Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIV • Številka/Number 1 • 2003 • 137-143 PRESVETEMU GOSPODU PAPEŽU PAVLU III1 Predgovor Nikolaja Kopernika h knjigam O revolucijah' Zadosti dobro lahko presodim, Sveti oče, da bo prišlo do tega, da bodo ne- kateri, ko bodo zvedeli, da sem v knjigah, ki sem jih napisal o revolucijah sfer sveta, krogli Zemlje pripisal nekatera gibanja, takoj zahtevali, da se me obsodi s takšnim mnenjem vred. Meni pa moje ideje niso všečne v taki meri, da ne bi preudaril, kaj o njih menijo drugi. In četudi vem, da so razmišlja- nja filozofa odmaknjena od presoje ljudstva, zaradi tega, ker je njegova skrb iskati resnico vsega v stvareh, kolikor to človeškemu razumu dopušča Bog, vseeno menim, da seje treba izogibati mnenjem, ki so popolnoma nasprotna pravilnosti. In tako sem - ker sem sam pri sebi premislil kot kakšen nesmisel bi ocenili mojo axpooc[i.oc3 tisti, ki vedo, da mnenje, da stoji Zemlja negibna sredi neba tako rekoč kot njegovo središče, potrjujejo sodbe mnogih stoletij, če bi jaz temu nasproti trdil, da se Zemlja giblje — dolgo sam pri sebi oma- hoval, ali naj dam na svetlo moje razlage, napisane v dokaz njenega gibanja, ali pa bi zadoščalo slediti primeru pitagorejcev in nekaterih drugih, ki so običajno prenašali skrivnosti filozofije najbližjim in prijateljem le ustno in ne pisno, kot potrjuje Lizijevo pismo Hiparhu.4 In zdi se mi, da tega niso delali zavoljo tega, ker bi bili ljubosumni na svoje nauke, ki bi se tako nujno raz- širili, kot menijo nekateri, temveč zato, da bi čudovite stvari, ki so jih veliki ljudje raziskali z veliko skrbjo, ne bi zasmehovali tisti, katerim je ali zoprno nameniti kakršenkoli trud znanosti, razen če ni dobičkonosna; ali tisti, ki se, 1 Aleksander Farnese (1468-1549) j e postal papež Pavel III. leta 1534. 2 Predgovor oz. posvetilo p a p e ž u j e Kopernik napisal, potem ko j e že dokončal celotno delo De revolutionibus orbium coelestium. Predgovor je nadomestil prvotno napisani uvod, ki s e j e ohranil v rokopisu. 3 Tj. »to, kar se sliši, predavanje, petje« (Dokler) oz. razprava. 4 Naslovnik pisma ni slavni astronom Hiparh, ki ni imel ničesar opraviti s pitagorejci. Kopernik j e svoj prevod Lizijevega pismo Hiparhu v rokopisu najprej uvrstil na konec enajstega poglavja prve knjige, kasneje pa prečrtal in izločil iz besedila namenjenega tisku, tako da ga v nurnberški izdaji De revolutionibus iz leta 1543 ni. 137 NIKOLAJ KOPERNIK če jih spodbude in primer drugih spodbodejo k svobodnemu študiju filozofi- je, vseeno - zaradi zabitosti duha - obnašajo med filozofi tako kot troti med čebelami. Ko sem torej sam pri sebi preudarjal, me je zaničevanje, ki sem se ga moral bati zaradi novosti in absurdnosti mnenja, skoraj napeljalo k temu, da bi popolnoma opustil delo, ki sem ga začel. Toda prijatelji so me, dolgo omahujočega in tudi upirajočega se, zvlekli nazaj k delu. Med njimi je bil prvi kapuanski kardinal Nikolaj Schonberg, slaven v vseh zvrsteh vednosti. Poleg njega moj najljubši prijatelj, škof Kulma, Tiedemann Giese, kije velik poznavalec svete in vse druge dobre znanosti.5 Ravno ta meje večkrat spodbujal, in me, včasih z dodatnimi nasveti, prosil, naj objavim to knjigo, kije bila pri meni zakopana in skrita ne samo devet let, temveč že četrtič devet let,6 in naposled dovolim, da pride na svetlo. Ravno tako so delovali drugi, ne maloštevilni, zelo eminentni in učeni možje," spod- bujajoč me, naj se zaradi strahu nič več ne branim podati svojega dela v občo korist preučevalcev matematičnih ved; kolikor bolj se zdi sedaj večini ljudi moj nauk o gibanju Zemlje absurden, toliko bolj bo v prihodnosti, potem ko bodo po objavi mojih pojasnil videli odstranjeno meglo absurdnosti z najbolj jasnimi dokazi, deležen hvale in občudovanja. Pritisnjen od teh prepričeval- cev in zaradi tega upa, sem slednjič dovolil prijateljem, da napravijo izdajo, za katero so me dolgo prosili. Tvoja Svetost pa se najbrž ne bo toliko čudila temu, da sem si drznil obe- lodaniti te svoje nočne študije, potem ko sem njihovi izdelavi posvetil toliko dela, tako da nisem omahoval zapisati svojih misli o gibanju Zemlje, temveč bolj pričakuje slišati od mene, kako mi je prišlo na misel, da sem si drznil, proti sprejetemu mnenju matematikov8 in na neki način proti zdravi pameti, zamisliti si nekakšno gibanje Zemlje. In tako Tvoji Svetosti ne želim skrivati, da meje k razmišljanju o drugačni razlagi gibanj sfer sveta ni spodbudil no- ben drug razlog kot to, da sem doumel, da si matematiki sami niso skladni v teh raziskavah. Najprej so tako zelo negotovi celo glede gibanja Sonca in 6 Niti Nikolaj Schonberg niti Tiedemann Giese (1480-1550), k i j e bil več kot trideset let eden najboljših Kopernikovih prijateljev in podpornikov, nista bila ravno bleščeča učenjaka. 6 V delu De arte poetica epistula ad Pisones oz. Ars poetica (388-389) svetuje Horacij mlademu pesniku, naj da spis, ki g a j e morebiti napisal, »za let devet medit v shrambo temačno«. ' Kopernik med spodbujevalci ne omenja Retika, protestanta in profesorja na wit- temberški univerzi, svojega edinega neposrednega učenca. Dejstvo j e razumljivo, če upoštevamo, da gre za posvetilo papežu, Retik pa j e protestant, in da Kopernik navaja spodbujevalce bolj po javnem ugledu kot po njihovih dejanskih zaslugah. 8 Po tradicionalni klasifikaciji znanosti sodi astronomija skupaj z aritmetiko, geometri- j o in glasbo v kvadrivij matematičnih znanosti. 138 PRESVETEMU GOSPODU PAPEŽU PAVLU I I I Lune, da ne morejo pokazati in opazovati stalne velikosti tropskega leta.9 Nadalje: pri vzpostavitvi gibanj tako onih 10 kot drugih petih tavajočih zvezd tudi ne uporabljajo istih načel in predpostavk ter do- kazov pojavnih revolucij in gibanj. Nekateri uporabljajo samo homocentre,11 drugi ekscentre in epicikle,12 s katerimi pa vseeno ne dosežejo v celoti tistega, kar so želeli. Kajti tisti, ki zaupajo homocentrom, niso mogli na podlagi tega vzpostaviti nič gotovega - četudi so pokazali, d a j e mogoče iz njih sestaviti nekatera nepravilna gibanja - , kar bi, se razume, ustrezalo pojavom. Tisti pa, ki so si izmislili ekscentre, so morali, čeprav so z njimi, kot se zdi, podali ustrezne številčne podatke za velik del pojavnih gibanj, vmes vendarle do- pustili veliko stvari, za katere je videti, da so v nasprotju s prvotnimi načeli o enakomernosti gibanja. Ravno tako niso mogli odkriti ali pa iz njih izpeljati najvažnejšega, namreč oblike sveta in določene somernosti njegovih delov, pač pa se jim dogaja, kot če bi kdo z različnih mest vzel roke, noge, glavo in druge dele telesa, ki bi bili sicer zelo dobro naslikani, vendar ne, če jih pri- merjamo z enim in istim telesom, ter se med seboj ne bi nikakor ujemali, ta- ko da bi se iz njih prej sestavila nakaza kakor pa človek.13 Iz tega torej izhaja, da so v postopku dokazovanja, ki ga imenujejo [i.e'&o8ov,14 bodisi izpustili nekaj nujnega ali pa iznašli kaj tujega, kar s stvarjo nima nikakršne zveze. Toda to bi se jim zagotovo ne bilo primerilo, če bi se držali trdnih načel. Kajti če njihove privzete hipoteze ne bi bile napačne, bi se brez dvoma moralo po- trditi tudi vse, kar iz njih izhaja. Četudi je to, kar sedaj pravim, nejasno, bo na svojem mestu postalo bolj jasno. Ko sem sam pri sebi dolgo premišljal o tej negotovosti matematičnih tradicij o preračunavanjih gibanj sfer sveta, meje začelo motiti, da filozofi, ki sicer tako skrbno preiskujejo najmanjše stvari taistega sveta, niso izdelali nobene bolj gotove razlage gibanj svetovnega stroja, ki ga j e za nas naredil najboljši in najpopolnejši Tvorec izmed vseh. Zato sem se polotil ponovne- 9 Prim. tudi zaključek Predgovora ter Uvod. 10 Tj. Sonca in Lune. 11 Referenca na Evdoksovo in Kalipovo (4. stol. pr. n. št.) teorijo homocentričnih oz. koncentričnih sfer, ki j o j e v svoj kozmološki sistem vključil Aristotel. V Kopernikovem času sta homocentr ično teorijo oživila G. B. Amici, k i je leta 1536 izdal knjigo De motibus corporum caelestium iuxta principia peripatética sine excentricis et epicyclis, in G. Fracastoro, ki je leta 1538 objavil delo Homocentrica. 12 Teorija ekscentrov in epiciklov, ki j o je razvila t. i. »aleksandrinska šola astronomije«: Apolonij iz Perge, Hiparh in seveda Ptolemaj v svojem znamenitem delu Magna syntaxis oz. Almagest. 13 Prim. Horacij, Arspoética, 1 -8 . 14 7] &0S0? pomeni »pot, ki vodi k čemu, način učenja ali preiskovanja, preiskava, preiskovanje, metoda« (Dokler). 139 NIKOLAJ KOPERNIK ga branja knjig vseh filozofov, ki sem jih lahko dobil, iščoč, ali ni bil nihče mnenja, da obstajajo tudi druga gibanja sfer sveta, kot so jih postavili oni, ki v šolah poučujejo matematične vede. In najprej sem našel pri Ciceronu, da je Niketas menil, da se Zemlja giblje.15 Potem sem tudi pri Plutarhu16 našel, da so bili nekateri drugi istega mnenja; in njegove besede sem, da bi bile dostopne vsem, sklenil napisati tu: o i ¡xe v a"XX ot ^.evetv t r\ v YyTv' $iXoXao? Se TIv^ocjopcLOi; xu'xX«i neptcpepea&aL nzpC ro 7ru~p xaxa xu'xAou Xo5ou~ o'pot.oTpo'TCW5 7 ) x a C aeX7)'vy)i . ' H p a x Xet'8r)<; o' riovTt.xo<; xa t "ExcpavTO<; o nu&ayo'p£to<; xtvou~at ¡jis v ty]' v y7)~v, ou' (jl7)'v ye [X£TaPaTtxco~i; [a XX a' Tpe7CTt.x«~Q_ fpox o u ~ S t xt]v £'vY]^ovi.CT^e'v^v, a j t o Sua[x w~v t ti C a v a i o Xa<;, nepi xo t"8t.ov auTvfi; XEvxpov.17 Tako sem torej dobil priložnost in sem začel tudi sam razmišljati o gibljivosti Zemlje. In četudi je bilo to mnenje videti absurdno, sem vseeno, ker sem vedel, d a j e bila drugim pred menoj dopuščena svoboda, da so si zamišljali kakršnekoli kroge za prikazovanje zvezdnih pojavov, presodil, da bo tudi meni lahko dopuščeno, da preizkusim, ali je mogoče glede revolucije nebesnih sfer ob predpostavki nekega Zemljinega gibanja najti bolj trdne dokaze, kot so bili njihovi. Tako sem ob predpostavki gibanj, kijih v nadaljevanju dela pripisujem Zemlji, po številnih in dolgih opazovanjih končno odkril: če primerjamo gibanje preostalih tavajočih zvezd s kroženjem Zemlje in so le-ta izračunana za revolucijo vsake zvezde, iz tega ne sledijo samo njihovi pojavi, temveč tudi razporeditve in velikosti vseh zvezd in sfer; in daje nebo samo tako povezano, da ni mogoče nečesa prenesti v noben njegov del, ne da bi s tem nastala zmeda v preostalih delih in celotnem univerzumu. Zato sem tudi v ureditvi tega dela sledil redu, tako da sem v prvem delu opisal vse položne sfer skupaj 15 Cicero, Academica priora II, 123. Rokopis, k i j e vseboval Ciceronove Akademske razpra- ve, j e bil Koperniku dostopen v knjižnici fromborškega kapitlja. Kopernik j e to mesto iz Cicerona celo prepisal v svoj izvod knjige Plinija Starejšega, Historia naturalium, Benetke 1487. V številnih starejših izdajah je ime pitagorejca Hiketasa (oz. Hicetusa), tako kot j e to tudi pri Koperniku, zapisano kot Niketas. Prim. tudi Diogen Laertski, Življenja in misli slavnih filozofovem, 85, in Predsokratiki 50. 16 Ps.-Plutarh, De placitis philosophorum III, 13. V Kopernikovem času so delo zmotno pripisovali Plutarhu. Očitno je imel Kopernik dostop do besedila v grškem originalu, ki j e bil prvič natisnjen v Aldinovi izdaji Plutarchi opuscula LXXXXII, Benetke 1509. 17 »Drugi so bili mnenja, da Zemlja miruje, pitagorejec Filolaj , da se v krogu giblje okoli ognja, po nagnjenem krogu podobno kot Sonce in Lu- na. Heraklid Pontski in pitagorejec Ekfant sta dopuščala, da Zemlja izvaja gibanje, ven- dar ne napredujoč iz mesta na mesto, temveč na način kroženja, tako kot se okoli osi vrti kolo, od sončnega zahoda v smeri vzhoda, okoli lastnega središča.« O Filolaju iz Krotona gl. Predsokratiki 44, posebej A 15 isl.; o Ekfantu gl. Predsokratiki 51. 140 PRESVETEMU GOSPODU PAPEŽU PAVLU I I I z gibanji Zemlje, ki jih ji pripisujem, tako da vsebuje ta knjiga tako rekoč splošno konstitucijo univerzuma. V drugih knjigah pa sem potem primerjal gibanje ostalih zvezd in vseh sfer z gibljivostjo Zemlje, tako da bi lahko od tod razbral, v kakšni meri j e mogoče rešiti gibanje in pojavnosti preostalih zvezd in sfer, če jih primerjamo z gibanjem Zemlje. Ne dvomim, da se bodo umni in učeni matematiki strinjali z mano, če bodo le hoteli spoznati in pretehtati, ne površno ampak v celoti - kar ta filozofija prvenstveno zahteva - , kar sem v tem delu navedel v dokaz teh stvari. Da pa bi tako učeni kot neuki videli, da se ne izogibam presoji kogarkoli, sem se odločil te moje nočne študije raje kot komurkoli drugemu posvetiti Tvoji Svetosti; kajti tudi v tem oddaljenem kotičku Zemlje, kjer živim, veljaš po vrednosti položaja in zaradi ljubezni do vseh znanosti, tudi matematičnih, za najimenitnejšo osebnost, tako da lahko s pomočjo svoje avtoritete in presoje zlahka zavrneš napade spletkarjev, četudi pravi rek, da proti ugrizu spletkarja ni zdravila. Ce pa se bodo mogoče našli kakšni ¡JLaTato^oyoL,18 ki si bodo drznili - prisvajajoč si, kljub temu, da so nevedni v vseh matematičnih vedah, pravico presojati o njih in zaradi kakega mesta v Svetem pismu, grdo izkrivljenega v svoj namen - grajati in zasmehovati to moje podvzetje, se ne obotavljam obsoditi njihovega prepričanja kot lahkomiselnega. Ni namreč neznano, da je Laktancij, slaven pisec, toda komajda matematik, prav po otročje govoril o obliki Zemlje, ko se je norčeval iz tistih, ki so izjavili, da ima Zemlja obliko krogle.19 Tako se učenjakom ne sme zdeti čudno, če se bo kdo takšnih norčeval iz mene. Matematične znanosti se pišejo za matematike in ti bodo uvideli, če se ne motim, da tudi ta naša dela doprinašajo nekaj cerkveni državi, katere prvak je sedaj Tvoja Svetost. Kajti ne tako daleč nazaj je bilo pod Leonom X. na lateranskem koncilu obravnavano vprašanje reforme cerkvenega koledarja, ki je ostalo neodločeno samo zaradi tega, ker seje menilo, da velikost let in mesecev ter gibanje Sonca in Lune še niso zadosti izmerjeni; od tedaj sem se posvetil bolj natančnemu opazovanju teh zadev, po nasvetu presvetlega moža Pavla, fossombronskega škofa, kije tedaj predsedoval tej zadevi.20 18 o ¡j.a-ra(.oXo yoq j e »blebetač, učitelj krivih naukov« (Dokler). 19 Laktancij, De divinis institutionibus III, 24. 20 Med petim lateranskim koncilom (z delom je začel pod pontifikatom papeža Julija II. maja leta 1512, končal pa s e j e pod pontifikatom Leona X. marca 1517) je Leon X obudil vprašanje reforme cerkvenega koledarja in leta 1514 in v zvezi s tem zaprosil za pomoč evropske astronome. Očitno j e Kopernik dobil zahtevo za sodelovanje preko Pavla iz Middelburga, fossombronskega škofa. Pavel iz Middelburga omenja v Secundum Compendium correctionis Calendarii (Rim 1516) Kopernikovo pismo, ne da bi opisal njegovo vsebino. 141 NIKOLAJ KOPERNIK Uvod21 Med mnogimi in raznorodnimi študiji znanosti in umetnosti, s katerimi se hrani človeški razum, seje po mojem mnenju treba okleniti tistih - in jih gojiti z največjim žarom - , ki se ukvarjajo z najlepšimi in znanosti najvred- nejšimi stvarmi. Takšne pa so tiste, ki se ukvarjego z božanskimi revolucijami sveta in potmi zvezd, njihovimi velikostmi, razdaljami, vzhodom in zahodom, ter drugimi vzroki nebesnih pojavov in ki slednjič pojasnjujejo celotno obli- ko22 . In kaj je sploh lepšega kot nebo, ki zajema vse, kar je le- pega? O tem pričata sami imeni: nebo (caelum) in svet (mundus); to pomeni »čistost« in »okras«, ono pa »delo kiparja«.23 In tegaje večina filozofov zaradi te izredne odličnosti imenovala »vidno božanstvo«.24 Če naj potemtakem imenitnost umetnosti ocenjujemo po njihovem predmetu, bo daleč najod- ličnejša tista, ki jo eni imenujejo astronomija in drugi astrologija, od starih pa jih je bilo mnogo, ki soji rekli »vrh matematike«. Nedvomno glava pleme- nitih umetnosti, največje dostojanstvo svobodnega človeka, podpira skoraj vse zvrsti matematike; aritmetika, geometrija, optika, geodezija, mehanika in kar je še drugih - vse se združujejo v njej. In četudi je naloga vseh dobrih znanosti odtegniti človeka od slabosti in usmeijati njegovega duha k boljšim stvarem, lahko ta - mimo neveijetnega duševnega užitka - to opravlja bolj obilno. Kdo namreč, ki se posveti tem stvarem, vzpostavljenim v najlepšem redu, za katere vidi, da jih vodi božanska uprava, ne bo z vztrajnim motrenjem in neke vrste seznanjenos^o spodbujen k najboljšemu25 in ne bo občudoval Tvorca vsega, v katerem je celotna sreča in dobro? Ali ne bi oni božanski psalmist26 zaman trdil, d a j e vriskal zavoljo božjih izdelkov in dela njegovih rok, če ne bi bili s temi sredstvi, tako rekoč kot z nekim vozom, privedeni do motrenja najvišjega dobrega? Kar pa zadeva 21 Kopernikov Uvod s e j e ohranil v rokopisu, ni pa bil natisnjen v niirnberški izdaji iz leta 1543. Prvič je bil objavljen v varšavski izdaji De revolutionibus orbium caelestium leta 1854. 22 Tj. strukturo, ustroj, sestav univerzuma. 23 Kopernik tu evocira Plinijevo etimologiziranje iz Historia naturalium II, 3 (8), ki ga nekoliko spremeni: »Namque et Graeci nomine ornament i appelavere eum et nos a perfecta absolutaque elegantia mundum. Caelum quidem haut dubie caelati a rgumento dicimus, ut interpreta tur M. Varro.« 24 Prim. npr. Platon, Timaj 92 c. Platon imenuje dokončano demiurgovo delo Oeo 5 oci' aOrjTO Kopernik je imel na voljo Ficinov prevod Platonovih del, k i je izšel v Firencah leta 1485, vendar se tu verjetno opira na Cicerona, ki pripisuje v De natura deorum (I, 25 isl.) takšno prepričanje Platonu, Aristotelu, Heraklidu Pontskemu in Teofrastu. Prim. tudi Makrobijev komentar In Somnium Scipionis I, 14 (2). 25 Prim. Platon, Država VII, 532 c. 26 Prim. Ps. 91 (92), 5. 142 PRESVETEMU GOSPODU PAPEŽU PAVLU I I I koristnost in čast, kij ih prinaša državi (da brezštevilne koristi posameznikov preidemo), j e to najbolje opazil Platon, ki v sedmi knjigi Zakonov trdi, da jo je treba kar najbolj želeti zato, ker z njeno pomočjo urejen čas v razporeditev dni v mesece in leta naredi skupnost živo in pozorno glede praznikov in tudi žrtvo- vanj;27 in če kdo, pravi, zanika, da je ta nujno potrebna človeku, ki želi doseči katerokoli boljšo znanost, bo mislil zelo neumno,28 in meni, daje popolnoma zgrešeno, da bi kdorkoli, ki nima nujnega spoznanja niti o Soncu niti o Luni niti o preostalih zvezdah, lahko postal ali se imenoval božanski.29 Vendar pa ta bolj božanska kot človeška znanost, ki raziskuje najvišje stvari, ni brez težav. Zlasti ker vidimo, da se večina tistih, ki so se lotili njihove obravnave, ni strinjala glede njenih načel in predpostavk, kijih Grki imenu- jejo utco &ea£i<;, in se zato niso opirali na iste razloge. Nadalje vidimo, da ni bilo mogoče določiti trdnega izračuna poti planetov in revolucij zvezd in jih izpeljati do popolne vednosti, razen sčasoma in z mnogimi predhodnimi opazovanji, preko katerih so bili, če naj se tako izrazim, iz roke v roko preda- ni poznejšim rodovom. Četudi je Aleksandrijec Ptolemaj, ki po občudovanja vredni spretnosti in vestnosti daleč presega ostale, s pomočjo več kot štiristo- Ietnih opazovanj to celotno umetnost pripeljal skoraj do popolnosti, tako da se je že zdelo, da ne manjka nič, česar ne bi dosegel, vseeno vidimo mnogo stvari, ki ne ustrezajo tistemu, kar bi moralo slediti iz njegove tradicije, in druga gibanja , ki so bila odkrita in njemu še niso bila zna- na. Zato pravi tudi Plutarh,30 tam kjer razpravlja o kroženju Sonca: »do sedaj je«, pravi, »gibanje planetov premagalo znanje matematikov«. Kajti menim, in to lahko pokažem ravno na primeru leta, da je očitno, kako različna mne- nja so vedno obstajala o njem, tako da so mnogi obupali nad tem, da bi mogli najti njegovo gotovo mero. In vendar bom, da ne bi bilo videti, da za izgovo- rom težavnosti skrivam lenobo, poskušal kasneje, z božjo milostjo, brez kate- re ne moremo ničesar, o njih narediti raziskavo, kajti število pripomočkov, ki so v pomoč našemu zastavku, je toliko večje, kolikor večji je razpon časa, ki nas ločuje od začetnikov te umetnosti; njihove najdbe bo mogoče primerjati s tistim, kar smo mi na neki način odkrili na novo. Priznavam, da bom podal mnoge stvari drugače kot predhodniki, a vseeno po njihovi zaslugi, kajti ti so prvi odprli dostop k raziskovanju teh stvari.31 Prevedel Matjaž Vesel 27 Platon, Zakoni VII, 809 c -d . Kopernik parafrazira Platonove Zakone po latinskem prevodu Marsilija Ficina. 28 Platon, ZakoniVU, 818 d. 29 Platon, ZakoniVU, 818 b. 30 Plutarh, Quaestiones Romanae 24. 31 Prim. Plinij, Historia naturaliumll, 13 (62). 143