TRST, torek septembra 1958 Leto XIV. . Št. 220 (4065) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana t gotovini ^RED^ISTVO* ——————^ ~~ ■ ■ — ■ ■ --. i. ■ ■ i ■ ■ - - ■ ■ ■ . — 1 i 1 i' Tel- St. 37-33»'_ d MONTECCHI it. i, II. «ad. — TELEFON 93-898 IN 94-838 — Podtini predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Mr, celoletna 4000 lir — Nedetjtfca Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — OGLASOV- Za °™uzni|ca GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — * CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3J., tel. 21-938, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 800-70/3-375 Nova ofenziva Alžircev v Franciji Po neuspelem atentatu na Soustelia eksplozija na prefekturi v Marseillu Dr * ugi atentati in sabotaže v Franciji - Notranje ministrstvo grozi listoma «Huma-Hite» in «Liberation» - Razkol v SFIO in ustanovitev «avtonomne socialistične ranke» - Gvineja in Nigerija proti novi ustavi in zahtevata takojšnjo neodvisnost , 15. Alžlnslrti ™™ir,nnciinkiviita. fmnta Depreux, ki se je uprl osnut- stalnih študijskih komisij, da .stranke, ki se je zaključil vče- ku De Gaullove ustave, je da- ’ Je te dni 7~ ALžireka narodnoosvobodilna fronta tatov in . novo ofenzivo v Franciji z vrsto aten- *ji atentat ž' Vrhunec te ofenzive pa je bil današ- S& im * Czv.«c-f «Uc» Irt AtetrtatJpa Sa taaio a?* ministra za informacije Soustelia, ki Atentat n„ lrci za svojega največjeea sovražnika. Atentat m-UspeL ob 8 4nT„ s° Alžirci izvršili stelle Etoile. Sou- Praske v *e majhne jih pov7rr.-°rraZU’ ki 80 mU •kozi kJt drobci stekla, ttreliai „ 0 atentator je nreialomobiI' Krogla t°v ov?at^iknJnla tudi nje' Policistov v streljanju bila ena L i Je slediio, je tanjene n-e^a ublta> tri Pa tatoria ' H so dva aten-hu(j0 ra °^nkaterih- Je eden je bil izvršen, ko je aT ranjen. bil Snmat je bi ijen X1'0* avtomobil “stav-torom v j Im rdečim sema-8Vtonir,v. i -1 se le približal krat usti P iDaki Alžirec in več-z' etekln elll 'z sam°kresa sko- ?• Sous?2ii°mobilovega oken-drobcj -t-.,®! so laže ranili Mižali Zatem so se pričeli z Alžirci in za- Ed, h-, J rtizirei m in£?_trelko streljati hiinist; pro- rovemu avtomobilu P0 hoH„in-?pada'Cev je zbežal ■ lb Podzemeljske že-ga pozneje are- «n od r hoč ‘Knico . tirali. so Medt-rn ^Padalo-,, ,so enega izmed bikih v, Y zasledovali po hod-i« drug emeliske železnice Pakega 1 s ,sarnokresom prisilil Pomaga a'rt.orh°bilista, naj mu SvlorncK?ri beSu. Neki drug ftomobil^i Pa s svojim ?s se L, zaPrl pot, tako kil a+„ ^.^omobil, v katerem ?ik- At-J! ?tor- zaletel na ploč-Proti a r ie začel strelja-? Hi nit,- u avtomobilu, vhišel aar. zadel- Medtem So ,, ® izmed policistov ^'oistra3. mot°rjih spremljali 't atenl . r s samokresom ra-• Po at- . rja- j*Vil, j "tatu je Soustelle iz-t'1 *da nkat spet dokazu-r°nta, , . narodnoosvobodilna zmaon le v zgubila upanje - SelL’ 2ace'a bolj zločin-»e b° br-anj-: Vendar pa to l80(b kar — Pa nai se ’? 'raoaz ,koli - da ne bi bi- Alžirij jO^al ;p ka -rviziriia rešena«. Jlievai ’ . bo »do kraja na- J!l0> nai Z°J0 akcii° za Alži-t?*3 kai- tPr?v' osvobodilna vočer ; °'i proti temu«, v zve,:6 policija javila, da Nssrir o« trontpSt flanov osvobodilni Frl-Se. v Porižu in v nav' sta ^1Ji vedno bolj čuti. d! v*h », st,ls dva požara eSanma?„S^tvib v severnem .ocoii Francije. *ta kar T ? 1 osvobodilr zVeje koli proti temu«. ,°,.v zve,:6 policija javila, aa i* deset Z atCntatom areti- nam: n*-Jtni v^apiuuirai ui- ktur. bol na stopnišču ‘etn “re v a«_______________t,_: Pa le eksplodiral di- tam 0d so v, kaiehhe- ranjene tri osebe, £P°sti r J6 ena v smrtni ne-tw ,n°či oda je velika, v rJranco-i-nek’ Alžirec ranil Ik^U Sor b0J>ke' ki 50 56 v-j.|eti. -o Jireha]ali s tremi Pika ,atentatet'U so Alžirci iz-tii- ki na nekega cast-co n^8a p i Ea. nato hudo rana Y Marb»e 3ah v bolnišni-tiei-Aliircev ^esu pa ie skuP';-!a 1,1 Ces(„ avtomobilu na ki] °a. žandar-m bloku strelja-.,Men » a .Je- °d katerih je 4*^1 **n- .\^Ua 2. z aipr»f v Marseillu. Pri ob,'j.'* le wlen!atom na Sou-i i'o ?nie ministrstvu katej rv'~” Cttr^ije poataiajo zatiral- V>o o ^^-ite, te tre^i-rerrf0^0?'1'0 0 atentatu, ne ,iku, uPato dostavlja: «V ie aJ,°.. terori°J?.ritl na pomoč, im^rske * ‘‘ene organizaci-tlr.lo Pri j, vobodilne fronte tio« «Hu,v,v"^unistih okoli li-t>. TPtnamte» in «Libera-nb-„ jo, z=,- namreč ne obo-teti^ varnos0tnia bj zrahljali Plav ‘carnpanin ukrepov, za-tloz v tr- , Proti policiji kjncev „”5 u- ko akciia t'kso®rnu n„jPrizanaša niti de-la ta zločf "m..... t. piuai 0oB;ja taJd5stv.u. ki soglasno *°vniha dejanja Spričo teh 'Hi,, °Cinov ie notranje HllL... ""‘“"nun,milnim ,„„1,, n o umiku čet - ,z kanona? 5*4 uraSi’h15 r V diplomat-S ^ashiriEt7,"riujej°, da so ko , teicn g on°ni in Bejru-e*t ; ntneg- p°gajanj a o umi-kako Uban„ ela ameriških 'C?*! se °,"a in o obliki, Jo ,*Sanje , a umi’« sporoči. 0ie*ab nat le v tem,s dodaja-pripiše a-pa libanon- ašgni se ta metu*i naj v leu «tPabudiuaTlk Aai- ,evi.» 811 p v4 ‘ do i klSt^iin: te odde]Peb°te ir 5? sk„l*: Poleg oktobra odpo-zadnji bataljon in en o- . V - e ^ anteriške pehote S* v^ufemh 5*mika- ]‘>ii vlteli krogih izjavljajo, vi kotami vznikov v Tripo-^odnA ga označuje-Predsednika X£lb čet ! P0Poln umik a-°ta. najP02neje do 15. ministrstvo ob podpori vse vlade bolj kot kdaj koli odločeno zatreti jih v okviru skrajne meje svojih pooblastil«. Do referenduma manjkata še dva tedna. Do sedaj so se vse stranke že izrekle. Komunistična stranka in levičarske skupine so se izrekle proti novi ustavi, večina ostalih strank pa se je izrekla za ustavp. Kaže, da bo ustava sprejeta, čtprav bodo pomembne manj šine glasovale proti njej. Ker pa ni prišlo do enotne akcije med levičarskimi neodvisnimi skupinami in komunisti za morebitno ustanovitev ljudske fronte, ki bi bila edina mogoča alternativa proti De Gaullu v sedanjih okoliščinah, se zdi, da je De Gaulle igro d:bil. Domnevajo, da bo za ustavo glasovalo ckoli 60 odstotkov volivcev. Vendar pa prihajajo za Da Gaulla skrbi iz Afrike, kjer predsednik avtonomne vlade v Novi Gvineji Seku Ture sporočil, da bo Gvineja glasovala proti novi ustavi in zahtevala neodvisnost. Demokratična stranka, ki se je sestala na kongresu pod vodstvom predsednika avtonomne vlade, je izglasovala resolucijo, v kateri izjavlja, da bi De Gaullova ustava o-hranda francosko dominacijo nad afriškim ljudstvom, ter izreka željo, naj se tudi druge skupine in stranice francoske Afrike pridružijo demokratični stranki Gvineje ter naj glasujejo proti novi ustavi in naj se borijo za svojo neodvisnost. »Glasovali bomo proti skupnosti, ki ni nič drugega rego Francoska unija pod drugim imenom, t. j. staro blago z rovo etiketo. Glasovali bomo proti neenakosti in pomanjkanju odgovornosti. Od 29. septembra dalje bomo neodvisna dežela. Prevzeli bomo vso odgovornost za naše zadeve. Nova država se bo pojavila na seznamu svobodnih držav«. V Parizu so zelo zaskrbljeni v zvezi s tem. Poudariti je treba, da so tu bogata rudna bogastva, kakor n. pr. aluminij, železo, industrijski diamanti itd. Poleg tega pa se predvsem bojijo, da bodo temu zgledu sledile druge afriške dežele. Prav nocoj je predsednik avtonomne vlade Nigeriji sporoči', da bo tudi Nigerija glasovala proti novi ustavi in proglasila neodvisnost. Tudi predsednik vlade v francoski Somaliji se je že izrekel proti novi ustavi. Kakor je bilo pričakovati, javljajo, da je v socialistični stranki nastal razkol. Bivši so. cialistični minister Edouard nes sporočil ustanovitev »avtonomne socialistične stranke« Začasno bo on tajnik stranke Tudi socialistična poslanca A-lain Savary (bivši državni tajnik za maroške in tuniške zadeve) in Robert Verdier (bivši predsednik socialistične parlamentarne skupine) sta bila skupno z Depreuxom, ko je ta na tiskovni konferenci sporočil ustanovitev nove stranke. Depreux je izjavil, da ne more še dati podatkov o številu njegovih pristašev, ker se morajo nekateri socialisti še posvetovati s svojimi pokrajinskimi federacijami. «Mi.» je rekel Depreux, »nikakor ne predstavljamo neke tendence. V čim krajšem času bomo ustvarili šolo kadrov in proučimo primerna sredstva o prehodu iz kapitalističnega v socialistični režim, naslanjajoč se na sindikalne organizacije.« Omenjeni trije poslanci sestavljajo manjšinsko opozicijsko skupino, ki je bila včeraj poražena na socialističnem kongresu, ko so delegati z 2786 glasovi proti 1176 i do-briii osnutek De Gaullove u-stave. Depreux je izjavil, da bo njegova stranka vodila volilno kampanjo proti predlagani ustavi skupno z levičarskim radikalnim voditeljem Mendes-Franceom. Dodal je, da se namerava nova skupina vključiti v Socialistično internacionalo ter da britanski in nemški socialisti nanjo z naklonjenostjo gledajo. Na kongresu socialistične raj, je bil Mollet ponovno izvoljen za tajnika. Tudi na kongresu radikalov je večina glasovala za De Gaul. lovo ustavo. Vendar pa so o-dobrili izjavo, ki vsebuje številne pridržke. Pritožuje se, da v Franciji obstaja že nekaj me. secev veiika propaganda samo v eni smeri; kritizira molk vlade glede novega volilnega zakona ter se že sedaj sprašuje, ali ni potrebno resno dvomiti o veljavnosti glasovanja v Alžiriji. Končno pravi izjava, da gla. sovanje o novi ustavi ničesar ne rešuje glede bodočnosti države. Toda vsi ti pridržki nimajo nobenega smisia spričo dejstva da se je kongres izrekel za odobritev De Gaullove ustave. Včeraj prvi razgovor v Varšavi med poslanikoma ZDA in Kitajske Drugi razgovor bo v četrtek • Angleški laburisti pozivajo Mac Miliana, naj prepriča Eisenhowerja, da ne začne vojne zaradi Kvemoja VARŠAVA, 15. — Ameriški veleposlanik Jacob Beam in kitajski veleposlanik Vang Ping Nan sta se danes prvič sestala in začela razgovore v zvezi s položajem okoli Formoze. Po razgovoru je ameriški veleposlanik izjavil, da bo prihodnji sestanek v četrtek ob 18. uri. Niti ameriški niti kitajski veleposlanik nista hotela dati nobene izjave. Oba veleposlanika imata ob svoji strani vsak še enega diplomatskega svetovalca, tolmača in tajnika. V palači Mysliewiecki, ki jo je dala na razpolago poljska vlada, je diplomate sprejel šef protokola poljskega zunanjega ministrstva Gruzenski, in takoj nato so se začeli tajni razgovori. Prvi razgovor je traja) skoraj tri ure. Sedanj: razgovori so nadaljevanje kitajsko-ameriških pogajanj o Daljnem vzhodu, ki so bili v Ženevi od leta 1955 do lanskega decembra in so bili prekinjeni po 73 brezuspešnih sestankih. Pred današnjim sestankom ie ameriški veleposlanik Beam izrekel upanje, da bodo razgovori dali konstruktiven rezultat. Kitajski veleposlanik pa je izjavil: »Zelo smo za- Sovjetski odgovor ameriški vladi Razgovori o jamstvih proti napadu na[ bi se začeti 10. v Fjodorov napoveduje predloge za nadzorstvo nad jedrskimi poizkusi - ZDA in Anglija obtožujejo SZ, da zavlačuje sklicanje konference na j višjih, in omenjajo možnost udeležbe še drugih držav poleg «velikih» MOSKVA, 15. — V noti, ki je bila nocoj izročena | znanstvenikov v Kitzbuechelu gajanj, ki so se danes začela ameriškemu odpravniku poslov V Moskvi, izjavlja SO- v Avstriji pa je sovjetski I v Varšavh ie nredstavnik 1Z- vjetska vlada, da sprejema ameriški predlog od 31. J znanstvenik Fjodorov sporočil julija, naj bi se v Ženevi sestala konferenca stro- udeležencem, da bo Sovjetska , . , J , . , . c ..... , 7VPza v IrrAikfMn r>rf»ni»Pala kovnjakov ki naj bi razpravljali o morebitnih jam- stvih proti nenadnemu napadu. Sovjetska vlada predlaga, naj bi se razgovori začeli 10. novembra. Pri njih naj bi sodelovale ZDA, Velika Britanija, Francija, Belgija, SZ, Poljska, CSR in Romunija. Sovjetska nota poudarja, da bi morala biti naloga strokovnjakov pripraviti tla za sklepe. ki.bi jih pozneje sprejele vlade. Kakor je znano, je ameriška vlada predlagala, naj bi se konferenca sestala prve dni oktobra, in udeležili naj bi se je samo predstavniki ZDA in SZ. Sovjetska vlada opozarja v svoji noti na željo, da bi trajanje konference strokovnjakov ne bilo dolgo. Po njenem mnenju bi strokovnjaki lahko opravili svoje delo v štirih a-1; petih tednih. Sovjetska vlada i-ziavlja, da sprejme r,a znanje ugodno stališče ameriške vlade glede predloga Hrusčeva Eisenho-tverju. Hruščev je 2. julija predlagal, naj bi se kvalifi- cirani predstavniki in vojaški strokovnjaki obeh držav, in eventualno še drugih držav, sestali, da proučijo praktično stran preprečitve nenadnih napadov, zato da pripravijo priporočila za zadevne l Krepe. »S predlaganjem sestanka strokovnjakov, nadaljuje nota, je sovjetska vlada mnenja, da bi tak sestanek mogel biti ploden, če bi ha njem' delali za pripravo praktičnih priporočil glede preprečitve nenadnega napada skupno z nekaterimi ukrepi' na področju razorožitve«. Sovjetska vlada omenja svoj predlog v omenjenem pismu Iiruščeva, naj bi se sporazumeli o ustanovitvi nadzorstvenih postaj na železniških križiščih, v velikih pristaniščih in na glavnih avto cestah skupno z nekaterimi ukrepi razorožitve in s snemanjem iz zraka na jjodročjih, ki so važna s stališča preprečitve nevarnosti nenadnega napada. Na konferenci atomskih ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI m . Gronchi se je vrnil v Rim KD in PSDI za preiskavo Preti: Giuffre bo moral plačati globo, ki znaša mnogo več od ene milijarde lir (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Predsednik republike Gronchi se je vrnil z uradnega obiska v Braziliji danes ob 18,40. Na letališču so ga sprejeli z vsemi častmi, ki pritičejo poglavarju države skoro vsi ministri na čelu s predsednikom vlade, predsednika obeh domov parlamenta in druge visoke osebnosti. Fan-fani je Gronchija pozdravil s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril, da ves narod ceni rezultate njegovega obiska. Gronchi je odgovoril in med drugim poudaril, da Latinska Amerika goji prisrčno prijateljstvo do Italije in do italijanskih emigrantov, toda od vseh držav je najbližja Italiji Brazilija. Zahvalil se je predsedniku Kubičeku za prisrčno gostoljubje in naglasil potrebo naporov da se utrdi prestiž I-talije v svetu. Vodstvi- obeh vladnih strank sta danes na svojih sejah sklenili, da bosta pristali na parlamentarno preiskavo afere Giuffre. Demokristjani in socialdemokrati so to storili brez dvoma na pritisk javnega mnenja, saj sta odločitev odlagal, vse do zadnjega dneva pred sestankom parlamenta. Toda KD postavlja parlamentarni komisiji omejitve, kt ne bi bile v skladu s potrebo, da se do kraja razčisti ta velika škandalozna afera. Obe vodstvi sta pooblastili svoje parlamentarce, naj glasujejo za parlamentarno preiskavo o delovanju »Anonim.i Banchieri«, pri čemer je de-imokristjansko vodstvo naroči- lo, naj bi se preiskava omejila, da bi se »onemogočile špekulacije, ki bi pripomogle k izobličenju«. Vodstvo PSDI pa je naročilo svojim poslancem in senatorjem, naj glasujejo za tako preiskavo, ki bi »ugotovila morebitne malomarnosti javnih oblasti in da bi se preiskava vršila z vsemi jamstvi za objektivno ugotavljanje resnice v javno korist kot to predvideva ustava.« V tem je tudi razlika med de-mokristjanskim in socialdemokratskim stališčem. Med-razpravo v parlamentu bi prav ta razlika utegnila biti nadvse važna. Zato se pričakuje o aferi dolga razprava, ki se bo začela prihodnji četrtek in bo morda trajala celo v petek. Nato bo predsednik Leone imenoval člane komisije, katerih pripravljalno delo ne bo moglo biti zaključeno pred koncem meseca. Zato se bo pravo delo komisije začelo šelt v oktobru. Jutri bo naoovedana seja vlade, na kateri bo poročal Medici o obisku v Braziliji. Vlada bo razpravljala tudi o delovnih kolektivnih pogodbah. Pravijo, da bodo uradno objavili tudi stališče vlade, da podpira predlog o ustanovitvi preiskovalne komisije za afero Giuffre. Poslanska zbornica bo razpravljala jutri o 40 interpelacijah in vprašanjih, ki se pa ne nanašajo na Giuffreja, k“r bodo o tem rzpravljali v četrtek. Največja radovednost vlada za odgovor finančnega ! ga veleposlanika v ZDA. je r.mistra Pretila j bil imenovan Marko Nikezič. V senatu bodo razpravljali ■ dosedanji veleposlanik Jugo o proračunu zunanjega mini- slavije na Češkoslovaškem. strstva. Nadvse zanimiv zakonski predlog je izročil parlamentu stari Don Sturzo: o kontroli financiranja političnih strank. Giuffrejev pravni zastopnik je izjavil: »Giuffrejeva barka pluje precej dobro, kljub čerem... Giuffre je položil v neki bolonjski banki denar za izplačilo — če bo prišlo do takih sklepov. Minister Preti pa je izjavil, da bo polkovnik Bernardi poveljnik bolonjske legije finančnih straž, danes poslal zapisnik o kršitvah zakona o IGE lokalni finančni intendanci. V zapisniku se ugotavlja, da se je Giuffre izognil plača-nju več sto milijonov lir davka. Kazen znaša dvojno vsoto, kar pomeni, da bo plačal Giuffre več kot eno milijardo. Pri tem pa tisti, ki so vlagali pri Giuffreju denar, ne bodo pri-ladeti in zato lahko prijavijo sodnim oblastem vložene vsote. Glede prevare pa bo moral Giuffre odgovarjati pred sodiščem in ne finančnim organom. A. P. Marko Nikezic novi veleposlanik Jugoslavije v ZDA BEOGRAD, 15. — Za nove- pa je sovjetski | v Varšavi, je predstavnik izjavil, da je namen teh pogajanj «doseči položaj, v katerem naj še sila ne uporablja za reševanje vprašanja Formoze, brez prejudiciranja zahtev obeh stra'ni». Varšavske razgovore je predstavnik označil za «rezervirana pogajanja«. Izrekel je dvom, da bo iz Washingtona prišlo mnogo informacij ali pojasnil o poteku razgovorov. Dodal je, da bo vsako sporočilo v Varšav objavljeno sporazumno med obema strankama. zveza v kratkem predlagala svetovni sistem nadzorstva nad jedrskimi poizkusi. Dodal je, da bo Sovjetska zveza predlagala, naj se nadzorstvo nad jedrskimi eksplozijami poveri neki centralni oblasti. Konferenca znanstvenikov se jt začela včeraj in na njej razpravljajo o nevarnosti a-tomske vojne. Fjodorov je izjavil, da bi z mrežo 110 postaj po vsem svetu in. z 10 ali 20 postajami na ladjah bilo mogoče odkriti vsako jedrsko eksplozijo. Po njegovem mnenju bi morala imeti centralna nadzorstvena postaja pooblastilo, da lahko pošlje nadzorstveno skupino na področje, kjer bi zabeležili jedrsko eksplozijo. Dodal je, da so sovjetski znanstveniki zavrnili zahodne trditve, da je nadzorstvo nad jedrskimi eksplozijami nemogoče. Pripomnil je, da morajo zahodne države sprejeti konferenco najvišjih, na kateri bi razpravljali o tej zadevi, in je dodal, da je bil Zahod na zadnji konferenci v Ženevi zastopan «samo po nepomembnih znanstvenikih« Fjodorov je tudi izjavil, da so bile sovjetskim znanstvenikom znane vse dosedanje jedrske eksplozije. Pobijal je trditve zahodnih znanstvenikov, da ne bi bilo mogoče odkriti vseh eksplozij. Manjše eksplozije bi seveda lahko odkrili samo s pomočjo mreže nadzorstvenih postaj, ki bi bile po vsem svetu prav zaradi tega. ker bi nekateri naravni pojavi lahko spravili v dvom znanstvenike, ki bi bili zelo daleč. WASHINGTON, 15. — Ameriška in angleška vlada sta izročili 12. septembra češkoslovaški vladi noto, s katero obtožujeta Sovjetsko zvezo, da zavlačuje sklicanje konference najvišjih, ker noče sprejeti zahodnih predlogov in noče s svoje strani postaviti »realističnih in tako učinkovitih predlogov, kakršni so zahodni«. Obe vladi odgovarjata na spomenico češkoslovaške vlade od 31. maja ki je predlagala, naj se na dnevni red morebitne konference postavi tudi na. črt Rapackega o neatomskem področju. V noti je tudi rečeno, da je prezgodaj govoriti o sestavu konference na najvišji stopnji, dokkv ne bo dosežen sporazum o dnevnem redu. Predstavnik ameriškega državnega departmaja White je izjavil, da ameriška nota praški vladi ne odpira in ne zapira vrat za morebitno udeležbo LR Kitajske pri konferenci na j višjih. Dodal je, da se to vprašanje za sedaj ne postavlja, in o njem ne bo mogoče razpravljati, dokler se ne sporazumejo o dnevnem redu kon. ference. Na razna vprašanja je predstavnik dal razumeti, da so ZDA v svoji noti češkoslovaški vladi prvikrat omenile vprašanje morebitne udeležbe CSR ali drugih držav poleg ZDA in SZ, Velike Britanije in Francije na konferenci najvišjih. Predstavnik je dalje poudaril, da je vprašanje udeležbe drugih držav poleg štirih velikih podrejeno poprejšnjemu sporazumu o dnevni .n redu. Glede kitajsko-ameriških po- Nit konkretnega med razgovori De Gaulle-Adenauer PARIZ, 15. — Kancler Adenauer je danes odpotoval i/ Pariza v Luksemburg, od koder bo jutri nadaljeval pot v Bonn. Njegov včerajšnji razgovor z De Gaullom v Co-iombeyu je bil tajen in o njem so objavili samo običajno uradno poročilo, k: nič po pove. Vzporedno z De Gaullom in Adenauerjem sta se v Chaumontu razgovarjala zunanja ministra Couve De Mur-ville in von Brentano. Današnji francoski tisk sicer obširno piše o teh razgovorih^ vendar pa je zelo skromen v komentarjih. Uradno poročilo namreč nič ne pove, in v njem oba državnika izjavljata, da sta se »dolgo, prosto in prisrčno razgovarjala o. številnih stvareh«, da se »globoko zavedata važnosti in pomena. ki ju sestanek ima«, da »sta prepričana, da je tesno sodelovanje nemške zvezne republike in francoske republike podlaga slehernega konstruktivnega dela v Evropi«, ter da upata, da »se bo sodelovanje lahko razširilo na čim večje število evropskih držav«. Prav tako tudi izjave obeh zunanjih'ministrov ne dopuščajo jasne ocene o rezultatu razgovorov. Na tiskovni konferenci, ki sta jo imela von Brentano in De Murville v Chaumontu po končanih razgovorih, je De Murville odgovoril na vprašanje nekega časnikarja, ali ni v zvezi z omembo razširitve francosko-nemškega soaelova- dovoljm, da je prvi sestanek obnovljenih pogajanj v junaškem mestu . Varšavi. Upam, da bodo ti razgovori plodni«. V ameriških krofih v poljski prestolnici so mnenja, da bi sedanji razgovori, če bi imeli uspeh, lahko pripeljali do neposrednih pogajanj med zunanjimi ministri. V teh krogih trdijo, da je - izjavo v tem smislu podal v imenu ameriške vlade ameriški veleposlanik Beam na današnjem sestanku. Opazovalci poudarjajo tudi vljudnost in optimizem pri današnjem prvem stiku. Po razgovoru sta se oba veleposlanika smehljala in s tem dala vtis, da sta zadovoljna s svojim prvim sestankom. Predstavnik Foreign Officea pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bi po mnenju britanske vlade bilo prezgodaj ponuditi posredovanje ali d»bre usluge v kitaj-sko-ameriškem sporu glede Formoze in obalnih otokov. V zvezi z vestmi, ki prihajajo iz Washingtona, da Velika Britanija razmišlja o tem, da bi ponudila posredovanje v primeru, da kitajsko-ameri-ški razgovor: ne bi imeli uspeha, je predstavnik izjavil: »Za sedaj upamo v uspeh kitrj-sko-ameriških razgovorov v Varšavi. Vsekakor bi bilo prezgodaj iskati druge poti, preden vemo, kako potekajo ti razgovori«. Voditelj angleške laburistične stranke Gaitskell je poslal nocoj pismo Mac Millanu, v katerem ga poziva, naj opozori Ameriko na nevarni položaj na Daljnem vzhodu ter naj jo pozove na največjo zmernost v zvezi s tem položajem. Pismo je Gaitskell poslal po stji laburistične vlede v senci, ki je bila posvečen vprašanju Kvemoja. • i Fismo pravi: «Medtem ko iz vsega srca upamo, da bodo sedanji razgovori v Varšavi privedli do mirne rešitve, smo zelo zaskrbljeni zaradi nevarnega položaja, ki je nastal, in jaz Vam takoj pišem, da Vas obvestim o našem stališču. Kakor Vaš prednik, sir Anthony Eden. tako smo tudi mi mnenja, da so Kvemoj in obalni otoki sestavni del kitajske celine. Zato menimo, da je zahteva, ki jo po teh otokih postavlja pekinška vlada, upravičena, in namesto da bi te otoke utrjevali, bi se morale kitajske nacionalistične čete z njih umakniti«. Pismo se takole nadaljuje: »Po našem mnenju ne bi smela Velika Britanija podpirati vojne v obrambo teh otokov proti kitajskemu napadu, še manj pa se te vojne udeležiti. Brali smo uradne izjave, da vlada njenega veličanstva ni prevzela nobene obveznosti v tem smislu; menimo pa, da te izjave niso dovolj jasne. Spričo različnih vesti, ki »o se pojavile v časopisju, Vas pozivamo, da pojasnite tudi to, da se Velika Britanija ne | škovo ladjo, ki je skušaia dobo pridružila ZDA, če bodo I seči Kvemoj. Kitajsko topni- te začel* vojno za obrambo Kvemoja. Dalje menimo, da je naloga vlade napraviti vse, kar more, da prepriča ZDA, da ne začnejo take vojne. Dejstvo je, da javno mnenje, ne samo v Angliji, pač pa, mislimo, v vsej Zahodni Evropi, absolutno nasprotuje vojni za Kvemoj in ne more sprejeti utemeljevanj, ki jih Ei-senhower navaja, da bi opravičil to eventualnost. Mislimo, da bi morala angleška vlada to pojasniti pri naših ameriških zaveznikih in jih pozvati na največjo zmernost. Ce, kakor upam, se strinjate z našim stališčem o tem vprašanju, upam, da boste pripravljeni, če bo potrebno, iti v Washington, da ga obrazložite predsedniku«. Mac Millan je na pismo odgovoril s tem, da se sklicuje na ze znano izjavo od 12. t. m., o kateri laburisti poudarjajo, da ni jasna, in zahtevajo dodatna pojasnila. Na koncu ponavlja Mac Millan stališče vlade, da se setaj ne postavlja vprašanje sedanjega ali bodočega položaja obaimh otokov, pač pa vprašanje, ali naj se tak spor rešuje s silo, ter dodaja, da glede tega vlada odločno podpira ZDA. Predsednik indijske vlade Nehru je danes \» parlamentu izjavil med drugim: «Za nas je samo vlada LR Kitajske ter ustavno in zakonito ni nobene druge vlade«. To je Nehru izjavil v zvezi z intervjujem indijskega finančnega ministra, ki je nedavno bil v ZDA. Neki komunistični poslanec je namreč trdil, da je finančni minister nakazal spremembo indijske politike in da je podal izjave, ki so v nasprotju z bandun-škimi načeli. Nehru pa je poudaril, da ni nobene spremembe v indijski politiki, na podlagi katere se priznava pekinška in formoška vlada. Obalni otoki pa pripadajo Kitajski, čeprav so pod zasedbo Kuomintanga. Med tem pa pošiljajo ZDA nova ojačenja na področje Formoze. Kar se tiče oskrbovanja Kvemoja .skušajo v Tajpehu pokazati optimizem, in danes so tamkajšnji predstavniki izjavili, da so zadnje dn' prejšnjega tedna lahko izkrcali na Kverr.oju precejšnjo količino tovora. Toda v poučenih krogih, poudarjajo, da je malo upanja, da bodo lahko uspešno oskrbovali otok spričo močnega tipniškega ognja kitajskih baterij. V zahodnih krogih v Tajpehu domnevajo, da lazmišljajo ZDA o vekkem letalskem mostu, kakršnega so organizirali svoj čas v Berlinu. že sedaj ščitijo ameriška letala Cangkajškova letala, ki s padali spuščajo material na Kvemoj. Poleg tega je na Formozo prišlo več ameriških hitrih reakcijskih lovskih letal, o-premljenih z razketnimi izstrelki. Na področje Pacifika bodo poslali tudi bataljon protiletalskega topništva, ki bo dpremljen z vsem potrebnim za spuščanje vodljivih izstrelkov »Nike-Hercules«, ki lahko prenašajo tudi jedrske naboje. Sinoči je kitajsko topništvo znova pognalo v beg Cangkaj- štvo nadaljuje obstreljevanj« Kvemoja, Cangkajškovi topovi pa odgovarjajo in streljajo na Amoj. - —«»------ Mahgub o svoji kandidaturi NEW YORK, 15. — Sudanski zunanji minister Mahgub, ki ga je afriško-azijska skupina kandidirala za predsednika zasedanja skupščine OZN, ki se začne jutri, je danes izjavil tisku: »Formoza, Sred- nji vzhod in razorožitev hodo najvažnejša vprašanja, ki jih hemo obravnavali na 13. lednem zasedanju skunščine OZN.« Mahgub je dodal, da ho vztrajal na svoii kandidaturi proti kandidaturi libanonsk"-a zunanjega ministra Malika, ker uživa podnoro afriško, azijske skupine, če se izvza-piejo nekatere majhne izieme. Poleg tega ga podpiraio nekatere evropske države in nekatere države Latinske Amerike. «Ce bom izvoljen, ie izjavil minister, bom prvi Afričan in prvi Arabec, ki ho predsedoval skupščini Združenih narodov.« Na vprašanje, kaj misli o al?:rskem vprašanm, je sudanski minister odgovo.il; »Nismo proii nikomur. Smo za račela listine OZN in za spoštovanje pravice narodov, d« sami odločajo o sebi. Tod« gre .za kočljivo vnrašani»». Poudaril je žetem, da ima njegova država najboljše odnose z Egiptom, »če sc izvzamejo majhna obmejna vpraša-r.ia«. Prev tako ima dobre od-rose s Francijo. Mahgub je dodnl, da ho Sovjetska zveza podprl* njegovo kandidaturo. Poleg tega ga podpirajo Japonska, Grčija ter šest držav Južne Amerike, poleg afriško - azijske skupine. Dodal je, da hi moral zaradi podnore SZ, ki je umaknila kandidaturo CSR, dobiti poti ebno večino in premagati li-tv nonskesuu . žtfhšrfjega mini-s‘fa Malika. Pripomnil je, da mtd afriško - 3'ijsko skupino uživa Malik podporo samo JTi-1 pinov in Tailandii* Prod obiskom Gerhardsena v FLRJ BEOGRAD, 15. — Norveški veleposlanik v Beogradu piše v «Mednarodni politiki«, da bo obisk predsednika norVeške vlade Gerhardsena, ki bo 25. septembra prispel na uraden obisk v Jugoslavijo, prispeval k še boljšemu razumevanju in tesnejšemu sodelovanju med Juge slavijo in Norveško in vplival na izboljšanje mednarodnega položaja sploh. Norveški veleposlanik spominja na skupno trpljenje in borbo narodov Jugoslavije in Norveške v drugi svetovni vojni in poudarja, da je glas o oboroženi vstaji jugoslovanskih narodov dal pobudo norveškemu ljudstvu za borbo proti okupatorju. TUNIR, 15 — Uradno jav- ljajo, da je bil tuniški posla-n'k v Parizu Mohamed Mas-i.iudi razrešen. Masinudi je bi' v potek izključen i» političnega urada strank* Neo-ii«stur, ki je sedaj na vl«n„ zvradi nedisciplin* . V Buchenwaldu spomenik žrtvam Proslava 40. obletnice preboja solunske fronte (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — V nedeljo so v zloglasnem taborišču Bu-chenwaldu v Nemčiji odkrili spomenik žrtvam fašizma. Na enem od stebrov, ki nosijo i-mena narodov, katerih sinovi so trpeli v tem «taborišč’i smrti«, piše tudi Jugoslavija. V taborišču je bilo med vojno od tudi 3900 Jugoslovanov, ____________________________ , katerih jih je le malo ostalo nja na druge države mislil Pr' življenju. Trije od njih »o n* države Vzhodne Evrope, se kot zastopniki Zveze borcev glede katerih »niso obupali, da jih bodo nekega dne lahko spet pripeljali v evropsko skupnost«. Minister je odgovoril, da je mislil prav to. Na tiskovni konferenci so časnikarji dobili naslednja pojasnila: 1. Organizirano sodelovanje ne zajema novih ustanov; predvidevajo se redno sodelovanje in redni stiki med vladami. Toda določen ni bil noben sestanek. 2, Načelno so zaželena posvetovanja o vseh vprašanjih in temeljita razprava o nekaterih od teh. 3. Sestanek med Adenauerjem in De Gaullom v ColombeTu ter med von Brentanom in De Murvillom v Chaumontu daje samo nov zagon že obstoječi praksi. O vprašanjih, “ o katerih sta g vorila zunanja ministra, se je že skupno govorilo. Jugoslavije udeležili ganljive slovesnosti in skupno z zastojr-niki ostalih narodov obudili spomine na junaško borbo od-pora in skupno prisego borcev, da bi se zgradil nov svet, svet miru in svobode. »Slovesnosti se je udeležil,« piše nocojšnja »Borba«, »tudi dopisnik sovjetske agencije ,Tass’, ki je skrbno zabeležil vse delegacije: poljsko, češko-slovaškko, zahodnonemško. an_ gleško, nizozemsko in druge, razen jugoslovanske. Po .Tassu',« nadaljuje «Borba», «Jugoslovani niso bili pri odkritju spomenika buchenwaldskim žrtvam. Na ta način .Tass’ sugerira svpjim čitateljem, d« Jugoslovanov ni bilo med bu-chenwaldskimi žrtvami. Temu se ni čuditi, kajti .Tass’ skupno z nekaterimi drugimi v Sovjetski zvezi in v .taboru*.« piše novo verzijo zgodovine sv«. ta, verzijo, po kateri se Jugoslovani ne bore za nov svet, svet miru in svobode in da s* nikdar niso za ta svet borili. Oni niso bili nikdar preganjani, mučeni in ubiti.« Po petnajstdnevnem bivanju v Jugoslaviji je nocoj odpotovala iz Beograda v domovino delegacija socialistične mladine Italije. Zastopniki socialistične mladine Italije so med bivanjem v Jugoslaviji obiskali Ljubljano, Zagreb, Sarajevo, Zenico, avto cesto »Bratstvo« in Beograd, kjer so se raztovarjali z zastopniki centralnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije. V razgovorih ia> «* zastopniki obeh organizacij sporazumeli o razširitvi medsebojnega sodelovanja. Delega cija socialistične mladine Italije je izrazila željo, da bi se prihodnje leto skupina italijan. skih mladincev udeležila delovnih akcij jugoslovanske mladine. Na vabilo socialistične mladine Italije bo oktobra o-biskala Italijo delegacija Ljud. ske mladine Jugoslavije. Narodi Jugoslavije proslavljajo te dni 40. obletnico prodora zavezniških čet v prvi svetovni vojni na solunski fronti. V tem prodoru je bila glavna in najtežja naloga preboja zaupana srbskim divizijam, ki so po treh letih ponovno stopile na tla domovine. V trodnevnih borbah 15. 16. in 17. septembra so srbske divizije prebile sovražno fronto na Dobrem polju in Kozjaku, ki so jo Nemci, Avstrijci in Bolgari utrjevali tri leta. V e-nomesečnih hudih in nenehnih borbah je bil 1. novembra osvobojen Beograd. Deset dni kasneje je Nemčija zaprosila za premirje. Na Kajmakčalanu, kjer so se pred 40 leti vodile najhujše borbe, je bila danes slovesna proslava, katere so se udeležili zastopniki centralnega odbora Eveze borcev Jugoslavije, med njimi 50 udeležencev bitke, zastopniki jugoslovanske ljudske armade in združenja francoskih bojevnikov. V zvezi s pro. slavo je včeraj odpotovala v Grčijo posebna delegacija Zveze borcev, ki je danes položila venec na grobove srbskih vojakov v Solunu. Delegacija bo jutri odpotovala na otok Krf, kjer bo prav tako položila venec na grobove srbskih vojakov. V Beogradu so danes zastopniki Zveze borcev, Jugoslovanske ljudske armade in drugih organizacij položili venec na grob neznanega vojaka na Avali V Skopju pa so zastopniki armade in drugih organizacij noložili vence na grobove padlih francoskih in angleških vojakov, E. B. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 16. septembra 1958 Vrom* včeraj: Najvišja tempe-ratura MJŠ. najnižja 17,7, ob 17. uri 33,3, araCni tlak 1021,S pada, veter zahodni k 4 km, vlaga 66 od*., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3. Tržaški dnevnik Dan«, TOREK, 1«. septembra Ljuomila, Mila Sonce vzide ob 5.44 mza,Lulla 18.16 Dolžina dneva 12.32. vzide ob 9.18 in zatone ob i»-« Jutri, SREDA, 17. «P‘'BbrS FrančiSek, Domoslav Nadaljujt se razdeljevanje volilnih potrdil V ponedeljek se sestane pokrajinski svet Okrajna volilna komisija Razpravljali bodo o osnutku statuta . V. F , ... N______j _ v f i • • v 1**1 i • •'' ’ potrdila vse predložene liste V sobote bodo objavili uradni lepak s seznamom vseh list in kandidatov ter z znaki strank in skupin Okrajna voljlna komisija je pregledala in potrdila vseh pet kandidatnih list, ki so bile predložene občinskemu tajništvu do preteklega petka o-poldne. S tem je okrajna volilna komisija končala svoje prvo delo. Vse predložene liste so bile torej potrjene, kar pomeni, da se bo volitev udeležilo 14 list, in sicer toliko, kolikor jih je bilo predloženih občinskemu tajništvu. Nato je volilna komisija poslala županstvu in prefekturi volilne znake vseh potrjenih list. Na občinskem volilnem uradu pa že pripravljajo lepak, na katerem bodo imena vseh list, seznami vseh kandidr.tov navedeni po vrstnem redu predloženih list in volilni znaki, Ta lepak bo objavljen na oglasnih deskah 27. t. m., da bo javnost obveščena o vseh listah in o imenih vseh kandidatov, ki jih je okrajna volilna komisija potrdila. Sicer pa je volilna komisija letos potrdila vse predložene liste, znake in kandidate. Za občinske volitve leta 1956 pa je v celoti zavrnila . indipendentistično kandidatno listo, češ da ni bila predložena z vsemi ustreznimi listinami. Potrjene volilne znake, ki jih je dobila prefektura, . bo uporabila za tiskanje glasovnic. Poleg volilnih znakov je volilna komisija poslala županstvu in prefekturi tudi ustrezne zapisnike o potrditvi list, znakov in kandidatov ter posebno poročilo predsednika komisije dr. Fal-cija, ki potrjuje, da so bile vse predložene kandidatne liste pregledane. Razdelitev volilnih potrdil st redno nadaljuje. Do včeraj so občinski uslužbenci, ki raznašajo volilna potrdila volivcem na dom. dobili od pristojnega urada potrdila 150 od skupnih 348 volilnih sekcij. Opozarjamo volivce, da bo občinski volilni urad od 7. oktobra do dneva pred volitvami neprenehoma odprt za volivce, ki ne dobe volilnega potrdila na dom zaradi odsotnosti iz mesta ali pa zaradi kakega drugega vzroka. Ti volivci naj se zglasijo v omenjenih dneh na volilnem urad i v U-lici SS. Martiri št. 3, kjer bo- do dobili volilno potrdilo. Obenem pa opozarjamo volivce, ki bodo d.obiji volilno potrdilo na dom, naj ga podrobno pregledajo, da ni na njem kake tiskovne ali druge napake glede imena, priimka, dneva in kraja rojstva itd. Vsi ti podatki morajo biti enaki podatkom na osebni izkaznici. Za katero koli napako na volilnem potrdilu naj se volivci o-brnejo na anagrafski urad v Ulici Diaz št. 25, kjer jim bodo napako popravili. KMETOVALCI PRI VIDALIJU Za rešitev vprašanja zemljišč na Hudem letu Poslanec KPI Vidali se je v nedeljo razgovorjal s skupino kmetov, ki imajo svoja zemljišča na Hudem letu in ki že trinajst let čakajo, da jim dajo odškodnino za razlaščena zemljišča. Kot je znano, so angloameriške sile zgradile na Hudem letu igrišče za golf, ki ga je kasneje pristojno italijansko ministrstvo proglasilo za vojaško področje, nato pa dalo v najem zasebnikom. Vidali je obljubil prizadetim, da bo stvar v kratkem načel v Rimu. Serija znamk »EUROPA 1958» Pošta sporoča, da so izdali tretjo serijo znamk «EUROPA 1958» (vrednost 25 in 60 lir). V šestih prestolnicah bodo te znamke žigosali s posebnimi žigi, ki bodo nosili datum 13. septembra 1958. Interesenti, ki prebivajo izven Rima, lahko pošljejo pisma ali dopisnice, opremljene z omenjeno znamko v drugi kuverti, ki mora biti seveda običajno frankira-na na naslov: «Roma Centro CP — Sportello Filatelico«, tam bodo znamke žigosali in vrnili brez nadaljnjih stroškov pošiljatelju. Pisma se lahko pošljejo do konca tekočega me. seca. V nedeljo zborovanje kovinarjev Za okrepitev kovinarske str Podjetja pa ti morajo zagotoviti tudi potrebna naročila Tajništvo kovinarskega sindikata FIOM sporoča, da bo v nedeljo 21. t. m. ob 10.30 uri v kin idvorani «Supercinema» napovedana javna konferenca o vprašanjih podjetij TRI v Trstu. Tema zborovanja: »Akcija, da se dosežejo ustrezne investicije za obnovitev okrepitev in razvoj, kakor tudi za_ dovoljiva naročila za tržaška podjetja IRI kovinarske in strojne panoge*. Glavno poročilo na zborovanju bo imel tajnik 'Kovinarskega sindikata FIOM Emilio Semilli. Vprašanje podjetij IRI v Trstu zanima vse prebivalstvo in ne samo v teh podjetjih zaposlene delavce in uradnike, i.er so to največja industrijska podjetja v našem mestu. Zato so delavci teh podjetij že mnogokrat poudarili potrebo po splošni in koordinacijski akciji vlade za rešitev krize v podjetjih IRI, po nujnih in u-slreznih investicijah za modernizacijo in okrepitev tržaških ladjede^skih n»p»av in naprav železarn 1LVA *«r nujaost pp zagotovitvi vsem podjetjem u* strežnih naročil. Te potrebe sa. razvidne iz položaja, v katerem so danes vs$ omenjana pčdjotja. Škoden jaki železarni preti nevarnost zapore raznih oddelkov zaradi zastarelosti in nizke storilnosti njenih naprav, čeprav je to edino železarsko podjetje na Jadranu, ladjedelnica Sv. Roka, ki je vedno v krizi in kjer so zmanjšali delovni urnik na 40 ur tedensko, nima nobene perspektive, da dobi nova naročila. Ce k temu dodamo še dejstvo, da so delavci nekaterih oddelkov ladjedelnice Sv. Marka »v pričakovanju dela* in se še ne ve, ali bo ta ladjedelnica sploh dobila nova naročila za zagotovitev dela za leto 1959, ko bo eno od dveh splavišč prazno, če upoštevamo pomanjkanje dela v livarni tovane strojev Sv. Andreja, kjer je delo odvisno od dejavnosti ostalih ladjedel-skih obratov CRDA in skromnost naprav v arzenalu, vidimo, v kakšnem stanju so tržaška podjetja IRI. Zato je nujno da se naprave vseh teh podjetij modernizirajo in o-krepijo, da bodo postale sredstvo za gospodarski in socialni napredek mesta. Ti smotri bodo doseženi samo s korenito rešitvijo vseh omenjenih vprašanj in ne z zmanjšanjem tedenskega delovnega urnika in z zaporo raznih oddelkov. Dolžnost vlade je, da upošteva te zahteve in da sprejme vse ustrezne ukrepe za tehnično modernizacijo in za povečanje dela v teh osnovnih podjetjih tržaške industrije. To pa bodo Tržačani dosegli samo če se bodo enotno borih za obrambo in okrepitev industrijskih podjetij IRI, Sindikalne volitve v podjetju Giacomelli V petek ob 12. uri bodo v gradbenem podjetju »Giacomelli«, ki zaposluje svoje delavce v rafineriji petroleja «Aquila», volitve za obnovitev tovarniškega odbora. 40 delavcev podjetja bo moralo izvoliti tri člane odbora. Do sedaj je bil odbor sestavljen iz dveh članov, ker je bilo v podjetju na prejšnjih volitvah manjše število delavcev. V odbor sta do sedaj imeli nova Delavska zbornica (CGIL) in Delavska zbornica (CISL) vsaka po enega predstavnika. za deželo Furlanija-Julijska krajina Poročilo, ki spremlja osnutek, pravi, da je komisija pri njegovi sestavi zlasti upoštevala nujnost pokrajinske avtonomije Pokrajinska uprava sporoča, da se bo pokrajinski svet se-sial v ponedeljek 22. t. m. ob 18. uri. Glavna točka dnevnega reda je brez dvoma predložitev v razpravo in odobritev osnutka statuta za ustanovitev avtonomne dežele »Furlanija - Julijska krajina«, <' ga je sestavila posebna pokrajinska komisija. V uvodu poročila, ki obraz-ložuje posamezne člene osnutka statuta, je rečeno med dru-g.m, da je bil osnutek sestavljen predvsem na osnovah statutov štirih obstoječih avtonomnih dežel s posebnim statutom. Poleg tega pa so bili vzeti v poštev predlogi in sklepi pokrajinske komisije za avtonomno deželo in pokrajinskega sveta, ki je svoj čas o tem že razpravljal, in sicer; 1. Glavno mesto dežele mo- I piedvidena tudi ukinitev se-•a biti Trst; I danjega vladnega komisarja, 2. statut mora omogočiti tudi najširšo pokrajinsko avtonomijo, zlasti na zakonodajnem področju; 3. predstavništvo deželnega sveta mora bltf izvoljeno na proporcionalni način; 4. dežela mora biti razdeljena na štiri in ne na sedanje tri pokrajine, ker je treba ' ustanoviti tudi pordenon-sko pokrajino. Poleg tega je komisija upo-šievala tudi razne osnutke, ki so bili že predloženi parlamentu, in osnutek, ki ga je sestavil in objavil bivši politični svetnik pri bivši ŽVU prof. De Castro. Za sestavo statuta je komisija rešila tudi juridično Vprašanje vključitve tržaškega področja v avtonomno deželo. V statutu je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiKiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiimii Zanimiva vinska pravda pred tržaškim sodiščem Samo „ToKaj“ iz Madžarske ima pravico do tega naziva Vse kaže, da furlanske trditve o trti niso «iz trte zvite» PRIDRŽANA PROGNOZA Najprej je padla nato jo je povozila vespa Bianca Dobner por. Kobau iz Ul. P. Diacono je imela včeraj dvojno smolo. Najprej je med hojo po Šentjakobskem trgu na križišču Ul. del Rivo nerodno padla, a to bi se morda zaključilo le z navadnimi odrgninami. Najhuje pa je bilo, da se je vanjo, ko je ležala na tleh, zaletel s svojo vespo, s katero je vozil proti Istrski ulici, 46-letni Giuseppe Clon iz Gornje Carbole. Posledice tega so bile precej hude: žensko, ki je bila* videti resno ranjena, je neki agent upravne policije spremil v bolnišnico z avtom karabinjerskih odredov. Medtem ko je agent povedal, kako se je zgodila nesreča, so zdravniki prišli do zaključka, da je stanje ponesrečenke zaradi možganskega prttreši zelo resno ter so jq nujno sbrgjnli na II. kirurškem oddelku. Naravno je. da se zdravniki niso izjasnili o prognozi, katero so si seveda pridržali. - v * 2 isto prognozo so sprejeli najprej na opazovalnem in kasneje na kirurškem oddelku Antonia Novacca iz Ul. dal Pane, ki ja verjetno Zaradi preveč zaužitega vina padel in udaril z glavo ob trdi tlak. IIIIIMHIIIIIlItltllllltllllllllllltll IH IIIIII lil IIII lil 11111 MII Hill III lil 11111)11 IIIIIIIIII11111111111IIIIM llltll Mlada ženska okradla soseda Na osnovi prijave madžarskega podjetja «MOLINPECS» iz Budimpešte je tržaško sodišče odredilo z začasno izvršno razsodbo da se sme uporabljati naziv «Tokaj» izključno za originalna madžarska vina, ki jih pridelajo v okraju Tokaj. Tožba je bila vložena proti nekemu velikemu gori-škemu podjetju, vendar pa logično velja za vsa lokalna vina, ki so bilo znana pod tem nazivom. V izredno obširno dokumentirani razsodbi, ki šteje 23 strani, izjavlja tržaško sodišče, da se italijanski »Tokaj« ne’ more nalivati z originalnim i-menom, ker gre za dvoje različnih vin in ker bi lahko e-notni naziv povzročil zmešnjavo, ki bi kaj lahko zavedla potrošnike ki ne morejo s tako lahkoto razlikovati različnih sort vin. V resnici gre za dvoje bistveno različnih' vrst vin, saj je domači Tokaj belo, trdo namizno vino, medtem ko je madžarski «Tokaj» sladak in se bliža okusom likerjev. Vendar pa kaže, da se bodo tukajšnji proizvajalci pritožili proti tej razsodbi, za kar imajo nedvomno dokaj razlogov. Po njih trditvah se goji ta trta že od nekdaj na obsežnejšem področju Furlanije in Brd in je to vino dobro znano. O tem so zbrali obsežno gradivo in so zahtevali, da trgovinska zbornica iz Gorice m združenje kmetovalcev zbere še obsežnejšo dokumentacijo, ki naj bi prepričala sodnike prizivnega sodišča, da imajo pravico imenovati njih vino s tradicionalnim nazivom. Po teh trditvah naj bi namreč tudi madžarski tokajec izviral iz Furlanije odnosno s področja Čedada in naj bi g a v prvi polovici šestnajstega stoletja prenesli na Madžarsko, kjer je trta krasno uspevala in se razširila. S časom se je trta seveda izpremenila in je vino postalo popolnoma drugačno. Trgovinska zbornica v tej zvezi proučuje stare karte in upa, da se ji bo posrečilo odkriti neki mali potok v goriški pokrajini, ki naj bi se imenoval »Tokaj« in kjer bi bil etimološki vir naziva tako za trto kot nato tudi za madžarsko pokrajino Tokaj, kjer sedaj ta trta raste. Vse kaže, da te trditve niso «iz trte zvite« in smo tudi v slovenski strokovni literaturi zasledili podobne ugotovitve. 'Jč^ko n» prin^er piše na 74. »trapi' knjige «Sodobno vino* graoniltvo« nasrednje; »Tokaj je stara domača furlanska sorta, ki so jo v 11. stoletju patri jigenesli iz Itglije na Madžarsko,’ kjer jo acjp v okilid TOkajr skupaj s 'furmintom.ii Spor okoli tokaja je vzbiidil tudi pri nas izredno zanimanje tako vinogradnikov kot ljubiteljev »žlahtne kapljice«, saj je to vino ezlo razširjeno v vseh tržaških gostilnah. Po- Čeprav je denar zakopala na vrtu. so jo policisti kmalu prijeli 13. t. m. se Je zglasil na policijskem komisariatu Ni-cuio Duminič z Vrdelce San Ciiino in prijavil dežurnemu podčastniku, da ga je neznan tat okradel. Tat je vlomil v njegovo stanovanje. Bil pa je gotov, da mu ie zmanjkalo 80 tisoč lir, ki jih je imel v žepu srajce, ki je bila v spalnici. Agenti so bili v dilemi, če je treba iskati tatu med številnimi njim že znanimi možakarji, ki hodijo po hišah pod pretvezo prosjačenja, a v resnici iščejo prilike, da vlomijo v prazna stanovanja, ali mod osebami, ki stanujejo v oko-iici. Druga možnost se jim Je zdela verjetnejša in tako so uvedli preiskavo v to smer. Sreča jim je bila mila in sum je padel na komaj 19 let staro Liliane Gomischek por Pintus, ki stanuje v isti hiti kot okradeni mož. Kot po navadi so agenti Zučeli osumljeno ženo zasliševati in čeprav je ta tajila, je večkrat padla v protislovja, k so jo končno prisilila, da je skesano priznala tatvino. Skušnjava je bita močnejša od nje; okno Dumničevega stanovanja je bilo odprto in tako se je dekle z vrtne s*rani prikradlo v spalnico, k er je po kratkem brskanju po žepih našla, kar jr želela. V rokah je trdno tiščala tisočake in da jih ne bi našli, Jih Je zakopala na vrtu. Seveda so hoten agenti vedet. za kraj, kamor je zakopala svoj ukradeni zaklad in ko _ jim ga je pokazala, so prišli tisočaki na dan. Iz rok agentov so romali v roke last-r. ka, medtem ko so nepošteno mlado ženo prijavili sodnim oblastem pod obtožbo ta-tiine ter jo sedaj izpustili na začasno svobodo. leg tega se sorta zadnje čase | jo z avtom odpeljali do meje, zelo širi tudi po našem področ- od koder so jo z rešilnim av- ju in po tržaški okolici, kjer ji ustrezajo vremenske prilike, ker daje zelo velik pridelek in zelo močno in dobro vino. Pravica do naziva zanima to-, rej tudi tržaške vinogradnike, zlasti pa seveda vinogradnike spodnjega dela Brd, kjer je ta sorta že sedaj zelo razširjena. Padec ženske V nedeljo je 76-letna Marija Grabari - Hrabar iz ezulskega' taborišča na Kraški cesti na Opčinah odšla skupno s sorodniki in prijatelji na izlet v Sežano, kjer so se usedli okoli mize v neki gostilni. Hrabarjeva je sredi veselega razgovora izgubila ravnotežje in nerodno padla na tla. Čeprav so jo zopet posadili na stol, je ženska čutila precejšnje bolečine v levi nogi. Ker jih ni mogla več prenašati, so tom odpeljali v bolnišnico. Okoli 13. ure so jo prenesli na ortopedski oddelek, kjer sa si zdravniki pridržali prognozo. Podlegla je poškodbam V četrtek popoldne je prišlo v Ul. Orlandini nedaleč od železniškega nadvoza do nesreče ker se je mlad kolesar zaletel v 69-letno Marijo Zoeh vd. Canciani iz Ul.. Doda. Medtem ko se je fantu 'posrečilo obdržati ravnotežje, je Cancia-nijeva padla in ker si je zlomila levo nogo, so jo morali sprejeti na ortopedskem oddelku. Poškodba je bila taka. da bi vsakdo okreval v 30 do 40 dneh. Taka je bila tudi prognoza zdravnikov za Cancia-nijevo, toda žal so nastopile komplikacije in ženska je v nedeljo popoldne podlegla. Smetar ranjen v glavo Zaradi rane na glavi so morali iz previdnosti sprejeti s prognozo okrevanja v 10 dnen na opazovalnem oddelku delavca mestne čistoče Garmina De Dominicisa iz Ul. Orlandini. Delavca je sredi dela v bližini tovarne igralnih kart Gambissa udaril po glavi ročaj strojčka za dviganje sodov s smetmi na tovorniku. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimnuaiHiniiDniiuiiiiiiiiininiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii in sicer takoj nato, ko bo parlament izglasoval ustrezni ustavni zakon. Poročilo pravi, da j« komisija pri sestavi statuta " u-po-šievala zlasti nujnost po obširni zakonodajni in upravni pokrajinski avtonomiji. Ta nujnost izvira predvsem iz različnih krajevnih in gospodarskih razmer v posameznih pokrajinah dežele. Čeprav se gospodarstva omenjenih pokrajin v glavnem izpopolnjujejo, obstajajo vendar mnoga področja, ki zahtevajo posebne ukrepe in ki se bodo laže izvajali po zakonodajnih in u-pravnih ukrepih posameznih pokrajin. Glede manjšinskih pravic je v členu 4 Jirvega poglavja rečeno sledeče; «V deželi je priznana enakopravnost vsem meščanom ne glede na jezikovno Skupino, kateri pripadajo«. To je vse, kar osnutek statuta posveča vprašanju manjšinskih pravic v bodoči deželi. V uvodu poročila pa je glede tega vprašanja rečeno sledeče: «V predhodnih določilih o-snutka statuta je bilo upoštevano to, kar je predvidene v X. določbi ustave, ki se glede zaščite jezikovnih manjšin namenoma sklicuje na člen (i ustave, kar naj bi pomenilo, da bo naloga bodočega deželnega in pokrajinskega zako-nodajavca, da dejansko izvrši omenjeni določbi«. Potemtakem torej, statut ne predvideva ničesar glede pravic narodnostnih manjšin v deželi in prepušča rešitev tega važnega vprašanja bodočemu deželnemu in posameznim I ukrajinskim svetom. Izpred sodišča X Štiri mesece zapora pogojno za žaljenje javnega funkcionarja Obtoženec je povedal, da se svojega dejanja sploh ni zave-dal, ker je bil «okajen> - Neuspešen priziv vinskih bratcev Pozabil je vrniti izposojeno kolo - Zapustil je ženo Kratek telefonski poziv o sporu dveh pijancev je zadostoval" policijskim organom, da so stopili v akcijo. Sicer jim ni bilo treba niti stopiti v avto, ker je prišlo do spbra v baru Renata Giorginija v Ul. del Teatro Romano, to je nekaj korakov od kvesture. Na čelu policijske patrulje je bil podčastnik civilne policije Antonio Clabot, ki je vzpostavil red in hotel 51-letnega Marija Tulija iz Ul. Cliiaucl.iara in 67-letnega Carla Persija iz Ul. Crocefisso, ki sta se sprla in pretepla, odpeljati v bolnišnico. Vzroka je imel dva in sicer hotel je ugotoviti stopnjo njune vinjenosti ter izročiti Persija zdravnikom, da bi mu razkužili majhno rano na ust-rflei. Oba vinjena moža sta podčastniku hotela krotko slediti. Oviro pa so policaji našli na vratih, kjer je arogantno stal 30-letni Pasquale Manosperti iz Ul. Crosada, ki je zaradi vinjenosti komaj stal na nogah. Kljub temu pa ni hotel agente spustiti na cesto. Spustil bi jih, toda pod pogojem, da izpustijo Tulija in Persija domov. Diskutirati z Manospertijem je bilo nesmiselno, vendar vseeno je moral podčastnik napeti vse sile, da si je utrl pot na cesto. Manosperti ga je namreč trdno držal za roko in ga ni hotel izpustiti. Tudi Manosperti je moral v zapor kot ostala dva, a ko se je streznil, je začudeno obstal. Cernu je hotel preprečiti agentom, da bi odpeljali Tulija in Persija, ni znal pojasniti. Ne enega ne drugega ni poznal in zato se je" tudi sam čudil. Pomagalo pa ni nič ker je moral pred sodnika, ki ga je obsodil za žalitev javnega funkcionarja na 4 mesece zapora brez vpisa kazni v kazenski list. Tudi Tulija in Persija so sodniki obsodili, in sicer prvega na 1000 'ir denarne kazni, drugega pa na 9 dni pripora in na 15 dni zapora. * * * Isti sodniki so morali tudi razpravljati o prizivu, ki sta ga vložila proti obsodbi na preturi zaradi pijanosti 44-let-ni Guerrino Missich in 53-letni Mario Zerovec, oba stanujoča v ljudskem prenočišču v Ul. G. Gozzi 5. Moža, ki sta ga i-meja precej pod kapo, sta se namreč 23. julija letos v zgodnjih popoldanskih urah sprla na Trgu Liberta in ker se je njun besedni spor spremenil v fiz'čno obračunavanje, so morali intervenirati policijski organi, ki so oba prijavili sodišču. Sodnik je oba obsodil, in sicer Missieha na 15 dni, Zerov-ca pa na 3 mesece pripora. O- ba sta vložila priziv v upanju, da bosta s te,m dosegla znižanje kazni, a njuna želja je o-stala le... želja. Prizivni sodniki so jima namreč v celoti potrdili prejšnjo razsodbo ter ju obsodili na plačilo povečanih sodnih stroškov ter so istočasno zavrnili Zerovcu prošnjo za izpustitev na začasno svobodo. To pomeni, da bo mo. ral kazen presedeti do zadnjega dne. * # * Rossato Antonio iz Istrske ulice si je domislil, da bi si izposodil kolo. Zglasil se je v trgovini Valerije Sosičeve por. Vidali v Narodni ulici na Opčinah, kjer je kolo vzel kar s «forfait» plačilom. To je bilo oktobra 1955. leta. Minilo pa je nekaj mesecev in kolesa še ni bilo od nikoder. Kadarkoli je mož Sosičeve vprašal Rossata o izposojenem vozilu, je ta odgovoril, da si ga je pač izposodil, ker dela v Trstu in tudi v Annone Veneto. Kolo je v drugem kraju in ko se mu bo zdelo, ga bo tudi vrnil. Toda lastnica trgovine se je naveličala čakanja in je pooblastila moža, da je tožil Rossata zaradi prilaščanja _ tuje lastnine. Tako se je mož nepričakovano znašel z obtoži o na ramenih. Vse kaže pa, da ga ni dosti brigalo, ker ni prišel niti na razpravo, kjer bi lahko pojasnil svoje razloge. Njegovo odsotnost pa so sodniki smatrali kot priznanje krivde in tako so ga obsodili na 3 mesece zapora in na 12.000 lir globe. m * * 27-leina Liliana Verzegnasst por. Stabile iz Ogleja je morala zelo revno živeti in skrbeti tudi za hčerko Angelo. Njen mož Ottone se je 1949. leta preselil iz službenih razlogov v Trst, kjer se je naselil pri neki družini pri Sv. M.M. Sp. Na ženo in otroka se ni več spomnil in ni Jima poslal niti za kilogram kruha. Nlegova žena ga je večkrat rotila, naj ji pomaga in ker so bile njene prošnje kot bob v steno, ga je prosila, da bi ji podpisal privoljenje za ločitev. Istočasno bi ji moral podpisati tudi privoljenje za potni list. ker bi se lahko z njim izselila v tujino, kjer je mislila, da bo našla df !o in zadosten zaslužek za življenje. Trma moža pa je že tako obupano zeno razburila m tako je vložila tožbo pri policijskih radi stalnih sporov s sorodniki, vendar to ni zadosten razlog, da je pozabil na svoje družinske dolžnosti. Verjetno se je mož tudi precej prestrašil, ker je na policiji nemudoma pristal na ločitev in tudi na podpis privoljenja za potni list. Toda bilo je že prepozno, ker so preiskovalni organi na podlagi njegovega priznanja o kršitvi družinskih dolžnosti poslali akte za nadaljnji postopek sodnim oblastem. Stabile bi se moral zagovrr-jati pred sodnikom, vendar je tudi on mislil, da njegova prisotnost ni potrebna. Ce ni bila potrebna v sodni dvorani, pa bo prav gotovo nujna v zaporu, ker ga je sodnik obsodil na 3 mesece ječe z dodatkom 15 tgočakov globe. Vpisovanje v občinske otroške vrtec Tržaško županstvo sporoča, r*a s» J 9. »eptembr» prične vpisovanje otrok v občinske otrošk« vrtce. V vrtce bodo sprejeli otroke, ki izpolnijo oh vpisu tri leta danosti. Vpl sovanje je pri ravnateljstvih posameznih vrte ev. Ob vpisu je treba predložiti rojs*n' list. potrdilo o cepljenju proti kozam in davici in potrdilu o zdravih očeh Ob razstavi strok. ind. sole na Opčinah Razstava daje pouk življenjski Industrijska strokovna šola na Opčinah se ja pred kr.at-kim preselila v novo šolo. Novi prostori so lepi, zračni in svetli. Začeli pa so novo leto z razstavo šolskih izdelkov prejšnjega leta. Najbrž ni ta ukirep šolskega vodstva slučajen. Naj se s tem prikaže, da se bo v novi šoli le nadaljevalo delo iz stare. Delo bo v novi šolt to kot prej, le prostori sp novi, lepši. Ze splošen vtis razstave napravi na obiskovalca zelo prijeten vtis, ko pa si človek začne ogledovati izdelke nekoliko bolj natanko, marsikje naravnost osupne. Saj skoro ni moč verjeti, da so tisto res napravili učenci sami. Razstavljeni izdelki so razporejeni p štirih sobah ter tvorijo v skupinah celote zase. Razpored predmetov je smotrn in okusen. Ze to »pitna vzgojno na obiskovalce in tudi na dijake same. Nekatere risbe so take, da bi jih moral ocenjevati že kar strokovnjak. Iz njih se lepo vidi razvoj učenčevega dela: od lažjega k težjemu, od preprostega k popolnejšemu. Zanimiva je risba, kjer so poskušali skupinsko risanje. Učenci se vadijo delati v vseh tehnikah, tako se seznanijo z vsem, kar jim bo utegnilo v življenju koristiti. Znanje, ki ga dobijo v tej šoli pa je podlaga, da se bodo pozneje mogli uspešneje izpopolnjevati. Skrb, da se jim izostri okus za lepo, da si izoblikujejo estetski čut, je povsod v šoli očitna. Učenci bodo znali razlikovati umetnino od »kiča«. Risbe, ki kažejo strokovno risanje deklet ali fantov so skrbno izdelane in kažejo, da to risanje izpopolnjuje praktični pouk. Saj so izdelki, bodisi dekliških ročnih del ali tistih, ki jih delajo dečki iz kovine ali lesa, skoro vedno tudi narisani. Vse je povezano, prav tako kot v življenju. Opreme za dojenčke, bluze, volnene jopice, predpasniki, robčki, prti in celo — preproge. Da, tudi prave preproge'. V živopisanih barvah. Robčki z roko risani. In prave klekljane čipke. Vse zelo lepo izdelano, vzorčki vezenin v skladnih barvah in vsak nekoliko drugačen. In deški izdelki? Kovinski so tako precizno napravljeni, da bi marsikdo dvomil, da so dijaki sami tisto naredili. Kot bi bilo izdelano v tovarni. Tudi mizarski izdelki so zelo lepi in praktični. Posebej pa moram omeniti električne svetilke. Najmodernejše so, imajo železni podstavek, a senčniki raznih oblik, so iz rafije. Tudi slikanje na keramiki je lepo. Razstavljen je med drugim cel čajni servis, ki so ga učenke same poslikale. Šolska razstava je tako rekoč zrcalo šole. Na tej razstavi se jasno vidi, da je pouk na šoli smotrn. Očitno je, da si profesorji prizadevajo uskladiti pouk z žiuljenjem, a predmeti se povsod, kjer je to le mogoče, izpopolnjujejo in med seboj povezujejo. Ce je doseženo tudi u tistih predmetih, kjer se ne dajo uspehi razstav iti, toliko, kot v teh, potem morejo biti profesorji na svoje delo ponosni in mirno lahko rečemo, da je naša mladina v dobrih rokah. S. ANDOLSEK Tudi pijanec se včasih zvrne Upokojencu Giovannlju Ga-lantu, iz Ul. del Rivo zelo u-gaja vino, a vselej Je ' imel sitnosti zaradi njega. Pred dnevi se ga je napil in kaj se jo tedaj zgodilo, še sam ni znal obrazložiti. Včeraj pa »e je zglasil v bolnišnici, seveda • precejšnjo dozo alkohola v želodcu in se pritoževal zaradi žgočih bolečin med nogami, kjer je imel rano, povzročeno s kakim rezilom, ter tudi odrgnine na glavi. Galante, katerega so zdravniki pridržali s prognozo o-krevanja v 10 ali 20 dneh na II kirurškem oddelku, je iz-Jsvil, da se je 11. t. m. pozno popoldne, ko se je napil. • tlllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIHIIHIIIIIHIIHIHIIHIHIHIIIIIHIIUIIIIIIUIIIIHIIIIIHIIIIIII zvrnil na neko posodo. Kakšna pa je bila ta posoda, ni hctel povedati. Po rani sodeč pa je morala biti precej... estra. —«#------ ZAPRTA CESTA Od jutri bo zaprto za promet z vozili križišče uiic Fa-bio Filzi in Valdirivo zaradi polaganja telefonskh kablov. ( Šolske vesti ) INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V NABREŽINI Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV. KRIŽU Vpisovanje v 1., II. in III. razred se vrši neprekinjeno do 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak dan od 9. do 12. ure. * * * INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I., II. in III. razred vrši od 1. do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. Industrijska strokovna šola na Opčinah prireja razstavo deških in dekliških ročnih del, ki bo on. prta samo še danes, 16. t. m. od 9. do 12. In od 15. do 19. ure v novem šolskem poslopju v Bazo. viški ulici. Vljudno vabljeni. VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 do 25. sept. vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio 9-11. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi ogias-m deski. Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1957-58 se prično 17. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine. • # • SLOVENSKO UČITELJIŠČE V TRSTU Usposobljenostni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se bodo začeli dne 17. septembra 1958 ob 8,30. • * • NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra 1938. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v vključ no 25. sept. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. • • • DRZ. NIZ. INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III. nadstropje sporoča, da traja vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 do vključno 25. septembra 1958. • * • NIŽJA SREDNJA SOLA Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu v Ul. della Scuila Nuova 14 sporoča staršem, da se rok za vpisovanje v to šolo zaključi 25. t. m. Vpisati s* morajo ■tudi učenci, ki so delali sprejemni izpit. OD VCEEIAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. In 13. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke pa so bile 3 POROČILI SO SE: delavec Antonio De Meo in gospodinja Luciana Angeli, železničar Anteo Minlati in gospodinja Liliana Franceachlni, pomorščak Giuseppe Macaluso In gospodinja Emma Saln. UMRLI SO: 6U-letn! Valerlo Trevisan, 70-letna Maria Antollo-Vich, 75-letni Rocco Osvaldella, P6-!etna Cornelia Mosetig vd. Mo. lini. 60-lelna Gisella Gabas por. Leonardi, 69-letni Francesco Emi. li, 77-letni Giovannj Malusa, 71-letna Antonia Tranl por, Mara-spin, 58-letni Ferdinando Ca-ncel-l.cro, 76-Jetni Marino Olivetti, 67-letni Giovannl Fontanot, 73-letni Venanzio Roli, 76-letria MargherL ta VVolf por. Losacco, 68uletna L'dla Snaldero, 69-letna Maria Zoch por, Cgnciani. Vreme včeraj: Najvlšja temperatura 23,3, najnižja 16,3, zračni tlak 1059,1 pada, veter severozahodni k 5 km na uro, vlaga 65 cdst., morje mirno, temperatura morja 21,8 stopinj. Valute 1 Milan Kun Zlati funt 6.000 — 6.200,- Marengo 4 600,— 4 850 — Dolar . . 622 — 624 — Frank franc. 133.— 137.— Frank Jvlcar 144.— 146.— Sterllng 1.720.— 1 750,— Dinar 80.— 83.— Šiling 23.75 24.25 Zlato ... 705.— 706.- Zah. n. marka 148.— 149- « » —‘ - organih, ki so se začeli zani- NOČNA SLUŽBA LEKARN bfra-E ns& % la na zagovor in tu je raoz ,, praxmarer, Trg Unlta 4' priznal, da so ženine lziave i prendlni IJ|, Tiziano VeceHto 24: resnične. Hotni se je izgovo- . Harabaglia, Barkovlje- Nicoli, riti, da je odšel z doma za-1 Skedenj. v KAgWA obvkntii.a j Sestanek Slovenskega fotokluba. Jutri, 17. t. m. ob 20. url bo redni sestanek članov fotokluba v Ul, Rema 15.-1I. Na dnevnem redu so organizacijske zadeve ln kritika slik, zato naj člani prinesejo s seboj slike ln filme. Prosvetno društvo RADO PREGARC iz Rojana - Skorklje priredi v nedeljo 21. t.m. ob 15.30 pri PISCANCIH Nastopajo pevski zbori, tamburaški zbor. folklorna skupina, dolinski trio ter duet Dario in Darko. Preskrbljeno je za pijačo in prigrizek. Obiskovalci se lahko poslužijo openskega tramvaja do postaje Bani. * A D I O TOREK, 16. septembra 1951 RADIO TnST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod ln Fotovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernom-ja; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Marek VVeber; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Koncert orkestra Tržaške filharmonije dirigira Paul van Kem-pen: Mahler; Simfonija St. 1 v tl-molu; 18.55 Poje tenorist Janez Lipušček, pri klavirju Gojmir Demšar m Danilo Švara- 19.15 Sirimo obzorja: »Mladi 'držav- ljan«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna; »Karel Auer — stoletnica rojstva«- 21.15 Pevci lahke glasbe; 21.3S VVieulavvskl: Koncert it. 2 v d-molu za violino In orkester, op. 22; 22.00 Li. teratura v Sovjetski zvezi; (9.) »Privid odjuge«; 22.20 Len Mer- cer s svojim godalnim ork v 22.40 Beethoven: Sona“ *• jrju c-molu op. 13; 23.00 Pri ^ Valentino Liberace; 23.3« n» na glasba. hadio TRST jlm 11.00 Carmen Dragon s . orkestrom; 11.20 irragna; 12.10 Orkester Armando Fr«^ 14.30 Tretja stran; 16-J« ske pesmi in pmza; D, jli0c ritmov Gianmja Sa[J, Jvel*0 Robert Ceciric Sheri«; « potovanje«, igra v 3 aej. RADIO KOPER fJOi Poročila v «»v.: 13,30, 15 00. 1JJ», Poročila v KaL: 17.15. 19.15, 22 30. p nos RL: 5.00-6.15 m 7.00-7.15 Frew>lJ(C 715 Gtasba za Glasba po željah; 13-*> .^ jttti: .lasveti; 13.45 Iz opernega^, 14.30 Okno v svet; 14-4«'j -fi glasba; 15.20 Narodne P"£lT.#l piest iz raznih kraJeVi . ^ Prenos RL; 17.25 0^'^ zaik; 18.30 Od melodije » dije; 19.30-22.15 Prenos Vi- SLOVENIJA - 127,1 m, 262,1 ». Poročila: 3.00, 6.00'.-n ' l«^ 10.00, 13,00, 15,00. 17,0». 22.00, 22.55. Krf!*1'' 8.05 Robert SchumanrK ^ riana op. 16; 8.40 P«1^. fr»f-mini — Mimi Malenša^j $ mentl Iz Benetk; 9.00 gor. melodije; 9.45 Nikolaj JO, Koncertino za ork»cc jgjjd. 10.10 Priljubljene zborov*^, t be; 10.35 Po zvenečih orkestrom VVernerja « ,5 frl 11.00 Za dom in Maji ** operne medigre; vmca e J otroke: a) Puškin: P^^; poj?: biču in ribici, b) 12.00 »Ljubca P<>Y%Pa Kmetijski nasveti; U-f* .,30 l® na orkestralna za v'°'. Haervdel izvaja skladb' prefer, lino, pri klavirju Andrih ^ pjn. 13.50 Malo od tu, »ato j 14.14 »Beli se jadro-«, nimivosti iz znanosti: g o*; 14.45 15 minut z vese ‘ ^ ^ 14.45 15 minut z v,c „,nVi tr" 15.40 Po slovenski Pla?l gopra' verzali od Maribora do ,jVttiSiJ XIII — Od Triglava do ^ pod Spičko- 15.50 Klavirs* l6jo be Felixa ’ Mendek*oW»*J.|| 2» Ura popevk in ritmov, ,g00 ljubitelje in 5°“]?,» Igra ? Kulturni pregled; 16T5LWJljajft bavni orkester Ra^Ju" 18.45 Domače aktualno flIj#r-Kcncert zbora Sloveni& momje; 20.30 Marijan ^iiA Domovina, simfonična^ nert*' 20.45 Radijska igra in ta*" Eisenreich: Tako ž|V1»°-nv ^ umiramo; 21.28 A. nata za harfo; G. F. z, pfO Sonata a cintjue; 22-1’ n0č'7, tel je jazza; 22.30 Lah (gitif želita Jo stafford 10 TELEVIZIJA ,JJ4 17.00 Spored za otUj in Poročila: 18.45 Umetnost mirnost; 19 00 Dva tisoči« 19.45 Ustroj človeškega N|col ma; 20.30 Poročila; Manzari: »Študentka«, 30 igra: 22.00 Totodub; 2^. ni Sa-lvatora Dl Giac» Poročila. Excelsior. 15.00: »FraCU1«'"*^ na Wynter, Mel Fer ’ res Michaels. *V , Fenice. 14.45, 18.15, dneh okrog sveta« vse Ce neveljavne ,r.m <§* ,. Nazionale 16.00: »Un trJ5| V11 chiama desiderio«, M« A r cobaleoo. 16.00: ^ToraJ- ska akcija«, G. Ra«, pdeči Supercinema. 16.00: sOO ki«, Jim David, A. " | cesijska vojna. .... »Vo!t,» Filodrammatico. 15.30. ^jtiiljt. Zveze«, VValt DisneL^e rrs,rais:,fe m ida serenata«, P°J ,«| gani. Običajne cene. girici«', Grattacieio. 16.00; p princ«, Cinemascope, in Pierangeli, s*?.««- Crtstallo. 16.30: Pričet« M^r, »Upor kovbojev«, iectin1' ney Martha Hyer. Prvič v Trstu. v"- Prvič v Trstu. ... je Ulja. Ca pito t. 16.30: «,')edLrdl, Vu> nedelja«, Alberto so Rivj, rio De Sica, Mario * »V LfC litlO*' rella De Luca. ^oj ‘L* Astra Roiano. ,1®-2 ' ginetn*^ ■»•‘S mec je bandit«, B. Stanwyck. Alabarda. 16.30: vi«. VVamer. Gary - ^ A hleba ra n. 16.00; stu«, John Payne, ,jno. Mladoletnim Prepov jeve^jr, Arlstoo. 16.00: «Crn* Ma r* dre Cayatte, Jean Aurora, 16 30: «vžfch*rd , t>" Anne Baxter, RUjjti 00 Uprava svetuje I pj); četka. ,dietni .n1!' Garibaldi. 16.00 (p0\jori’?. P*1' »Indijska zvezda«, jejn^icf; de, Vvonne Sansoh, lace. Dogodivščin'- jj^kvV je* Ideale. 16.00: «V Disneya», sledi: ItaliaBai6a30; »Gospa J‘ Ch*$tt. Lana Turner 111 "Ls in cra<'* Moderno. 16.00: «.f^ren. Gary Grant, Sofia jeis Sinatra. Cinemasccv-3K n T. S ^ Marco^ lSJAhj q Ra .PlCa'. 15 00. »Kaj»<^ Zahc- u«, F. ) ar. -jKU’’ lev Cir.emasrope. Qt| tw Viale. 16 00: »Sa«ri jt Claus Holm, <'rh'0. «C»sl (jit* Vittorlo Veneto. 16^- gica, Pariš«, Vittorlo De rtna Valente. nts^li. Belvedere. 16 J°i . jn j,al* tarktike«. Zn ?arpusa t h borcev IX Kov na ‘6r blvšib aktdvi-"■ V , Ooost!,bo borcem °men‘ka Proslavili le , Korpusa * Iront. L letnico Gori. !f:°Ujučitve ‘prim' °bletnico !‘*n‘ državi M T'' k ma‘ Sosti sm„ ‘ atevilnimi kj iavrines?8211' predsedni- sl>upščine LR ^eta Ljudske s; Kraigh * 0t'er>ije Bori-h V*‘or a’ P;dvPredSedni- K* ^ pod' lliPn« ZVtee bora Sociali-‘1V* Slovan;- VBega ‘jud- "neraI«e8a t* ■ ° Tomšip. J** feput)U,ajn‘ka Predsed- K blana CK J' J<>Ž0 VU' K* Jugosla ■ ze komuna ter . 1Je Ivana Re-CtebatavnivSf: 8tevdne druge ** S£»oblasti in pon- J** bivS UaCli ter ««ta£ Psr>Uanov /ariba‘d*.ncev m ^kega. up Go™kega in Tr-Ire‘ar « J« tu tudi se-fc* ItalHg PSk® loderaci-P°letto. orice sai- 7Ve44l'ost s. . LUIi> ko te ]e 2aoeIa ob odbora^ °-L Goric« Tze bor' # . besedo en? *“* Skok !> vodit", na™>«*- ite °dilne borbv uarodno-M dr. Ai . e na Primor-[Hu. kiAJu tkUnJu _ 916(1 dru„irr;SV0Jfm V* bdo na,a rekCl: I.L. e Je v GnJ • dejstvu, LZtt GoGCo C' ,n C° H (°aTa. v°iska Cerri kot ro or*ti proti klHm #sPeinn 9Ularni ^ 80 l^aki no 4‘ Mussolim- ,f5e to nrnoTxk* v *«{ ' d« je Je ustvarilo SZa'AT£VeZ Htla ok°“-n defc,e, ^ moi, /an- Cd6 « Did , S »e 9,de Pri«,«- So d*ke rnrf 8ati! s S ,n bor6edos,i-*> n„°*fali J 0’*1- ki »rsfco pri-navdu-mu mah usll> ki mu t1 i,°li ^oLnajlePsi™ •iliu 4 n0je Robnimi - S n n°ie Vn “bninii ®P°-°)ne» r°dnoo svobo- 4. K« ? Tazpol°ženje, b^i *>£ Z^ °* %>a,t1Vnn Ple°U ’ lZTOial° „ C^em iG oh V v*aki s tem> Sje °rožen , Uos' obirali Hle ,B »kup:^3 sposobni S in ni«ndo fci 50 *i JI °borože-s sosed-se vklju-* vojsko». o ,*^oieP . — S bnl6k nar 7‘° prika-ss ; be na c noosvobo-LC(1*«la 770r«kem, ^ er 194*» ’ docim ^ 11 vi«evi- 4,3 Pred&tm«. Predstav- uvdaljevai ["je '”*> in . P°kaaal« a '* 5t t TTTTr Ppi*a. »S v do t ^nn klV* 3'e b- N' . . n4ee- K>i j t0 knčeao «0 T050 krujo s7nS prizna,?'e ‘Udi f% T°dni> mej° To novo' r,t: Ur«ditue ’m* ;tQ' °sti n, tnedna- vi! predsednik italiianskega nacionalnega združenja partizanov iz Vidma dr. Angeli-co Gioibatta, ki je poudaril vzajemno borbenost in enake težnje slovenskih in italijanskih borcev proti okupatorju. Po končanem slavnostnem sporedu je sledil kulturni program, ki so ga pripravili združeni pevski zbori goričkega okraja, godba na pihala anhovske tovarne cementa ter člani goriškega gledališča. Odkritja grobnice :n spomenika 227 borcem na Trnovem je le ena izmed številnih svečanostih, katerih je te dni povsod po Primorskem in v Sloveniji veliko. Danes bodo odkrili spomenik padlim borcem na Vogrskem pri Gorici prihodnjo nedeljo bodo v cementarni v Anhovem prav tako odkrili spomenik padlim delavcem — partizanom in žrtvam fašizma. V Logatcu so prav tako odkrili lep spomenik padlim borcem m drugim žrtvam iz narodnoosvobodilne borbe. V nedeljo so imeli podobno svečanost v Sevnici, ki se je je udeležilo okoli 2000 Mudi, istega dne so v Sembiljah odkrili spomenik 10. domačim padlim partizanom in žrtvam fašizma. c ' Sfc-S f* i .£*■—; - 1 t S " # ............... <:r- -f, -V^ ■ V MADRJDV SO SE ZBRALIMI.ADI Že sanjajo o «združeni Evropi* toda po «fašistični revoluciji* Za na odkritje spomenika nacističnim žrtvam v Buchentvaldu ministrstvo potnih listov ni dalo, za na kongres fašistov pa ovir ni bilo - Mosley zares ni tako nepomemben, kot menijo V naši nedeljski številki smo pisali o razliki med sovjetsko in ameriško šolo. Podatki so dali prednost sovjetski šoli, torej priznali večjo skrb sovjetskih oblasti za mladino kot jo kaže ameriška oblast. Pred tem pa smo pisali tudi o težavah, ki jih z mladino imajo ne le skoraj vse zahodne dežele, ampak tudi Poljska, Bolgarija in So-vjetska zveza. Danes pa se bomo lotili neke druge vse hujše — «mladinske zadeve«. Pred kratkim je španska mladinska fronta «Fruente de Juventudes* organizirala v novem madridskem študentskem domu «Santa Maria de Castellon de la Plana« mednarodni kongres fašistične mladine. Tega kongresa se je udeležilo seveda največ španskih mladih falangistov, toda bilo je tu tudi mladih fašistov od drugod. Sem je prišla skupina belgijskih mladih fašistov, ki še vedno smatra- jo za svojega voditelja Leona Degrella, predvojnega fašističnega voditelja, ki je bil kot kolaboracionist obsojen na smrt, ki pa živi sedaj spokojno in udobno življenje v Španiji. Z Degrellovim pobegom torej belgijski fašizem ni izginil, saj imajo belgijski fašisti celo svoj časopis — «Eu-rope Reel». V Madridu se je znašla tudi skupinica romunskih fašistov, le da ti niso prišli iz Bukarešte, pač pa iz raznih predelov Evrope, koder žive raztepeni pristaši bivšega romunskega «duceja» Codrea-nuja». Tudi Francozi so imeli v Madridu svojo «delegacijo». Francoske mlade fašiste sta pravzaprav predstavljali dve skupini: mladinci fašistične organizacije «Action Francai-se» in skupina Petainovih pristašev iz Marseillesa. Tudi Švedska ni stala ob strani. Njo je zastopala v m, ................................................. iininmi MAJHNE IGRE VELIKEGA MESTA KAIRO, KO SONCE ZAIDE... Ko se sprehajate po njegovih ulicah in se morda tudi zabavate, se bržkone niti ne zavedate, da je vse to, kar vidite, le težnja za skorjo kruha in vsaj majhnim prostorčkom pod soncem Ko sonce s svojimi poslednjimi krvavo-rumenimi žarki pozdravi široki Nil in se nato naglo zpubi za kupolami džamij in stare trdnjave, ifza katere se razprostira puščava — se »di, da Kairo začne šele tedaj živeti. Hrup na njegovih u-licah postaja močnejši, ulični prodajalci urnejši, promet gostejši. Okna se odpirajo, ljudje se pojavijo na hišnih strehah ali sedajo v zeleno travo številnih parkov, čakajoč na večerni vetrič z velikega Nila. V teh urah od sončnega zahoda do zgodnjega jutra se vi, ki o.eanjl vzhod — njegov hrup, njegove nizke in tople zvezde, kavarne in gostilnice, ki di-še po vzhodni pregrešnosti, njegove ulice, kjer morate najti vse, kar potrebujete in česar ne potrebujete — ne boste čutili osamljene. Kajti tedaj je na kairskih ulicah mnogo zabave, brezplačne, vesele in grenke zabave. Zdi se Tam, kakor da je zato poskrbelo neko veliko in nevidno bitje, ki aranžira vse predstave in predstavicč. In rdi se vam, kakor da se ta «nekdo» dejansko razume na svoje delo. Kajti ta «nekdo» je življenje samo velikega mesta, v katerem je mnogo majhnih in velikih ust, ki želijo jesti. Toda vi, ki se sprehajate in se včasih tudi zabavate morda niti ne o pazite, da je vse ,kar ste videli, samo kondenzirana tež- nja za skorjo kruha in za vsaj še tako majhnim mestom na soncu. Moj hotel je v mirni ulici. Ni vam treba drugega, kot da greste desno, nato levo, pa spet levo, nato pa sto metrov dalje, in ste prispeli. Ulica je široka, tudi pločnik je širok. Sirok v načelu, kajti sedaj ga. skoro v celoti okupira blago, ki ga prodajajo v vseh mogočih jezikih — toda vedno na najbolj glasen način, ki je mogoč. To je zelo prometna ulica, po kateri gre množica ljudi. To je dobra ulica, na kateri so šanse, da se nekaj proda, večje kot v neki drugi ulici. Zato na njenem pločniku ležijo grmade blaga. Tu morete kupiti vse: od majhnega, miniaturnega Korana, do velike, rožnate brisače. Tu že davno ne poznajo več besede »nimamu, ker če nimam jaz, ima moj sosed. Toda tudi konkurenca je velika. Tisoče in tisoče ljudi: starcev, otrok in mladeničev prodaja tu najrazličnejše stvari na najrazličnejše načine. Moraš biti izviren, moraš pritegniti pozornost kupca, zainteresirati ga, in ga nato trdno držati. Tedaj nenadno opazite neko zeieno brisačo, ki vihra zelo visoko, skoro na višini ulične svetilke. Brisača ne stoji sama — na Srednjem vzhodu danes vendar V^čeV« n as £/ra- '4*o„ ‘vke dpra' -latl^o „ » »OvoL^hler , ►iis« te „ Je v svo- See°>p k v svo_ ‘ ;>od? Padcu*3?1,’• **■ [K 'drhžhn°5v°t H >. n 'Udi n„;r* UQr' •'»iN inrldvs*m a ai Ita' h118 ie k avc«-* vle OSVc>b-7, 80 uvi- >„ -N. 7'arnu 7a b°i> sQ v ,lW*«a 'N >, uPole? 227erob"tcl SV Pafh ‘•S. 1 bori*v. V Vera Čehova t :: S:-/:;-*? Tako se Je vnukinja slovitega ruskega pisatelja Anton? Čehova, ki Je igralka in plesalka, pojavila na nedavnem filmskem festivalu v Benetkah ni več letečih preprog niti letečih brisač... To brisačo vihti človek na dva in pol metra visokih hoduljah. Čudno je videti človeka na hoduljah, visokega in suhega človeka, pred katerim so vsi drugi pritlikavci. Ne pridejo mu niti do «kolena»1 Med njegovimi »nogami« parkira avtomobil, pod njimi tekajo otroci, medtem ko jih njegov partner podi, ker se boji za človeka na hoduljah. On pa mirno gleda na gnečo pod seboj in iz svojih čudnih višin prodaja brisače. Vi greste dalje. Nenadno se znajdete ob neki nepremični lutki, ki je neznansko podobna živemu človeku. In pomislite: sIzredno delo«, ko nenadno o-pazite, da to ni lutka, ampak dejansko živ človek. Stoji na stolici, na glavi ima zelen tirolski klobuk s peresom, sicer pa je oblečen povsem navadno, v hlače in srajco. Stoji nepremično, niti ne trene z očesom, povsem otrplih mišic na obrazu, na telesu, na rokah in nogah. Eno roko ima groteskno zvito- nad glavo, medtem ko z drugo kaže na nekaj v neki bližnji ulici. Ko sledite njegovi roki, vidite, da je to neka arabska trgovina v mirni ulici, skozi katero gre redko kdo. Toda ko vidite "Nepremičnega*, se boste morda odločili, odšli tja in tam boste prav gotovo nakupili najmanj polovico tega, kar ste nameravali kupiti. Utrudili ste se in menite, da bi bila odlična ideja, če bi odšli v neki kinematograf na prostem. A vprav pred vhodom imate predstavo. Vidite starejšega človeka v hlačah iz črnega usnja, gornji del njegovega golega m mišičastega telesa pa mu prepletajo železne verige. Mota se okoli nizkih stopnic, na katerih so, namesto deščic, ostri noži ali točneje jatagani. Mož nekaj govon ljudem, ki se zbirajo okrog njega, oni mu zvežejo roke in pregledujejo ključavnico, s katero je na njegovem hrbtu veriga zapeta. Mož stopa po ostrinah nožev in se ■iiHiillHiiHniKiiiiHiiinniiiiiiiiiiiiiiiiliiiHiii Bencin na upanje Z januarjem prihodnjega lete bodo dajale zahodnonem-ške črpalke bencin brez denarja, torej na kredit. V ta namen so ustanovili kreditno družbo, ki daje lastnikom avtomobilov ključ, s katerim je mogoče odpreti bencinsko črpalko na 3000 izmed 26.000 bencinskih postaj, kolikor lih je zdaj na zahodnonemškem ozemlju. Poseben avtomat zaznamuje na kartonu, koliko bencina je vzel ta ali oni voznik. Bencinska postaja bo dobila od kreditne družbe denar za bencin v treh dneh, lastnik avtomobila pa bo moral poravnati račun ob koncu vsakega meseca. To olajšavo bodo uvedli zato, ker se pogosto primeri, da vozniki na poti nimajo drobiža ali pa so sploh brez denarja počasi dviga do vrha. Gre počasi in pazljivo, kajti dobro ve, kaj bi pomenilo, če bi se mu spodrsnilo. Ko pride na vrh, se začne predstava, ki vam more izzvati smeh, a mogla bi vam izzvati tudi solze. Mož se napenja, da bi na tem nevarnem in negotovem mestu, z močjo svojih mišic in pljuč, raztrgal verigo. Morda je bil temu lažje kos, ko je bil še mlad. Sedaj pa se njegov obraz mršči v grimasi bolečine, dvoma in užaljenega ponosa. Končno pa veriga le poči in mož si oddahne. Na vrhu stoji, težko sope in se bolestno smehlja. Tudi to pot mu je uspelo! Nato se spusti na zemljo in pobira novce. ki skopo padajo okrog verige in nožev... Pri tem se spomnite na Fellinijevo »Cesto« in Zampanoa, in čutite, da bi ta mož odlično odigral njegovo vlogo. To bi bila dejansko vloga njegovega življenja. Morda ste postali lačni? Evo tu, takoj za vogalom, ulica polna arabskih restavracij, kjer morete jesti dobro in poceni. Izberete si mizo takoj tu na ulici. Takoj zagledate pred svojo mizo tri majhne, molče- če in flegmatične postave: 6-letni deček, morda nekoliko starejša deklica in komaj kaki dve leti star otrok. Vsi so oblečeni v neko kombinacijo črnega z rdečim. Njihove otožne, črne oči imajo nezainteresiran pogled. Medtem ko deček in dekletce hodita po rokah, gleda najmlajši v vaš krožnik. Nato pride še točka z najmlajšim. Povzpne se dečku na ramena, s koleni se oprime njegove glave in razširi ročice. Ko je tudi te točke konec, obstoje na pločniku in napenjajo ušesa, da bi slišali žvenket novca, ko pade na asfalt. Ce ni uspeha, mirno in molče odidejo do druge mizo in tam, brez otroške radosti in veselja ponavljajo svoje žalostne igre. V zgodnjih jutranjih urah se vračate v svoj hotel. Vratar se vam globoko klanja. Ležete v posteljo in polnt vtisov zaspite. In navadno se vam dogodi, da se zjutraj ne spomnite več niti majhnega tria niti moža z verigo niti "Nepremičnega*, ali pa da v najboljšem primeru skomignete z rameni: — Cest la vie... — (Tako je pač življenje!). Z. B. Madridu skupina mladih fašistov in rasistov. Italija vse kakor ni mogla izostati, saj imamo v Italiji povsem legalno fašistično stranko s poslanci v parlamentu. V Madrid je prispela skupina mladih pristašev misinske frakcije «Ordine Nuovo«. Najmočneje zastopana država v Madridu (seveda razen Španije same) je bila vsekakor Zahodna Nemčija. Sem je ! ravljali prispelo veliko nemške mladine med 15 in 20. letom starosti. Nemški mladi nacisti so bili najbolje organizirani. Imajo svoje uniforme, svoje orožje, svoje vojaške čine in časnike. Najbolj značilna sta njihova še vedno nacistična srajca in tradicionalno bodalo ob pasu. Na prsih nosijo še vedno kljukaste križe in Hitlerjeve orle. Skratka, kot bi se od leta 1945 do danes prav nič ne spremenilo. Tem so najbolj podobni Avstrijci, k se od «rajhovcev» razlikujejo le po tem, da imajo nekoliko bolj svetle srajce. To pa je verjetno napaka tekstilne tovarne, ki je slabo obarvala platno, kajti avstrijski hitlerjanci še vedno priznavajo «Anschluss», ne priznavajo pa sedanje avstrijsko-nem-ške meje. Njihov neposredni cilj je seveda icveliki Reich«. Cernu poudarjati, da je bilo vzdušje na kongresu — vzdušje «iz starih časov«. Ven. dar mladi fašisti niso v Madridu obujali starih spominov, ker jih še skoraj nimajo, pač pa so veliko govorili o sedanjem stanju in o svojih ciljih. Razpravljali so o bodočnosti Evrope. Ti »velikopotezni« fašisti ne obsojajo le komunizma in socializma, pač pa se zaganjajo tudi proti zahodni demokraciji in liberalizmu, vtem ko posebej poudarjajo svojo privrženost rasizmu, predvsem antisemitizmu. Evropa se mora združiti — je njihovo geslo toda šele potem, ko bodo fašistična gibanja posameznih držav izvedla doma fašistične revolucije. In tedaj bo Evropa, ki bo vsa fašistična, enotna in strnjena in se bo postavila po robu tako zahodnemu kot vzhodnemu bloku. Tako govori tudi zaključna resolucija fašistične mladine v Madridu. Samo ob sebi se razume, da je tak kongres možen predvsem v Francovi Španiji, toda kaj se dogaja v deželah, od koder prihajajo mladinske delegacije? Tambroni ni dal potnega lista italijanskim antifašistom, ki so hoteli na odritje spomenika žrtvam nacizma v Buchen-vvaldu, italijanski mladinci iz fašističnega «Ordine Nuovo« pa so dobili potni list za na kongres mladih fašistov v Madridu. To je čudno, hkrati tudi značilno. Belgijske, avstrijske, francoske in zahodnonem-ške oblasti prav tako dajejo svojim fašističnim mladincem potne liste, da smejo na kongres fašistov v Madrid, kot bi šlo za kako božjo pot ali za navaden izlet. Sicer pa čemu bi hodili po zglede in tolmačenja daleč stran. Pred kratkim so v Pre dappiu slavili prvo obletnico prenosa #ducejevih» posmrt nih ostankov v njegovo družinsko grob..ico. Ne bomo ob-zgodovine, ki je spremljala posmrtne ostanke Mussolinija od njegove usmrtitve v Milanu 1945 do lani toda dejstvo je, da se je tega dne v Predappiu zbralo veliko fašistov z vseh strani Italije, ki so prišli sem kot na božjo pot. Bili so tu tudi fašisti v črnih srajcah in na giobu je spregovoril sam Va-lerio Borghese, ki je pozival fašiste proti demokraciji in vzklikal pokojnemu duceju. In tu so bili tudi člani parlamenta, seveda misinovci in tu se je pela tudi fašistična himna. In vendar obstaja zakon, ki prepoveduje poveličevanje fašizma, t^orda so nekje ra to že pozabili, ker imaio prevehko dela s prepoveda-rjem zborovanj, na katerih se demokratične množice hočejo izjasniti proti vojni? Na take prizore smo v Italiji, žal, že navajeni. Na srečo pa smemo dodati, da so Ir. fašistične manifestacije brezuspešne, ker so nam tudi zadnje parlamentarne volitve pokazale, da fašizem ne more naprej. Toda ob tej »svečanosti« v Predappiu je vendarle treba pripomniti nekaj, ki prav tako izrazito karakte-rizira to toliko opevano zahodno «čisto» demokracijo. Te žalne svečanosti za pokojnim krvnikom se je udeležil tudi vodja britanskih fašistov sir Oswald Mosley. Bil je baje na počitnicah v Italiji in izkoristil priložnost, da opravi «božjo pot« na grob iniciator-ja fašizma. Mosley nima na Angleškem sprav nobene možnosti za uveljavitev. Tako pravijo v Londonu. Mi bi pa s tem ne soglašali povsem. Se oi dolgo tega, ko so v raznih predelih Londona in ponekod drugod na Angleškem napravili pravi lov za črnci. Rasizem je dobil v onih dneh tolikšen zalet, da so se z zadevo začeli ukvarjati vsi angleški krogi. Dokazano sicet ni bilo, toda vsakomur je bilo jasno, da tiči za tem rasističnim izbruhom Mosleveva organizacija »British U-nion«, to se pravi britanska fašistična organizacija. Ce se Mosley upa začenjati z rasističnimi pogromi, ni rečemo, da se ne čuti močnega. Ni važno, če je britanska fašistična organizacija «British Union« številčno šibka, važno je, da je živa. Zločincev je vedno malo, vendar dovolj in preveč, da zmorejo storiti veliko zla. In to ne velja le za Veliko Britanijo. IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllMIIMMliiiilllllllIlllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllinHItlllllllllllllllllllllllllllllllllllll «Kmečka knjiga» za sa djarje Sadno drevje ni pri nas u-poštevano v tisti meri, kot bi bilo lahko in kar bi prav gotovo donašalo malemu, a še več večjemu poljedelcu lepe dohodke. Zlasti če upoštevamo, da je trg zelo blizu in ne bi bilo težav za vnovče-nje sadja. Čeprav je obdelovanje sadovnjakov in ravnanje s sadnim drevjem mnogo lažje in cenejše kot s trto, je ta panoga pri nas le preveč zanemarjena, z izjemo ponekod na Goriškem. In koliko je možnosti tudi na manjših posestvih, posebno v bližnji okolici mesta, kjer je tako lahko spraviti na trg zgodnje sadje, ali sadje, ki ne prenese daljšega prevažanja, kot so na primer fige, češnje in jagodičje. Seveda pa je treba izbrati pravo sorto in pravilno ravnati že pri sajenju in potem pri negovanju. V založtoi «Kmeoke knjige« je izdal Anton Flego dve knjigi: »Sadjarstvo« in «Prakti*no sadjarstvo«. Prva knjiga je namenjena mladim sadjarjem, ki obiskujejo sadjarske in kmetijske šele, toda prav tako bo dobro služila tudi takim sadjarjem, ki se ukvarjajo s sadjarstvom, pa niso imeli možnosti hoditi v sadjarska šolo. Pisec je lepo razložil vse, kar mora vedeti sadjar: o sadnem drevju in njegovih organih, o življenju sadnega drevja, o cepljenju, o nasadih, o gnojenju in namakanju, o obrezovanju sadnega drevja in o oskrbovanju debla. Natanko je opisano v knjigi, kako zatiramo razne škodljivce, ki jih našteva in navaja zlasti škropljenje. Na- daljnje poglavje je namenjeno obiranju in spravljanju, odbiranju in shranjevanju sadja Druga Flegova knjiga, »Prak. tično sadjarstvo«, pa je namenjena bolj praktičnim sadjarjem, zlasti kmečki mladini. Tudi v tej knjigi najdemo poleg splošnega opisa sadnega drevja tudi zelo poljudno razloženo, kako sadno drevje razmnožujemo, kako ga cepimo, kako napravimo nasad in kako oskrbujemo zemljišče. Skrbno je obdelano poglavje o obrezovanju, o škodljivih vplivih na rast in rodovitnost. V obeh Flegovih knjigah je mnogo slik, ki pojasnjujejo besedilo. Zelo poučna je tudi knjiga Vladimira Koprivnikarja »Razmnoževanje sadnega drevja«. Takoj na prvi pogled je jasno, da je pisec v tej knjigi zelo dobro obdelal prav vprašanje, kako razmnožujemo sadno drevje. «Ta skromna knjiga bo koristila vsem, ki sadijo drevesca, ker jim bo razjasnila, kaj je dobro in kaj je slabo. Pomagala jim bo pri pravilni izbiri drevese glede na sorto, podlago, obliko itd.« To je napisal sam avtor v uvodu te knjige. In res nas ne razočara. V knjigi najdemo izčrpno in hkrati dovolj poljudno opisane vse načine razmnoževanja raznih vrst sadnega drevja: s semenom, vegetativno razmnoževanje (osipanje ali gre-beničenje, s potaknjenci itd.), cepljenje, kjer so poleg opisov tudi jasne slike raznih načinov cepljenja. Precej obširno je v knjigi opisana yzgoja in oblikovanje dreves. Na koncu pa sta še poglavji o zatiranju škodljivcev in o sadnem izboru, kjer izvemo, katere sadne sorte so primerne za naše kraje. Na 171 straneh je pisec nanizal polno koristnih napotkov in nasvetov, ki jih bo s pridom uporabil vsak sadjar. Docent inž. France Adamič je v založbi «Kmečke knjige« izdal knjigo «Obnova naših sadovnjakov«. Tudi v tej knjigi je opisano vse, kar mora vedeti dober sadjar. Morda je jezik za preprostega človeka nekoliko manj umljiv, vendai pa bo ta priročnik zelo dobro služil vsem sadjarjem, ki niso ravno novinci v tej stroki. Zlasti pa bo nudila ooilno pomoč predavateljem, posebno pa tistim, ki vodijo kake sad-jarske tečaje. Izčrpno je obdelan sadni izbor, kjer je navedeno za vsako sorto posebej, v katerem področju naj-bolje uspeva. Tudi poglavje o obrezovanju drevja je opisano tako, da je razumljivo tudi začetniku. Vse omenjene knjige lahko naročite v Tržaški knjigarni, kjer se dobijo tudi vsa druga pojasnila. S. A. — V vojski si že nad leto tebe naredili moža? dni, Jaka; kdaj bodo iz Zakaj nismo sliv Arezzo? "Kako ta, da tudi naši »bo. n ne gredo v Arezzo? Zakaj niti letos ni šel noben naš zbor na ta festival?» Letos se šele pojavljajo pri nas taka vprašanja, ko se vidi, da se je to tekmovanje zborovske glasbe v Arezzu uveljavilo v svetu in da se zanj zanimajo tudi taki pevski zbori, ki jih še do nedav. na ni poznal nihče. Sest let prirejajo Ut tekmovanje in vsako leto razdelijo mnogo nagrad, a med nagrajenci so t udi vedno zbori iz Jugoslavije. Le od nas se do sedaj ni še noben zbor udeležil tega tek. rtovanja. Ne s Tržaškega ne z Goriškega. To je se toliko bolj čudno, ker je znano, da smo v naših krajih te od nekdaj gojili zborovsko glasbo, in da je redka vas, ki ni imela svojega zbora. Ze pred fašizmom, še bolj pa po zadnji vojni. In kakšni zbor so bili to! Saj so se mogli nekateri u-spešna postaviti vštric z najboljšimi! Nastopili so doma in drugod, v koncertnih dva. ranah in v radiu. A v Arezzo ni šel nobeden. Ne prej ne pozneje ne letos. Kje so vzroki za to? Morda smo bili preveč zaposleni z drugimi zadevami. Morda se je to tekmovanja zdelo komu prvu leta premalo pomembno. Morda si tudi nameščene deske še vedno na pol prazne in ne zbujajo nobene pozornosti, ker so na njih nalepljeni le stari lepaki zlasti pa tradi-c.onalni volilni znaki nekate-r.h strank. Prva nedelja volilne kampa, rje je šla mimo zelo mirno. Kot smo že omenili ni imel razen komunistov in misovzev rihče drug javnega volilnega zborovanja. KPI je priredila zborovanje na Trgu Sv. Jakoba, kjer sta govorila Vidali n Bernetičeva. Zborovanje je odprl novi tajnik tržaške federacije prof. Sema. Nato je prva govorila v slovenščini kandidatka Berneiičeva, ki je zagotovila slovenskim volivcem vso podporo KPI pri reševanju njihovih narodnostnih vprašanj. Glavni govor je imel Vidali, ki je najprej polemizi. :al z demokristjani. Obsodil je njihovo izsiljevanje glede komisarja na občini in grožnje, da bodo ponovno povzročili komisarsko upravo, če ne bodo dobili v občinskem svetu gotove večine. Vidali pa jim je očital, da so že imeli »ečino, kljub temu pa niso ničesar storili za Trst. Nato ie opozoril na demokristjan-ske volilne obljube, na izkoriščanje zakona o 45 milijardah lir za javna dela in na druga propagandna gesla, ki so jih demokristjani že izkoriščali pri političnih volitvah. Poleg tega pa je Vidali govoril o gospodarski krizi, o visokih državnih davkih, ki jih plačujejo Tržačani in zlasti o pomanjkanju dela v največjih industrijskih podjetjih. Zborovanje je zaključil kandidat odv. Pogassi, ki je obrazložil osnovne točke volilnega programa liste KPI, v katerem se zahtevajo okrepitev gospodarstva, vladni organični na-čit za tržaško gospodarstvo, pravica za slovensko manjšino, demokratična davčna poli. IIIIIMItHIIIIItlHIIIllllllllllllllllimtll llllllll II lllliilllllllllllltiiiiMlllltllMItllllllllllllillHIlllllllllimilllllllllllllllllHIIIIIIIItllllMIIIIIIIMIIIIMI »UJM Pismo iz koprskega okraja Obilna letina grozdja na državnem kmetijskem posestvu v Črnem kalu Bliža se otvoritev novega koprskega pristanišča Se vedno številni turisti - Proslave dneva mornarice Tam kjer so pred leti bili še gozdički, le nekaj kilometrov od Socerba, malo višje od Ospovske doline, tam kjer se sedaj vije prekrasna avtomobilska cesta, stoji državno kmetijsko posestvo Crni kal, ki se ukvarja z gojitvijo vinske tTte in sadnega drevja. Dolga leta neutrudljivega dela tega kolektiva, borba proti burji, suši in raznim drugim škodljivcem bo letos boga*o poplačana. Na več kot 15 hektarih bodo letos imeli trgatev, ki obeta nad 100 ton •lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllHHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIimilllMIIHIIIIIIHIIIMIIIIHIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlVIIIIiiiii Smešni liparski argumenti Poletno sonce in vprašanje cest v naši pokrajini sta popolnoma zmešali pojme našim liparjem in njihovima časopisoma «Demokraciji» in »Katoliškemu glasu« ter »Novemu listu«, tako da so o cestnem vprašanju danes kričali eno, jutri pa drugo. Vsak otrok danes razume, da je bolje imeti asfaltirano cesto, posebno ko gre ta skozi vas in to iz več razlogov, da se manj obrabijo gume vozil, da se lahko doseže večja brzina, da vozilo ne poskakuje in predvsem, ko govorimo že o Sovodnjah, da ne bo domačinom, ki imajo hiše ob cesti, potrebno požirati od jutra do večera kilograme prahu. Dejali smo, da vsakdo to razume, a pozabili smo, da naši liparji tega nočejo Prostori novega urada kvesture so zelo praktično in moderno urejeni razumeti, to pa zaradi tega, ker kdor to dela, niso njihovi ljudje. V Sovodnjah sta nastopili pred dvema letoma na volitvah dve listi, levičarska in liparska. Zmagali so levičarji, čeprav so takrat liparji hoteli na vse načine povezati vprašanje sovodenjske ceste in kakega vodnjaka z ne vem kakšnimi svetovnimi političnimi dogodki. Lista občinske e-notnosti je imela v programu tudi asfaltiranje glavne ceste skozi Sovodnje. in to svojo namero ja sedaj tudi uresničila. Pred časom so o tem vprašanju razpravljali na seji sovodenjskega občinskega sveta in župan tov. Ceščut je takrat svetovalcem razložil, kako in s kakšnimi sredstvi bodo asfaltirali cesto. Liparski svetovalci, ki so prišli na sejo nahujskani od kakega goriškega vodje, so se trudili na vse kriplje, da ne bi občinski svet odobril tega sklepa, a so končno tudi sami uvideli, da nimajo prav in so tudi oni glasovali za asfaltiranje. Njihovi goriški vodje pa niso bili zadovoljni in so pričeli z divjo kampanjo po svojem časopisju. Kričali in pisali SO, da bo pokrajinska uprava prevzela v svoj o režijo to cesto že prihodnje leto in da jo bo takoj asfaltirala, da meče občina denar skozi okno, da bodo davki povišani itd. Pri tem so tudi tulili, da ni razumljiv vzrok tako »naglega« asfaltiranja itd. Poglejmo resnici v obraz. Sovodenjski občinski upravitelji so hoteli enostavno odpraviti prah v sredini svoje vasi. Pokrajinska uprava bo zares verjetno sprejela v svojo režijo tudi cesto Standrež-Sovodnje-Zagraj, a kdaj bo to? Lahko bo to napravila prihodnje leto, lahko pa tudi čez pet let. Ali so na drugi strani »Demokracija«, sKatoliiki glasa in »Novi list« tudi tako stoodstotno gotovi, da bo pokrajinska uprava asfaltirala cesto, takoj ko jo bo prevzela v režijo? Zakaj torej pokrajina ne asfaltira geste od Devetakov skozi Doberdob do Ronk, zakaj ne asfaltira ceste od Oslav-ja na Steverjan, da ne govorimo o drugih cestah. Saj sta ti dve cesti vendarle v režiji pokrajinske uprave že leta in leta. Pokrajina bo upravljala ceste takšne, kot jih bo dobila, posebno ako pomislimo, da bo morala prevzeti večje število cest, kot jih ima do sedaj in bo samo za njihovo upravljanje porabila nekaj desetin milijonov več na leto. Pokrajinska uprava je sklenila pred kratkim asfaltirati cesto za nekaj sto metrov na Oslavju, a zaradi obiskovalcev kostnice, ki pridejo semkaj enkrat v svojem življenju, ne zaradi Oslavcev in Steverjancev, ki morajo po tej cesti vsak dan. Taka je namreč skrb pokrajinske u-prave za potrebe slovenskih vasi in neumno je, da naši liparji toliko kričijo o nepotrebnost i asfaltiranja. jih niti njihovi pristaši b Sovodnjah ne poslušajo več. In za zaključek še nekaj. Ze v začetku smo poudarili, da so ceste in poletno sonce povzročile revolucijo v vrstah liparjev. V soboto zvečer so na seji pokrajinskega sveta razpravljali o vprašanju cest v pokrajini. Liparski svetovalec odv. Makuc je v scojem govoru dejal, da je asfaltiranje ceste skozi Grojno do Steverjana potrebno... iz vojaških razlogov. Ob tej njegovi izjavi so se pričeli vsi svetovalci, tudi njegovi demokristjani, na ves glas smejati. Ali hoče torej SDZ po svojem svetovalcu, da 6i asfaltirali cesto skozi Grojno zaradi potrebe Steverjancev ali zaradi lažjega prehoda tankov proti Brdom?, žlahtnega grozdja, s tem pa tudi perspektivo za dobro kapljico. Posestvu se odpira še lepa perspektiva za nadaljnji razvoj vinske trte v tem okolišu, vendar bo treba misliti na namakanje, da suše naslednjih let ne bodo prizadejale preveč škode, pa tudi za zaščitne pasove proti burji bo treba kaj ukreniti, saj ima burja tukaj kar lepo ubrano pot, po kateri divja s kar zavidajočo brzino. * * » Le malo niže se spustimo, pa smo že v lepi slikoviti Rižanski dolini, kjer že nekaj let kraljujejo bobri in fazani. Bobri se z dneva v dan vedno bolj množijo in prav kmalu bomo zasledili na trgu prve ljubiteljice krznenih plaščev iz krzen rižanskih bobrov. Dolina je zadnja leta bila zelo dosti obiskana, tam smo lahko poleg domačih gostov srečali mnogo tujcev, V' so si hoteli ogledati ta živalski raj. Otvoritev koprskega pristanišča se vedno bolj bliža. Le nekaj tednov nas se loči in prva 10.000-tonska ladja bo svečano priplula v luko. Koliko skrbi bo s tem odpravljenih!" Pojavljajo pa se že nove in najbolj kočljiva je seveda stanovanjska kriza, katero so v zadnjih letih zelo skrbno reševali in jim potrebe, ki bodo nastale' z otvoritvijo luke, niso prizadejale preveč skrbi, saj so bili na to pripravljeni Letos smo v Kopru videl: nastanjene že nove hiše na Belvederu, pred vselitvijo pa so ze ostale, tako bo na Belvederu nastalo novo naselje, ki bo skoraj popolnoma spremenilo lice tega kraja in prav impozanten bo pogled s prihajajočih ladij na ta kraj. Moderno naselje, ki je bilo pred leti zgrajeno v Semedeli, pa je zopet postalo novo gradbišče. Tam namreč gradijo 7 petnadstropnih stanovanjskih hiš, ki bodo že naslednjo jesen naseljene. Proučuje pa se že tudi nadaljnja stanovanjska izgradnja na obrežju Gramsci v Kopru. Z dograditvijo vseh teh stanovanjskih objektov stanovanjska kriza sicer ne bo rešena, na vsak način pa omiljena in rešeni bomo kmalu stare zanemarjene zapuščine. Čeprav smo na koncu turistične sezone, pa se letos nikakor še ne moremo ločiti od nje. Vsak dan prihajajo v Koper in od tukaj naprej novi turisti, tako domači kot tuji. Od tujcev je največ Avstrijcev, ki so poznani po svgiji varčnosti in hočejo, čeprav že nekoliko pozno, na vsak način izkoristiti ugodnosti posezonskih cen, ki so nekoliko nižje. Pretekla nedelja je bila polna domačih in inozemskih avtomobilov, še največ turistov je prišlo z avtobusi, na katerih smo lahko prebrali razna imena, tako podjetij, ki se ukvarjajo s prevozi potnikov, kot tudi raznih podjetij, ki so pripeljali na morje svoje člane, da okusijo pred nastopom zime še slanost morja in ujamejo zadnje močnejše žarke sonca. Pretekli teden je bil ves v znamenju proslav dneva mornarice. Proslava se je začela preteklo nedeljo v Kopru, kjer so krstili prvo brodarsko floto domače izdelave tipa Sloka. Glavna proslava je bila na dan mornarice v zibelki slovenske mornarice v Piranu, v sredo, kjer je o pomenu mornarice govoril pomočnik direktorja Splošne plovbe iz Pirana tov. Sturm. Zvečer je bila slavnostna akademija, na kateri so sodelovali gojenci pomorske šole iz Pirana, god ba na pihala in drugi. Na ta dan so bije vse ladje svečano okrašene, kar je lepi modrini morja dalo še lepšo sliko. V čast proslave so bila v Kopru in Piranu tudi športna tekmovanja v plavanju, va. terpolu, jadranju in veslanju. S. B. Nesreča Gropajca Vladimir Milkovič, 45 let star kmetovalec iz Gropade št. 29, je včeraj držal vajeti konja, ki je bil vprežen v voz m hodil po Bazoviški cesti. Pri cestarski hiši pa se je voz nagnil in lesen zaboj je padel prav na presenečenega Milkoviča, ko se je v zadnjem trenutku umaknil. Vseeno pa ga je zaiboj oplazil in ranil. Z avtom, ki je tedaj privo-*}■* m*n°, so Milkoviča odpeljal: v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi ran nad in pod ?.esn'm očesom ter drugih poškodb sprejeti na II. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, kar so zdravniki skoraj izključili, bo Milkovič o-kreval najkasneje v 10 dneh. pa je dejal, da J'" # ustanovi«* , ki bI L za n r. s zhodnih «1^/ prečiti avtonomije, 5- - DVOJČKA (° se PrVj 6.) - Brezskrbno^ yl te počitku, Vrav nobena J ček v družim, JZ. j t< RAK (od 23. «■ " Ne delajte sl čl.tov. Vzemite ,g c ^ kot je. Dan b0 j0 Ji- f LEV (od 23. jeh Me objokujte ^ f lc znosil, pač Pa ’ r so belo, posebno ,iavih vsaj sedaj uve ^ ' iniciativo ,» 8' (t DEVICA (od ‘L s«, t) , _ NapovedI f da:}šev pS*di H nje. Vasi pog*' ^ , števani. « TEHTNICA ^ j r‘J 23. 10.) — Svoje H vernosti izp°lnl |etl*' J smer zadeva z^ sje. .j. ž;ni popolno s 8, !<• ,r J ŠKORPIJON od 22. 11.) - Nek>J, v **;.,! nik vas bo sP« te ' e-iz katere se b *), y le, če boste szk»a0dite . jc sposobnost. ni in obzirni. „ ji ,1 STRELEC (od ril(i8% 12.) - Dan V' A kakršno koli d ] j* di v čustvenih z“ ^ s.abo. Naj vas P . “r hi ne zavede)0' jj. J KOZOROG t°' idol*' 20 i.) — Izkorl",a P priložnost za ir- -er sti °: il ie preo-uii- 4 zadevo, ki se te v. £)sei'„ , če Več Pozo^°52i. »• je f, VODNAR (od v)rcJs I I h \ *•) moč in ne potrebna pa dobili. V ; u sr.<. čustvenih razme ,; p te odnos. Niste i* Ao V RIBE (od 20. zače jjfl, J -- Vse je kot v n;te ponovno _te P jo pa tokrat m ti do konca. KIR'- •- l** .1, ' dr' Jaitc predvaja danes 1C. t. m. z začetkom ob zabavni film: Neapelj je vedno Nea) (Napoli č sempre Naipoli) rt)^ Igrajo: LEA PADOVANI in RENATO b Pojejo: ACHILLE TOGLIANI in FRANC0 v — 5 — 16. septembra 1951 M bo Kitajska vzrok spora med zahodnjaki? T/MJ3“*ben «h»Pts) Du^^2Nj’ ^ — Zadnje Ve kjave ^ Eisenhowerje-ki p°uti' so Kvemoj m sko iavnP^ ^ e britan-Zmerni Do TViiii Ouardiam je 8«?df^ fejavah za' dovoli ( te lzJave »kar 215?» izjava" niiL ^ m®dla suloh v«j , izjave Pomenijo d7 ej°kP°tem pl»vljene’ so.zr>A P11- 110 *Ki tehSVt^vno voj' W»R«n^ °balnih oto- oay Tto^elVativni «Sun‘ *°vort „^0bar naravnost v'ade £>i,, u angleške CLv^ole: »Lahko se P°lit;ični ko-niti ^ hoče ohra- jioze r~T hitegriteto ‘bhoeo sedaj je kako tvvl 0 0(1 načina, kov nX?°/Pnišanje oto Ne bj hj|' y Washingtonu. Jati, da1*® vztra- 01 del Pn^L sestav' ■itično b^Si' : bodisi P°" bi bila a! .,stratešk°. če v vojno ^\en zapletena ‘»Jekih t°rialnih ki' ^njkani^bfaradi po- Presoh Jr, realizma pn takega ^i?,a^a' bl nekaj briško ^s avil° anglo-g°tov0 Jrialezništvo Prav ®jo.» ^ hudo preizkuš- aj ^tžtvo plačuje Pomiriti v -g0 neusPelo ameriška ontanske in tajske v „pojltlke d0 Kitih, ko hi fantih treh le- sprememh 0 prial° do tfm zdelo’ do da bi se pri scanje ,a .Sre za popu- 20 Ieta 19« silP:. Med kri-m0j in V?5 Je bilo za Kve- p°večini U jasno, da so vezniifi 'S1 ameriški za-Pekinoa sPrejeli zahtevo r‘ad obalni suverenosti Pjavu1 j- Macu ’ ?a. sta Kvemoj in del VH_I?Pansko sestavni •1 ^jnik vi Drzav-Ujavii £ anade je tedaj da ajskega ozemlja in "'sa »«njuna strateška henta obrambo konti-važna wed napadom bolj eijo nmti Ja ofenzivno ak-'kokom Pormozi in proti WkL pescadores. No, daj vzrti„^e je Peking teliti« al °d napada nad fbierika °i°ke’ nakar je hla p,, , pangkajšku .davo-Jih so J ti dober del svo-h^ljati ^ °toke in jih upo-t^stičniv, blokado komu-SZ1 Pristanišč. ^ sporniftrani je Anglija ?are> Rm priznanje *de pad o^^renosti Pekinga Ja so bi,Lniml otoki. Mor-“tsede ® najbolj razločne v Povedane glede te-tf*4 Sovoru biv- Jaba publika glavnega ^■fa rATš Slra Johna Sles-ameriško trgo- viPsk0Pred - ?®teea gornico v Londonu fJavo Tvf,’, ° je dal svojo »hdu- Villes v Rhode Is-*’bšati" wm5ričani morajo R^ drugi z ju oborožili in živili ?angleško opre- ®bi letake' "Kaj bi rekli «*ži va f65, de bi mi An- jdžno L^nerala heeja t? biovn ^ Jsko’ ju poslali ‘°haše° z®mli° pod zašči-okbegali br°dovja in jima (mal° ZDa1 naPadih na ^ Oborrv7nli I-n V^jstvo ip rt , ®dho Voif’ da Amerika še n?lltiko 7[ Pa Kitajskem da ipkatero je “ vzh'10 izvajan zSresena, ko v h,°db. hl l na Srednjem to*,°kainn Politika vodi da° J^Ho. je zelo Za ^boi i^° ZDA imele ^Jiikov moč evropskih r!iiervenci°t je bila zadnja h!°?ibnn v Libanonu jj^erjev Posledica Eisen-^dstav® doktrine, tako Zinterlapgrožnja ameri-8^8 sko^?clJe za Obalne 6r Ca Zn J- ne’zoglbna po-t-fiedu Ijsene politike v ,?Jske, ,f°munistične Ki- en0 rt bajajo že cm Pričo A? desetletje. 'ii^ost* m^rt8 obst0j------ JbSkauC. ed Ameriko in Ca^ost^ve obstoječih rJbSkajšvJPed Ameriko in božanje S,’ bl Pomenilo r.3 Proti ??moči Pri ocj-lo?j iti k^aPadu na Kve-kita^u ’ Preobrat ce-J. rda -ajske Politike ZDA. izk,y?b°da v&Vk s Srednje-kijSbja - , tem, da samo hsih n katastrofo lah- & da d^okratično dr-s,o)o lis A*? ?8V,t a' ali hlaurej nadvse / Jtevatj 1 rtbl bilo preveč % rike ’tl„ a se politika de iPretnern inem vzho-vi T kat^V Prej ko pri-btjit izjava ofe? Dulleso- ^a i razutnn^hPje seme fa .hjava d alternative. Pdgki ^erik^tPioja svet-K;SaPj slka v treh letih "^jsko komunistično tijJSJ. «P08pCenevl hotela ^je p?!bno glede na ' ov^bhi innuoze, izjavo o :U “P1 sili recipročni od-1^. ri^obr^l11 v Prime' t^Ri,da se ratnbe, toda s Se rtVvl ’ loaa s ^oMa Za°be stranki po-*tw čv 2 dosego svojih toi?^rnimi sred-m Pa je slabo, da se Amerika nikdar ni pokazala pripravljena pokazati sredstva za mimo rešitev vprašanja Formoze. V resnici se Amerika drži še vedno načela, da bo z njeno pomočjo C ang nekega dne vzpostavil svojo oblast na celinski Kitajski; in tako omogoča nacionalistom nadaljevanje njihovega napadanja bližnjih otokov, če morajo zavezniki podpirati ameriški predlog neuporabljanja sile za Formozo, imajo po drugi strani pravico in dolžnost ravnati tako, da bo mogoča mirna rešitev tega vprašanja. In prvi korak k mirni rešitvi mora biti vključitev komunistične .Kitajske v OZN. Londonski «Times» je o tem pisal pred kratkim: «Zakaj bi bilo potrebno to storiti prav sedaj? Kako je mogoče doseči sporazum s Kitajsko, ki je danes mnogo bolj bojevita kot je bila med korejsko vojno? Seveda bi bilo preveč pričakovati nekaj podobnega: toda tisto, kar je potrebno upoštevati je tole: s Kitajsko, ki je slabe volje kot sedaj, tvega svet katastrofalno krizo? Ponovne srednjevzhodne krize niso prinesle grožnje za svetovno vojno, ker so v ZDA in v Rusiji takoj razumeli, da bi pomenila taka vojna uničenje obeh. Neposredno akcijo so vedno odlagali, dokler niso preizkusili namenov, sumničenja in strahu pri nasprotniku. Jamstvo za tako odlaganje je Varnostni svet OZN.» Z drugimi besedami je OZN bolj kot katerikoli drug organ primeren sedež za miroljubno reševanje spopadov. Povsem nerazumno je zahtevati mimo rešitev s Kitajsko in jo hkrati izključevati iz OZN. V preteklosti je Amerika zatrjevala, da bi priznanje Pekinga in njegova vključitev v OZN pomenila odobravanje kitajskega režima. Ta razlog je nesmisel, če upoštevamo, da Amerika priznava Sovjetsko zvezo: in še bolj neumen se zdi, če se pomisli, da je1 Amerika priznala vlado Iraka samo teden dni potem, ko jo je Cabot Lodge označil kot vlado, ki je prišla na oblast s pomočjo komunističnih agentov. Poleg tega je sedanja kitajska politika Amerike največja ovira za razširitev zahodnega vpliva v nekomunistični Aziji. Dokler bo 650 milijonov Kitajcev izključenih iz OZN zaradi negativnih glasov določenega števila malih belih držav v ameriškem vplivnem območju, bodo nebeli narodi nadaljevali z dopuščanjem dvomov o pravilni politiki do Pekinga. Vemon Bartlett, eden izmed najhujših antikomunistov med angleškimi komentatorji, je pisal prejšnji teden z Malajskih otokov: «Novica .United Press’, da bi izguba Kvemoja in Macuja pc mnenju uradnih krogov v Washingtonu okrepila aktivnost komunističnih teroristov v malajski džungli, je bila sprejeta z mešanico začudenja, veselosti in zgražanja... Velika večina Azijcev želi nevtralnost: tisti pa, ki simpatizirajo z zahodno demokracijo — kot skoraj vsi izobraženi Malajci — so se znašli v težavah zaradi anglo-ameriške politike na Srednjem vzhodu in zaradi politike ZDA na Formozi. Celo na Japonskem so najnovejše težnje ameriške politike na Daljnem vzhodu ustvarile močan pritisk z zahtevo po reviziji sporazuma o varnosti med Ameriko in Japonsko. Po drugi strani, če bo Amerika odstranila to oviro, ki onemogoča objektivno presojo kitajske politike, bi se privlačnost Kitajske v Aziji naglo zmanjšala. Razen tega bi naraščajoča napetost med Pekingom in Moskvo bila bolj koristna Zahodu, če bi imela Kitajska priložnost obrazložiti svoje zadeve pred OZN ali pred drugimi mednarodnimi organizacij amL Za Zahod bo dobro, če bo Kitajska lahko nastopala kot popolna država v svetovni diplomaciji, namesto da bi, kot sedaj, bila samo kot ideološko središče v komunističnem taboru. Končno bo nemogoče določiti nadzorstveni sistem za prekinitev atomskih poizkusov brez nekega števila kontrolnih postaj na ozemlju Kitajske, če bo to nadzorstvo v okrilju OZN kar je želeti — bo zadostovalo, da se prisilijo ZDA, naj izberejo: vstop Kitajske v OZN ali pa, da postanejo odgovorne za propad prvega koraka v smeri razorožitve. DENIS HEALEY Črnski novinar Oiex VVilson je spremljal črne študente, ki so morali med dvema vrstama sovražne množice ko so šli iz šole High School v Littie Hocku. Wilsona so napadali in divjaško pretepli. Gornja slika prikazuje, kako mora črnski dijak poljubljati čevelj belemu divjaku. Slika je pretresla vse poštene ljudi v Ameriki. Stara je že eno leto. Toda incidenti se nadaljujejo Pred novimi neredi rasistov ▼ Littie Rocku Guverner Fau kar štiri ja ■ ■■»■■ .1.1 -■!!■■!■■■■■ ■■■! ■ .. ....... Kompromisna rešitev naj bi bila: pouk na dotnu ali v cerkvah s pomočjo televizorjev - ali pa sprememba javnih šol v privatne |fola sprejela LITTLE ROCK, 15. — V glavni gimnaziji v. Littie Rocku, kakor tudi v drugih javnih šolah bi morali danes začeti s poukom. Toda guverner Orval Faubus je izdal ukaz, da ostar.ejo šole zaprte. Oboroženi policaji nadzorujejo vso okolico okrog glavne g;m-nazije. O incidentih še ni poročil. Pač pa je policija izdala stroge ukaze, da se preprečijo vsakršne manifestacije. Tudi novinarjev ne pustijo n-a dvorišče gimnazije, niti v bližino guvernerjeve palače. Po nasvetu predsednika nacionalnega Združenja za napredek črncev, se sedem črnskih dijakov, ki so lani obiskovali pouk v centralni gimnaziji pod nadzorstvom padalcev, letos ni vpisalo. Dijaki- čakajo na reakcijo federalnih oblasti v Washingtonu na stališče, ki ga j'e zavzel Faubus. Šolski svet v Littie Rocku pa medtem proučuje možnost organizacije tečajev s pomočjo televizije. Poročajo, da so tri televizijske mreže v Littie Kocku predlog ugodno sprejele- Na ta način bi pouku sledili lahko tudi črnci v svojih stanovanjih ali pa v cerkvah... S svoje strani pa je guverner Faubus izjavil, da šolski svet proučuje možnost, da bi štiri javne šole, k: so sedaj zaprte, odprli kot privatne šole. Nekemu novinarju je izjavil, da bodo šole morda zaprte vse do volitev 7. oktobra. Tedaj bo prebivalstvo s pomočjo referenduma povedalo svoje mnenje: ali hoče delno «integracijo» šol ali ne. V osnovno šolo v Versaillesu so dovolili vpis sedmim črnskim učencem, tako da lahko obiskujejo tečaje na podlagi ukaza šolskega sveta grofije Wootford. To je prvič v zgodovini te grofije, da je ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiin«nitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiii,iiii,iiiiitiU|i|i,|ii„||„|„l,lll|lllllllllllll)lllll||||||llll|||||1|||||||n)|||||t||||||||||t||||llllllnllllllmllllfnlllllll)MI)llllllllf1llltllllmllltlllll|l||l|l|ll||Mn|l|||IIIIIIHIItlltl1llllltlll)llllllllllltl)IIIIII,llllllllll Townsendje v Zagrebu odkril slikarja Generaliča Štoloff pa ljubko srednješolk ■ Jugoslovanski del svojega potovanja snema Townsend v vasi Šestine pri Zagrebu in se z znamenitim kmetom-slikarjem, ki je razstavljal že v Parizu, pogovarja največ o njegovi kmetiji, o kravah in svinjah RIM, 15. — Polkovnik Peter Tovvnsend je nocoj nenadoma odpotoval z letalom v Pariz, kar Je vzbudilo precejšnje presenečenje, ker se je vedelo, da namerava odpotovati v Nigerijo. V Pariz je prispel pozno zvečer. (Poseben dopis) ZAGREB, 15. — Kot je ves svetovni tisk na dolgo in ši-oko poročal, snema znameniti polkovnik Townsend Zagrebu svoj film »Potovanje polkovnika Townsenda okrog '/etan. Vso snemanja pa o-pravlja pravzaprav mister Sto-l°//> ameriški producent, ki se verjetno na film mnogo bolj razume kot pa ideal angleške princese t\-.\ V Zagrebu asistira Stoloffu več filmskih delavcev podjetja »Zora filma. Kaže, da je Stoloff z njimi zelo zadovoljen, ker so pridni Polkovnik oumsend sam, hi se navadno zelo resni drži in nikoli ne meje. je nedostopen za pogovore. Zelo ubog'jiv je v vlogi filmskega igralca. Toda filmski igralec je tu-zelo znani kmečki slikar iz Hrvaškega Zagorja Ivan Ge-neralič, ki je razstavljal po vojni celo v Parizu. Njegove slike visijo po odličnih galerijah. Generalič pa ie nena-vnjen na kamero Nastopajo rudi študenti iz društva «Ivan Goran Kovačiča v narodnih nošah iz zaorebške okolice. Pripravljeni so na kmečko poroko. Tu je tudi Townsendova tajnica Marguerite Girard, koščena deklica, utrujenega pogleda, oblečena v kričečo progasto majico z velikim fotografskim aparatom na prsih, ki ga nosi kot okrasek. Njeno imr je tesno povezano s Touinsendom: ali je posredi nova polkovnikova ljubezen7 Kaj dela v tej ekipi ni jasno, toda zdi se, da tajnica beži pred fotografskimi objektivi m tudi od pogovorov s Petrom, in zelo spretno igra o-sebo izrednega pomena Naj navedemo na kratko tisti del scenarija, ki se snema v Jugoslaviji: Townsend potuje zamišljen, nesrečen... Na cesti sreča skupino otrok. Avto se zaostati. Potem gre v vas Šestine pri Zagrebu in tam sreča pri vodnjaku slikarja Generaliča, ki ga obišče in odkrije nje- gov izreden talent.. Toivnsend bo posnel več najlepših slik tega kmečkega slikarja in ga tako odkril pred vsem svetom. Da bo še bolj veselo, bu v filmu tudi jugoslovanska folklora, tamburice, ega j-dr», mlada nevesta, vriskanje, itd. itd. Vprašamo Generaliča, kaj misli o tem snemanju:: «Pa .., Kuhal sem žganje, ko so prišli k meni. Pravijo, do. mi bodo priredili razstavo suk v Nevo Vorkus. »In honorarja »Ne vem ...» Generalič nam je povedal, da se kar dobro strinja s Touinsendom, ker mu ugaja polkovnikova narava; zanimal se je za Generaličevo kmetijo. »No, in o čem sta se največ pogovarjala?« »O svinjah in kravah ... Touinsenda to zelo zanimala V senci pri avtomobilu sme našli polkovnika. Gleda nas nezaupno — novinarje, Nervozen je. »Kako se počutite tu, pri r.as?s *Zelo dobro . •.» »Kako to, da ste sklenili snemati tak film?» «O tem vam ne morem nič povedat i.a «Povejte nam kaj o sebi, da bi končno zvedeli, kaj je resnica!» «Ne maram vprašanju In takoj odide — hitro, nekaj zamrmra kot v pozdrav in kot da beži od drugih ■"prašanj. Navajen je na preganjanje novinarjev. A v Zagrebu se mu je prvič zgodilo — kot je dejal — da ima mir in da ga ne motijo. Toda mister Stoloff je odkril tudi neko mlado srednješolko. Videl jo je na terasi hotela »Ksplanadea ter ji takoj ponudil angažma. Igrala bo v nekaterih prizorih nevesto. Fredložil ji je v podpis pogodbo in ji obljubil Hollg-v'ood, slavno bodočnost. Edini pogoj: naučiti se mora angleški. Iz Zagreba bo Tovvnsend odpotoval v Nigerijo. Kdo pa je mister Stoloff. Fred več desetletij je odšel iz gruzinske vasi s trebuhom za kruhom. Danes je že sla-veu »businessmana. Toivnsen- dc je srečal v Bruslju in pravijo, da ju je zbližala »matematika ...» Kaže, da bo takrat Stoloff zaslužil denar na račun sentimenta nih vzdihov radovednih žensk po vsem svetu. B. D. Polkovnik Tovvnsend v vasi Šestine pri Zagrebu pred filmsko kamero za svoj film: eTovvnsendovo potovanje okrog sveta* »m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, mm,„„„„„„„„ Strašna železniška nesreča v Wew Jerweyu v ZDA Potniški vlak padel z mostu: več kot 40 mrtvih in 21 ranjenih r.tka versaillska črne otroke. _ _ Načelnik tiskovnega urada Bele hiše, Hagerty, je pove- Osl, da je sodnik Lejnley zaprosil za odpust zaradi zdravja, ker ima 70 let in ima zaradi tega na to pravico. Njegova lanska razsodba je bila na apelacijskem sodišču razveljavljena. Prejšnji petek pa je sklep apelacije potrdilo najvišje državno sodišče. Prav si radi odpora proti tej najvišji razsodbi, na podlagi ka-!ere bi morale šole v Arkan-sasu hitro izvajati integracijo, je guverner Faubus uka-:al zapreti centralno gimnazijo in še tri druge šole v Littie Kocku. Obsodba devetih LONDON, 15. — Sodišče je obsodilo devet mladincev starih od 1, do 20 let na po štiri leta zapora, ker so napadli pet črncev, od katerih so tri ranili med tako ime-rovanim »lovom na črncaa. Predsednik sodišča jim je dejal: «Vi ste bili tisti, ki ste začeli z nasiljem, ki se je nadaljevalo nato v Notting Hillu*. 1 otapljači pobirajo trupla negrečnih potnikov iz dveh vagonov, ki ležita deset metrov pod vodo ELIZABETH (New Jersey, ZDA). 15. — Na mostu nad reko Hudson je danes popoldne prišlo do strašne železniške nesreče. Potniški vlak, je strmoglavil z mostu v (New Jersey) v Jersey City se je strmoglavil z mostu v reko. Na vlaku je bilo okrog 100 potnikov. Do nesreče je .prišlo iz do sedaj še neznanih vzrokov v ■ -T-- :-m rmm trenutku, ko je prvi del zavozil na most. Vlak ni bil dolg, tako da sta padli v vodo dve lokomotivi in trije vagoni, medtem ko je četrt: vagon obvisel na mostu. Vse razpoložljive ambulante v Ba-yonneu in v Jersey Cityju so takoj poslali na reševanje. Tudi policija je prišla takoj na kraj nesreče. Prve ranjence šo takoj prepeljali v bolnišnico. Od treh vagonov sta se popolnoma potopila dva. Poročajo, da se ceni število potnikov v teh vagonih na okrog 100. To številko pa je vzeti s pridržkom, ker trdijo, da vseh pet vagonov lahko sprejme le več sto potnikov in da se navadno prevaža s tem vlakom, ki je lokalni, samo okrog 100 potnikov. Vendar pa mislijo, da je bilo danes število potnikov večje, ker so se mnogi meščani vračali z nedeljskega «weekenda», s plaže pri New Jerseyu. Gotovo je, da so doslej pobrali le 15 trupel. Pri reševanju so-terji in letala. Železniški urad-delujejo tudi ladje, helikop-niki pa mislijo, da je vseh mrtvih okrog 40, ranjenih pa 21. Iz Bayonnea pa poročajo, da sodelujejo pri reševanju potapljači, ki s pomočjo posebnih aparatov odpirajo vagone in pobirajo iz njih trupla. Neka ladja je izpremenjena v začasno mrtvašnico. V bolnišnico v Bayonne so prepeljali okrog 20 preživelih; Ljubosumna žena streljala v moža NEAPELJ, 15. — Neka ljubosumna žena je s samokresom streljala na svojega moža, in sicer v uho — medtem ko je spal na levem boku — in ga hudo ranila. Mislila je, da ga je ubila. Zato se je ta- ker jo je varal. Moža pa so prepeljali v bolnišnico, kjer bo najbrž izdihnil. LONDON, 15. — Pred tremi tedni je odplul na čolnu «Ca-tamaran* neki Glen Butt, popolnoma sam, da bi prebrodil Atlantski ocean. Toda že dolgo časa se ne ve, kje se nahaja. Iščejo ga letala v.ojjjega letalstva. Samotni morjeplo-kaj prijavila orožnikom terlvec bi moral izvršiti svoj po-izjavila, da se je maščevala, I dvig do 13. septembra. ntiiiKiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiniiiiitiiiiiiuinniumniiiniuiuiniiiiiiiiuiiiitiiiuiiiiiiiiisiiMiunnittiiiiiiHiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniH,,,!,!,,,,, V nedeljo v Drachenfelsu v Zah. Nemciii Skupščina ■ f k * š Š \ | t 4 V { f | V «InterpoI» LONDON, 15. — V Londonu »e je začela glavna skupščina mednarodne policije »Interpol* ob navzočnosti notranjega ministra Buttlerja. Sodelujejo delegati 59 držav. Na skupščini bodo razpravljali med drugim o metodah borbe proti prekupčevalcem mamil in o ukrepih za pobijanje mla-d nskega kriminala. »»------ Kulturno sodelovanje med SZ In ZDA W ASHINGTON, 15. — Ameriški državni departma je da-hes1 J*vil, da- bodo v začetku poletja organizirali v Moskvi in New Yorku ameriške in sovjetske razstave, posvečene razvoju znanosti, tehnologije in kulture v ZDA in SZ. Državni departma pojasnjuje, da sporazum, ki je bil sklenjen med SZ in ZDA za izmenjavo znanstvenih in kulturnih razstav, spada v okvir pogodbe, ki je bila sklenjena januarja 1958 med obema državama za povečanje kulturnih odnosov. Te razstave bodo prva tovrstna manifestacija v teh državah po vojni. Ameriško razstavo bodo organizirali v parku Gorki v Moskvi, sovjetsko razstavo pa v »Coliseumu* v New Yorku. V ameriških uradnih krogih predvidevajo, da bodo za ameriško razstavo v Moskvi določili 2.200.000 dolarjev in upajo, da jo bodo lahko priredili ob sodelovanju ameriške privatne industrije. V istih krogih dajejo razumeti, da bo ameriška razstava prikazovala napredovanje programu *atomi za mir*. NEW YORK, 15. — V spomenici, ki jo je objavil grški Jelegat v OZN, je rečeno, da bi vsak britanski poizkus, da s silo in proti volji ogromne večine prebivalstva izvede svoje načrte o Cipru, lahko privedel do usodnega razvoja dogodkov na otoku. To pa b lahko ogrožalo mir in varnost na vsem področju. Spomenica je naslovljena skupščini OZN. 16 mrtvih in 70 ranjenih zaradi okvare vzpenjače Zdi se, da je do nesreče prišlo, ker so se zobčaste kolesa iztirila BONN, 15. — V Drachen- felsu v Zahodni Nemčiji je iztirila železniška vzpenjača, kar je povzročilo — kot poročajo — najmanj 16 mrtvih in 70 ranjenih, kajti točno število žrtev še ni znanp. V raznih bol-ničnicah tega področja so kirurgi operirali vso noč in vse jutro. Do nesreče je namreč prišlo že v nedeljo. Številni Točni vzroki nesreče še vedno niso ugotovljeni. Zdi se pa, da so se po. 200 metrih spuščanja nazobčana kolesa iztirila in povzročila nenadno povečanje brzine. Nekaj sekund nato sta vozač in mehanik izskočila medtem, ko. so trije kontrolorji’ blokirali vagone. Vozača je lo. komotiva povozila in •strla. Iz razloga, ki še ni ugotovljen, ranjenci so v obupnem stanju i vzpenjača kljub zavoram jii in verjetno bo število mrtvili J zmanjšala brzine. Lokomotiva in prvi vagon sta zadela v dre- večje od 16. Tudi identifikacij« trupel Je zelo težavna ker so brez dokumentov. Pred nesrečo so bili zaradi vročine moški brez Prvi stadij rakete, ki Jo nameravajo izstreliti na Luno: balistični Izstrelek Thor za srednje razdalje 11 so jih zadržali na opazo- j jopičev, ki so jih med nesrečo vanju, 9 pa so takoj odpu- | zgubili Številni ranjenci ng morejo odgovarjati na vprašanja. stili. vo .drugi vagon se je zaril v razbitine prvega. 2elcznijka družba, ki upravlja vzpenjačo, je poudarila, da sta vozač in mehanik imela pravico izskočiti, ker ne bi mogla storiti nič, da bi pre- prečila katastrofo. Po drugi strani pa družba priznava, da so bili trije v«gqni izdelani že leta 1883, vendar pa da so bili v »dobrem stanju*. Ni tudi izključeno, da j’e bila vzpenjača preobremenjena, ker je poleti, posebno pa ob nedeljah, na. tisoče turistov z vzpenjačo odhajalo v gore. Normalno se je vozilo 130 oseb, toda trdijo, da jih je bilo večkrat mnogo več. Redke izjave tistih, ki so se rešili, pa sq protislovne. Trije.nadzorniki, od katerih je bil. samo eden ranjen, pravijo, da vzpenjača ni bila preobremenjena. Po drugi strani pa trdijo nekateri potniki, da niso mogli sedeti in so stali na hodnikih. Sherlock Holmes v ZSSR Sin znamenitega angleškega pisatelja Arthur« Connana Doyia, ki je t*-elvaril znameniti detektivski lik Sherlocka Holmesa je sporočil, da bo tožil sovjetsko vlado z* okrog dva milijona rubljev.' Toliko naj bi namreč znašal honorar za avtorske pravice prevedenih romanov Connana Doyla v Sovjetski zvezi. Pisateljev sin bo vlož'1 tožbo pred moskovskim sodiščem proti državni založni ZSSR in ministrstvu za kulturo, češ da sta «zaslužili milijone rubljev s prodajo prevodov knjig* njegovega o-četa. Če se gasilci zmotijo... V ZDA, v državi New Jersey so hoteli gaailci pogasiti majhen požar. Toda presenečeni so opazili, da so curki vode iz njihovih črpalk povzročile ogromen plamen. Cim bolj so gasili, tem bo*} je gorelo. Hitro so našli drug hidrant, kajti pokazalo se je, da so i* prvega hidranta gasili z bencinom namesto z voda. Vsekakor — zmotili so se, ali pa je nekdo storil neokusno šalo. Poleg toga sta dva gasilca morala po prvo pomoč na postajo Rdečega križa. Boginja zmage v Berlinu Na Brandenburšfcih vratih, na sami meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom, bodo po trinajstih letih ponovno postavili stari marmornati spomenik — rimsko četverovprego, ki jo vodi boginja zmage. V teh dneh so že začeli z delom in okrog trga je promet prepovedan. Kip tehta pet ton in poslavljanje nad vrata bo trajalo šest tednov. Kip je obnovljen s sodelovanjem občinskih oblasti obeh Bevlinov. V zahodnem Berlinu so i-meli namreč kopijo spomenika, ki jo je napravil leta 1795 Gottfried Sqhandow. Original j« bil namreč uničen leta 1945. Leta 1807 ga je Napoleon odnesel v Pariz, toda maršal Bluecher ga je čez sedem let zopet pripeljal v Berlin. Pariški avtomobilisti 80 km na uro Zaradi številnih prometnih nesreč so v Parizu omejili hitrost avtomobilov na 80 km na u-ro. Dvodnevni poizkus je uspel. Zato bodo verjetno omejitev razširili na vse francoske ceste. Prometna policija pa je bila najbolj zadovoljna z nenavadno ubogljivostjo vseh avtomobilistov. Marilyn na Marilyn Monroe je moral« prenehati s snemanjem filma »Some lik« it hota, ker je morala za štiri dni na kliniko. Spremil jo je njen mož, pisatelj Arthur Miller, z o-toka Coronado (San Diego, Kalifornija). Klinika se imenuje (Libanonski cedri*. Bolezen še ni znana. Pravijo, da gre za »živčno izčrpanost*. Y. Brinner in . D. Kerr Filmski igralec Yul Brinner se bo ločil in se poročil z mlado Dunaj-čanko Frances Martin, hčerko umetnika Jana Hildena. Tudi Deborah Kerr, ki naiiopa z Brin-nerom v istem filmu »Potovanjea, ima baje namen, da se bo ločila in se poročila z nekim mladim švicarskim mladincem. 8 milijonov je zadela na loteriji Iva Comparini iz Šesto Fiorentino je igrala za 100 lir na loteriji številke 51-54-80-90, ki so nato izile v Florenci. Zadela je 8 milijonov lir. Izja-vUa je, da je številke kvaterne sestavila na podlagi sanj svoje matere. PRIMORSKI DNEVNIK 16. »eptembf* ^ Državno atletsko prvenstvo zaključeno Velik napredek mladih atletov toda malo vrhunskih rezultatov Zadnji dan so bili izboljšani trije rekordi prvenstev, dva pa izenačena - Tržačan Švara drugi najboljši zaprekaš v Italiji RIM, 15. — Na olimpijskem Itadionu v Rimu se je včeraj zaključilo državno atletsko prvenstvo. Oddani so bili poslednji naslovi in zadnje ko-la-ne. Do , ver.i rezultati so bili boljši Kol v petek ‘in V Soboto, saj so bili war v troh disciplinah izboljšani rekovdi prvenstev (ženska štafeta 4 x 100 m - 48”), kopje: Lievore G. (74.94) in 400 m ovire: Morale (52”5) v dveh pa izenačeni (110 m ovire: Mazza 14”3 in moška štafeta 4 x 100 m Prvaki 1958 Moški 100: 200: 100: BERRUTI 10”4 BERRUTI 21”4 FRASCHINI 47”9 BARALDI 1’52” 1500: BARALDI 3’46”4 5000: AMBU 14’30”2 10.000: AMBU 30’48”l 110 ov.: MAZZA 14”3 400 ov.: MORALE 52"5 Višina: CORDOVANI 1.07 Palica: BALLOTTA 4,20 Daljina: BRAVI 7 48 Troskok: CAVALLI 15,10 Krofle: MECONI 16,75 Disk: CONSOLINI 52,30 Kopje: LIEVORE G. 74,04 Kladivo: LUCIOLI 57,73 Hoja 10 km: PAMICH 46’2” 4 X 100: FIAMME D’ORO, PADOVA 41 ”3 4 x 400: ASS. GEN., PA- LERMO (Bonmarito, Pu-leo, I.o Grasso in Scavo) 3’17” Ženske 100: LEONE 11"5 200: LEONE 24”5 400: SAVORELLl 5I”0 800: JANNACCONE 2’I5’’3 80 ov.: BERTOM 11"2 Višina: GIARDI 1’57 Daljina: EASSIO 5.42 Krogle: PEDINI 11,62 Disk: RICCI 46,19 Kopje: TURCI 41,02 4 x 100: S.C ITAL1A 41” r°n M?:oa2' 3 profesionalnih dirk: Van Steenber-gen, Riviere, Baldini. Bran-kart, De Bruyne, Plankaert, Vannitsen, Van Looy, Nen-cini, Batiz, Coppi, Defilip-pis, Sabbadin, Moser, La Cioppa, Tinazzi, Menini. (Riviere bo nadomestil obolelega Louisona Bobeta). progo na kronometer, je zmagal Livio Trape. V splošni klasifikaciji za »Zlato kolo« je skupnih 394 km prevozil Trape v času 10.03’30”. Sledijo: Casati 10.07’ in 24”, 3. Battistini 10.11'21” itd. VESLANJE Regat* v Leccu in kanuji v Ivrei LECCO, 15. — Včerajšnje mednarodne regate v Leccu na jezeru Lario so se udeležili veslači iz Jugoslavije, Madžarske. Francije, Avstrije, Nemčije, Švice in Italije. Poljaki niso prišli, ker niso pravočasno dobili vizumov. V soboto in nedeljo so v Kopru gostovali košarkarji tržaškega društva G.S. portuale, ki so se pomerili z domačimi košarkarji. Gostje so bili v obeh srečanjih uspešnejši in so premagali domače orušlvo TVD Partizan v soboto s 35:25 v nedeljo pa s 47:39. Igra sama je bila zelo za-r. miva, čeprav se je domačim poznalo, da niso še vigra-na celota, dočim so gostje bil’ močnejši predvsem v pre. ciznejšem podajanju in metanju osebnih napak, katere so jim tudi osigurale zmago v or.eh dnevih. To srečanje je bilo prvo med dvema moštvoma s sosednjih področij in če uporabimo besede, ki jih je iz-rckel ob koncu tekmovanja tov. Jurca zbranima ekipama, naj bo tp prvo tekmovanje le uvod v nadaljnja medsebojna tekmovanja, obenem pa naj prebudi še ostale panoge športa, da organiz’rajo tekmovanja in s tem ponovno dokažejo, da šport ne pozna meja in da s športnim bojem prispevamo k utrditvi dobrih odnosov v svetu. • * * Portorož se letos nikakor ne more ločiti od šaha. Komaj so se zaprla vrata, kjer so se borili šahisti v medeon-skem turnirju, že so prihiteli drugi in zasedli prostore hotela Palas, da odigrajo nekaj partij na tradicionalnem Portoroškem turnirju. Včeraj je bilo izvršeno žrebanje in tudi že odigrane prve partije. Letos je ta festival zelo močno zaseden predvsem na turnirju mojstrov, ki ga igrajo po švicarskem sistemu, pa tudi ostali turnirji' tako ekip kot žena so zaseden tako kot doslej še nikoli. . '. P u 1 e g domačih šahistov, ki so prihiteli iz vse države, pa je letos zelo velika udeležba li.ozemcev, ki so v preteklih dneh bili sekundantje ali novinarji in sedaj čakajo na oltmpiado, ki bo še v tem mesecu v Muenchenu. * * * V nedeljo je bil v Postojni prvi tek priključitve Primorske k Jugoslaviji. Tek je dosegel svoj nameo Prvi zmagovalec je bil Miro Debevc iz Postojne. * * • Letos bo že drugič v Kopru organiziran ((Jadranski tek«, ki ga prireja,a skupno okrajna organizacija Partizan in okrajna športna zveza. Tek je orgniziran kot' individualni in štafetni tek in sicer na progi Izola-Koper. Lonsko leto je bilo tekmovanje zelo kvalitetno, letos pa se nam obeta še več. Na teku ne bodo nastopili samo šiiiiiiitMititinMiiiiiiiiit luninimi iMHifiiiitiiiiMiiiiiiif m iiiittitiiiiiiiiii n m iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiH Košarka zb pokal Mairano SZ in Madžarska porazili Nizozemsko in Bolgarijo Prvi dan je Madžarska premagala tudi Italijo Najuspešnejši so bili Italijani, ki so zmagali v devetih disciplinah od štirinajstih. Od tujih zastopstev so bili Madžari zmagoviti trikrat, Francozi in Švicarji pa po enkrat. Jugoslovani so osvojili v četvercu s krmarjem (Mladost iz Zagreba) drugo mesto, v četvercu brez krmarja (Mornar) tretje, v osmercu (Zagreb) pa 4. mesto. • * * IVREA, 15. — Jugoslovanski kajakaši iz Nove Gorice, so dosegli lepe uspehe na mednarodnem tekmovanju v spustu in v slalomu v Ivrei. V spustu je zmagal svetovni prvak Pavel Bone (Jug.) pred Hogom Benso (Jug.) in Albinom Spacalom (Jug.). Proga je bila dolga 1600 m. V slalomu z 20 vratci pa je bil prvi Spacal pred Bonejem in Benso. BOLOGNA, 15. — Po ure. aitvi zadeve z vstopnimi vizu-n*. za Italijo, se je v nedeljo s cer z zakasnitvijo toda vendarle začel mednarodni košarkarski turnir za pokal Mai-rano. Na turnirju sodelujejo vre najavljene reprezentance razen Poljske. V prvi tekmi v nedeljo sta sc pomerili ekipi Italije in Madžarske. Italijani so bili e-nakovredni Madžarom skoraj do konca. Potem ko so bili večkrat tudi v vodstvu, so pri stanju 56:55 nenadoma popustili in Madžari so si v finalu zagotovili zmago z razli-ko 14 košev ter z rezultatom 74:60. V drugem srečanju prvega c.ne je Bolgarija premagala Nizozemsko z visoko razliko 101:61. Danes se je turnir nadaljeval s srečanjem med Sz in Nizozemsko. Šibko moštvo »Tulipanov« je bilo popolnoma nedorastlo odličnim Rusom, ki so po mili volji dosegali koše, kar dokazuje tudi rezultat 108:45. Najboljši v sovjetski reprezentanci je bil visoki pivot Zubkov, odlikovala pa sta se tudi Vald-manis in Travin, medtem ko velikan Krumin ni bil mnogo zaposlen. V drugem današnjem srečanju je Madžarska premagala Bolgarijo s 57:49 (31:25). Ta tekma je bila doslej najlepša. Madžari so takoj prešli v vodstvo, toda Bolgari so v protiofenzivi izenačili in P°* vedli s 15:9. Madžari so nato z boljšo igro izenačili na 15:15 in zopet prešli v vodstvo, ki ga do kraja niso več izpustili slovenski atleti in športniki temveč tudi iz sosednjih republik, morda pa bo na startu tudi nosilec srebrne medalje iz Melbourna-Mihalič. S. B. • «#----- Športne stave TOTOCALCIO 222 112 122 2112 Kvote: 13 točk, 277.000 lir; 12 točk, 9.465 lir. TOTIP 11 2 2 XI 2 X XI 12 Kvote: 12 točk, 1.730.654 lir; 11 točk, 133.127 lir; 10 točk, 13.938 lir. Mednarodni nogomet OSLO, 15. — Švedska - Norveška 2:0 VARŠAVA, 15. — Madžarska - Poljska 3:1 ESCH (Luksemburg), 15. — Evropski pokal: Goeteborg (Švedska) - Jeunese (Luks.) 2:1 PRIJATELJSKI NOGOMET TRZIC, 15. — Domača CRDA Jugoslovanski in avstrijski nogometaši na treh frontah Prva zmaga proti Avstriji Jugoslovanska A reprezentanca je zmagala s [4:3 (1:3), B reprezentanca pa je izgubila v Ljubljani s 5:3 (1:2) DUNAJ, 15. — Pred približno 65.000 gledalci je jugoslovanska nogometna reprezentanca slavila včeraj svojo prvo zmago na Dunaju proti reprezentanci Avstrije z rezultatom 4:3 (1:3). Zmaga jugoslovanskega moštva je bila zaslužena, čeprav so Avstrijci v 30 minutah prvega polčasa že vodili s 3:0. Francoskemu sodniku Fo-canberu sta se enajstorici predstavili v nailednjih postavah: JUGOSLAVIJA: Stojanovič; Belin, Šijakovič; Šantek, Crnkovič, Kaloperovič; Lipušino-vič, Veselinovič, R. Ognjanovič. Petakovič, Zebec. AVSTRIJA: Schmidt; Halla, Swoboda; Koller, Happel. Bar-sčhandt; Horak, Kozlitschek, Buzek. Koerner, NinaUs. Strelci: v prvem polčasu v 7’ Happel, v 18’ Ninaus. v 25’ Po odigranju himen in po pozdravu jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Zem-ljaka in avstrijskega prosvetnega ministra z nogometaši Čv je tekma začela z napadom Jugoslovanov in Veselinovič je že v prvih sekundah poslal na avstrijska vrata pravo bombo, ki jo je Schmidt s težavo zadržal. Toda že v 7,’ so Avstrijci iz protinapada prešli v vodstvo. Gol je dosegel krilec Happel, ki je streljal prosti strel še preden so Jugoslovani postavili zid. Ze v naslednjih minutah so jugoslovanska vrata ponovno resno ogrožena, toda najprej Horak in nato Ninaus nista znala izkoristiti priložnosti za gol. V 17’ pa je Ninaus popravil prejšnjo napako in na idealen Koernerjev predložek neubranljivo ukanil Stojanoviča. Avstrijci so imeli sedaj ab- _ Koerner, v 31’ Veselinovič,. _ je v prijateljskem srečanju ■ v drugem polčasu v 13’ Vese-i solutno premoč na igrišču in premagala Ponziano iz Trsta 1,novic, v 17’ Mujič v 25’ Ze- ko so v 25’ po krivdi jugoslo-z rezultatom 2:0 (1:0). I bec. I vanske obrambe dosegli po ................................................................. Tretji turnus tekem za italijanski pokal 19o8-o9 Triestina je z dobro igro premagala Reggiano z 2:0 (1:0) Nevarna poškodba Brunazzija • Najboljši: Massei, Santelli, Tortul - Nepričakovan poraz Udinese na lastnem igrišču iz rok. V madžarskem moštvu so se odlikovali Greminger, je Brunazzi zlomil gleženj. V Strelca: v prvem polčasu v 22’ Santelli, v drugem polčasu v 29’ Massei. REGGIANA. Orlandi (Danti), Nobili, Gatti, Moccalatte (Corsi), Grevi (Boccalatte), Rosini, Costa, Corsi (Pistac-chi), Pistacchi (Novi), Casi-sa, Masoni. TRIESTINA: Bandini, Brach, Brunazzi (Tulissi), Petagna, Bernardin, De Grassi, Szo-ke, Tortni, Massei, Cazzani-ga, Santelli. REGGIO EMILIA, 14. — Triestina je srečno prebredla tretji turnus izločilnega tekmovanja za italijanski pokal 1958-59. Pred 8000 gledalci na stadionu Mrrabello je zasluženo premagala domačo Reggiano z 2:0 (1:) in se kvalificirala za naslednji turnus. Olivierijeva enajstorica je zaigrala s taktiko, ki bo verjetno značilna za njeno igro v letošnjem prvenstvu. V bistvu gre za defenzivno taktiko, ojačano krilsko vrsto z nazaj pomaknjenimi zvezami ter z naprej pomaknjenimi o-fenzivnimi konicami, ki jih predstavljajo Massei, Tortul in Santelli. V R. Emiliji se je ta taktika obnesla, vendar pa bodo šele prve preizkušnje v prvenstvenih tekmah pokazale, če bosta Szoke in predvsem Cazzaniga sposobna izvrševati zaupano jima nalogo na sredini igrišča, ki bo zahtevala od njiju velik akcijski radij in dobro kondicijo. V ostalem je tržaška enajstorica že precej dobro pripravljena. V obrambi je zanesljiva in tudi v krilski vrsti, kjer je mogoče samo Ber-nardinu očitati premajhno gibčnost. V napadu so Mortul, Santelli in še posebno Massei potrdili svoje odlike. Prvih deset minut je pripadlo domačim, ki so nekajkrat resno zaposlili Bandinija v vratih, ki pa se je pokazal dovolj zanesljivega. Polagoma pa so gostje prevzeli pobudo in začeli vedno bolj nevarno napadati, čeprav se niso posebno naprezali. V 11’ se je poškodoval branilec Triestine Brunazzi in zamenjati ga je moral Tulissi. Bojijo se, da si Simon, Banhegyi, Bencze j je Brunazzi zlomil gleženj. V Genoa-*Pro Patria 117’ je Massei podal Santelli- Varese-*Udinese ju in ta Tortulu, toda vratar , Torino-*Pordeuone Orlandini je njegov strel blokiral. V 22’ je Triestina prešla v vodstvo. Izvrstni Massei je izsilil korner, ki ga je izvedel Szoke. Santelli je skočil visoko in z glavo neubranljivo poslal žogo v desni zgornji kot. Do konca polčasa še ena učinkovita akcija Triesti-ne. V 38’ je Szoke zaposlil Tortula, ki je podaljšal žogo do Santeliija. Njegov oster strel je švignil tik mimo droga. V začetku drugega polčasa so imeli domači nekaj priložnosti za izenačenje, v ostalem pa je Triestina imela v polju znatno premoč, ki jo je uveljavila v 29’ po lepi akciji napadalnega tria. Santelli je lepo podal Tortulu, ta pa skozi koridor Masseiu, ki je izvrstno streljal v mrežo. Do, konca so gostje z lahkoto obvladovali ;gro in bi z malenkostnim naporr-n lahko dosegli še kakšen gol. V celoti je Triestina zaigia-la zadovoljivo in zdi se, da je trenerju Olivieriju kljub pomanjkanju časa za priprave vendarle uspelo dati enajstorici slog igre in kar je glavno •— dobro kondicijo. * * * V - ostalih tekmah tretjega turnusa so skoraj na vseh i-griščih morale enajstorice A ir. B lige dati vse iz sebe. da so prebredle prve ovire. Redkim je to uspelo z avtoriteto kot n. pr. Interju. Napoliju, Atalanti, drugim s težavo ali komaj s podaljški, nekatetrim pa je tudi spodletelo. Med temi je bila tudi Udinese ki je na svojem igrišču izgubila proti skromni enajstorici Va-rese, Lanerossiju, ki je izgubil v Pisi, in drugim. Rezultati: Bari-*Lecce Atalanta-L'Aquila Venezia-*Sanremese Simm. Monza-Carbosardn Prato-Trapani Napoli-Messina Inter-*Mantova Spal-Sambe-edettese Pisa-L. R.' Vicenza Fedit-*Alessandria Roma-Catanzaro Triestina-‘Reggiana 2-1 1-0 2-0 ITALIJANSKI POKAL Fiorentina in Lazio finalista za I. 1957-58 V finale nogometnega tekmovanja za italijanski pokal 1957-58 sta se kvalificirala Fiorentina in Lazio. Fiorenti-na je že v soboto premagala Bolcgno s 4:2, Lazio pa je v nedeljo premagal Juventus z 2:0. V srečanjih za plasma od 5. do 8. mesta je v soboto Milan premagal Padovo z 8:1, Samp-doria pa je v nedeljo odpravila Marzotta z 9:0. Koernerju še tretji gol> 5® kazalo, da bodo Jugoslo* do-živeli katastrofalen P°r, ’. Toda avstrijska premoč igrišču je trajala le še ka 5 minut, potem pa so vani začeli urejati svoje ste in igra je kmalu pos ^ izenačena. Jugoslovanski padalci so pogosteje Pr jaJ-pred nasprotna vrat.3- venw,1. pa so bili v zaključnih a v jah neodločeni. Končno 80^ 31’ zmanjšali rezultat na ' z izrednim golom, ki. _a pripravil Mujič, realizira* Veselinovič. To je bil 0°^. najlepših golov tekme. D0. -e mora so imeli Jugoslovan’^, več priložnosti in med . ^ gim so kar trikrat stre Schmidtu v roke. je V drugem polčasu * :e slika na igrišču spremen’1 v prvih minutah igre. t’ ^ nič je spremenil napad ^ da je Petakoviča Pos iano-desno krilo namesto Ogn) -j viča in reorganiziral no« .. trio. Prva vrsta je P°?j £{-grala takole: Lipušinovic-bec, Veselinovič, Mujič, f kovič. V tem sestavu je J“']a slovanska enajstorica za’|, lf znatno bolje in že v 1 nj. Mujič iz gneče spretno Z?V šal razliko na 3:2. Avstnl začeli postajati nervozni poskušali so reagirati z e , kom v 20’. toda njegov s . z glavo je Stojanovič za®,.ra v krasni paradi. V n.a!Lni protinapadu pa so Jugos^ ačili, že minuto kasneje iz®°. j,a ko je Veselinovič stre1!3 uj. predložek Mujiča neubra vo v levi kot. ,aj Jugoslovani so imeli se prosto pot do zmage, ki s f jo zagotovil v 70’ Zobec telesom prevaril najprej j„ pela in nato še Koerner! .-u. oddal žogo prostemu peki je v teku podaljšal do ^ takoviča. Niegov Prea £e-pred vrata je prestrege bec in z ostrim strelom stavil končni rezultat Ljto Avstrijci so poslej. *‘j,nSk* Silo* pritisnili na jugoslov3"' v vrata, toda Jugoslovani r krepili obrambo s Kal°P vičem in šantekom 'jijfcifi prečili vse poskuse avstro napadalcev. . . ju V celoti vzeto igra ni . so na posebni višini. Avstr!) 30 igrali dobro samo PrV* jpo-minut. potem pa so P°JaIii)i’’ ma odpovedali. Jugoslpv .j. je pomagala k zmag’ ’ p>a vsem boljša kondicija 1 jfja raznoloženost notranjega v drugem polčasu. Jugoslavija B-Avstrija B 30 LJUBLJANA, 15. 12.000 gledalci na stadionu v šiški je B reprezentanca Avstrije premagala B reprezentanco Jugoslavije s 5:3 (1:2) Italijanskemu sodniku Mo-riconiju sta se -eprezentanci predstavili v naslednjih postavah: Jugoslavija B: Irovič; šikič, Koščak; Ljubenovič (Dacev-ski), Nikolič, Pajevič; Rudin-ski (Stipič), Ferhatovič, Zelenika, Matuš, Ognjanovič. AVSTRIJA B: Gartner; Buelwatsch, Koller; Hasen-kopf, Nemansky, Knoll; Rei-ter, Kaltenbrunner, Hof, šker-lan. Strelci: V prvem polčasu v 3’ Zelenika (J.), v 23’ Reiter (A.), v 28’ Zelenika (J.): v drugem polčasu v 24’ Reiter (A.), v 31’ Kaltenbrunner (A.), v 43’ Zelenika (J.), v 44’ Reiter (A.), v 45’ Hof (A.)- Jugoslovani so prešli v vodstvo že v 3’ s krasnim golom Zelenike iz voleja. V 6’ je Irovič srečno blokiral prodirajočega Kaltenbrunnerja, minuto za tem pa je spet imel priložnost Zelenika. Po desetih minutah igre so Avstrijci uredili svoje vrste. Najprej je bil nevaren Knoll, za njim pa spet Kaltenbrunner. Pred v 23’ pa je Reiter nit1 enačil po krivdi Irovica, »■ 0ti-je prezgodaj stekel n L je Toda le pet minut kas” ^e- prisebni Zelenika spet del Jugoslovane v vo je ostalo do konca P° dstvf' lčasa^i je malo prej Stipič zame Rudinskega. ioV8nl Po odmoru so Ju8oSjVse((! začeli igrati ležerno Pre po krivdi krilske vrste- gfea, napad je postal manj ne jjftr Zeleniko pa so Avstrije’ g;' no pokrivali. V 24’ strijci izenačili po .b rešli iz gneče in 3’ kasneje 8j(err v vodstvo po zaslugi j* brunnerja. Jugoslovan sj-po zaslugi Zelenike_usP cer še enkrat izenačiti dve minuti pred koncem, (p to pa je sledil nepric* jjjV in popolnoma nerahrambf-' zlom jugoslovanske 0 ki je tudi sicer bila na’ oStjc del moštva. Razigrani spe> so minuto pred koncem jjgi-prevzeli vodstvo z Rel vd’ v zadnji minuti pa g0\, Iroviča dosegli še Pet’ S| Moriconi (It.) je sre požrešen, kakor sem si mislil... Poleg vere v psa se m vrača vera v ljudi. — SE NEKAJ RAZMIŠLJANJA jih če tako pregledujem pestro vrsto raznih tipov, ki a®, 5e srečal v internaciji in Katere sem že, odnosno jih omenil, mi prihajajo razni dvomi in bojazni. liebi9 i .da 1)0111 Pr*kazal pravo, verno sliko o mo\ internacijskem taborišču. Močno mi je namreč na P0 ibo>J čudm temperament, ki v najtežjih, najnevarnejših, n p0|e$ svečanih m magari žalostnih trenutkih življenja v,c1',, ti*1, resnosti dogodku*, istočasno, in mogoče še bolj živo, tud pil. pojave, ki si- dovedli pesnika — ne vem vec, kaicr1 J d° menda Goethe »- do spoznanja, da je oq veličaotn smešnega en sam korak. „#8. Imam dobro srce, to mi bo vsakdo priznal, ki tu® {pd1] Vsakomur rad pomagam, če le morem. Ako pride * s t»' jokajoča vdova, bom storil zanjo, kar bom mogel; toda^o)’ som mi bo obledel spomin na njene stiske in težave, pa ne bom pozabil na njen nos ali nosek, ki je zafaffa te**1 otekel in nosta! rdeč ter dražil hudomušno plat trio]6--peramenta. (Nadaljevanje slea