Poštnina plačana v gotovini. Štev. 19. V Ljubljani, dne 11. maja 1922. IV. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne štev. 1 Din. „NAŠ GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . , Din. 40'— Polletna naročnina , . . . „ 20'— Četrtletna naročnina..... 101— Za inozemstvo je dodati poštnino. ■ - Oglasi po ceniku. . > Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. O dobri vzgoji. »In Vi vsi skupaj niste znali v O. Z. tega preprečiti.« (Iz pisma prof. Reisnerja z dne 26. 4. t. 1. na O. Z.) Nismo ne znali in ne mogli, ker smo bili napram organizacijam nižjih uslužbencev že od nekdaj preveč popustljivi in preveč koncilijantni. Tudi tedaj, ko je predsedoval O. Z. Maks Lilleg! človeško nemogoče pa je, da bi ob takšni koncili-jamtnosti napram posameznim organizacijam O. Z. na čelu mogel vztrajati za dalj časa kdorkoli, pa naj se že piše Lilleg ali Reisnec ali Deržaj ali pa magari tudi sam Zorko. — Preveč je polen, ki ti frče pod noge! Četudi prestopaš zdaj na desno, zdaj na levo, eno te prej ali slej mora zadeti. Če si pameten, se umakneš. — Prav gotovo nimam namena iz kakršnihkoli razlogov braniti T\> j0 Šiba božje! Bog nas korobači, ker je postalo jM'šo ljudstvo tako požrešno, brezsrčno in so-Vsak pozna le lastni trebuh, svojemu »nžnje*nu rojaku pa ne privošči niti neza-faomplrj1 I*onizne8a močnika in neslanoga 8 tem nepremišljenim domnevanjem se fce strinjam. Slaba letine že zdaj neznosne Draginjo le Izdatno zviša, a strahoto draginje moramo trpeti le ubbgi nemaniti; trgov. N, vmlžniki In trnoviti ljudje boljših stanov pa se ob draginji bogate in debele. Naš krščeni in n ©krščeni žid, ki si jo ob žetvi po-ctmi napolnil zaloge z žitom, si zadovoljno mene mesnate roko in si po tihem šepeta svojo Impčijsko molitvico: Neka, neka kiša pada, dobra biti će zarada; kada pučka stoka strada, moja kesa nema jada! Pravijo, da je Bog pravičen in da dobro plačuje in hudo kaznuje. Ali je pa to pravica, če se a slabim vremenom tepo le siromaki, a njihovim zatiralcem se daje prilike še za večje odrtije! Bog torej nima opraviti a slabim vremenom! Bil je dan, ko je nekaj ur sijalo so Inčo z jasnega neba in so so pota nekoliko očedila. Sel sem na vrt, da bi so razvedril v Oživljajoči se prirodi tor vsaj za kratek trenutek pozabil na razburljive novice o skrčenju rodbinskih draginjskih doklad. Pregledoval sem drevje in grmovje ter cvetoče trate. Trava je že visoka in bujna, ker moča pospešuje njene rast. Ali komu bo koristila ta obilna travnate zelenjava? Zopet našemu srečnemu jugoslovanskemu Mojzesu I Prevažal bo lepo pitano živino l7j na&h kra- jev v Italijo in Avstrijo in njegova mošnja se bo hitreje redila kakor ob prevažanju suhe živine. Toda mleko se nem gotovo ne poceni, dokler bodo raatie cene drugim živilom. Nekatera sadna drevesa in lepotični grmiči že cveto, drugi brste in ozeJenevajo kljub hladnemu deževnemu vremenu. Po cvetju brenče pridne čebelice in se gibljejo razne žuželko. Navadnih rjavih hroščev letos ni. Bral sem v gotovih listih, da se more iz takih hroščev napraviti okusna in tečna juha. Za katero vrsto ljudi, to si lahko mislimo. Za one srečne zemljane, ki si lahko privoščijo meseno juho, gotovo ne. Res škoda, da letos ni hroščev» leto. Okusne rjave živalic© bi nam lahko nadomestile vsaj majhen del odvzetih draginjskih doklad, ako nam javijo recept, kako se pripravljajo. Sedel sem na klopioo na solnčnem prostoru in se zagledal predse v vrtno prirodo. Po drevju so se spreretavali vrabci in drugi drtobni ptički, stikajoči po brstju za gosenicami in drugim mrčesom. Nekaj te hrane so sami použili med iskanjem, nekaj so jo odnesli v gnezda svojim mladičem. Po tleh je med .visoke travo poskakoval kos. Večkrat tern tudi mesto I. podpredsednika v Centralni Zvezi v Beogradu. Prepričan sem, da Vam s tem korakom .olajšam priprave za občni zbor. Vedno sem naglašal stališče, da naj O. Z. vodi mož. ki ne zavzema v javnem političnem življenju izrazitega položaja. Ko sem na pritisk večine kljub temu prevzel predsedništvo, sem vedel sicer, da bom mogel interese O. Z. dovolj energično in celo uspešneje zastopati nego drug uradnik, ki ni poslanec, toda že takrat sem se bal. da utegne moje predsedništvo rahljati potrebno trdno vez med včlanjenimi organizacijami. Moja bojazen se je žalibog v škodo O. Z. uresničila. Mirno morem trditi, da ne po moji krivdi. Odstopiti sem nameraval že pred 4 meseci; nisem pa hotel O. Z. spraviti v zadrego zaradi odborništva v Centralni Zvezi, ker bi sicer naša O. Z. pri mnogo važnih sestankih ne bila v Beogradu zastopana. Ta obzir sedaj zame ne velja več. Kar se je po mojem prizadevanju doseglo v prid O. Z., je ali obledelo ali postalo zasluga drugih; kar se je zgodilo slabega, ali se še ni doseglo, kar zahtevamo, je v krogih O. Z. edino moja krivda. In Vi vsi skupaj niste znali v O. Z. tega preprečiti. Toda ne ta moj ösebni občutek je povod, da odklanjam nadaljne odborništvo — jaz prav lahko shajam brez priznanja in prenašam graje, kar sem Vam dostikrat dokazal — temveč edino želja, da se v O. Z. čim prej povrne potrebna organi-začna harmonija. Poskusite postati čisto stanovska Zvezal Jaz Vam odkritosrčno želim polno najlepših uspehov! Kot narodni poslanec Demokratske stranke bom seveda tudi naprej z vso vnemo podpiral težnje in zahteve O. Z. Objavite v »Našem Glasu«, da se naj vloge na O. Z. ne pošiljajo več na moj naslov. Prijateljski Vas pozdravlja R e i s n e r 1. r. Pq prečitanju pisma nastane med delegati mučna tišina. Podpredsednik Dolžan oriše v kratkih besedah delavnost in zasluge bivšega predsednika O. Z. prof. Reisnerja ter predlaga, naj mu širši odbor za njegovo uspešno delovanje izreče soglasno zahvalo. Delegat društva drž. se je ustavil, potegnil iz zemlje glisto i* jo slastno pogoltnil. Nisem dolgo bpazoval te ptičje gostije, že so se mi misli zasukale zop'et na moj žalostni položaj. Zbudila se mi je v srcu zavist do lahkoživih ptičev in to zavisti nisem krotil. Vem, da to ni bilo lepo. Ali Slovenci smo že po rojstvu podvrženi tej grdi lastnosti kakor nobeden drug narod. Zavist nam uničuje drobovje in možgane in iz zavisti žremo drug drugega, da nas Je sedaj le če majhna peščica na svetu. Zato ni nič čudnega, čo nekulturen človek, kakoršen sem, ne privošči pohajkujočim ptičem — gosenic in glist Na našam vrtu se je zredila ta golazen 1 9e bolj pa so vredni zavidanja srečni ptiči zaredi njih cenene obleke. Zakaj nismb ustvarjeni na tak način tudi ljudje, zlasti mi jugoslovanski nižji državni nameščenci! Kakšne nebeško sladke nade bi tudi v naših srcih zbujala vsaka pomladi O nedoumljiva božanska priroda, kako kruta si proti nam navadnim majhnim ljudem 1 živali si obdarovala B takimi prednostmi, da bi jih res moral zavidati v sedanjem prekrasnem položaju, če tudi H ne bil Slovenec 1 Daješ jim hrano in obleko Zastonj I .»Človeku je pa dala prirode razum $u Ä policijskih nameščencev Benedičič se izjavi v imenu svoje 567 članov broječe organizacije proti zahvali, češ da se prof. Reisner ni zadostno zavzel, da bi se preprečilo maksimiranje rodbinskih draginj-skih doklad slugam in poduradnikom. Delegat Janežič (pošta) poudaria zasluge prof. Reisnerja, ki si jih je bil stekel ne samo v prid uradništvu. marveč tudi nižjim uslužbencem s tem. da so se službeni prejemki pretvorili v dinarje. Ni to vse. kar je dosegel kot predsednik O. Z. in v svojstvu narodnega poslanca. Ureditev pokojnin in sirotnin je Reisnerje-vo delo; njegova inicijativa v klubu, ki mu pripada, je vedno zalegla. Če pa ni mogel doseči še več — sčasoma bi bilo to še vedno mogoče — ni to njegova krivda Odgovornost za to, če se sploh sme govoriti o odgovornosti napram javnim nameščencem, nosi ves parlament. Levicr. (poduradniki in sluge) vidi v prof. Reis-nerju samo narodnega poslanca gotove politične stranke, ne pomisli pa, da sede v raznih drugih klubih tudi še drugi narodni zastopniki, ki pa so v dobrobit državnih nameščencev doslej komaj z maži inčem ganili. Ugotovi, da je bivši predsednik O. Z. prof. Reisner storil več kot mu je velevala dolžnost in izjavlja, da bo glasoval za neomejeno zahvalo. Po vtisih, ki jih ima z različnih sej O. Z., z zadnjega javnega shoda v Mestnem domu (18. aprila t. 1.) in vsled nastopa nižjih uslužbencev, se mora samo čuditi, da je prof. Reisner toliko časa vzdržal. Apelira ponovno na razsodnost in discipliniranost nižjih uslužbencev ter jih prosi, da pripomorejo do soglasnega sklepa. (Odobravanje na desnici, hrup in protesti na- levici.) Nato govori v Benedičičevem smislu delegat Deržaj (finančna kontrola). Njegova izvajanja so vsebovala vehementne napade na bivšega predsednika prof. Reisnerja ter izzvala nebroj medklicev, tako med delegati uradniških, kakor neuradniških organizacij. Sporekel se je celo s svojim ožjim stanovskim tovarišem II. podpredsednikom Česnike m na način, ki ni vreden dobro vzgojenih ljudi in ki ne spada v zapisnik. V ostalem je II. podpredsednik Česnik z ozirom na Reisnerjev referat v zadnji na-čelstveni seji JDS., kr je Deržaja posebno ogorčil, v nrincipu odobraval mak- ri j im si more vsakdo izmed nas pridobiti dovolj takih sredstev, da z njih pontočjo lahko živi!« S temi besedami se je nenadoma oglasil za mojim hrbtom in mi pretrgal važna premišljevanja suh dolg birokrat, ki do prevrata ni znal nobene slovenske besede. Jaz sem ga takoj spoznal po zopemem pOgrgra-jočem glasu in začudil sem so sam sebi: >GIej ga zlomka, kaj sem tako glasno mislil, da je slišal mojo misli! Sem pa res neroden!« Nič se nisem obrnil, ampak sem mirno kar naprej gledal požrešnega kosa, ki je že peto glisto požiral in odgovoril: »Saj ni res tako, gospod svetnik! Z razumom si dandia-nes pri nas značajen človek ne pridobi ničesar dobrega. Do zadovoljnega udobnega življenja se prerinejo le sebični hinavci, ki lahko vsak dan zasučejo svoje plašče po drugem Vetru!« Razume se, da mi je ugovarjal. Jaz nisem bil pri volji, da bi se prerekal z njim. Poznal sem ga, da njegove zakrknjenosti ne omaje nobena moja besoda. On trdi aVoje, pa naj bi jaz stokrat imel prav. Zato sem vstal in odšel nazaj v svoje mračno obokano stanovanje, kjer sein se zopet zamislil v temno bodočnost brett zvezd, brez gosenic in glist (Konec £? ih od.} simiranje rodbinskih doklad a utemelßt* vjjo, da je treba vedno boli stremeti za re* gulacjjo eksistenčnega minimuma, to jel za zadostno ureditev temeljnih plač, kar mora že samo pa sebi izključevati sistem draginjskih doklad. Odločno se zavzema' za prof. Reisnerja kot bivšega predsednika O. Z. Izjavlja, da bol glasoval za zahvalo z obema rokama. Delegat Otoničar (pošta) je sicer, Reisnerjev politični nasprotnik, glasoval na bo. dobro razumevajoč, kaj je takt in dostojnost, brez vsakega pridržka za za-t hvalo, ker je prepričan, da jo prof. Reis* n e r za svoje delovanje kot predsednik O. Z. v polni meri zasluži. Delegat Zorko (zastopnik nižjih državnih uslužbencev) odobrava stališče delegatov Ben edi« čiča in Deržaja. Glasoval bo protL kar naj store tudi drugi, ki »jih je posla-» nec prof. Reisner na prejemkih prD krajšal«. Delegat Klavora (drž. rač. uradniki) je mnenja, da bi bila zahvala po preteku enega meseca brezdvomno soglasna. Z zanesljivostjo se namreč računa. da bodo tudi rodbinske doklade uradni ko v v doglednem času maksimirane. Ne uvidi razloga, da bi se prof. R e i s n e r j u odrekla zahvala, zlasti ker ni nikjer dokazano, da bi prof. Reisner kot predsednik O. Z. proti maksimiranji* ne bil ugovarjal. Delegat Roštan predlaga tajno glasovanje. Ker se je debata! razvlekla in ni bilo pričakovati ugodnega rezultata, umakne podpredsednik Dolžan svoj predlog glede zahvale. Da bo udeležitev občnega zbora omogočena tudi organiziranim državnim nameščencem izven Ljubljane, se soglasno sklene, naj se vrši redili občni zbor O. Z. v nedeljo 28. maja ob 9. dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Tajništvo naj v to svrho ukrene pravočasno vse. kar treba. Delegat Deržaj poroča na to o delovanju koalicijskega odbora. Ko-alirane organizacije tvorijo fronto nepo-sedujočih proti posedujočim. Njih glavno delo obstoji v tem, da olajšajo živlienskf položaj prvonavednih. V ta namen se uporabljajo vsa legalna sredstva. Četudi vidnih uspehov doslej še ni zaznamovati. je potreba takega odbora na dlani. Poročilo se vzame odobruje na znanje, delegatom pa naroči, da izvršujejo svoj mandat do izrečnega preklica. Pred zaključkom seje se prečita dopis društva državnih policijskih nameščencev, ki zahteva, naj O. Z. nemudoma pošlje do centralne vlade v Beogradu deputacijo trebi članov, ki nal zahtevajo, da se zakon o draginjskih dokladah prenovelira y Prid nižjim uslužbencem, od katerih so po tem zakonu pjrejeli posamezniki po 100 in še več dinarjev mesečno manj kot v letu 1921. Dalje zahteva imenovano društvo, naj O. Z. nemudoma potrebno ukrene in V časopisju objavi, da vlada v O. Z. popolna složnost. Razlog, ker odstop odsto-pivšega predsednika g. poslanca R e i s h n e r j a »Slov. Narod« z dne 3. t. m opravičuje s tem, da je po njegovem mnenju O. Z. nedisciplinirana. Prvi zahtevi se ugodi. Pred odhodom deputacije, ki obstoji iz delegatov podpredsednika Dolžana, Benedičiča in P e č j a ka, pa le radi skupnega n as ton Pa še stopit: v stik z Zagrebom, Saraje-vim in Splitom ter o akciji obvestiti Glavni Savez v Beograda. Drugo zahtevo pa zastopnik imenovane organizacije umakne. ker je zmagal trezni preudarek Ja ugotovitev, da O, Z. že dalj časa boleha 6a razdvojenosti. Prečita se še dopis društva koncept-nih uradnikov politične uprave, društva finančnih konceptnih uradnikov, društva državnih računskih uradnikov in obeh društev davčnih uradnikov, ki zahteva spremembo či. 28, 29 in 34 novega zakona o draginjskih dokladah. Ker je vloga po mnenju delegata Deržaja v nekem delu žaljiva za nižje državne uslužbence, jo bo posebni odsek še predelal ter na predlog delegata R o š t a-na tudi glede drugih določb, ki ne odgovarjajo uradniškim željam, izpopolnil. Na zahtevo delegata 2 a r g i j a (društvo pisarniških oficijantov in pojmoč-nikov) bo O. Z. naprosilo delegacijo ministrstva financ, da pospeši nakazilo dinarskih prejemkov neukaznega osobja, kojih prejemki so izenačeni izza 1. maja 1921. -— Podpredsednik Dolžan izjavi, da je delo pragmatičnega odseka domala že dovršeno in da se bo načrt nove službene pragmatike z odsekovimi predlogi v najkrajšem času razpravljal pred širšim odborom. Seja je bila zaključena ob 22. uri. —š. Dr. Fran Hubad (Ljubljana): Ali je redukcija uradništva sedaj v Sloveniji zakonito dopustna ali ne? (Konec.) Plod tega poznega spoznanja sta bila čl. 6. in 41. fin. zak. št. 56/22, v katerih se je docela odstopilo od zgoraj pod 1.) navedenih predpogojev. Evo dokaz: Čl. 6. predvideva sicer redukcijsko komisijo, ki naj ima pripravljati Šele ves materijal za redukcijo do 1. aprila 1922. (V časopisih smo pa brali, da Je komisija že zaprosila podaljšanja roka.) Tudi zadnji odst. čl. 41. omenja redukcijo. O izvršitvi redukcije pa ta zakon Sploh nima meritornih določil. Vkljub stavljenemu roku (do 1. aprila 1922) pa določa čl. 41, torej zaveda-iočse, da redukcija do 1. aprila ne bo izvršena brez omejitve, da se naj izplačajo vsem državnim uradnikom izza dne 1. maja draginjske doklade ter razlika med prejšnjimi dokladami v dveh obrokih. K temu je bržkone tudi pripomoglo Oziranje, da vendar ne gre, da se izplako sicer nove doklade in razlike onim UDokojencem, ki so bili upokojeni že pred L I. 1921., ne pa tudi onim uradnikom-reducirancem, ki so od 1. I. 1921. do današnjega dne dejansko In aktivno opravdali svojo službo. k Odnehalo se je torej od zahtevka "ena 52., zakona št. 70/22, da mora biti Najprej redukcija izvršena, kakor tudi od določbe, da dobijo nove draginjske doklade le oni, ki so redukcijo srečno prestali. 2 zadnjim odstavkom člena 4L zak. tL?*22 so se pa tudi dovolili potrebni Vršena ^ prec*no bila redukcija iz- Z ozirom n* to, da se je odnehalo od .vseh pogojev citiranega člena 52. Je jasno, w lQ —• razun prvega stavka — izgubil 3*° veljavo, kar je tudi naravna po-tega, da od njega skoraj ničesar 'vvQ ostala ni, ^ vu *•- Besede prvega odstavka člena 4L zakona št. 56/22 »po zakonu«, je po prejšnjih izvajanjih prtvfilno tolmačiti le v smislu »po višini doiočeni v zakonu« itd., ker sicer nimamo v svoji interpretaciji prostora za besede »Vsem«. Pravilna pa je le ona interpretacija, ki odgovarja pravnemu sistemu, vpošte-vaje docela vsako posamezno besedo. Besedica »Vsem« v prvem odstavku tega člena pa se nanaša očividno po logični in gramatikalični interpretaciji tudi na drugi odstavek tega člena, kar izhaja že iz tega, da se mora reducirancem priznati tudi diferenca za pretekle tri mesece, če se jim priznajo nove draginjske doklade izza 1. I. 1922. To izhaja tudi iz povratnega učinka, ki ga ima ta člen glasom tega odstavka. Ker se je odstopilo od vseh pogojev zloglasnega člena 52. zakona št. 70/22, ni bilo povoda, da se niso izplačale te draginjske doklade. Pa tudi v nasprotnem slučaju pristoja reducirancem to izplačilo, ker predpogoj citiranega člena 52., da je redukcija izvršena, nikakor še ni podan. Č) Zakonodajalec je spoznal krivico, prizadeto nastavljencem, ki bi se imeli reducirati, kakor tudi protisocijalnost odstavka 52. zakona št. 70/22, ker je docela krivično, nesmiselno in antisocijalno, upokojiti uradnika z veljavnostjo na dan pred dejanskim prenehanjem službe. Vsi prizadeti dne 1. IV. 1922. še niso imeli nobenega obvestila o svoji upokojitvi v rokah (in jih tudi danes še nimajo). Vsled tega so bili ta dan še aktivni. Dekret o upokojitvi, ki se dostavlja pa šele po 1. IV. 1922. more pa zadobiti pravno moč in veljavo tudi v najskrajnejšem slučaju šele z dostavitvijo, in more torej veljati kvečjemu od tega dne dalje, nikakor pa ne za čas — morda mesece in mesece nazaj. D) Če pa zakonodajalec ne bi bil imel namena popraviti te krivice, je vpo-števati, da velja od razglasitve dalje edinole besedilo zakona. Randa: trgovsko pravo I. § 5., str.25, pravi: »S publikacijo se odloči zakon od volje avtorjev osnutka. Publikacija ima ta nameri, da velja kot zakon le to, kar izhaja iz besedila in smisla njegovega avtentičnega besedila v zvezi z vsem sicer še veljavnim pravom.« Mislim, da je posnel iz teh mojih izvajanj vsakdo, ki jih je pazno bral in primerjal besedilo citiranih §§, oziroma členov, da je redukcija uradništva na ta način, kakor se jo hoče sedaj izvrševati, in kakor se faktično že izvršuje, do cela protizakonita. (Contra in ne le preter legem). Želeti bi bilo v državnem in splošnem Interesu, da bi merodajni faktorji vpošte-vali pri zakonskih osnutkih ne le srbijan-skega prava, temveč tudi posamezne pokrajinske pravne sisteme. Na ta način bf vendar že enkrat ponehala sedanja zakonodajna praksa, po kateri povzroča vsak novi zakon, ki ga dobimo, le večjo pravno nesigurnost in zmešnjavo. Vpoštevati je, da tvorf vse pravo ene pokrajine premišljen sistem, 'da sežejo posamezna določila enega zakona globoko v določila drugega. Ce se potemtakem oktroira enemd pravnemu sistemu določilo ‘drugega, ki je Prvemu tnje, je jasno, da mora priti 'do neljublK kolizij. ‘»i Doseči moramo v prvi vrsti pravno sigurnost, na kateri temelji dobrobit vso države in vsega prebivalstva. Nadaljna napaka naše zakonodaje* je, da je prenagla. Omenjam tu le n. pr. načrt nove pragmatike. Meseca februarja smo ga dobili, dQ 20. aprila naj bo referat v Beogradu. Kdoq ima le nekoliko vpogleda v to, koliko dei la, koliko študija zahteva presoja tega načrta, bo verjel, da je to nemogoče. Preobožen itak že z drugim delom# sem se lotil tudi te naloge. Ko sem izvedel, da je nastavljen rok do 20. aprila, sem vrgel vse v koš, kefl sem se prepričal že pri uvodnem študiju načrta o nemožnosti, pragmatike v tako kratkem času temeljito predelati in predloge še pismeno formulirati ter tudi utemeljevati Nemec pravi: »Gut Ding braucht lange Weile«. To velja posebno za zakonodajo. Prepričal sem se pa o tem, da zahteva načrt, če naj bo zakon dober, še mno-‘ go minucijoznega in detajlnega dela, ki ga ni mogoče zmagati do 20. aprila. Naše prvo in poglavitno ter najbolj zamudno delo bi moralo biti sedaj, da izpilimo pragmafiko v detajlnih določilih v okviru že določenega sestava. Apeliram na g. narodnega poslanca Reisnerja, da bo spiritus agens, da se razveljavijo vendar že enkrat oni stari dvorni dekreti glede uradništva, ki so se že davno preživeli in ki nikakor ne odgovarjajo sedanjim razmeram. O tem morda drugič. Ne morem končati, ne da bi opozoril na pravno nesmiselnost klavzule o začetku veljavnosti, ki jo najdemo skoraj v vsakem zakonu. In ki se glasi približno; »Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi z razglasitvijo v »Službenih Novinah«. Ta stilizacija je juridično docela napačna. Veljava zakona b njegova obvezna moč sta docela identična pojma. Kakor hitro je zakon veljaven, ima obvezno moč in narobe. Docela nesmiselno Je, da bi zaddbil zakon veljavo, predno ima obvezno moč in narobe. Veljava in s tem obvezna moč zakona nastopi po člena 80. ustave, oziroma členu 1. Uradnega lista št. 764/19 šele z objavo v »Službenih Novinah«, oziroma 15. dan po tej objavi. Jasno je torej, da kraljevi podpis sam na sebi nima nobenih pravnih posledic, dokler ni pravilno objavljen, in da torej veljava ne more nastopiti pred objavo. Glede tega se sklicujem na zgorajšnjl citat iz Pollaka, ki docela odgovarja našim specijalnim predpisom nr. 764/19. Vestnik. Protestni shod nižpli neluSbencer V Mestnem domu v Ljubljani je dne 8. t m. sprejel resolucijo; Zborovalci shrani na protasL nem shodu nižjih državnih in javnih nameščencev in železničarjev ▼ Ljubljani, dne 8. maja 1922 protestirajo najodločneje proti uku keimiranjn draginjskih doklad ra nižje kategorije javnih nameščencev. Povdarjajo, da to sklep ministrskega cveta In finančnega odbora narodne skupščine ▼ direktnem nasprotju e členom št. 51 zakona o drag. dokladah m javne nameščence, ker je Zakonodajni odbor prenesel pravico, kt to deje člen 61. brra-dvomnO v tom smislu, da ministrski svot spo ragumno ■ finančnim Odborom popravi pred* stoječe krivice omenjenega zakona. Torej da zakon izboljša in prilagodi tako, da odgovarja izpremeni cen življenskih potrebščin, ne pa, da ministrski svet na podlagi tega člena direktno gospodarsko in moralno upropa-šča z maksimiranjem drag. doklad nižje javne nameščence. — Spričo nepopisne bede, ki jo zavladala vsled vedno naraščajoče draginje — zahtevamo, da ministrski svet in finančni odbor ta sklep nemudoma in brez odlašanja razveljavita. Protestiramo tudi proti naredbi, da se črta drag. doklade onim nižjim javnim nameščencem, ki plačujejo 5 dinarjev letnih neposrednih davkov, ker je naredba skrajno krivična in zahtevamo, da se ta naredba uporablja le proti onim, ki plačujejo tristo dinarjev letnih direktnih davkov. ___ Pomožnim slugam, pisarniškim po- možnim močem in državnim cestarjem ter tem enakim, ki še niso dobili naknadnih drag. doklad, naj se iste takoj izplačajo. Odločno protestiramo proti zavlačevanju rešitve drag. doklad delavstvu na železnicah in zahtevamo takojšnjo rešitev V smislu od železničarskih organizacij stavljenih predlogov. Istočasno apeliramo na narodne poslance vseh strank, da v finančnem odbora odločno branijo eksistenco nižjih javnih nameščencev in železničarjev In vlado prisilijo, da zviša osebne drag. doklade nižjim javnim nameščencem najmanj na 18 dinarjev in železničarjem za 20 dinarjev.___________________________________ Vsem pri O. Z. včlanjenim organizacijam. V smislu sklepa širšega odbora O. Z. se vrši ITI. redni letni občni zbor podpisane Zveze v nedeljo dne 28. maja L L ob devetih dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma w Ljubljani. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika občnega zbora. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Poročilo upravnika strokovnega glasba »Naš Glas«. 6. Sklepanje o absoluter!ju. 7. Sklepanje o došllk predlogih le Izpre-memba pravil 8. Razsojevanje glede pritožb zoper širši odbor. 9. Volitev predsednika. 10. Slučajnosti. K točkama 7. In 8. dnevnega redu opozarjamo na določbo 9 11. zvezi ulil pravil Vse organizacije, fcl se po svojih delegatih udeleže občnega zbora, na] to z dopisnico prijavijo tajništva najkasneje do 2 2. t. m. s podpisom predsednika, oziroma podpredsednika lu tajnika. Prijave brez društvenega pečata eo neveljavne. Za sklepčnost je potrebna navzočnost najmanj 60 delegatov z glasovalno pravico. Ako občni zbor ob napovedanem časa ni sklepčen, se otvori pol ure kasneje občni zbor z Istim dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število navzočih. Sklepa se o vseh točkah z večino glasov. V Llubljani, dne 11. maja 1922. Za širši odbor »Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev v Sloveniji«: Janko Dolžan, Joža Bekš, tč. I. podpredsednik. tč. tajnik. Javni shod O. Z. dne 18. aprila t. 1. V smislu sklepa širšega odbora O. Z. se jo sklical na zahtevo strokovnih Organizacij nižjih državnih uslužbencev 18. aprila javnj protestni shod z dnevnim redom, ki smo ga objavili v 15. številki našega glasila. Shod, ki s» je vršil v nabito polni dvbranj Mestnega doma v Ljubljani, je otvoril predsednik O. Z. prof. Reisner s primernim nagovorom ter oddal besedo prvemu poročevalcu nadpregledni-ku finančne kontrole gosp. Deržaju. Za Deržajem je govorjl še predsednik Zvoze poštnih organizacij g. U r b a n č i č, ki je zahteval neprikrajšano izplačilo novih draginj-skih doklad 1. maja t. 1. Zborovalci so sprejeli sledečo resolucijo: 1.) Glasom brzojavne naredbe ministrstva financ od dne 7. aprila 1922 D. R. št. 47.402 je na podlagi člena 51, zakona o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28. febrauarja t. 1. ministrski svet -sporazumno s finalnim Odborom narodne skupščine odločil, da se uslužbencem, navedenim v členu 7. označenega zakona, po-čenši s. 1. majem t. I. prejemki maksimirajo tako, da skupna svota njjh osebnih in družinskih doklad ne sme presegati mesečno v prvem krajevnem drag. razr. 1000 Din, v drugem 900 Din, v tretjem 750 Din, v četrtem 700 Din in v petem 650 Din. Proti tej neso-cijalni naredbi, ki je diametralna z današnjo draginjsko situacijo, protestirajo enodušno vsi zborovalci od najnižjega do najvišjega v popolni solidarnosti, ker smatrajo to naredbo za redukcijo njih že itak nezadostnih prejemkov in to v času, ko draginja n» pojem», pač pa še vedno od dne do dne narašča. Odločno zahtevajo, da se ta naredba, ki je izdana na podlagi smiselne napačne interpretacije člena 51 zakona o drag. dokladah brez odloga razveljavi, ker bi imela za prizadete uslužbence naravnost katastrofalna posledice. Ugotavljajo, da ne znači je za državne uslužbence niti novi zvišani prejemki eksistenčnega minima, kamoli, da bi se ti prejemki reducirali pod izmero lanskih osebnih prejemkov. Vsi zborovalci tudi enodušno zahtevajo, da se vsled naraščajoče draginje uslužbencem po členu 6 in 7 zakona o draginjskih dokladah povišajo osebno draginjske doklade na 18 Din na dan. 2.) Tukajšnja delegacija ministrstva financ je dala____ako na inicijati- vo finančnega ministrstva, nam ni znano — nalog vsem nakazujočim oblastvom, da nakažejo državnim nameščencem za meseo maj 1.1. samo tekbče prejemke, ne p» tudi drugega obroka razlike na novo urejenih draginjskih Z vd-b? januarja do 31 marca t. L nrSr ia30<5, 5* h izpla5iU> razlike med ?rÄYnt n