavila tudi Zvezna ljudska Skupščina FLR Jugoslavije. «
da nas ta domovina prizna, da prizna naše narodne pravice. Zahtevamo in pričakujemo pa tudi, da bodo klicani na odgovornost vsi tisti, ki se pod krinko »Hei-mattreue« borijo proti obstoječemu redu in spodkopavajo demokratične temelje države. Slovesno izjavljamo, da hočemo ostati zvesti državljani, a istočasno izjavljamo, da se bomo borili za enakopravnost, da bomo zahtevali naše pravice. V naši borbi bomo vztrajali, čeprav bodo še tako rohneli. Ohraniti hočemo slovenski živelj tudi ob obalah Baškega in Vrbskega jezera in nikdar ne bomo priznali krivičnih plebiscitov, posebno pa ne »plebiscita« nasilja in krivice, kakršen se je izvedel v zadnjih dneh septembra in do 7. oktobra, kajti cilji takih plebiscitov so nasilno iztrebiti narod.
Ob zaključku govora je dr. Franci Zwit-ter dejal, da se koroški Slovenci že 1400 let berimo za naše pravice, da se moramo še boriti, da bomo1 lahko nadalje govorili naš jezik, peli naše prelepe pesmi. Poudaril je, da smo v vsej zgodovini dali državi, kar ji gre in to bomo tudi še nadalje storili, a odločno' zahtevamo;, da tudi država da, kar gre nam, da izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela s členom 7 Državne pogodbe — zaščito narodne manjšine v državi in prepoved vseh organizacij, ki protizakonito rovarijo proti nam in našim pravicam.
(Nadaljnje poročilo o koncertih prinašamo na drugi strani.)
Novi papež Janez XXIII.
V terek popoldne je kardinalski kolegij po tridnevnem konklavu V enajstem Volilnem postopku izvolil za novega papeža beneškega patriarha kardinala Angela. Roncallija, ki si ie po; izvolitvi za papeža nadel ime Janez XXIII. S’avnosti kronanja novega, papeža bodo 4. 11. 1958.
Papež Janez XXIII. bo 25. novembra praznoval že 77-letnico. Izhaja iz kmečke; rodbine iz Bergama V Italiji. Leta 1953 je postal Roncalli kardinal, skozi 20 let pa je bil papeški predstavnik v različnih deželah Evrope in. Bližnjega vzhoda. Poznan je tudi kot avtor različnih znanstvenih del.
Mnogi so pričakovali, da bodo; voFtVe V konklavu prej zaključene. Vendar soi trajale več dni, ker je obstojalo več nasprotujočih si političnih struj med kardinali. Najmočnejši sta bili v glavnem dve struji, katerih prva se je zavzemala za takega, novega cerkvenega voditelja, ki bi nadaljeval politiko svojega predhodnika, druga pa se je zavzemala za bistveno spremembo dosedanje vatikanske politike, za katero meni, da je prinesla cerkvi velika škode. Vse kaže, da so s papežem Janezom XXIII. našli kompromisno rešitev.
S pesmijo smo proslavili Dan zastave
Uspela pevska koncerta ob Baškem in Vrbskem jezeru
Predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher:
Politika šovinizma in nacionalizma je nevarna pot
—-------------------__________________________________
Noben odlok nam ne bo mogel vzeti naše pesmi
S pevskih koncertov v Lečah in Logi vasi
Mnenje drugih:-------------------------------
Nur wenige von den vielen tausend Ferien-gdsten, die alljdhrlicb ihren Urlaub an den Ufern des Wdrthersees oder des Faakersees im siidlichen Teil des ostrerreichischen Bundes-landes Kdrnten verbringen, mogen ahnen, dass sich in dieser lieblichen Gegend seit Jahr-zehnten ein verbissen gefiihrter Nationalita-tenkampf abspielt. An der Oberfldche ist da-von wenig zu bemerken. Die Inschriften auf den Ortstafeln, an den offentlichen Gebauden und an den Privathausern sind deutsch, und jedermann wird sich im Verkehr mit dem fremden Besncher der deutschen Sprache be-dienen. Wer jedoch zufdllig einem Gesprdch zivischen Einheimischen zuhoren kann, der wird sofort bemerken, dass ihm hier nicht deutsche, sondern slamische Laute entgegen-klingen. Die Sprache, die in Sudkdrnten ge-sprochen wird, ist das Slowenische . . .
Immerhin lassen sich in Sudkdrnten noch drei mehr oder iveniger geschlossene slouieni-sche Gebiete unterscheiden, ndmlich im We-sten das untere Gailtal zivischen Villach und Hermagor, im Zentrum das Rosental mit der Gegend siidlich des Worthersees und im Ost en das Jauntal, siidlich von Volkermarkt. Man schdtzt die Zahl der Sloivenisch sprechenden Einivohner Kdrntens auf rund 60.000 bis 70.000. Ergebnisse von Volkszahlungen lassen sich hier kaum heranziehen, da jede dieser Zahlungen als politische Entscheidung aufge-zogen ivurde und sich dabei oft die absurde-sten Re suit at e ergaben.
Wdhrend die Germanisierung der sloiveni-schen Alpenbevolkerung in friiheren Zeiten als eine natiirliche Entivicklung bezeichnet iverden darf, liisst sich dies seit dem Auf-kommen des Nationalismus im vorigen Jahr-hundert nicht mehr sagen. Schon friih ivurde in Kdrnten die relativ gemdssigte Haltung der alt en dsterreichischen Monarchie in Natio-nalitdtenfragen durch deutschnationale Strd-mungen iiberlagert, die nur jenen als voll-ivertigen Staatsbiirger betrachten ivollten, der sich zur „iiberlegenen“ deutschen Kultur und zum deutschen Wesen bekannte . . .
Die Kdrntner Volksabstimmung von 1920 ist vielleicht ein Musterbeispiel dafiir, ivie ivenig Plebiszite geeignet sind, Fragen der nationalen oder staatlichen Zugehorigkeit end-giiltig zu losen und Frieden zivischen zivei sich bekampfenden Nationalitdten herzustel-len. Die Verfechter des Deutschtums glaubten aus dem Ergebnis des Plebiszites ableiten zu konnen, dass das nationale Bekenntnis zum Sloivenentum glejchbedeutend sei mit dem staatlichen Bekenntnis zu Jugoslaivien und damit mit „Heimatverrat“. Diese These wird auch heute noch mit unverminderter Vehe-menz von den deutsch-extremistischen Krei-sen unter der Fiihrung der „Karntner Lands-mannschaft“ und der ihr angeschlossenen Organisationen verfochten. Auf diese Weise ivurde der Kamf gegen das Sloivenentum in unheilvoller Weise mit dem Kamf um die „Heimat“ und um die staatliche Zugehorig-keit zu Osterreich verflochten, ivobei aber bezeichnenderiveise gerade die laute sten Verfechter des „osterreichischen Kdrntens“ die ersten ivaren, die 1938 beim Anschluss auf die osterreichische Fahne spuckten. Der Na-tionalsozialismus fand in Kdrnten nur allzu giinstigen Ndhrboden, und sein Sieg brachte fiir die Kdrntner Sloivenen eine Zeit hdrte-ster Drangsale. War schon in der Zivischen-kriegszeit die in der alten Monarchie selbst-verstdndliche sloivenische Schule zuriickge-drangt ivorden, so ivurde nunmehr der Ge-brauch der sloivenischen Sprache in Schule, Kirche und iiberhaupt im offentlichen Leben untersagt. 350 sloivenische Fimilien aus Kdrnten ivurden zivangsiveise ausgesiedelt, und Prozesse gegen Sloivenen ivegen angeblicher „staatsfeindlicher Betdtigung“ ivaren an der Tagesordnung . . .
Auf der Seite der deutschen Extremisten ist mit dem Begriff „Windische“ viel Missbrauch getrieben ivorden. Das eine Mal ivurde ver-kiindet, die „Windischen“ stellten in VEirklich-keit ein von den Sloivenen ethnisch und sprachlich verschiedenes Volk dar. Dann ivie-der ivurde erkldrt, die „Windischen“ seien die staatstreuen Osterreicher unter der slo-ivenischen Bevolkerung Kdrntens, im Gegen-satz zu den als jugoslaivische Irredentisten verschrienen Nationalsloivenen. Beide Theo-rien sind indessen unhaltbar. Der Dialekt der Kdrntner Sloivenen unterscheidet sich vom Schriftsloivenischen nicht stdrker als etiva die Dialekte der istrischen oder der untersteire-schen Sloivenen ...
Heute scheint es nun, als ob der miihsam erreichte Sprachenfriede in Kdrnten ivieder in Frage gestellt ivurde. Neuerdings erheben die extremistiscben Deutschtiimler ihr Haupt und reden von einem „unertrdglichen Spra-chenzivang“ und von einer „Vergeivaltigung der Mehrheit durch die MinderheiG. Stein des Anstosses bildet vor allem die Schulver-ordnung von 1945, die von den Kindern im gemischtsprachigen Gebiet die Erlernung bei-der Sprachen verlangt. Zivar ist zuzugeben, dass der Geltungsbereich dieser Verordnung damah etivas zu iveit ausgedehnt ivurde, aber sie ivurde in der Praxis ohnehin nur dort
Močno orožje v naši borbi za najosnovnejše človečanske pravice je naša pesem, ki jo že vsa desetletja in stoletja zavestno gojimo in branimo. Pesem nam je drag zaklad, ker je vzrasla na naših tleh, ker so jo peli naši predniki in je v naši zemlji zakoreninjena^ Ta naša pesem jasno govori svetu, da na tej zemlji živimo Slovenci in ne nekakšna umetno s tvor j ena, vindišarska zmes brez svoje pesmi in književnosti. Noben odlok nam naše pesmi ne bo mogel odvzeti in zatajiti, ker v našem narodu je močna volja do življenja, do enakopravnega življenja z ostalimi sode-želani. Naša pesem močno odmeva po dolinah in hribih Podjune, Roža in Zilje, na Gurah in ob Vrbskem jezeru.
Mnogo’ zanimanja vlada med občinstvom za našo pesem, posebno privlačni so, množični nastopi združenih pevskih zborov, kakršna sta bila v nedeljo v Ločah in v Logi vasi, kjer je Slovenska prosvetna zveza priredila koncerta združenih moških pevskih zborov iz Podjune pod vodstvom izkušenega pevovodje Foilteja Hartmana. Nastopili so pevci SPD »Edinost« iz Pliberka, SPD »Zarja« iz Železne Kaple in SPD »Danica« iz Št. Vida. Vsega skupaj je bilo nad 40 pevcev.
Lep dan je bil v nedeljo, koi so pevci prispeli iz Podjune v Loče ob idiličnem Baškem jezeru, v katerem se zrcalijo Karavanke z Jepo, simbolom tega kraja. V pozdrav Podjunčanom so zapeli domači pevci iz Ledenic pod vodstvom pevovodje Trisniga iz Loč. Pevski zbor je tokrat prvič nastopil. Poudariti pa moramo, da je svoje tri pesmi dobro odpel. Za domačimi pevci so se zvrstili na oder peVci iz Podjune. Občinstvo, ki se je tokrat zbralo, V posebno lepem številu, jim je hrupna zaploskalo v pozdrav.
In že se je začel program, ki je bil zelo pestro izbran. V dvorani pri Pušniku je s pesmijo zaživela naša zemlja, naši običaji in naše navade, skratka naš človek. Navdušenje občinstva je naraščalo od pesmi do pesmi. In to navdušenje je bilo opravičeno, saj so1 pevci, ki so se res trudili v svojih domačih društvih in nato na skupnih vajah, dali pesmi dušo in srce. Peli so z občutkom, zelo razgibano, melodično in umetniškoi dovršeno. Uspeh koncerta je seveda v prvi vrsti pripisati spretnemu pevovodji Folteju Hartmanu, ki s pevci živi, ki jih zna pritegniti in pravilno voditi ter razpolaga z izrednim darom tenkočutnosti za lepoto.
Zmračila se je, ko je bil koncert za-
Ko se je ta torek sestal koroški deželni zbor k prvi seji, se je takoj v začetku pokazalo, da prihodnje volitve že zdaj mečejo prve sence na mimo in stvarno delo tudi deželne zakonodajne ustanove, kakor je bilo podobna ugotovljeno ob začetku sedanjega zasedanja parlamenta na Dunaju. Navadno je vsaj prva seja deželnega zbora potekala v dostojni umirjenosti, tokrat pa so se že od vsega začetka posluževali težkega orožja, ki je drugače V navadi le v boju za glasove, torej v času, ko se bližajo volitve.
OVP in FPD sta namreč že na torkovi seji načeli vprašanje manjšinskega šolstva odnosno vprašanje manjšine sploh, torej tisti problem, ki so ga izrabljali in zlorabljali že pri vseh volitvah. Med omenjenima strankama na eni ter SPO na drugi strani je prišlo ponovno do medsebojnih očitkov in je res že težko ugotoviti, kdo dejansko najbolj zavlačuje kouč-
durchgefiikrt, ivo sie berechtigt ivar. Die Verfechter des Deutschtums ivollen heute die Einfiih-rung des sogenannten „elterlichen Bekenntnis-prinzips“ an Stelle der seit 1945 obligatori-schen Ziveisprachigkeit in der Schule. In die-sem Sommer kam es zu organisierten Schul-streiks, und darauf sah sich Landeshauptmann Wedenig gezivungen, den Eltern die Moglich-keit einzurdnmen, ihre Kinder in den gemischtsprachigen Schulen vom sloivenischen Unter-richt zu dispensieren. Nun aber zeigte es sich, dass es den Organisatoren der illegalen Schul-streiks keinesivegs um die vielgeriihmte „Be-kenntnisfreiheit“ gegangen ivar und dass die Sozialisten nicht nur mit Riicksicht auf ihre sloivenischen Wahler, sondern in genauer Kenntnis der Verhdltnisse in Kdrnten dieses
ključen. Pevci so izven programa v slovo Ločanom ter okotišanom zapeli še nekaj pesmi. Nato so se odpeljali ob Baškem jezeru, v katerem se je že kopala mesečina, proti Logi vasi. Ob pogledu na počivajoče jezero se je pri pevcih vzdramila pesem — Počiva jezero v tihoti — ki so jo med vožnjo zapeli.
Medtem ko so v Ločah še sedeli v Pušnikovi dvorani in dolgo v noč prepevali domačini, so pevci iz Podjune že prispeli V Logo Vas in V Večernem koncertu tudi V dvorani gostilne pri Marici dali iz sebe vse, kar lepa pesem od pevca zahteva.
Pevcem je v imenu domačega društva izrazil dobrodošlico predsednik Kaki Maksi, ki je ob tej, priliki med drugim, naglasil, da nam noben odlok ne bo mogel Vzeti naše pesmi -— bisera našega naroda.
Tudi V Logi Vasi, ob prelepem Vrbskem jezeru, se je ta večer zbralo mnogo ljubiteljev slovenske pesmi, ki so program pozorno spremljali in z navdušenim aplavdiranjem izražali priznanje pevcem, solistom in pevovodji. Težko je reči, katera pesem je občinstvu bolj ugajala, ker je bil program res, pester in pesmi Vsebinsko tako lepe' in naše, da je Vsaka posebej izrazila nekaj svojstvenega, lepega in za, človeka dragega. Tudi buditeljsko pesem Alojzija Gradnika »Vitogoj«, ki jo je recitiral Blaž Singer, je občinstvo z navdušenjem sprejelo.
Po koncertu je občinstvo le počasi zapuščalo dVorano, saj, so peVci še dodatno zapeli nekaj lepih pesmi. Razvila, se je živahna družabnost, na kateri je ob kozarcu dobrega vina zadonela še marsikatera pesem — skupno so peli po skupinah domačini in Podjunčani. Bilo je res lepo toi prijateljsko sožitje.
Lepoi bi bilo, če bi bilo takih koncertov čim več po naši lepi zemlji, ker na njih se zbližujejo Rož, Podjuna, Zilja in Gure. Sreča se staro in mlado, skupno zapojejo to ali ono pesem in sklepajo prijateljske Vezi. Na koncerte pa pridejo tudi naši nemški sodeželani, ki so za mirno sožitje in enakopravnost, in skupno, z nami uživajo ob naši lepi pesmi. Taki koncerti pa nas tgdi krepijo v naši trdi in kruti borbi, v kateri bomo vztrajali, pa čeprav bodo še tako pritiskali, ker naša borba je pravična. S pesmijo, pa hočemo tudi dokazati, da tu živima Slovenci in da smo odločeni boriti se za naš nadaljnji obstoj, zavedajoč se, da sta naša, najmočnejša zaveznika: resnica in pravica!
no rešitev manjšinskega vprašanja, v kolikor je to sploh odvisno od dežele, saj je za izvedbo člena 7 državne pogodbe izključno pristojna le zvezna vlada. Zato je še toliko bolj gotovo, da OVP in FPO nikakor ne gre iskreno za rešitev tega problema, marveč se le pripravljata, da bi volilno kampanjo spet izrabili za umazano gonjo proti koroškim Slovencem.
Razumljivo, da bo deželni zbor v že od vsega začetka zastrupljenem ozračju le težko obravnaval in reševal številna, važna Vprašanja. Posebej pa ponovno, poudarjamo, da vprašanje manjšine ne more in ne sme biti drobiž za poravnavo računov med posameznimi strankami.
Do ostrega nastopa zaradi manjšinskega vprašanja je prišlo med SPO na eni in OVP ter FPO na drugi strani tudi na seji deželne vlade v sredo, kjer je FPO-jeVski zastopnik Rader celo zagrozil, da bo demonstrativno zapustil sejo.
Bekenntnis prinzip als Grundlage fiir das zur Behandlung stehende definitive Bundesgesetz iiber die Minderheitenschule abgelehnt hatten. Sofort nach Veroffentlichung des Erlasses We-denigs am 22. September setzte eine vorbe-reitete und organisierte Aktion der deutsch-nationalen Organisationen ein, die unter An-ivendung aller nur moglichen Druckmittel auf eine vollige Beseitigung des gemischtsprachigen Unterrichts hinzielte. Vber diese Vorfdlle und iiber die Preisgabe des Prinzips der Gleichberechtigung herrscht begreiflicheriveise bei den nationalbeivussten Sloivenen, die fiir den Bestand des Kdrntner Sloivenentums fiirchten, Erbitterung und Entriistung ...
»Neue Ziiricher Zeitung«, 19. 10. 1958 Ziirich
31. oktober 1958
Peking. — Kitajska časopisna, agencija je sporočila, da je zadnji kontingent kitajske vojske zapustil Severno Korejo. Odhodu tega, zadnjega kontingenta,
V	katerem so bili tudi oficirji in vojaki vrhovnega štaba kitajskih prostovoljcev
V	Severni Koreji, je prisostvoval tudi predsednik severnokorejske vlade Ka,-rim Ir Sen.
London. — Britanski minister za kolonije Lenox Boyd je delegatom Nigerije ki sodelujejo, na pogajanjih z Veliko Britanijo obljubil, da, bo, britanska vlada 1. oktobra 1960 njihovo vlado priznala za neodvisno. Velika Britanija bo v to privolila, če se bo nigerijski parlament, ki bo izvoljen prihodnje leto tudi sam izrekel za neodvisnost.
Kairo. — Alžirska vlada je zavrnila predlog francoskega premiera De Gaulla,
V	zvezi s pogajanji za prenehanje sovražnosti. Alžirska vlada smatra izjavo De Gaulla, ki zahteva brezpogojno1 kapitulacijo alžirske narodnoosvobodilne Vojske1, za zavrnitev predloga Ferhata Abasa in mimo rešitev alžirskega vprašanja.
Bangkog. — V severovzhodnih pokrajinah Tajske so zaprli 70 ljudi, ki sojih obtožili, da so, člani komunistične partije, ki je tod ilegalna.
Varšava,. — Na procesu proti vojnemu zločincu, bivšemu Hitlerjevemu Gau-leiteirju Erichu Kochu, je, obtoženi na drobno opisal svojo dejavnost v času od leta 1933 do 1939, pri čemer si je močno, prizadeval, da bi dokazal, »da ni o ničemer sam odločal«, temveč je vedno »zavzemal umerjeno stališče«. Po njegovih besedah je takoj po začetku Vojne prevzela vso oblast vojska, on pa je svojo civilno in strankino oblast izročil svojemu namestniku in odšel v Berlin. Koch je po obtožbi odgovoren za smrt 72.000 Poljakov in za deportacijo nadaljnih 100.000 Poljakov v koncentracijska taborišča.
Moskva. — Predsednik ministrskega sveta ZSSR Hruščev je ob priliki sprejema v Kremlju v preteklem tednu izjavil, d!a je Sovjetska zveza po proučitvi prošnje Vlade ZAR za pomoč pri izgradnji, odobrila kredit 400 milijonov mbljev za plačilo dobav strojev, naprav in drugega materiala iz SZ.
Kairo. — Vlada Združene arabske republike je sklenila začeti glavna dela za zgraditev Velikega jezu na Nilu pri Asuanu v bližini sudanske meje. Predsednik Naser je imenoval poseben odbor, ki boi nadzoroval ukrepe za čimprejšnjo izgradnjo največjega hidroenergetskega projekta v arabskem svetu. Ta odbor Vodi podpredsednik ZAR maršal Amer. V odločilnih krogih izjavljajo, da bodo krili stroške gradbenih del v glavnem z dohodki od Sueškega prekopa. Ti dohodki znašajo letno 40 milijonov funtov.
Washington. — V Ameriki so izdelali 200 ton težek radioteleskop, katerega krožniku podobna antena bo imela v začetku zmogljivost za sprejemanje radioznakov iz Višine z rakete, ki bo oddaljena do 640.000 kilometrov od Zemlje.
Rim. — Italijanski ministrski svet. je sprejel več zakonskih načrtov, med nji h mi tudi načrt za reformo ustave. Po tem načrtu naj bi mandat obeh italijanskih skupščinskih domov znašal pet let, Volitve V skupščino in senat pa naj bi bile skupno, da bi preprečili komplikacije. Imenovali naj bi tudi več senatorjev, ki bi svojo funkcijo opravljali do smrti.
Beograd. — Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije maršal Tito bo V decembru odpotoval na večdnevni uradni obisk v Združeno arabsko republika.
Atene. — Ciprski guverner Foot je odgovoril sindikalnim, voditeljem Cipra, ki so od njega zahtevali ukinitev policijske ure na otoku. Britanski guverner Foot v svojem odgovoru poudarja, da bo policijska ura ukinjena, če bo nasilje na otoku prenehalo,. Na drugi strani pismo priznava, da povzroča policijska ura prebivalstvu Cipra težave in škodo.
Tudi deželni zbor je že zajela volilna borba
---------
Več odrskih prireditev po prosvetnih društvih!
Kdor lista po društvenih kronikah in opisih zgodovine slovenskih prosvetnih društev na Koroškem, bo videl, dla so se v' prosvetni dejavnosti zadnjih 60 let med koroškimi Slovenci najbolj vkcreninili petje, dramatska dejavnost ali igre, izobraževalni tečaji ter izposojanje im čitanje knjig iz društvenih knjižnic. Vsa ta področja ljudskoprosvetne dejavnosti so naša društva v naraščajoči meri gojila v obdobju med obema vojnama, pa tudi še v prvih petih, šestih letih po drugi svetovni vojni. Zadnja leta pa. — če izvzamemo petje in kmetijske izobraževalne tečaje — opažamo precejšnjo praznino ali mrtvilo tako na področju dramat.ske dejavnosti društev kakor tudi na področju izobraževanja potom knjige in predavanj.
Ko govorimo o vzrokih, ki so predvsem na področju dramatske dejavnosti privedli do mrtvila, ki smo mu razen redkih izjem priča, potem po navadi naštejemo vse vzroke, le poglavitnega — to je nas same — bretz nadalinjega preidemo. Govorimo, da v času kinematografov in televizije ter drugih, ravno mladino dražečih doga,-janj V svetu, ljudske cdkske prireditve med mladino nimajo Več privlačnosti. Izgovarjamo se tudi, da cb obilici »rolerjev« in »mopedov« ter avtomobilov za tovrstne prireditve mladina nima smisla, da čedalje bolj nori za plehkimi plesnimi in zabavnimi prireditvami in da je ni mogoče pritegniti k resnejšemu vzgojnemu prosvetnemu delu.
Ne zanemarjajmo mladine!
Vse to sicer drži, vendar le v' toliko, v kolikor starejši oz. odrasli izvežbani prosvetaši — igralci in režiserji — puščajo mladino, da gre svoja pota in zapa.da izživljanju, ki od nje ne zahteva duhovnega doprinosa; in ki jo draži prav v tistih čustvih, ki so spričo njene nekam po naravi dane domišljije naibolj občutljiva. Tam pa, kjer med starimi prosvetaši še korenini zavest, da so v vzgoji in usmerjanju mladine odločilen člen med domom in šolo na eni ter življenjem in dogajanjem v svetu na drugi strani, ubira tudi sedanja mladina prava, pota in stopa tako v narodnem kakor v prosvetnem in družabnem življenju zavestno po stopinjah svojih prednikov v korist naše skupnosti in bodočega plodnega narodnega razvaja. Da je temu tako, kaže živahno sodelovanje naše mladine V pevskih zborih, pa tudi pri odrskih prireditvah in igrah, kjer društva te prirejajo. Da primeri, ki to potrjujejo, niso osamljeni in d'a se ne nanašajo le na, od sedanjega utripa časa še odmaknjena hribovska kmečka naselja, temveč da jih naletimo tudi v krajih blizu industrije in mestnega življenja, smo videli na proslavi 50-letni-ce Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in vidimo na sedanjih pevskih koncertih, kjer nas naravnost preseneča, kako močno so se zbori v zadnjih mesecih pomladili.
Če te posplošene ugotovitve prenesemo na vrt domačega društva, ki je morebiti zapleveljen in pust, potem moramo odkri-« to in možato priznati, da je zapleveljen in pust zaradi tega, ker smo popustili ali prenehali z našimi tradicionalnimi odrskimi prireditvami in s tem odvzeli mladini možnost in priložnost plemenitega, dru-žujočega izživljanja ter spoznavanja tvorcev naše bogate ljudskoprosvetne, književne in pesniške zakladnice. Njihovo delo je raslo, cvetelo in plodilo prav v prizadevanju naših društev, ki so stvaritve naših pesnikov in književnikov prevzela kot izročilo in ga na široko sejala, med prebivalstvom naše prelepe slovenske zemlje.
Naš značaj in naše srce smo kovali v prosvetnem delu
Toi izročilo smo od naših prednikov prevzeli tudi mi in ga gojili med nami naprej. Zato smo dolžni, da. ga naprej posredujemo naši mladini, tako tisti, ki do-rašča,, kakcr oni — tej pa danes še prav posebno — ki še sedi v šolskih klopih. Le pogleimoi nazaj V svoja mlada leta: Ali ni poleg domače vzgoje prav zgodnja udeležba in sodelovanje pri miklavževanjih in materinskih dnevih zbudilo našo narodno zavest in veselje db prosvetnega so-
V tej gledališki sezoni obhaja gledališče na Jesenicah dva pomembna jubileja: stoto premiero ter tisočo predstavo, kar je za gledališko ustanovo, ki deluje le po polpoklicnem sistemu, lep uspeh, h kateremu tudi koroški Slovenci prisrčno čestitamo ter želimo še nadaljnjega plodnega dela in razvoja.
Ob prazniku jeseniškega gledališča je tudi naš list prejel dopis o pomenu in razvoju imenovane jeseniške kulturne ustanove, ki ga radevolje objavljamo:
Jesenice so veliko industrijsko središče na Gorenjskem in. ker so Slovenci znani kot veliki ljubitelji gledališča, ni čuda, da že leta in leta deluje v tem mestu gledališče, ki ie v pravem pomenu besede ljudsko, saj z umetniško besedo preko odra vzgaja, izobražuje in zabava delovne ljudi, ki so po trudapolnem delovnem dnevu željni gledaliških predstav.
Čufarjevo gledališče na Jesenicah nosi ime jeseniškega pisatelja — proletarca Toneta1 Čufarja (njegovo zbrano de’o je pravkar izšlo pri Cankarjevi založbi v Ljubljani pod naslovom »NoVa gaz« — op. ured.) in je edina tovrstna umetniška ustanova na Gorenjskem, odkar je bilo ukinjeno poklicno Prešernovo gledališče V Kranju. Gledališče ima že dolgoletno tradicijo, vendar ie pravi umetniški razvoj doseglo šele po 1. 1945.
Letošnja sezona se pričenja v znamenju dveh velikih jubilejev. Gledališče bo uprizorilo v tej sezoni 100. premiero in hkrati dosegli 1.000. predstavo, kar je za
ustvarjanja? — Ali nam niso prav poznejši nastopi na odru bodisi z deklamacijo, recitacijo ali z igranjem svoje vloge zdra-žili žilico po čitanju Jurčiča, Levstika, Cankarja, Prežiha in Finžgarja in po prebiranju pesmi Prešerna, Gregorčiča, Aškerca in Župančiča? — Ali se ni s tem širilo naše obzorje in Večala naša korajža, da smol se povsod upali povedati in utemeljiti svoje mnenje ter se znali zoperstaviti odkritim in pokritim nakanam naših nasprotnikov? — Če ne bi bilo1 naših prosvetnih društev in ljudi, ki so nas znali prikleniti že prav zgodaj, ki so nas pri vajah za igre vzgajali in kazali novo pot, bi iz naših vrst ne izšli možje in žene, ki so kot kmetje in delavci sposobni oblikovati in usmerjati občine, društva in zadruge ter naše narodne organizacije in za katerih število nas naši nasprotniki vedno spet zavidajo.
Ta vloga naših prosvetnih društev in odrskih prireditev se danes v ničemer ni spremenila. Slej ko prej so prosvetna društva in njihovi funkcionraji poleg rediteljev soodgovorni za vzgojo naših otrok v značajne ljudi, ki bodo v narodnem pogledu vedeli, kaj je naše, kaj pa tuje, ki bodo gojili in branili svoje ter spoštovali tuje. Ta soodgovornost je ob današnjih
amatersko gledališče, ki sicer dela po polpoklicnem sistemu, zelo Veliko. Predstave V povojnih sezonah si je ogledalo nad 340.000 gledalcev.
Poslanstvo tega gledališča ie še toliko večje, ker se njegov delokrog razteza po vsej zgornji Gorenjski, v bližini bodočnosti pa namerava z gostovanji pozdraviti naše brate, predvsem na Slovenskem Koroškem. Čufarjevo gledališče je po svojem repertoarju res pravo, ljudsko gledališče, ki z ljubeznijo goji zlasti domačo dramatiko, saj je od 100 uprizorjenih del uprizorilo 59 del jugoslovanskih avtorjev, med njimi 39 slovenskih. Gledališče se je izogibalo, modernističnim eksperimentom, ki so dostikrat sami sebi namen in so žet dostikrat ogrozili obstoj prenekaterega gledališča, vendar pa je pozorno spremljalo Vse umetniške dosežke inozemskih odrov in dramatikov ter z uspehom in globokim odzivom pri publiki uprizorilo številna dela iz; repertoarja večjih svetovnih gledaliških mest.
Za svoj praznik, za stoto premiero, je gledališče seglo spet V zakladnico slovenske dramatike in izbralo tragedijo »Veronika Deseniška,« Otona, Župančiča. Čufarjevo gledališče bo še naprej stopalo po stopinjah bogate tradicije slovenske gledališke kulture, hkrati pa vodstvo in ves ansambel gledališča gojita željo, ponesti lepo domačo besedo tudi našim bratom V zamejstvu.
Stare Marjan
vplivih na naš naraščaj še Večja, kakor je bila pred leti. Drži pa — in tega se v polni meri zavedajmo — da sedanja mladina dorašča v drugih okoliščinah, kakor smo doraščali mi in da današnji čas v pogledu na odrske prireditve zahteva velike spretnosti v izbiri programa in v kvaliteti poteka prireditve. To upoštevajmo! Dobro prisluhnimo notranjosti mladine in okolju, kjer živimo in kataremu želimo postreči z odrsko prireditvijo kot kulturnim užitkom.
Z združenimi silami pristopimo k delu
V teh dneh in tednih Vstopamo V prosvetno sezono, letošnje zime. Čas je, da mislimo na miklavževanja, silvestrovanja in pustne prireditve, na božič in Veliko noč po naših društvih in odrih. Letos naj bo Vstop v to prosvetno sezono odločnejši in zavestnejši, kakor je bil V zadnjih letih. Bolj kot v zadnjih letih — ko smo priča, da spet preganjajo slovensko besedo po naših šolah in med. našimi otroci — gre letos za to,
•	da sleherno prosvetno, društvo obnovi in poživi svojo dejavnost na odrskem in igralskem področju;
•	da stopijo, na plan in med mladino stari režiserji in odrasli igralci in da za njo in z njeno pomočjo obnavljajo naše prosvetno življenje;
•	da se v to prizadevanje vključijo tudi roditelji, ne kot ovira temveč kot buditelji družine in otrok k prosvetnemu delu.
Združimo Vse razpoložljive sile — s H teh je še mnogo med nami — in pokažimo znova z delom V prosvetnih društvih, da ne sprejmemo smrtne obsodbe', ki bi jo nad našim jezikom zlasti po šolah spet radi izrekli nepomirljivi nacionalistični krogi. Poidimo na prosvetno delo in vtisnimo si v srce spomin na velikana narod budieče pesmi, Simona Gregorčiča:	»Ra-
zum naš, bratje, in pogum, sovrage; vse premaga.
Blaž Singer
Ruski pisatelj Pasternak prejel letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo
Švedska akademija znanosti, ki vsako leto podeljuje tako imenovane Nobelove nagrade, je letošnjo nagrado za literaturo priznala ruskemu pisatelju Borisu Pasternaku. V obrazložitvi akademije je rečeno, da je bil Pasternak nagrajen zaradi po-mebnega deleža, ki ga ie dal sodobni poeziji in zaradi očuvanja epskih tradicij Rusije.
Podelitev nagrade Pasternaku je vse-kakoT zaslužena priznanje velikemu umetniku, žal pa je ravno v tej zvezi prišlo do neljubih dogodkov, ki postavljajo celo vprašanie v precej čudno luč. Pasternak je namreč avtor romana »Doktor Ži-vago«, s katerim je po tendenciozna razširjenem mnenju Zahoda kritiziral razmere v Sovjetski zvezi, kjer vidijo zdaj v nagraditvi Pasternaka načrtno protisovjetsko akcijo.
Vprašanje se je tako zaostrilo, da je Pasternak podeljeno mu nagrado zavrnil.
Velik praznik malega gledališča
89
Dr. MIRT ZVVITTER
Južna Tirolska— manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Po nemških razlagah pa. je šlo tem ustanovam samo za »vzgajanje Tren-tincev v dobre Tirolce in Avstrijce«: seveda v smislu tolmačenja, da! je dober Tirolec in Avstrijec samci tisti, ki postane Nemec. Enako priprosta in nedolžna je zgodovina, ponemčenja ladinskih občin in gorskih predelov, ki jo je z vsemi sredstvi izvajalo posebno; v ta namen ustanovljeno društvo »Tiroler Volksbund«. Po nemški razlagi je vse to nasilje samo »naravni razvoj za nemštvo posebno dovzetnih Ladincev.« Po istem tolmačenju je dovedla protiustavno neupoštevanje narodnih jezikov po nemški upravi Stare Avstrije pravtako do »naravne želje Italijanov Trentina. po obvladanju koristne nemščine«. Upadanje števila rojstev in, s tem povezano krčenje števila Italijanov Trentina — kot posledica masovnega izseljevanja delovnih ljudi — pa je po isti logiki »naravna posle-dica težnje delavca za, boljšim kruhom.« In tako naprej. Razlaga za vsako in za vse krivice in brezpravnost. Tudi najbolj kričeče socialne krivice, gospodarsko izko-
riščanje in nacionalna brezpravnost, ki so jih izvajali avstrijski Nemci s ciljem načrtnega in nasilnega odtujevanja in ponemčevanja, je po nemški verziji povsem »naraven proces«, dokler je šlo za tnje-rodce. In to je za Staro Avstrijo in italijanski Trentino Veljala.
Danes nemški Južni Tirolci V neprimerno ugodnejših gospodarskih razmerah, cb najširših pravicah in enakopravnosti nemške manjšine V Italiji govorijo o »socialnem izpodkopavanju«, če vsak Nemec ne dobi kruha V domačih krajih, o »pohodu smrti«, ker obstoja za manjšino nevarnost upadanja zaradi težav eksistence za vse Viške kmečkih vasi, o »načrtnem izpod-rivnem priseljevanju« (»Unter-vvanderung«), če Italijani ne zabranjujejo z zakonitimi ukrepi težnio italijanskih delavcev za iskanjem kruha v nekdaj »priljubljenih, bogatih im urejenih nemških predelih na severu«. Tako. trda je resnica zamenjanih vlog. Tako dvomljiva vsebina vsakokrat spremenjenega stališča.
Čeprav prištevajo cpisovalci cesarstev
in voinih pohodov, ki so. še vedno v večini med zgodovinarji, Ladince med »ljudstva brez zgodovine«, je njihov izvoT in obstoj star nad dvatisoč let in so naseljevali današnjo Južno Tirolsko šest stoletij pred prihodom in naselitvijo prvih nemških priseljencev iz severa. Kolikor lahko sklepamo, iz ohranjenih ostankov nekdanje govorice gre za. potomce Raetov, Venostev, Isarkov ter raznih plemen, ki jih prištevamo k sorodnikom skupine Ilirov in Keltov. Naseljevali so gorske pokrajine južno od glavnega grebena Alp v širokem pasu od Krasa do1 današnje vzhodne Švice. Leta 15 pred Kr. r. sta po; nalogu svojega cesarskega očeta zavojevala vso to prostrano pokrajino Drus in Tiberij ter jo priključila rimskemu imperiju kot provinci Raetijo in Norikum. Od te dobe so vplivale na razvoj dežele in prebivalcev Rimljani, posebno še njihove vojaške posadke ter trgovci iz raznih utrjenih mestnih naselbin. Ta vpliv je bil vsekakor tako močan, da je dovedel do prevzema kulturnih in verskih prepričanj južnih osvajačev ter do odločilne romanizacije jezika domačinov, katerih nekdanji jezik in kulturo srečavamo; samo v raztresenih sledovih raznih imen, redkih
izrazov in starodavnih ljudskih običajev na raznih področjih življenja. Tudi poznejši Vplivi nemških Bavarcev iz severa, a'pskih Slovanov od vzhoda ter Langobardov od juga niso več spremenili vsestranske romanizacije, čeprav so poleg zemljepisne razkosanosti področja naselitve dovedli do karjevnih posebnosti jezika in razvoja. Tako poznamo za nekdaj več ali manj enotno romansko ljudstvo in govorico južnih predalpskih pokrajin kar tri različna imena:
Furlane nazivamo; zato romanske sosede naših slovenskih obronkov V Slovenski Benečiji in V Reziji s središči V Vidmu in Bellunu. Čeprav prištevajo; Furlani svoji skupini okrog 800.000 ljudi, zavest narodnostne samostojnosti ne sega danes preko priljubljene uporabe furlanščine v domačem krogu, gojitve jezikovnih, folklornih in družabnih svojstvenosti ter neke želje po vsaj delni samoupravi. V vsem javnem življenju, v šoli in razvoju pa je že davno; obveljala, italijanščina in italijanska kultura. Udruženje »Societat filo-lcgjche furlane« s sedežem in lastnim glasilom v furlanščini v Vidmu je samo še zbirališče profesionalnih muzealcev.
(Nadaljevanje sledi)

Janko Ogris — šestdesetletnih v
Danes dopolni po vseh naših krajih znani, zaslužni in priljubljeni Janko Ogris, Miklavž v Bilčovsn, 60. letoi svojega neutrudnemu delu posvečenega življenja. Po njegovi duševni svežosti in telesni čilo-sti bi jubilantu nihče ne pripisoval, da je dopolnil šest križev svoje življenjske poti. In veseli smo tega,, kajti Janko Ogris, bogat po svojih delovnih in življenjskih izkušnjah, še vedno neumorno deluje V
svojem poklicnem življenju in preko tega za napredek, blaginjo in ohranitev slovenskega ljudstva na Koroškem. Njegove zasluge v prizadevanju za naše skupne koristi na Koroškem so neprecenljive.
Jubilant je bil rojen 31. oktobra 1898 pri p. d. Jugu v Kotmari vasi kot sin kmečke delavke, nato pa soi ga Vzeli V oskrba pri Pavličevi družini v Bilčovsu. Nadarjenega dečka so hoteli Vpisati v učiteljišče v Celovcu, toda nadučitelj mu je zaradi njegove narodne zavednosti vstop onemogočil. Janko Ogris je že v zorni mladosti občutil in dojel vsoi krivico in nasilje nad slovenskim ljudstvom, ki so ga nacionalistični krogi s pomočjo oblasti izvajali že V stari Avstriji. Ogabno nasilje močnejšega je Slovence kvarilo, jih pretvarjalo v sovražnike lastnega rodu in iz njih ustvarjalo strupene narodne odpadnike. Politika, ki so jo Vodili gospodarsko in socialno močnejši nad našim odvisnim človekom, slovenskemu ljudstvu ni jemala le zemlje, temveč mu je jemala tudi izvirne narodne običaje, potvarjala zgodcvinskoi sporočilo, uničevala naše narodno čustvovanje in naš jezik. Razvit čut za pravico in resnico je mlademu Janku še bolj utrdil narodno zavest. Iz upora proti krivičnemu in nasilnemu raznarodovanju je posvetil svoje naravne sposobnosti dejavnosti in borbi za ohranitev in krepitev slovenstva na Koroškem. Vsi koroški Slovenci, ki njegovo prizadevanje poznamo, vemo ceniti, da je bila njegova dejavnost plodonosna.
V prvi svetovni vojni je moral Janko na bojišče za tuje imperialistične interese, kjer je bil dvakrat ranjen. Po Vojni se je z vsoi mladostno prožnostjo vključil V delo na številnih področjih našega narodnostnega stremljenja.
novil družinsko življenje. Gostilna pri Miklavžu in trgovina sta postali daleč naokoli znani. Vestno, in marljivo je skrbel za svojo družino, svoje otroke jei vzgojil po svojih vzorih. V letih 1920 do 1938 je vodil tajniške posle bilčovske občine, od leta 1928 do nacizma je bil tudi predsednik šolskega sveta.
Posebno velik doprinos dela Janka Ogrisa je na kulturnoprosvetnem področju. V domačem prosvetnem društvu je bil organizator, režiser ter je bil s svojo besedo kot govornik pobudnik in voditelj mlajše in starejše generacije, kar izvaja še danes z nezmanjšano žilavcistjo. Toda tudi v drugih prosvetnih celicah po naši zemlji je neštetokrat s preprostimi besedami, toda duhovitimi mislimi nastopal in dramil ljudstvo k prosveti in napredku ter spoštovanju in ljubezni do svojega. Zaveda se, da je v ljudski izobrazbi sila in moč. Ni čudo, da je že predi vojno* postal podpredsednik Slovenske prosvetne zveze.
Leta 1933 je zasedel tudi mesto poslanca v koroškem deželnem zboru, kjer je kot slovenski zastopnik, kolikor je pač bilo v tedanjih razmerah mogoče, odločno zastopal in zagovarjal koristi koroških Slovencev, dokler Dollfussov režim ni zadušil demokracije.
V času nacističnega nasilnega režima Janku Ogrisu ni ostalo ničesar prihranjenega. Izpiti je moral kelih trpljenja in preganjanja do dna. Leta 1941 so ga gestapovci aretirali in zadrževali V policijskih zaporih. Takrat so mu vzeli tudi go-sitnsko obrt, ki so, mu jo Vrnili šele leta 1949. Aprila leta 1942 pa so ga izselili z vso družino in v taboriščih Schwarzen-berg, Frauenaurach, Eichstatt in Gunzen-hausen je delil žalostno in bridko usodo'
s sotrpini izseljenci, vendar vedno po*-končno z neomahljivo vero V zmago pravice.
Po vojni je poleg obnove svoje domačije spet z nezmanjšano predanostjo prijel in sodeluje pri našem prizadevanju v mnogih naših organizacijah. Po obnovi Slovenske prosvetne zveze je spet postal njen podpredsednik. Slovenski kmetje so
Minuli teden se je na pokopališču v Tinji vasi pri Celovcu nepričakovano' odprl nov grob, v katerega so položili telesne ostanke Janka Šalerja, ki gai je poznal dobršen del koroških Slovencev, saj je bil vse življenje tesno povezan z našim narodnim gibanjem. Številni znanci in sorodniki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in prisostvovali pogrebnim svečanostim ter mu tako, izkazali zadnjo čast in spoštovanje.
Pokojni Janko Saler zasluži, da mu naš list posveti nekaj vrstic V spomin, saj je bil poleg vse druge dejavnosti v povojnih letih dalj časa zaposlen v upravi Slovenskega vestnika.
ved.ni okolici in občini. Občina Loga vas je bila močno zavedna in ravno tako okoliške občine Škofiče, Hodiše, Zgornja Vešča, Bilčovs in Kotmara vas. Ni čudo, da si je mladi Janko osvojil v domači hiši in zavedni okolici trdno narodno zavest, ki ga je spremljala Vse življenje in sicer ne samo čustveno, temveč je svoje prepričanje z Veliko požrtvovalnostjo izpričal tudi s krepkim in odločnim sodelovanjem pri naših skupnih narodnih prizadevanjih, za cilje, ki so' nam Vsem sveti: blaginja, napredek in prosveta ter ohranitev slovenskega življa na Koroškem.
V mladih letih je Janko obiskoval meščansko šolo v Celovcu, nato pa strokovno šoloi V Trstu. Že mlad se je odločno vključil V slovensko narodno prizadevanje, zato so ga poi prvi svetovni vojni volksvvehrovci zaprli in trpinčili V celovških zaporih, nato pa odgnali kot talca v Litzlhof, kjer je bil med številnimi slovenskimi interniranci eden najmlajših.
Oče pokojnega, Joško ŠaleT, je bil dolga
ga izvolili kot svetnika v deželno kmetijsko zbornico, kjer je eno delovno’ dobo od leta 1951 do 1956 pogosto postavil svojo besedo za našega od nekdaj gospodarsko zapostavljenega in prikrajšanega kmeta.
Obširno in mnogostranskoi je delovanje Janka, Ogrisa, ki ga v kratkem sestavku nikakor ni mogoče izčrpno podati. Dotakniti bi se morali še njegovega dela v občini, ne navsezadnje V našem zadružništvu in še kjer koli, kjer povsod je postavil svojega moža.
Posebna poglavje bi lahko napisali o Janku Ogrisu kot dopisniku našega lista, kateremu je bil že vsa leta izhajanja in mu je tudi danes eden najzvestejših in najmarljivejših sodelavcev. Zato se čestit-
kam, ki jih je deležen ob svojem 60-let-nem jubileju, s posebno hvaležnostjo pridružuje tudi naše uredništva.
Veselimo se, da Janku Ogrisu k 60. letu njegovega življenja lahko čestitamo sredi njegovega dela in ustvarjanja ter se nadejamo in želimo, da* bi mu bilo naklonjenih še mnogo mnogo tako zdravih in mladostno čilih let!
leta slovenski župan v občini Loga vas. Poleg kmetovanja se je bavil tudi z lesno trgovino, kjer mu je tudi sin Janko pomagal. Naraščajoča kriza V lesni trgovini in brezobzirna konkurenca, podprta iz različnih virov močnejšega, pa je žal lesno-trgovsko podjetje Šalerja uničila.
Janko Šaler je bil mnogo let občinski tajnik v logavaški občini. Kaj je kot domač, sposoben tajnik dobrega in koristnega storil svojim občanom, se vedo ljudje še danes spominjati. Pri Vsem tem pa je marljivo sodeloval V družbi z ostalimi zaslužnimi prosvetaši V naši organizirani prosveti. Pozneje je bil zaposlen V pivoi-vami Schleppe, kjer so ga cenili in tudi uslužbenci in nameščenci prav radii imeli in spoštovali. Druga svetovna Vojna ga je hudo prizadela. Eden izmed sinov je moral izkrvaveti na bojišču za tuje namene, eden pa še danes trpi na posledicah prestanih grozot v vojni.
Ob ustanovitvi Slovenskega vestnika je Janko Šaler prevzel upravo lista. Svoje službene dolžnosti je izvajal vestno in točno. Poleg tega pa je mnogim strankam, ki so se oglašale V upravi, veliko pomagal z različnimi nasveti in drugimi usluž-nostmi. Janko je bil zelo brihten ter je razpolagal v veliki meri tudi z zdravim domačim razumom. Po značaju je bil dobričina, v tovariških odnosih pa odkrit in zvest in kdor koli ga je na življenjski poti srečal ter se z njim seznanil, pravi: škoda ga je!
Kljub močni in navidez krepki naravi in postavi mu je srčna hiba izpodjedala življenjske sile, zato je moral predčasno v pokoj. Prekmalu je podlegel neozdravljivi bolezni in legel v grob. Preostalim svojcem velja naše iskreno sožalje, spomin na Janka Šalerja pa bo ostal med nami svetal in trajen.
Vseh mrtvili dan
Pokopališča sličijo otožnim jesenskim vrtovom in v teh dneh se bolj kot kdaj spominjamo svojih dragih rajnih. Obiščemo njihove grobove, prižigamo lučice ter polagamo zadnje jesensko cvetje in vence na gomile, kjer spe nevzdramno spanje. Zamislimo se v vse minljivo ter govorimo nemo govorico z mrtvimi in v tihem otožnem spominu obnavljamo z njimi vezi, posebno ob grobovih svojih najbližjih dragih svojcev.
Vedno pa se v tem času tudi z največ jim spoštovanjem spominjamo vseh padlih borcev in drugih naših dragocenih žrtev, ki so darovale najdražje, svoje življenje za mir in lepšo bodočnost. Tudi naši kraji so posejani z grobovi junakov in v globoki ljubezni in hvaležnosti se klanjamo njihovemu spominu. Grobovi junakov, nepozabnih žrtev iz naših vrst. so nam vedno svetišča in vsepovsod jih v teh dneh roke z ljubeznijo rahljajo in krasijo. Lepo negovani grobovi žrtev, ki so se v svojem življenju uprle nasilju in poginu naroda, so odraz visoke in srčne kulture našega ljudstva. Spomin na junaške žrtve nam je stalen opomin, da se v svojega življenja dnevih prizadevamo po svojih močeh, da se utrjuje mir v svetu in prijateljsko sožitje med narodi.
Branea vas pri Bilčovsn
Tudi V naši vasi doživljamo odi časa do časa vesele dogodke. Take dogodke poročamo', da jih zvedo tudi drugod po naši koroški zemlji, kjeT prebirajoi naš list. Danes povemo, da se je šofer našega avtobusa Mihi Andrejaš naveličal samevati in si sam gospodinjiti. Iskal je mladoi nevesto in našel jo je pri p. d1. Žnidarju V Bran-či vasi. Pred nedavnim sta Anica Ogris in Mihi Andrejaš sklenila zvezoi za, življenje. Nevesta je bila doslej Vneta pevka pri našem društvenem pevskem zboru in odlična igralka, na našem odru. Ženina pa tudi Vsi poznamo in cenimo kot priljubljenega šoferja poštnih avtobusov ter ga odlikuje domača vljudnost in pripravljenost pomagati Vsakemu, ne* glede na to, če je lcdoi premožen ali reven, bodisi slovensko ali nemško govoreče narodnosti.
Mladima noVoporočencema iz srca čestitamo ob vstopu na skupno življenjsko pet! Želimo!, da bi vzore svojih mladih let ohranila tudi V svojem novem stanu ter da bi sonce sreče in ljubezni ogrevalo in krepilo njuno zakonsko zvezo prav mnogo let!
Celovec
Ko* je V četrtek minulega tedna Jožef Miiller prišel V knjižnico Delavske zbornice v Celovec, da bi si izposodil kakšno* knjigo, je bil nemaloi presenečen, ker je bil nepričakovano središče majhne prisrčne proslave. Vzrok počaščenja je bil, ker si je izposodil milijonsko knjigo, kar jih je posodila knjižnica Delavske zbornice po drugi svetovni Vojni. Namestnik prezidenta Delavske zbornice Fuchs mu je izročil majhnoi častno* darilo. V svojem nagovoru pa je naglasil pomen knjižnice, ki so jo ustanovili leta 1924 in na kratko nakazal usodne pretresi ja je, ki so prizadeli tudi knjižnica v teku političnih dogodkov zadnja desetletja.
Pretekli teden v petek se je na Sieben-buchlerstrasse V Celovcu pripetila smrtna prometna nesreča, pri kateri je mesarski pomočnik Johann Urabl zgubil življenje. Cesta je bila popolnoma prosta, ko sta Urabl, ki je Vozil v smeri v mesto, in streharski pomočnik Julij Brabant, ki je privozil z nasprotne smeri, s strahovito silo treščila skupaj. Oba je v loku vrglo na cesto, kjer sta obležala hudo poškodovana. Mesarski pomočnik je že med vožnja V bolnišnico podlegel smrtonosnim poškodbam. Domnevajo, da se je Brabantu bleščalo od sonca, ki mu je svetilo v obraz, da ni videl nasproti vozečega se motociklista.
Petek, 31. oktober: Volbenk Sobota, 1. november: Vsi Sveti Nedelja, 2. november: Verne duše
Ponedeljek, 3. november: Hubert Torek, 4. november: Karel Sreda, 5. november: Caharija Četrtek, 6. november: Lenart
Janko Šaler se je rodil pred 60. leti v S preudarkom, pridnostjo in sposobnost- ( jrebinji pri p. d. Martinu, v narodno za-jo si je ustvaril svojo eksistenca in usta- ve,dni družini im prav tako narodno za-
Slovenska prosvetna zveza naznanja
V nedeljo, 9. novembra 1958
Koncerta
v ŽELEZNI KAPLI ob 11. uri dop. V kinoi-dvorani vDOBRLI VASI ob 3. uri pop. V dvorani Narodnega doma
Pojejo združeni mešani in moški zbori Slovenskih prosvetnih društev iz Kct-mare vasi, Bilčovsa, Radiš in Št. lija pod vodstvom centralnega zborovedje Pavla Kernjaka. Pevke bodo prvič V Podjuni nastopile v slikovitih rožanskih narodnih nošah.
Vemo*, da bosta prireditvi nudili spet vsakemu, ki si želi lepega in plemenitega razvedrila, globok in nevsakdanji umetniški užitek. Zato bomo na koncerta pohiteli v obilnem številu od blizu in daleč. Srčno vabljeni Vsi!
SPZ
Janku Šaler ju v spomin
r

; :■■■.'
| '
sil
M
BISER GORA
Živel je deber in pravičen vladar. Njegova dežela je bila majhna, a zatoi nič manj lepa, deželani siromašni, a hrabri in ponosni ljudje. V miru so obdelovali svoja polja in nadvse so ljubili svobodo. Toda sovražnik ni ljubil miru, že dolgo je pritiskal na njihove meje.
Vladar je imel tri sinove. Ko je prišel čas, ko je Smrt potrkala na njegove duri, se je težkoi odločil, kateri bi bil najboljši naslednik. Vse je ljubil enako, vsi so bili umni in postavni. Še bolj pa je ljubil svojo deželo, zato se je res moral odločiti za najboljšega.
Nekega dne jih je poklical k sebi. S starčevskim glasom je spregovoril: »Sinovi, izbrati moram naslednika. Vedite. Težko je vladati majhni deželi. Preden se odločim, vasi pošljem nai Biser goro. Dobro veste, da doslej še nihče ni stopil na to najvišjo! goro naše dežele. Pravijo, da skriva v sVoijemi Vrhu velik in dragocen biser. Mnogi so1 že plezali na Biser goro in vrh so že skoraj dosegli. Tedaj pa se je Biser gora prebudila, se stresla, da je zabobnelo po Vsej naši deželi in se znebila vsiljivcev. Mogoče nihče od plezalcev ni bil dovolj hraber, mogoče nihče dovolj dober. Poskusite, dragi sinovi. Morda vam uspe. Kdor se vrne z biserom, bodi moj naslednik ...«
Najprej se je odpravil na pot najstarejši sin. Še malo ni dvomil, da ne bi priplezal na Biser goro. Pod goro je za trenutek obstal in se široko zasmejal: »Ej, kako bom bogat, kako bom bogat, ko osvojim biser! Najbogatejši vladar bom daleč naokoli. Zgradil si bom razkošen grad in pokupil vso zemljo- v naši deželi. Vsi deželani bodo postali moji tlačani... Biser gora je zame le krtina, ha, ha, ha...«
Ko se je začel vzpenjati, se je še vedno smejal. Kaj smejal! Krohotal se je, pa še kako se je krohotal! Seveda je zbudil Biser goro, ki je doslej spokojno dremala, Zelo se je razjezila, ko je začutila: na sebi velikega domišljavca. Zatresla se je, močno se je zatresla. Najstarejši sin je zdrsnil Z gore in obležal V globokem prepadu.
Ko pa se je stresla Biser gora, je zabobnelo poi Vsej deželi. In Vedeli so, da je zopet nekdo padel k njenim nogam. Vladarja je zabolelo srce, a se je tolažil, da bo Biser goro premagal drugi sin.
Ta pa je bil len, res len. Še malo se mu ni ljubilo na goro, čeprav ga je vabil dragoceni biser. Računal pa je, da mu ne boi treba do Vrha. Prav gotovo mu bo nekdo prinesel biser naproti, sa;j je Vendar vla-
darjev sin. Potem si bo z biserom, kupil Veliko, Veliko posteljo in goro jedače in pijače. Ko bo postal vladar, boi pol mili volji spal ter jedel in pil noč in dan. Tako pameten pa je bil, da je hodil čisto tiho in ni zbudil gore. V treh dheh je priplezal komaj do pol vrha. Bisera pa mu seveda še nihče ni prinesel naproti. To ga je- ujezilo, pa je legel na mah in prav sladko zaspal, zaspal in zasmrčal. Prav gotovo še ni nihče takoi glasno smrčal. Zato ni čudno, da je predramil Biser goro. Stresla se je in tudi drugi sin je sfrčal V prepad ...
Spet je zabobnela dežela. Vladarja je še huje zabolelo srce. Vse je zdaj stavil na tretjega sina. Če pa mu gora strese V prepad še najmlajšega, bo ostala brez dobrega naslednika.
Najmlajši sin je bil tih in skromen, Ni-
koli ni govoril o sebi, mislil je le na svoje dobro in hrabro ljudstvo. Tak je bil tudi tisti dan, ko se je začel vzpenjati na Biser goro. Tiho-, kot hodijo skromni, a veliki ljudje, je stopal proti vrhu. Če se bo priboril na Vrh in našel biseT, ga boi porabil za svojo deželo, ko bo Vladar. Obo-gatil jo bo, da, bo postala, močna in trdna. Nase- ni mislil.
Tako še vedel ni, kdaj je dospel na Vrh in tudi gora ga ni čula:. Prebudila se je šele, k c' je najmlajši sin že strmel v biser. Takrat pa je bilo prepozno, Biser gora je bila prvič premagana.
Ko se je Vladar poslovil od svoje dežele in legel V grob pod Biser goro, je zavladal njegov najmlajši sin. Dežela je bila Vsak dan bolj bogata, ljudje niso' bili več siromaki, a še vedno hrabri in ponosni.
Leopold Suhodolčan
Stane Pevec:
Ctrclz c>b grobu
Zakaj spiš tukaj pod zemljo, zasuta z venci, s šopki, sama? Zakaj odnesli so te, mama?
Ker si umrla? Kaj je to?
Jaz vsak večer te pričakujem. Dai trkaš, včasih se mi zdi;
ko v okno- se zazrem, te ni__
utrip- srca je vse, kar čujem.
Zakaj ne vrneš se, zakaj?
Ah, mama, kaj je pod zemljo pri vas zares tako lepo, da ni nikogar več — nazaj?
NEVIHTA
Poleti, ob času neviht, je oče motril vsako meglo. Že- zjutraj, ko- je sonce- vzhajalo, je sklepal, kakšen dan bo. Zvečer ob zahodu je prerokoval prihodnji dan. Čez dan je redno sledil oblakom na nebu. Na obzorju je imel neki hrib, ki sei je menda p-o posestniku imenoval Macigojev hrib. Če s-e je tega ovila megla, je bila gotovo nevihta V najkrajšem času. Spominjam se, kako smo včasih spravljali s-eno na travniku. Na obnebju so se gibali oblački —- nič sumljivega. Naenkrat pa so se začeli širiti — oče je- postal nemiren, bal se je, da se bodo raztegnili na Macigojev hrib. Takrat sta začela delati oba, oče in mati, s podvojeno! silo. Grabila sta in tovorila na voz, da jima je znoj curkoma lil po obrazu. Večkrat je oče slekel srajca ter ožel vodo, ki se je odtekala curkoma. Medtem je obračal poglede- proti Macigojevemu hribu.
»Oh, da bi le še eno uro bilo lepo — pa srno dobri. Ako nas zaloti dež — imamo gnoj! Le še eno uro!« je vzdihoval in tekal med senom sem in tja in nas priganjal.
Toda oblaki so se vedno bolj grozeče bližali obzorju in naenkrat se je začul očetov obupni klic:
»Je že v MacigojeVem!«
To je bilo končno naznanilo, da imamo neizogibno nevihto. Delali smo s. podvojeno silo, da rešimo, kar se rešiti da. Nenavadno- hitro je bil usodili hrib pokrit do tal in kmalu se je pokadila od njega proti nam lahka megla.
»Že gre žei gre! Brž Vole in voz in gremo!« je Veleval oče.
Nebo je medtem postalo že čisto črno in poveznilo se je nizko nad zemljo. Po ozračju je zaVel hladen veteT. Ptice so obmolknile in begale v prestrašenih poletih nizko nad nami. V daljavi je potegnil blisk, potem je zabobnel grom. Prve redke kaplje so- padale...
Prežihov Voranc
Podlasica, dihur in kuna so sklenili, da prinese Vsakdo izmed njih V skupno skrivališče ves plen, ki ga bo1 kje iztaknil, in si ga bodo potem razdelili med s-eboj na enake dele-. Dihur naj bi prinašal jajca, podlasica piščance, kuna pa Večjo perutnino. Da bi pa ta pogodba bila pravnomočna, so se odpravili k staremu lisjaku — advokatu, in ga prosili, naj jim pogodbo napiše in overi. Lisjak je- ugodil njihovi prošnji, napisal pogodbo in Vprašal hinavska, kam sei bodo odpravili na lov najprej, češ da mora dati tudi to- v pogodbo.
»V graščinsko dvorišče, tam je vsega dovolj,« je odgovorila kuna, kar so potrdili tudi drugi.
»To je moja najboljša shramba,« je pomislil lisjak in molčal.
Lačnega in bosega zbada tudi hladna voda
SRBSKA NARODNA Nekoč je padel dež s snegom, po poti pa sta- šla dva moška — bogateč in siromak. Resda s-i nista bila par, zato pa se nista kar tako našla, marveč je bil bogateč gospodar, siromak pa hlapec.
Gospodar je bil zavit v topel oVčji kožuh, glavo mu je- varovala kučma, noge škornji, medtem ko je- bil hlapec zakrpan in je nosil strgane opanke.
Gospodar je gledal, kam bi stopil, čeprav se mu ni bilo bati nobene luže. Siromak pa je preskakoval, samo da bi našel suho stopinjo.
Izdajalski lisjak
Tako1 sta hodila p-o razmočeni p-oti, dokler ni hlap-ec s-redii tega poskakovanja omahnil in stopil V mlako. Brž je odskočil, ko da bi stopil na kačo.
»Kaj ti je?« ga je nadrl gospodar, ko da se je: hlapcu zmešale.
»Joj, gospodar, kako sem se zbodel!« je javknil hlapec.
»S čim bi se- bil ubodel, ko-1 si pa obut in v Vodi ničesar ne vidim.«
»E, gospodar,« mu je odvrnil hlapec, »komur skozi luknje V obleki laja Veter in ima strgane op-anke, tega celo- hladna voda zbada V opanke — prav kakor nož!«
Komaj pa so odšli, se je lisjak že odpravil na dvorišče.
»Botrčefc,« je rekel oskrbniku, »danes, ponoči boš dobil nenavaden obisk. Prišli bedo dihur, podlasica in kuna, ki hočejo pregledati kurnike in hleve, če so v redu. Glej, da jih boš pričakal kot se spodobi.«
Oskrbnik se je pripravil, da jih sprejme po stari navadi. Vzel je puško, jih počakal in ko so nepovabljeni gostje prišli, jih je pozdravil s streli.
Komaj je lisjak zaslišal strel, se je že pojavil na plotu. »Kakšno nagrado pa dobim za svoje opozorilo?« je vprašal oskrbnika. Toda ni še izpre-goVoril do kraja, ko je zopet počil strel in lisjak se je zvrnil z zidu mrtev na dvorišče.
»Sovražnik in izdajalec zaslužita enako nagrado,« je rekel oskrbnik in odnesel lisjaka v klet.
_	. P
K/V ste,
Lamutovi?
Anton Ingolič

■:ii!
Ill!h..llli!UH!!,.j!ll
Čepinov glas se je izgubil v vzklikanju. Bili soi to- vzkliki jeze in obupa, sovraštva in groze, vzkliki, kakršnih še nisem slišal.
»Nihče na delo!« jei Čepin spet prišel do besede. »Nihče, naj pridejo- z žandarji nad nas, naj pazniki in uradniki obljubljajo ne vem, kaj. Samo izpolnitev naših zahtev, s-amO ...«
Izpred ravnateljstva so udarili drugačni klici.
»Na delo! Takoj na delo! Kaj stojite in čakate?«
PraVa nevihta s strelami in grmenjem, čeprav se je prav tedaj tam nad Slemenom pokazalo sonce in z rdečim sojem obarvalo kolo- na dvižnem, stolpu in razburjene rudarje pod njim. Čepino-Vih besed spet nisem Več slišal, videl sem le, kako je odpiral usta in mahal Z rokami. NjegoVe roke so v rdeči svetlobi postajale vsak čas daljše, mogočnejše, tudi obraz, koščeni rudarski obraz, mu je žarel V divji! jezi.
»Nihče V jamo!«
»Stavka, stavka!«
Ta so bile rudarske strele, ki so sekale
V visOkoi, bahato- poslopje ravnateljstva; od ■ tam pa so udarjale druge.
»V jamo! Na delo! Vsi! Tudi Vi iz separacije!«
»Ste Slišali?«
Možje V usnjenih suknjičih, eden med njimi je bil naš mojster V separaciji, so se zagnali med1 nas, suvali na Vse strani in kričali kot obsedeni,
»Kdor ne gre na delo, bo odpuščen, pri priči dobi delavsko- knjžico!«
»Halo, ali bol kaj?«
»Ne bomo- vas prosili!«
Strele so švigale sem in tja in grmelo je, da s-e jei tresla zemlja.
Še Vedno- sem samo poslušal in se čudil, čeprav je tudi menei bolj in bolj mikalo, da bi začel kričati, mahati in groziti. Ne vem sicer, da bi mi bil kdo izmed lepše oblečenih ljudi storil kaj žalega, toda že od nekdaj sem se jih izogibal, čutil sem, da se imajo za nekaj drugega, za nekaj več, kakor smo moj oče, moja mati, jaz in Vsi, ki si z rokami služimo kruh. Vedel Sem tudi, da gospodje sebi režejo beli kruh, rudarjem in Vsem, ki delajo V rudniku in zunaj njega, pa črnega. Do zavesti so- mi tudi prišle očetove pripovedi o tem, kakoi so v Rusiji opravili z gospodoi; te pripovedi so- se navadno končale s pretečimi besedami: »Tudi z našimi bomo napravili tako, prej ali slej bomo napravili tako-.« Bolj in bolj sem pozabljal, da sem komajda začel z
delom v separaciji, kar je bila že dolgo moja goreča, želja; prevzemala me je mrž-nja, ki se je že leta nabirala V meni.
»Stavka, stavkal« sem zakričal na ves glas in dvignil pesti.
Pokazali so sei orožniki.
»Žandarji!« so zavreščale ženske in dekleta.
»V jamo, v jamo!«
»A tako?« je zagrmel Čepin. »Namesto-da bi nam povečali mezde, so poslali žan-darje- na nas!«
»Je to pravica?« je zaklicala razjarjena ženskal ob meni.
»Tiho, baba!«
»Zakaj bi bila tiho? Če smem delati, smem. tudi govoriti!«
»Na, da boš Vedela, kaj pa smemo mi!«
Orožnik je snel p-uško in s kopitom butnil žensko V hrbet.
»Zverina!« je zatulila ženska. A že se je obrnila in s pestmi zagrozila: orožniku. »Udari še enkrat, udari!«
Orožnik ni butnil ženske, pač pa rudarja ob njej.
»V jamo- ali pa: domov! Dovoljenja za zborovanje nimate! Dajmo, dajmo!«
Najprej so se p-red puškami umaknile ženske (dekleta so se že prej razbežala), potem so začeli odstopati moški. Seveda sem se umaknil tudi jaz, toda Ves čas sem se oziral nazaj.
»Smrkavec, ali naj te prosim! Domov k materi! Na!«
Za trenutek se mi je stemnilo pred očmi, tisti čas nisem prav vedel, kje sem in kaj se dogaja z menoj; ko sem oči odprl in zagledal pred seboj široke, upognjene hrbte in bežeče noge, sem se šei jaz spustil V dir.
»Stavka, stavkal« sem kričal kot iz uma.
Tekel sem za širokimi hrbti, jih došel in prihitel, tekel skozi vas, ki je gorela v rdeči jutranji zarji. Šele v hladu senčnatih smrek sem se jel ustavljati in se slednjič le ustavil. Na jasi sredi gozda sem se sesedel pod mogočno smreko. Pold seboj sem imel Podlog, vas in revir. Natanko sem videl, da kolo na stolpu stoji, iz dimnika pa se dviga komaj zaznaven sivkast dim. Precej časa je minila, preden se mi je srce umirilo in preden soi se- mi uredile neurejene misli.
Komaj sem se delu nekoliko- privadil, zdaj pa stavka! Težko sem prišel do delavske knjižice, tudi ni bilo lahko priti v separacijo. Vse se je zarotilo proti meni. Predvsem je seveda mati nasprotovala temu, da bi še jaz odšel v rudnik.
»Ne vidiš, kako je z očetom? Vsak mesec ga je manj, kdaj s-i ga slišal zapeti, kdaj se je zadnjič smejal? In kdo- mi bo pomagal pri delu? Marko, da ti pride kaj takega na misel!«
To je bilo pred poldrugim letom, tedaj sem hodil še v šolo. Odtlej nisem rekel besede, tudi mati ni več omenjala tega
naprednih gospodarjev
Kdo bo ve uspešno sad javil im kako?
Več kot zadovoljstva in veselja povzroča letošnja sadna letina med kmečkim pre-bivalstvcm nezadovoljstva in skrbi. Ne le pri nas, po Vsej državi ne vedo, kam s sadjem. Po zadnjih ocenah je pridelek sadja letos za 14.000 vagonov Večji od lanske potrošnje. Na izvoz sadja, pravijo, da sploh ni misliti, ker vse države s sadjarstvom javljajo rekordno letino. Da bo taka natrpanost in poplava trga s sadjem med kmečkimi ljudmi, ki imajo polne roke drugega dela, sprožila še Večjo brezbrižnost za sadjarstvo kot gospodarsko pridobitno panogo kmetijstva, je razumljivo samo po sebi. Že itak komaj omembe vredno zanimanje poi naših vaseh za, gno-jenije sadnemu drevju, za pravilno, obrezovanje, redčenje in škropljenje sadnega drevja ter za sodobno sortiranje in pripravo sadja za prodajo bo brez dVoma V prihodnjih letih padlo na ničlo. Marsikje bo tvegano govoriti in priporočati sodobne oblike sadjarstva, kakor se na široko razvijajo v sosednih deželah in državah.
Naj so pogledi na sadjarstvo med nami taki ali taki, naj nam je pogum za sodobno sadjarstvo popolnoma upadel ali pa če je v nas le še iskrica spoznanja, da pride do tako obilne sadne letine V Vseh državah naenkrat kvečjemu V vsaki generaciji enkrat, letošnja sadna letina vsekakor daje povod, da zastavimo vprašanje: Kdo bo v bodoče še uspešna sadjaril in kako?
Strah pred konkurenco
Preden na to vprašanje odgovorimo z očmi našega koroškega kmečkega sadjarja, najprej poglejmo, kakšnega mnenja so glede tega vprašanja bili na zveznem zasedanju avstrijskih sadjarjev, ki je bilo od 22. do 25. septembra v Celovcu.
Po brez dvoma vsestranski presoji položaja avstrijskega sadjarstva so ob zaključku zasedanja sestavili program nadaljnjega pospeševanja sadjarstva. Osnovna vodila za nadaljnje pospeševanje proizvodnje in vnoVčemja sadja so formulirali tako-le:
Ne pridelujmo več, temveč boljše sadje!
Za pridelovanje sadja izbiramo le rodovitne lege!
Kmetijska pospeševalna služba naj pri-pripravlja sadjarje na prodajo sadja!
Ne sadimo več sadnega drevja raztre-šenoi, temveč ustvarjajmo enotna proizvodna, območja, da si zagotovimo kvaliteten in enoten pridelek in trgovsko pripravo sadja za prodajo in hitro vnoVčenje!
Odstranimo staro drevje in stare sadovnjake na izčrpanih tleh; zasadimo in uredimo po novih preizkušenih načelih nove sadovnjake V strnjenih sestojih!
Izgradimo čimprej naprave in industrijo' za predelavo sadja in zboljšajmo propagando za uživanje sadja!
najinega razgovora, čeprav jaz nisem pozabil nanj, a menda tudi mati ne.
Da je bilo z očetom hudo, ni bil kriv samo rudnik. Očeta je grizlo, da se ni mogel kratko malo odtrgati od Strmca, pustiti nas vse in se, ko je prišlo potrdilo o Molanovi smrti, preseliti dol V revir k Molanki. Vedel sem, da je Molanka rodila otroka, zaradi katerega, sta, se oče in mati neštetokrat sprla in nekajkrat tudi stepla. Vedel sem tudi, da oče poseda po krčmah in da daje materi le malo od svojega zaslužka; kolikor ga ne zapravi, ga znosi Molanki. Toda še vedno so hudim dnem sledili lepi, ko je oče prišel takoj po šihtu domov, vzel po južini koso ali sekira in delal do noči. Zgodilo se je celo, da je k "Podmenikovim šel odslu-ževat najeto zemljo. Seveda so bili ti dnevi vse redkejši.
Molanko sem že nekajkrat videl. Prvič nekaj dni potem, ko mi je stari Brdnik razodel skrivnost, ki me je tako dolgo mučila in ki me je pozneje seveda, še huje preganjala. Izpraševal sem, in se smukal po koloniji in revirju, dokler je nisem odkril. Pričakoval sem, da se Molanki že z obraza vidi hudobija. Toda kakšno razočaranje! Dolgo uro sem s Frančkom, rudarskim sinom, s katerim sva si bila že tri leta V šolski klopi sosed(ai, oprezoval v bližini separacije. Končno so se le odprla široka vrata iz njih so se usuli fantje in dekleta, nekaj starejši od mene, ven-
Do teh zaključkov so avstrijski sadjarji brez dvoma prišli v skrbi in bojazni pred naraščajočo inozemsko:	konkurenco
predvsem s strani Italije, Holandske in. Jugoslavije, kjer že rodijo pred leti ustvarjene, Več 1000 ha obsegajoče plantaže sadnega drevja in kjer imajo tako zasaditev, oskrbo in nego plantaž kakor tudi sortiranje, pakiranje in prodajo sadja v rokah močne zadružne organizacije, ki razpolagajo s skladišči in hladilnicami za več tisoč vagonov sadja. Sicer je podobno sadno gospodarstvo v nastajanju tudi na Štajerskem, Gradiščanskem in Nižjem Avstrijskem, vendar njegova organizacija, še zdaleka ne dosega organizacije v navedenih državah.
Tako daleč mnenje zveze avstrijskih sadjarjev na zasedanju v Celovcu o nadaljnji poti uspešnega sadjarstva. Če se sedaj povrnemo na domača tla in poskušamo dati odgovor na vprašanje »kdo bo' v bodoče še z uspehom sadjaril in kako«, potem si moramo biti kar V naprej na jasnem v naslednjem:
Naši objektivni pogoji so, zelo različni
V sodobnem sadjarstvu je treba ločiti med sadjarjenjem predvsem za domače potrebe in med pridobitnim sadjarstvom, se pravi sadjarstvom za, prodajo namiznega sadja. Naše sadjarstvo je še vedno na stopnji sadjarjenja predvsem za domače potrebe. Le priložnostno prodajamo Viške pridelkov in še te: le v malenkostni meri kot namizno sadje, po večini jih kupi sadna industrija. Zaradi tega že leta sem
Da je redno gnojenje osnovni pogoj rodovitnosti zemlje, le-ta pa ključ k uspešnemu kmetovanju, ve Vsak kmetovalec. Prav tako naj bi tudi vsak kmetovalec Vedel, da je za dosego trajne rodovitnosti zemlje poleg rednega zalaganja, zemlje s humusom (hlevski gnoj, zeleno gnojenje) treba po hektarju njiv in travnikov gnojiti letno še z umetnimi gnojili, pri čemer naj bi se mera vrtela med 400
okraj	dušičnih
Beljak	24.7
Celovec	37.9
Velikovec	39.8
S to uporabo gnojil sicer stojijo naši trije okraji še nad koroškim povprečjem, vendar še močno zaostajajo, za drugimi zveznimi deželami. Tako so, na Nižjem Avstrijskem v preteklem letu porabili po hektarju gnojenja vredne kmetijske površine 103 kg dušičnih, 198 kg fosfornih in 101 kg kalijevih gnojil. Slabše kakor mi gnojijo z dušičnimi in s kalijevimi gnojili
dar nič večji, predvsem pa ne močnejši.
»Kaj delajo tile šolarji?« sem se, zavzel.
»Niso šolarji, izbirajo premog. Tudi jaz bom šel V separacijo:. Tu moraš začeti,« je še razložil Franček, »če hočeš priti v jamo.«
Pozabil sem, čemu sem pravzaprav prišel pred to veliko umazano poslopje, iz katerega je že ves čas prihajalo strahovito hrumenje.
»Kakšno je tu delo?«
»Iz premoga izbiraš kamne in kamenčke. Čez leto te dajo na težje in bolje plačano delo, z osemnajstimi leti pa, greš v jamo.«
»V jamo!« sem zavzdihnil. Če me je prej le tu in tam rahlo obletela, nejasna misel, da bi tudi jaz, ko bom velik, šel V jamo, me je tedaj ta želja vsega prevzela.
»Ti, Franček, boš šel v jamo?« sem dahnil.
»Kam pa naj grem?« Se nekaj je hotel povedati, a že me je zgrabil za rokav in zašepetal: »Vidiš, tistale je Molanka!«
»Katera?« Za dekleti in fanti je prišlo pet žensk, tri so bile starejše, dVe mlajši, ena izmed njiju je bila visoka, suha in je gledala prav tako nejevoljno kakor oče, kadar se je vrnil z dela,, druga je bila nekoliko nižja, polnih lic in smejala: se je, kakor da, gre z žegnanja. »Katera?« sem vprašal šel enkrat.
»Tista s pisano ruto!«
zgubljamo tržišče za naše sadje in kakor vsa znamenja kažejo, da, utegnemo: za jesensko in zimsko sadje po malem popolnoma zgubiti. Naš neposredni kupec, to sta delavec in nameščenec na domačih tleh, stanujeta v vedno večji meri V lastnih hišicah, kjer stoji na vrtu tudi vedno toliko sadnih dreves, da krijejo potrebe družine po sadju. Od velikih industrijskih središč in mest z več tisoč prebivalcev brez vrta in lastnega sadnega drevja pa nas ločijo: dolge desetine in stotine kilometrov. Na poti tja nismo Več V stanju ne V kvaliteti in ne V ceni držati koraka, si konkurenco sadjarskih centrov sosednih dežel in držav.
Po drugi strani moramo biti tudi na jasnem, da z našim sadjarjenjem kvalitetnega sadja na Večjih kmetijah skoraj ne moremo: pridelati. Sodobno sadjarstvo zahteva veliko skrbnega, dela, za kar nam pa manjka tako delovne sile kakor tudi strokovnega znanja. Pri raznolikosti oblik drevja in njihovi raztrešeno-sti sta vsaka skrbna in cenena oskrba in nega sadovnjakov danes praktično nemogoči in z ozirom na povprečno ceno sadja nerentabilni. Upanje', da bomo to obliko sadjarjenja lahko spremenili V pridobitno: sadjarstvo, je potemtakem, jalovo.
Za uspešno pridobitno sadjarstvo v razvijajočih se pogojih ni druge poti, kakor ureditev novih modemih sadovnjakov ali sadnih plantaž na zadružni osnovi. To pot so že pred leti ubrali kmetje v Italiji in Jugoslaviji in jo uspešno ubirajo tudi na
do 700 kg fosfornih, 250 dloi 450 kg kalijevih in 100 do 300 kg dušičnih gnojil.
V koliko pri nas v povprečju kmetij in v povprečju gnojenja vredne kmetiiske površine (brez planin, gorskih senožeti in zasilnih pašnikov) že zadosbmo tej potrebi gnojenja z umetnimi gnojili, vidimo iz naslednje primerjave potrošnje gnojil v gospodarskem letu 1957/58 po hektar iu gnojenja Vredne kmetijske površine. V povprečju te kmetijske pcvršine smo po okrajih lani uporabili:
fosfornih	kalijevh
gnojil (v kg na ha)
79.7	39.3
104.2	52.1
76.9	38.7
le Predarlska, Tirolska in Solnograška, pri uporabi fosfornih gnojil pa smo še vedno zadnji med zveznimi deželami.
Sedaj, ko je čas za kalifosfatno gnojenje, te primerjave ne pustimo izpred oči in glejmo, da bomo količino gnojil pri kalifosfatncm gnojenju v tem letu vsaj podvojili.
»Tista, ki se smeje?«
»Tista, tista,! Kar stopi k njej!«
Potisnil me je na, cesto.
»Ne, ne!« sem se branil.
»Ali te niso poslali, da ji kaj naročiš?«
»Nič mi niso naročili...«
»Zakaj p'a, potem stojiva tu?«
Namesto da bi odgovoril, sem zgrabil sošolca za roko in ga potegnil za seboj. Tekel som prav do vasi, šele pred cerkvijo' sem se ustavil.
»Zakaj pravzaprav. . . ?« je hotel Vedeti Franček.
»Povedal ti bom, mogoče ti bom povedal ...«
Ucvrl sem, jo navzgor po vasi.
Kako naj bi sovražil žensko, ki se smeje, ko zapušča separacijo, kjer bi tudi jaz rad delal? Mati je že neštetokrat rekla, da tisti človek, ki dela z Veseiiem, ni slab človek. »Kdor ima, rad delo:, ima rad tudi ljudi.« Komur smrdi delo, ta ni vreden, da sije sonce po, njem,!« »Marko, zapomni si, samo ničvredneži sovražijo delo.« Ti materini nauki so mi šinili skozi misli in v meni se je še bolj zamotalo. Mati je mnogo delala, tako delavne ženske ni bilo daleč naokoli, zato sol prihajali ponjo tudi iz Podloga in s sosednjih hribov; pri delu ni nikoli godrnjala, toda smejala se tudi ni, vsako delo je opravljala z naravnost pobožno resnostjo. Molanka pase je celo smejala! Torej ne more biti slaba ženska, ne more biti »prva
Štajerskem, Gradiščanskem in Nižjem Avstrijskem. Vprašanje pa je, s kakšnimi sadnimi vrstami in kje se lahko lotimo plantažnega sadjarstva. V tem pogledu mislim, da. se bomo morali jesenskim in zimskim jabolkam in hruškam že kar v naprej odpovedati in se posvetiti edino -1 e sadnim vrstam in sortam, za katere imamo na domačih tleh neposredno tržišče v času poletnega tujskega premeta. To pa, so pozne češnje, jagode, maline, zgodnja jabolka in hruške ter črni ribez. Bistveno pri tem se mi zdi spoznanje, da bo treba urejati takšne nasade, ki bodo rodili najpozneje po treh letih, kar pri češnjah, jabolkah in hruškah pomeni, da bo treba saditi nizkodebelno in grmičasto drevje.
De je treba posvetiti plantažnemu sadju enako skrb, kot jo posvečamo našim polj ščinam, se razume samo no sebi. Prav zaradi tega se bodo' V danih subjektivnih pogojih plantažnega sadjarstva lahko oprijeli le kmetijski obrati, ki imajo,, na daljša dobo gledano, dovolj neizrabljene delovne sile. To pa so naše manjše kmetije in kajže, ki s plantažnim sadovnjakom lahko pričnejo na površini pol do enega, hektarja. Če se bodo mali sadjarji v začetni stopnji oprijeli zadružne nabave svojih potrebščin, zadružnega strokovnega vodstva v proizvodnji ter zadružne priprave sadja za trg in njegovega Vnovčenja, potem se mi zdi, da se bodo na poletnem domačem trgu s svojim sadjem lahko uveljavili in da bo postalo sadjarstvo zanje zelo pomembna pridobitna panoga, nič slabše- od živinoreje.	Blaž Singer
Dokaz sposobnosti za kmetovanje
Holandski minister za kmeti istvo je predložil svoji vladi osnutek zakona, ki zahteva od Vsakega kmeta dokaz sposobnosti za kmetovanje oz. vodenje kmetijskega obrata,. Osnutek utemeljuje minister s tem, da postavljata znanost in tehnika pred kmetovalca vedno Večje zahteve. Neizogibna nujnost zahteva zategadelj od Vsakega kmetovalca ustrezno piedizobrazboi. Minister meni, da je potrebno, da se bodo Vsi bodoči kmetovalci morali pred prevzemom kmetije izkazati s ispričeValam kmetijske šole.
S 3.7 C C šil. za bika
Na centralnem plemenskem sejmu pinc-gavske živinorejske zveze v Ma;shofen dne 17. oktobra t. 1. so pri 31 prodanih bikih dosegli povprečno ceno 36.720 šil. Najdražji bik, in sicer »Baldar 4078« iz krvne linije »Bergsohn«, pa je bil plačan s 83.700 šil. Tega bika je vzredil Ambros Wemisch, predsednik pinegavske živino-rejske zveze za Koroško in Vzhodno Tirolsko, kupila pa ga je živinorejska zadruga V Lienzu.
podloška cunja«. V prepirih med očetom in materjo nisem bil nikoli na očetovi strani, Vendar nisem mogel očeta sovražiti, sovražil pa sem Molanko, ki ie bila, kakor sem bil prepričan, kriva materine in, kot sem spoznaval bolj In bolj, tudi očetove nesreče. Zdaj se mi je zazdela, da Molanka ne more biti kriva, naše nesreče. Toda kdo je potem kriv? Kdo?
Pobit in zmeden sem se vrnil na Strmec.
Misli na rudnik seveda nisem opustil.
Malo pred koncem svojega šolanja sem spet začel.
»O tem kar molči!« me je mati odločno zavrnila. »Vse, ki jih poznam, je jama pokvarila. Temu je polomila roke ali noge, drugega je izpridila. Ni večjih pijancev in zapravljivcev, kot so rudarji, ni večjih...«
»Samo v jamo ne,« se je pritaknil še dedek, ki ni mogel prijeti za nobeno delo več, jezikal pa je še vedno. »Tam je hudič, človeku izpije dušo in telo. Pod. zemljo gre človek šele tedaj, ko ga položijo v grob.«
Ko smo lansko jesen pospravili, kar smo imeli na svoji in na najeti zemlji, ter opravili tudi druga dela, ko tudi na kmetijah, kamor sem od konca šole zahajal na delo, ni bilo Več zaslužka, sem spet načel to, kar me je mikalo bolj in bolj. Tokrat se je oče postavil na mojo stran.
(Nadaljevanje sledi)
Žili že dc vel/ gne/imc?

Slavko Grum:
SMRT
Ne vem, kako' me je zanesla noga ob tej pozni sneženi uri na ulico.
Dobro mi de to večno padanje z neba in utripanje svetilk skozi zastor.
In čemu tavam, po parku? Kaj mi grobovi? Pst! Srce ima svoj vernih duš dan, dan spominov. Ne smem ga motiti v molitvi.
Tako zapuščen sem zadnje čaše. Popolnoma sam. Hudo je, če človek nima nikogar, da bi se smejal in jokal z njim. Planeti krožimo' drug krog drugega, privlačujemo se in odbijamo. Če se pa poruši zvezda;, tedaj, tedaj odleti planet osamljen V brezdajnost in pada, pada
Takrat tava človek po snežnem, mrtvem parku ter pusti, da se zgrinja: nanj sneg in spomini, ko> je še krožil med sonci.
Največje čudo je to s spomini. Greš po poti, iz gotove rože ob cesti še utrga cvetni prah in pripolzi v dušo. Z njim se vlije tudi tisto sonce, ki je sijalo takrat in tisti ljudje, ki si lovil njih dihe, ko je bil duh tiste rože krog tebe.
In tisti hip Vsak človek umetnik, ko se razlije pred njim detinstvo in Velika čuda, ki so jih ustvarjale oči otroka. Oči otroka so oči umetnika in njihovo delo je stvarjenje.
Ko je ležala moja mati na mrtvaškem odru in so se tuji ljudje šepetaje prestopali po hiši, sem bil' še majhen in nisem vedel, kaj se je zgodilo. Bil je sončen dan in na travniku sem natrgal polne; roke zrelih regratovih lučk. Pa se mi je potožilo po mamici, da bi ji pokazal lučke. Prismejal sem se v mrtvaško sobo in stekel k nji. Nič se ni zmenila zame in sem mislil, da. je jezna. Pa so rekli tisti ljudje, ki so se tiho prestopali, da je mrtva. Čudna beseda je padla v me in je nisem razumel. Privil sem se k nji in ji kazal lučke. Odpihnil sem jim glavice in kosmi-časti plodovi soi se razleteli po črnem odru. In sem mislil: kaj je to smrt? Pogljete plod rože, kamor pade, zraste nova. Kaj je smrt?
Velik umetnik sem bil takrat, ko še nisem Verjel v smrt.
Skozi sneg pribeža koraki. Mož in žena. Smejeta se. Ah, kako; lažeta! Ljubiti more samo človek, ki ima še tiste oči. Zgodi se, da se zagleda dekle v postopača, koi se ji ponuja gospod. Pa se čudijo! Ženska ohrani pač dalj časa detinstvo v sebi in čiste oči. Mladenič pa jih umaže. Poglejte dečka, ki dobi uro v roke. Ena, dve in narazen je do' zadnjega kolesa. Kako; bi
KAJUH:
Mrtvim tovarišem
Nisem te poznal
in vendar sem dodobra te poznal, tovariš, ki si v partizanih pal.
Ne vem, če sive si imel oči, ne vem, če trde, hrapave dlani, a vendar sem natanko te poznal, ker si življenje za življenje dal.
Nisem te poznal
in vendar sem dodobra te poznal, tovariš, ki ob zidu klecnil si krvav.
Ne vem, če tvoja mati še živi, ne vem, če ljubico imel si ti, a vendar sem natanko te poznal, ker si s krvjo nam pot zaznamoval.
Nisem te poznal
in vendar sem dodobra te poznal, j tovariš, ki si na Iztoku pal.
Ne vem, če velike si bil rasti, j ne vem, če bil s sibirske si strani, a vendar sem natanko te poznal, j ker si v Armadi Rdeči pal.
| Poznal sem vas, tovariši,
prav vse sem vas poznal, vsakogar,
ki je v naših vrstah stal, vsakogar,
ki s krvjo je svojo znamenja klesal, znamenja,
ki jih bo vsak iskal, znamenja,
ki se po njih bo naš korak ravnal, čeprav
še huje bi vihar divjal.
mu bilo potem še d,o' ure, ko ve, da v nji ni skrivnosti, ampak kolesa.
Jaz sem tudi prehitro razdrl igračo, zato tavam danes; po pokopališču rož. In sneg so zmrzle solze.
Ženska pribeži mimo. Bogve, kakšna sonce obkroža njen. planet!
Kot bi slišala mojo misel, je obstala in se obrnila:
—	Gospod, ali grem prav V L-sko uli-coi? Zdi se mi, da sem — Milan, ti? Gospod Milan, vi? KdO' bi mislil, da se najdeva takole?
—	Danica, pozdravljena! Dovoli, da te spremim. Kako prideš ti v to; veliko, zbegano mestoi? Čudno je to, po toliko letih takole drug ob drugem. Šest, osem, da osem let. Mislil bi, da sediš kje tam doma za toplo pečjo, v naročju dve punčki, ki z ročicami gladijo očka po; obritem licu.
—	Saj ne veš, če nisem gospa,? Mogo-
MATEJ BOR:
Seseda
Pa vseh konceh te naše zemlje spite, strahotno ubiti, mučeni, tepeni.
Izdali so domači vas kreteni za podli okupatorjev drobiž.
Gremo naprej, tovariši, brez vas, a naša kri ob vaši se je užgala, njen ogenj obsijal je našo pot.
Brez mrtvih grl šibak je živih glas, ker ni vas več, zato ste vsepovsod, saj smrt vas je življenju darovala.
če imam še Več otrok, kot si cenil? — je nerodna afektirala.
Potem sva molčala, dolgo molčala. Nekaj nerodnega je leglo med naju.
Besedil sem dalje:
—	Imaš službo? Glej, ravno od tebe ne bi pričakoval, da boš šla tako daleč od tiste peči, Vse tople.
—	Moj bog, saj Veš, kako pride! Ali se ti mar še vedno greješ?
—	Ne vem.
—	Hm, smešna, da se moški tako težko odtrgajo od otroške dobe.
Zopet sva molčala. Naenkrat sem dejal, ne Vem, kako mi je prišlo na usta. Neka zlobnost me je prevzela in zavpil sem nanjo:
— Zakaj lažeš? Ali te je sram tistega sonca?
Povesila je oči in čenčala:
— Kaij bi sedaj s soncem, mraz je. Kako naenkrat je začel letos sneg! Huda, zima bo. In naš šef je skop, nič ne pusti kuriti. Revice prezebamo v bureauju —
Lažnivka! Od kdaj hodiš na cesto?
Ravno sva dospela do stanovanja in je pritisnila na zvonec.
— Ti si drzneš? Gospod, vi ste nesramni, vi, vi--------Naenkrat soi se ji udrle
solze, težke, tople solze. Drobna, zmrzla ročica je pritrepetala do moje in telo, vse trudno, je padlo na moje rame.
— Milan, Milan, tistega sonca, odpusti, da sem ga zatajila. Ti dobri otrok mojih sanj, ne pahni me od sebe. Drugi so; naredili to iz mene. Drugi so pohodili otroško oblekco in vrgli umazano; cunjo na cesto.
Vratar je odprl. Proseče me je pogledala, potem pa je pomežiknila portirju in ga pogladila po zaspanem licu. Ko- me je ugledal, je zarohnel:
— Punca,, tega ne trpim več, da bi jih vlačila k sebi! Naredil bom konec enkrat za vselej in naznanil policiji.
Stisnila mu jei v roko bankovec in me potegnila za seboj. Zaspani umazanec je godrnjaje zaloputnil vrata.
Visoko sva stopala poi stopnicah do podstrešja. Odprla je mansardo in me potisnila na zofo.
Nemo, brez besed je zakurila železno pečico in se Vsedla na pručicoi k mojim negam. Pobožno me je gledala in držala roko s trepetajočimi prsti, kot bi se bala, da ji uidem. In takrat sem šele vedel, kaj so napravili iz tega, otroka.
— Danica, zakaj neki se mora raztrgati tisti pajčolan?
— Revež, ti tudi že vse Veš?
— Vse.
— Oprosti, da sem te vlekla V to umazano sobo. Pusti, da se razlije po nji nekaj tistega sonca. Glej, že se mi zdi, da
ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
Splošno se slišijo glasovi, da je treba dobrih trinajst let po končani vojni prenehati z obujanjem spominov na leta, ko je po vsem svetu divjala vojna vihra, pa tudi na čase, ko so nacistični in fašistični »kulturonosci« dvigali nad evropskimi narodi bič krvavega nasilja. Toda prav danes, ko že spet predrzno dvigajo glave ljudje, ki so krivi ali vsaj sokrivi strašnih zločinov, ljudje, ki jim ničesar ni žal, kar je nacizem zagrešil nad svobodoljubnimi narodi in bi, če bi jim bila dana možnost, danes po lastni izjavi spet delali isto, kar so SS-ovske tolpe počele v raznih evropskih državah, in končno ljud-
Konstantin Simonov:
je, ki bi danes sploh radi zanikali zločine nacističnih rabljev ter zlasti obstoj nacističnih taborišč smrti, se je treba posebno pogosto in zavestno spominjati let naj-. hujšega nasilja^ ki ga človeštvo sploh pomnL
Na tem mestu začnemo objavljati nekaj podrobnosti o taborišču Lublin na Poljskem, kjer so SS-ovci in gestapovci zagrešili strašna zverinstva. Pripominjamo pa, da so bili ti vtisi zapisani takoj po osvoboditvi, ko vse podrobnosti nečloveškega divjanja še niso bile znane. Konstantin Simonov:
Taborišče uničenja
To, o čemer hočem tukaj pisati, je pre-| ogromno in pre strašno,, da bi se dalo po-B polnoma dojeti. Ni nobenega dvoma, da I bodo toi stvar dolgo raziskovali juristi, | zdravniki, zgodovinarji in politiki. V bo-| (točnosti se bo, po najdrobnejšem razisko-I vanju, izkazal ves razmah in vse podrob-| nosti tega zločina napram človeštvu, ki I so ga izvršili Nemci. Sedaj poznam šele I majhen del vseh faktov, šele majhen del H vseh številk —- govoril sem morda šele | s stotim delom Vseh prič in videl morda I komaj deseti del resničnih sledov zloči-I na. Toda človek, ki ie Videl to, ne more 8 molčati, ne more; čakati. Govoriti hočem a prav sedaj, danes, o prvih odkritih sledo-I vih zločina, o tem, kar sem slišal te dni »in o tem, kar sem Videl na svoje oči.
Konec leta: 1940. je dva kilometra od j Lublinav po Veliki pušči na desni od j Helmske ceste hodila nekoliko oficirjev iz vojsk SS in zemljemercev z merilnimi trakovi. Nekoliko dni pozneje so- tam, odmerili ogromno parcelo, skoraj Vse prazno zemljišče, 25 kvadratnih kilometrov veliko. Na načrtih tega zemljišča, ki jih je sestavila gestapo, je bilo zarisanih 16 velikanskih kvadratov, a v vsakem takem kvadratu je bilo po dvajset enakih pravokotnikov. Pravokotniki s:o značili barake, kvadrati pa takozvana polja, sektorje, ki jih je od Vseh strani obdajala bodeča žica. Zgoraj, na prvem načrtu je bil napis, ki je pozneje izginil:	»Lager Dachau
Nr. 2.« Gestapo je začela graditi pri Lublinu koncentracijsko taborišče nezaslišane Velikosti, ki je bil po svojem sistemu točna kopija znamenitega taborišča v Dachau v Nemčiji, po svoji velikosti pa ga je nekolikokrat presegalo.
Z gradbo; so pričeli pozimi leta 1941. V začetku so k njej pritegnili nekaj poljskih civilnih delavcev in inženerjeV, katerim so kmalu pridružili kot glavno; delovno moč Poljake ini Jude — vojne ujetnike, ujete V nemško-poljski Vojni leta 1939.; približno od avgusta 1941. leta dalje pa, so naselili na zgradbi taborišča kot delovno silo prvih tisoč ruskih vojnih ujetnikov in civilistov. Takrat je bilo V taborišču do polovice zgrajeno prVoi polje ali, kakor so ga Nemci imenovali, »prvi blok«, kjer je že stalo deset barak. Z zgradbo so nadaljevali Vso jesen 1941. in 1942. leta.
Število ljudi, ki so delali pri zgradbi, se je polagoma večalo. Kmalu za Rusi so začele prihajati Velike skupine; političnih jetnikov, Čehov in Poljakov ter ljudi, ki Iso jih prevedli sem iz drugih taborišč,
kjer so večinoma sedeli že od 1933. leta. V jeseni 1941. leta so privedli na delo prvih dva tisoč Judov iz lublinskega geta (judovskega dela mesta). Za njimi je prišlo v decembru 1941. leta iz lublinskega gradu 700 Poljakov. Potem je prišlo V taborišče 400 poljskih kmetov, ki niso; pravočasno plačali davkov nemški državi. V aprilu 1942. leta so prišli V taborišča transporti z 12 tisoč ljudi iz Slovaške — to so; bili Judje in politični jetniki. Ves maj so prihajali novi in novi transporti iz Češke, Avstrije in Nemčije. Gradba taborišča se je nadaljevala V najhitrejšem tempu, in v maju so bito dokončane 1., 2., 3. in 4. baraka, v katerih je bilo prostora za dobrih 60 tisoč ljudi.
Maj 1942 se lahko smatra kot konec prve etape v zgodovini taborišča. To je bilo razdobje mrzličnega gradbenega dela, dirka za povečanje splošne kubature prostorov. Sedaj, koi so bile postavljene barake za 40 tisoč ljudi, ko so bili zgrajeni temelji, pomožni in specialni prostori, ko je bilo Vse obdano z dvojno ograjo bodeče žice, večinoma elektrizirane, je gestapo smatrala, da je taborišče; začelo obratovati. Širilo se je še nadalje in širilo bi se bilo V neskončnost, če bi ne bila naša, Vojska zavzela Lublina, toda gradbeni tempo je bil že manjši. Od maja 1942 dalje soi dozidavali taborišče stopnjema in niso hiteli z uvajanjem vseh mogočih spopolniteV. Maja 1942 se je to taborišče, ki se je v uradnih spisih imenovalo »Lub-linsko koncentracijsko taborišče vojsk SS«, začelo V neuradnih dokumentih, pismih, zapiskih in ustno imenovati drugače: »Ver-nichtungslager«, ali slovensko: »taborišče uničenja«.
Dva kilometra proč od Lublina, na pušči, ki leži po desni strani vzdolž Helmske ceste, so zgradili Nemci »tovarno smrti«, ki je bila največja V Evropi. Njeni glavni in edini cilj je bilo kar najpreprostejše, najutilitamejše in najhitreje uničevanje kar največjega števila ljudi — Vojnih ujetnikov in političnih jetnikov. Organizacija taborišča je bila v Vsakem oziru svojevrstna:, in četudi se da V drugih nemških zavodih smrti posamezno najti vse elemente, ki jih Vsebuje sistem Lublinskega »taborišča uničenja«, nam v tako popolnem., takorekoč kompleksnem sestavu ti strašni zamisleki nemškega barbarstva še nikjer niso prišli pred oči. Znani so nam ti kraji, kakor Sabibor ali Bielžca, kjer so se na prazno,, odročno polje pripelj avali po ozkotirni železnici vlaki s smrtniki, katere so tam streljali in sežigali.
(Nadaljevanje sledi)
trepeta V vzduhu tisti prvi poljub, ki sva ga dihnila tam na oni travi.
— Zenska, ne spominjaj me, če ne, zbežim. Ali ne veš, kaj je smrt? Nekaj je bilo, ki ne bo nikdar več, nikdar. To je groza. Ne smelo bi izginiti za Vedno, Vsaj majhen up bi moral ostati, da se vrne še enkrat za malo, samo za malo.
Tedaj je planil ogenj V njo, razgaljena se je oklenila mojega vratu in mi šepetala z vročo sapo:
— Mesec je žgal z neba z rdečimi žarki in trava je imela poročni dan. Strast, ki še ni poznala izhoda, je bičala telo, da sva. ležala kot naga v luni. In si vztre,-petal dlesetkrat, dvajsetkrat in se opogumil in padel zopet nazaj v travo. Tedaj sem se te oklenila in te poljubila. Ali veš, kaj je bilo takrat? Zvezde sol padle z neba, zemlja se je pogreznila in splamenela sva v fantastičen čar. In ko si odprl oči ter je blesknila luna skozi veke, si se pognal kvišku in zbežal. Tekel si v noč,
samo* tvoje, ihtenje sem slišala,.
—	Danica, ženska, nehaj, kaj hočeš od mene? — Prestrašen sem se umikal obrazu, ki je gorel v me.
—	Poljub — je zavpila — poljub, še enkrat tisti poljub hočem od tebe. Kadar se vrnem vsa umazana s ceste V to sobo, začujem ihtenje tiste noči. In me je strah. Zavijam si glavo v blazine, tvoj jok pa ne jenja. Milan, samo še en tisti poljub, potem me ne boi več strah.
Nagnila je pijane ustnice čez moje. Telo mi je odrevenelo, ves odpor je izginil in zaprl sem oči.
Ustnice so se ulegle na moje, Vse mrzle, in pobožna čakale, da se zvezde utrnejo, zemlja, da se pogrezne1. Potem so se približale blazne, zagrizle so se kot divja zver in — se v grozi odtrgale.
— Ni ga več. Ugasnil je magični ogenj. — Globoko je sklonila glavo.
— Umrl je.
— Sedaj vem, kaj je smrt.

Bratsko zagotovilo gradiščanskih Hrvatov:
„Tudi mi smo s koroškimi Slovenci!"
Zadnji dogodki pri nas na Koroškem so, kakor smo v našem listu že poročali, vzbudili veliko zanimanje po vsem svetu ter posebno med Slovenci v Sloveniji in v zamejstvu povzročili silno ogorčenje. Tudi bratje gradiščanski Hrvati živo spremljajo ta nevarni razvoj in je njihovo glasilo „Naš Ta-jednik“ posvetil dogajanju na Koroškem že celo vrsto člankov. V zadnji številki je pod naslovom „Tudi mi smo s koroškimi Slovenci!“ objavil uvodnik, iz katerega ponatisku-jemo naslednje odlomke:
Na zelot slabi zakoniti podlagi stoječe reševanje šolskega vprašanja in kretanje manjšinskih pravic na Koroškem, ni izzvalo veliko zaskrbljenost samo v tistih avstrijskih krogih, ki mislijo trezno in de-mokratično, a ne šovinistično in netolerantno', marveč tudi izven naše domovine. Nas gradiščanske Hrvate je ta nesrečni razpis koroškega deželnega glavarja posebno prizadel, ker nam dokazuje, kako se lahko z enim samim podpisom sprevrže in postavi na glavo vsa obstoječa odredba — in kakor je praksa pokazala — do zdaj še najboljša ureditev tistega problema, ki se tiče življenja in narodnega obstanka narodne manjšine na Koroškem. Zdaj ne more nihče trditi, da se ta razpis ne tiče narodne manjšine, naših bratov koroških Slovencev, marveč samo večine, to je prebivalcev z nemškim maternim jezikom, kakor so toi v zvezi z razpisom stalno poudarjali. Stvarnost je pokazala,
Nezgode je treba takoj javiti
Socialna zavarovalnica za kmetijsko in gozdno gospodarstvo opozarja Vsa pristojna mesta, posebno delodajalce, da delovne nezgode takoj prijavijo. Dve leti po nezgodi namreč preneha pravica do prejemkov iz nezgodnega zavarovanja. Če zavarovalnica kljub preteku dveh let še dovoli nakazilo zavarovalnine, je potrebno dolgotrajno razdskavanje, da okoliščine nezgode jasno dokažejo ter da so ostale težke zdravstvene posledice po nezgodi. Dokazovanje po tolikšni zamudi je samoumevno zelo otežkočenoi. Poleg tega pa more zavarovalnica nakazovati zavarovalnino šele od dneva prijave. Z zamudnimi prijavami zavarovanci lahko zgubijo pomembne zneske na zavarovalnini.
da to poudarjanje ni bilo ničesar drugega kot nova vrsta znanega »trojanskega konja«, ki se ob tej priložnosti zdaj lahko imenuje »celovški konj«.
Možno je, da so na najvišjem mestu na Koroškem na svoj način mislili dobro, namreč zadovoljiti hujskače in nestrpneže na nemško govoreči strani. Toda nikakor niso upoštevali, da je bila s tem dana nacističnim krogom možnost, da morejo vznemiriti in organizirati tako imenovano »javno mnenje« proti Slovencem. Gotovo niso mislili na to, da bodo spričo kapitulacije s strani Wedeniga šli od hiše do hiše krivi preroki in nasprotniki na-rodne manjšine in da bodo s svojim hujskanjem rušili mir V deželi. Prepričani smo, da bi, če bi še živeli V srednjem Veku, isti zgrabili za kose in Vile ter tako potrdili klavrno slavo močnejšega nad slabšim. Toda danes živimo v sredini 20. stoletja, v času, ko se hvalijo s svojo
Kakor smo že svoječaSno poročali, je Svet za znanost in kulturo LR Slovenije poslal deželnemu šolskemu svetu v Celovcu zbirko slovenskih knjig, zlasti dela slovenskih klasikov, s prošnjo, da bi jih posredoval kot darilo slovenski gimnaziji. Čeprav so bile dotične knjige že V Celovcu, so jih morali spet poslati nazaj na Jesenice, ker je deželni šolski sVet izjavil, da ni pristojen sprejemati daril za slovensko gimnazijo ter svetoval, da se je treba v tej zadevi obrniti na. ministrstvo za pouk. Toda tudi na Dima ju ni hotel biti nihče pristojen in so, kakor je bilo slišati, le izrazili začudenje, kar pa seveda prav nič ni prispevalo k temu, da bi slovenski dijaki bili deležni koristne zbirke knjig.
Zdaj, ko dijaki na slovenski gimnaziji že celo leto čakajo na knjige, pa izgleda, da bo končno le prišlo do neke rešitve. Zvedeli smo namreč, da je prof. dr. Valentin Einspieler — gotovoi po naročilu nekoga, ki bo končno le pristojen — že' napravil poročilo o pregledu knjig.
demokracija. Danes se ne more več tako odkrito, zato pa se toliko več dela podtalno' in tajno.
Ali lahko kdo poreče, da se V pred kratkim objavljenih rezultatih akcije za odjavo od pouka slovenskega jezika ne zrcali toliko »volja staršev« kakor narodna nestrpnost? Te sramotne številke so ponovno potrdile, da se na tak način nikakor ne da reševati vprašanje narodne manjšine.
Ni potrebno od naše strani ponovno nab glasiti, da stojimo tudi gradiščanski Hrvati popolnoma za našimi brati koroškimi Slovenci, to že zaradi tega ne, ker nam je naša in njihova usoda v domovini Avstriji ista. Kar je danes doletelo' njih, grozi jutri nam. Bodimo pripravljeni! Mostove V lepšo bodočnost ne gradijo šovinizem in narodna nestrpnost, marveč demokracija ter medsebojno spoznavanje in spoštovanje!
V tej zvezi bi bilo zanimivo zvedeti, kako je gospod Vindišarski teoretik kaj ocenil dela, slovenskih klasikov. Značilno pa je, da je bila vloga cenzorja odnosno strokovnega izvedenca poverjena prav njemu, ki je v zadnjem času igral zelo' čudno! vlogo V borbi proti dvojezični šoli odnosno proti slovenskemu pouku. In ali ni to> hkrati tudi izraz sumljivega odnosa, oblasti do slovenskih profesorjev na slovenski gimnaziji, o katerih smo lahko preb pričani, da bi tudi sami brez vindišarske brihtnosti stvarno in pravično presodili, kaj je za mladino koristno in kaj ne. Mnenja smo, da človek, ki se ukvarja z vin-dišarstvom in poleg tega sodeluje V protizakoniti gonji proti slovenskemu odnosno dvojezičnemu pouku, ne more imeti poštenih odnosov do slovenskega jezika in slovenske literature. Zato bi morali tisti, ki so mu zdaj podelili vlogo cenzorjai knjig za slovensko gimnazijo, le malo bolje premisliti, da njihovo delo ne bo podobno početju tistega, ki je napravil kozla za vrtnarja.
Kako dolgo bomo še čakali?
Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno začela veljati, je člen 7, kateri vsebuje določila o zaščiti slovenske in hrVatske manjšine v Avstriji in se glasi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi c avstrijski državljani, vključno pravico do j svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
§	§ 2. Avstrijski državljani slovenske in
» hrvatske manjšine na Koroškem. Gradiš-8 čanskem in Štajerskem imajo pravico do 8 osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-S skem jeziku in do sorazmernega števila s lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šol-8 ski učni načrti pregledani in bo ustanoviš ljen oddelek šolske nadzrone oblasti za slo-8 venske in hrvatske šole.
8	§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koro-
8 ške, Gradiščanske in Štajerske s slovenji skim, hrvatskim ali mešanim prebival-8 stvom je slovenski ali hrvatski jezik doji puščen kot uradni jezik dodatno k nem-§ škemu. V takih okrajih bodo označbe in § napisi topografskega značaja prav tako v 8 slovenščini ali hrvaščini kakor v nem-8 ščini.
j § 4. Avstrijski drživljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiš-; čanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v : teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor : drugi avstrijski državljani.
§ 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvjamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pra-: vice kot manjšine, se mora prepovedati.
Na podlagi teh določil je bila do se-: daj ustanovljena edino le Državna real-: na gimnazija za Slovence v Celovcu.
Vsa ostala določila so do danes osta-: la, neuresničena! Koroški Slovenci vpra-: šujemo: Kako dolgo bomo še čakali?
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 °/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko Polže: pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
Sumljiva cvetka birokracije:
Po enem letu
bo slovenska gimnazija morda le prišla do slovenske knjižnice

PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 1. november:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	K. Mauser: Na zadnjem pragu — Zlati očenaš (slov.) — 9.00 Glasba za praznik —
11.30	Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Orkestralni koncert — 19.00 Športna poročila — 20.10 Koncert.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 17.05 Gledališče v svetu — 17.40 Koncert novembra — 20.15 Smrt sama pomeni slast.
Nedelja, 2. november:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesnvjo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Veseli nedeljski zvoki — 11.30 Pisan program — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Zabavno tekmovanje — 17.05 Plesna godba — 19.00 Nedeljska športna poročila — 20.10 „Plima in oseka", slušna igra.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
8.00	Leto v pesmi — 15.00 Operetni zvoki
—	18.00 Violinski koncert — 20.00 Kalman, prvak operete.
Ponedeljek, 3. november:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Karl Mauser: Pogovor z mrtvimi (slov.) — 16.25 Ura pesmi
—	17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Komorna glasba (slov.) — 20.15 Veliki pevci.
II. program: 9.00 Mali koncert — 14.25 Sodobna avstrijska glasba — 15.00 Simfonični koncert — 17.15 Znanje za vse —
19.30	Verdi: Messa da requiem.
Torek, 4. november:
I.	program: 8.45 Domači zdravnik —
14.00	Poročila, objave. Pojejo združeni pevski zbori iz Podjune p. v. Zdr. Hartmana (slov.)
—	16.00 Godba na pihala — 17.10 Fifty-fifty! — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Wagner: „Rensko zlato".
II.	program: 8.20 Zabavne melodije
—	15.30 Glasba za zaljubljene — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Popoldanski koncert
—	20.00 Dunajski bonboni — 21.00 Štirje proti štirjm.
Sreda, 5. november:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Za vesel popoldan — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Ljudska glasba
—	20.15 Življenje polno glasbe; Ronald Binge.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 14.40 Genij in njegova okolica —
15.30	Mali ansambli — 16.30 Za petje in ples — 17.55 Pester program — 19.30 „Li-belenbucht", slušna balada.
Četrtek, 6. november:
I.	program:	14.00 Poročila, objave.
Okno v svet (slov.) — 14.30 Ura pesmi —
17.10	Pisan šopek melodij — 18.10 XY ve vse — 18.30 Mladina v poklicu — 18.40 Za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Lovska ura — 21.00 Alpski zvoki.
II.	program: 8.10 Zabavni spored —
16.00	Oddaja za žene — 16.30 Italijanske popevke — 17.15 Znanstveniki na obisku —
19.30	Melodije Frana Foksa — 20.00 Skozi Leharjevo opereto „Carjevič“.
Petek, 7. november:
I. program: 8.45 Iz radijske beležnice
—	14.00 Poročila, objave. Odlomki iz „Mi-klove Zale" (slov.) — 16.00 Z nekoliko lju-
bezni — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Na zapečku — 19.05 Zgrabi srečo — 20.15 Nausika in Odisej.
II. program: 8.20 Lahka glasba —
16.00	Otroška ura — 17.15 Znanje za vse —
19.30	Pester program — 20.00 Skozi operete
—	20.45 Za vozače motornih vozil — 21.15 Lepi glasovi, lepe melodije.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6 00, 7.00. 13.00, 15 00, 17 00. 22.00
Sobota, 1. november:
6.00	Glasbeni spored — 8.00 Part zanske žalne pesmi — 8.30 Ti boš rastlina — 10.10 Slovenske zborovske skladbe — 11.00 Legenda o tisoč zmajih — 12.00 Izbor naših opernih novosti — 14.00 Iz jugoslovanskih samospevov — 15.15 Pesmi za zbor in glas — 18.33 Kajuh: Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat živeti ... — 20.00 Nokturno v Des-duru — 20.10 Poje Slovenski oktet.
Nedelja, 2. november:
7.35 Harmonika ;n citre — 8.00 »Tevževa breskev", mladinska igra — 9.15 Domače popevke — 10.30 Poje invalidski pevski zbor, dirigira R. Gobec — 10.45 Vedri zvoki — 11.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe —
12.00	Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.25 Arije iz znanih operet —
17.00	Vedri zvoki — 20.00 Triumph variete.
Ponedeljek, 3. november:
5.00	Za dobro jutro — 6.40 Naš jedilnik
—	8.05 Iz komorne in operne glasbe — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 12.15 Kmetijski na°veti — 12.25 Pesmi in plesi z juga — 13.30 Slovenske narodne — 13.45 Ciganski napevi — 14.35 Simfonični plesi
—	15.40 Izidor Cankar: S poti — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Kirurgija ožilja — 20.00 Proslava jugosl. radiodifuzije.
Torek, 4. november:
5.00	Pisan spored — 8.05 Slovenske narodne — 8.40 Potopi«-! in spomini — 9.00 Operne melodije — 10.10 Zabavna matineja — 10.45 Za dom in žene — 11.30 Za otroke
—	12-00 Poje Akademski oktet — 12.15 Kmet jski nasveti — 14.15 Zanimivosti —
14.30	Voščila — 16.00 Za glasbene ljubitelje
—	17.10 Zabavni potpourri — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Koncert zbora madrigalistov iz Celovca, dirigira Mittergrad-negger.
Sreda, 5. november:
5.00	Jutranji zvoki — 8.05 Orkestralne melodije — 9.00 Jez:kovni pogovori — 9.15 Narodne pesmi — 10.30 Popevke se vrstijo
—	12.05 Mandoline in godala — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Od arije do arije —
15.40	Novosti na knjižni polici — 16 00 Koncert no željah — 17.10 Sestanek ob petih —
17.30	Gorenjske pesmi in plesi — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 S Salzburškega festivala.
Četrtek, 6. november:
5.00	Jutranji pozdrav — 8.05 Poje zagrebški komorni zbor — 8.25 Klavir v ritmu —
8.40	Potopisi in spomini — 9.00 Odprimo glasbeni atlas — 11.00 Zabavne melodije —
12.00	Vaški tr o igra — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Španija v pesmi in plesu — 14.15 Turistična oddaja — 14.30 Voščila —
16.00	Izberite popevko! — 17.10 Glasbene uganke — 18.45 Kako narava zida nebotičnike — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 7. november:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Spored solistične glasbe — 8.40 Tr umph varietč (ponovitev)
—	9.40 Partizanske in delovne pesmi —
10.10	Dopoldanski koncert — 11.00 Za dom in žene — 11.45 Viški fantje so spet prišli
—	12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Havajski zvoki — 13.30 Narodne viže — 15.40 Iz svetovne književnosti — 17.10 Moderni ritmi
—	18.00 Radijski leksikon — 20.30 Koncert.