-Kr---- - -
V Celju, dne 24. avgusta 1911,
Sta 38.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,(3laradnl Lisi" w Celju. — Reklamacije sc poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta 8!ev. 3.
„Narodni List" stane ta celo leto 4 K., za pol leta 9 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka
strmet iifi vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: .Narodni List" v Celja.
PROSIMO VSE NAŠE PRIJATELJE, KI ŠE NISO POSLALI NAROČNINE, NAJ NAM JO TA-KOJ POŠLJEJO, KER IMAMO TUDI MI SVOJA PLAČILA.
OBENEM PROSIMO VSE, NAJ SE VSAKTERI POTRUDI NAM DOBITI OD ČASA DO ČASA KAKEGA NOVEGA NAROČNIKA.
Hmeljska predprodaja.
Neverjetno je, v kako veliko bedo so zabredli naši hmeljarji, kateri so kljub opominom hmeljarskega društva svoj hmelj naprej prodali. Najbrid-kejše pa je, da so v veliki večini slučajev prizadeti ravno mali hmeljarji, kateri imajo samo kaka 2 me-terska stota hmelja in so ves svoj pridelek naprej prodali, tako da si ne morejo škode, katero jim povzroča predprodaja, popraviti s tem, da bi vsaj ostanek hmelja prodali po sedanjih ugodnih visokih cenah.
Hmeljarsko društvo se je trudilo pomagati težko prizadetim hmeljarjem kolikor mogoče in je v to svrho sklicalo v petek dne 18. tm. zvečer v Žalcu sestanek hmeljskih kupcev in zastopnikov hmeljskih tvrdk, katerega sestanka so se udeležili zastopniki hmeljarskega društva in dr. Kalan. Na tem sestanku se je pogajalo s hmeljskimi kupci, da naj z ozirom na to, da so pogodbe v večini slučajev veljavne in neizpodbitne, olajšajo težavni položaj hmeljarjev in jim naj cene zvišajo. Hmeljski kupci so na to izjavili, da je zvišanje cen kakor tudi raz-veljavljenje pogodb nemogoče, ker so njihove tvrdke same naprej kupljeni -hmelj zopet naprej prodale, tako da bi trpele same škodo, ako bi hmelja ne dobile ali pa ga plačevale sedaj znatno dražje, kakor je bil kupljen.
Hmeljarsko društvo si je bilo v svesti, da je odločitev odvisna samo od dobre volje kupcev, kateri imajo za sebe pravnoveljavne pogodbe, zato ni postopalo tako, kakor klerikalno časopisje in dr. Korošec, to je z grožnjami in psovanjem, ampak posredovalo je pri kupcih v lepem. Kupci so slednjič izjavili, da bodo v takem slučaju, kjer je dotični hmeljar res hudo prizadet, dajali primerno visoke napitnine in da od tistih hmeljarjev, kateri imajo letos manj hmelja, kakor so ga naprej prodali, ne zahtevajo, da bi morali manjkajoči hmelj kupiti, temveč se zadovoljijo z izročitvijo letošnjega pridelka in da pustijo takim hmeljarjem, ki so že prejeli v naprej denar za naprej prodani hmelj, ako so v denarni stiski, ono svoto, katera presega njihov letošnji pridelek in katere sedaj ne morejo kupcem vrniti, brezobrestno do prihodnje letine. Takim hmeljarjem se tedaj ni treba zavezati, da bodo za ta denar prihodnje leto izročili hmelj, ampak imajo pravico obdržati denar do prihodnjega leta in ga tedaj vrniti brez obresti. Če pa bi raje izrečili za ta denar prihodnjo jesen hmelj, bi kupci tudi od slučaja do slučaja tudi to dovolili. Slednjič so tudi izrekli, da od takih hmeljarjev, kateri so svoj hmelj naprej prodali, pa sedaj niso več pridelali, kakor kakih 2u kilogramov — in tudi takih je precej — sploh ničesar ne zahtevajo, ampak jim to malce hmelja puste, da skusijo vsaj tega ugodno prodati. Vse te olajšave pa dovolijo samo od slučaja do slučaja brez splošne obveznosti po svojem sprevidu.
Z ozirom na neumestne napade v »Straži« in »Slovenskem Gospodarju« pa so izjavili kupci, da se posvetovanja, katero je sklicalo okrajno glavarstvo na nedeljo dne 20. tm. ne udeleže, ako so na istem prisotni klerikalni poslanci.
2e iz tega se vidi, da je postopanje klerikalnih poslancev in njihovega časopisja bilo za naše hmeljarje samo škodljivo.
Ko se je v nedeljo vršil sestanek hmeljskih kupcev, županov in drugih interesentov, je zastopnik vlade namestniški svetnik g. dr. Breschar prečital gori omenjeno resolucijo. Klerikalni poslanci so videli, da so vsled svoje nesrečne taktike samo ovira sporazumu med hmeljarji in kupci in so se vsled tega odstranili. Na to se je vršilo v občinski pisarni
posvetovanje kupcev in hmeljarjev, kateri slednji so bili zastopani po gg. Robleku, Antlogi, dr. Kalanu, Terglavu in Ušenu. Pri tem sestanku se ni dalo več doseči, kakor je doseglo hmeljarsko društvo od kupcev pri posvetovanju dne 18. avgusta ti. Kupci su ponovili samo svoje tedaj podane izjave in so obljubili, da se obrnejo še enkrat do svojih tvrdk in skusijo od njih doseči še nadaljne olajšave. Tudi okrajno glavarstvo se je takoj prihodnji dan obrnilo z ekspresnimi dopisi do tvrdk. Izjavili pa so kupci, da ni pričakovati od hmeljskih tvrdk nadaljnih koncesij. Po tem sestanku sta gg. Roblek in dr. Kalan v nagovorih razložila ljudstvu, ki jfe .zunaj čakalo, položaj, mu poročala o doseženih olajšavah in ga pomirila. Na to je tudi Terglav ponovil to, kar sta prejšnja govornika povedala.
Smešno in otročje je, da »Straža« ne''*samo zamolči, da so se vdeležili posvetovanja gg. Roblek, Antloga in dr. Kalan, ampak tudi zamolči nagovore naših somišljenikov na ljudstvo in govori samo o tem, kar je Terglav ponavljal za njima. Med tem, ko se je vršilo omenjeno posvetovanje v občinski pisarni, je dr. Korošec sklical kmete na Zužovem dvorišču in jim tamkaj poročal o olajšavah, katere so kupci obljubili na sestanku hmeljarskega društva. Oglasil se je tamkaj k besedi tudi g. Fran Piki, katen je poročal o prizadevanjih hmeljarskega društva v prid hmeljarjev in popravil neresnične trditve klerikalcev.
Dr. Korošec, kateri hoče v Savinski dolini na vsak način postati popularen, in njegovo časopisje, so beden in žalosten položaj hmeljarjev od vsega začetka izrabljali v svojo strankarsko svrho in su celo zadevo, namesto da bi odkrito delovali v pria prizadetih hmeljarjev, smatrali kot dobrodošlo priliko napadati hmeljarsko društvo in napredne Zal-čane, kljub temu, da je ravno hmeljarsko društvo od vsega začetka svarilo pred predprodajo in da )e v smislu svojega sklepa z dne 26. marca ti. pozvalo vsa županstva, da naj izdajo oklice proti predprodajl. Vsakemu koraku, ki so ga storili klerikalni poslanci v tej zadevi, se vidi, da jih je vodil pri tem v prvi vrsti gnjev zoper hmeljarsko društvo in napredne Zalčane. Klerikalci letos napadajo gg. Robleka, Širco, Kukeca, Cvenkla in druge kot predkupce in mešetarje, akoravno ni nobeden od navedenih gospodov kupil niti trohice hmelja, bodisi za-se bodisi za koga drugega, kar je v Savinski dolini in tudi klerikalcem dobro znano; molčijo pa o velikih pred-kupih, katere so sklenili njihovi pristaši. Da se gre klerikalcem samo za strankarstvo in ne za uboge tako težko prizadete hmeljarje, vidimo tudi iz poročil o nedeljskih dogodkih v »Straži« z dne 21. tm. Tako je neresnično, da bi se na stotine hmeljarjev zbralo okrog Korošca in Verstovšeka ali da bi jih bilo prišlo na tisoče v Žalec. Res je, da je bilo v trgu kakih 100 hmeljarjev, kar je umljivo, ker su težko prizadeti reveži nestrpno čakali, kaj se da zanje doseči. Korošec in Verstovšek sta se tu in tam menila s par ljudmi.
Ni res, da bi bil prostor za posvetovanje pri Hausenbihlerju odpovedan, ampak je bil prostor premajhen in ni resnično, da bi bili liberalci odklonili prostor, ampak je ravno dr. Kalan preskrbel prostor v pivovarniški gostilni. Tudi je popolnoma izmišljeno in prosta laž, da je ljudstvo prirejalo klerikalnim poslancem kake ovacije ali se jim skazovalo hvaležno; nasprotno je ljudstvo ravno v nedeljo prav dobro videlo, da mu hočejo dobro isti ljudje, kateri so že v petek 18. tm. dosegli brez vsakega hrupa pri kupcih olajšave in je spoznalo, da niso zanje storili ničesar dr. Korošec in njihovi tovariši, kateri so samo psovali na »jude« in liberalce, tako da se hmeljski kupci ž njimi niti meniti niso hoteli.
V pondeljek pa je izdal dr. Korošec letak, v katerem stoji laž, da so dovolili kupci po l K 50 vin. napitnine pri kilogramu. Vsled te laži je ljudstvo znova razburjeno in noče oddajati hmelja oziroma zahteva od kupcev vrnitev istega. Tudi tukaj zopet vidimo, da Korošec in njegova stranka ubogo že itak dovolj tepeno ljudstvo samo begajo in delajo samo zmešnjavo, namesto da bi pomirjevalno vplivali in obvarovali revne hmeljarje nadaljne škode, ki zna biti ogromna, ako se spuste v lahkomiselni pravde.
Tako delo se samo obsoja.
Mi opozarjamo vse hmeljarje, da se je dalo doseči samo to, kar smo gori opisali in jih še enkrat
svarimo v njihovo lastno korist pred tem, da bi šli na lim obljubam in neresničnim vestem, katere trosijo klerikalci, ampak jim priporočamo, da tamkaj, kjer niso bili od kupcev prevarjeni ali kjer ni pogodba iz drugih razlogov izpodbitna, v miru svoj hmelj oddajo in z lepim mirnim postopanjem skusijo doseči od kupcev čim največjih olajšav.
Ako so hmeljarji glede veljavnosti pogodb ah sploh glede katere točke na nejasnem, naj se obi-nejo do hmeljarskega društva, katero jim bo v tej zadevi po svojem pravnem zastopniku drage volje šlo na roko in jim brezplačno svetovalo ter jih zastopalo in se pogajalo tudi s kupci.
Zapomnijo naj si pa hmeljarji tudi, kako so v tej zadevi postopali klerikalci, kateri so že pomladi, ko je hmeljarsko društvo svarilo pred predprodajo, pravili, da se mora hmelj prav zato naprej prodati, ker svetujejo žalski naprednjaki, da se naj ne proda, ln zapomnijo naj si zlasti za bodoče leto bridko izkušnjo, katera jih je zadela vsled predprodaj in naj takih nikdar več ne sklepajo.
Hmelj.
Kaj je storilo hmeljarsko društvo za one hmeljarje, ki so prodali hmelj vnaprej?
Minuli petek, na cesarjev dan, je sklicalo hmeljarsko društvo posvetovanje, katerega so se udeležili hmeljski trgovci, odborniki društva in nekateri drugi odlični možje. Po dolgem posvetovanju, v katerem so odborniki hmeljarskega društva opisali prav živo žalosten položaj onih hmeljarjev, kateri so vsled sile in potrebe prodali hmelj naprej. Suša je letos neizmerno oškodovala Savinsko dolino; uničila je vse pozne poljske pridelke. Vsled tega čutijo kmetje tem huje škodo, katero trpijo vsled predprodaje. Hmeljski trgovci naj pomislijo, da niso le posamezne pogodbe bile sklenjene v okolščinah, katere jih utegnejo razveljaviti temveč da kot solidni in reelni možje ne morejo želeti gospodarskega pogina onih, od katerih so imeli že lepe dobičke in s katerimi nameravajo še v bodoče trgovati. Zastopniki hmeljskih trgovcev so na to izjavili, da je največ kar morejo dovoliti to, da od kmetov ne bodo zahtevali pogojene množine hmelja temveč le toliko kolikor so to leto pridelali; dajali -bodo tudi visoke napitnine, katere bodo vsaj deloma poravnale razloček pri pogojenih in sedanjih cenah. To sicer ni veliko, vendar je vsaj majhen dobiček za hmeljarje. Hmeljarsko društvo bode tudi vnaprej rado dajalo nasvete v posameznih slučajih, v katerih so pogodbe dvomljive in bode še nadalje vplivalo na hmeljske tvrdke, da olajšajo hmeljarjem težavno stališče, v katerega so vsled suše zabredli. Povdarjati pa se mora znova, da v tem težkem položaju ne pomagajo ničesar lepe besede mariborskih časopisov »Straže« in »Slov. Gospodarja« temveč edinole mirno in premišljeno delo ter vplivanje na hmeljske trgovce, od katerih edino je v največ slučajih odvisno, ali se sploh da kaj doseči ali ne. Žalosten letošnji položaj hmeljarjev je znova resno, resno svarilo, da hmelja ne prodajati vnaprej domačim in tujim Židom!
Tržna poročila.
Žatec, 19. avgusta.
V našem hmeljskem okolišu se je trgatev hmelja v polnem obsegu pričela, a nikakor ne zadovoljuje. Hmelj ima sicer lepo barvo, a le majhne ko-bule. Pridelalo se ga je 80—90 tisoč meterskih sto-tov, t. j. polovico lanskega pridelka. Tekom tega tedna so cene dalje napele in se je nazadnje plačevalo K 8.50 do K 9,— za kg po kakovosti blaga. Posamezne partije iz najboljših hmeljišč so se plačevale tudi dražje. Pod utisom mirnejših tržnih poročil iz Norimberka je kupčija zadnja dva dneva nekoliko manj živahna in se povprašuje manj po hmelju. Iz Štajerske in Ogrske prihajajo sem še vedno manjše partije. Nazadnje se ie za nje plačevalo K 8.— do K 9.—, ako so bile lepe barve in redno dozorele. Te cene stoje najbrž v dobrem razmerju z lokalnimi.
H. Melzer.
Norimberk, 19. avgusta.
Kupčija se je umirila; od 120 bal došlega hmelja se jih je danes prodalo le 60 po dalje znižanih cenah.
Nazadovanje znaša od najvišjih cen v tem tednu 10—20 za prima, 30 mark za srednje in slabše blago. Starega hmelja se je prodalo malo po dosedanjih cenah.	Schreiner.
Spodnještajerskim akademikom!
Dne2. in 3. septembra ti. prirede spodnještajer-ska napredna akademična društva v Celju drugo narodno-obrambno enketo. Kdor pozna naše narodnostne razmere, temu mora biti jasno, kolike važnosti je za naš napredek, da se sestanejo vsaj enkrat na letio idealni, za svoj narod navdušeni ljudje in sc pomenijo med sabo, kako bi uravnali svoje delo čiru najuspešnejše za procvit Slovenstva! Ne fraze — živio, intenzivno delo, to je naš ideal in vsakdo izmed nas, dragi tovariši, naj si bo svest tega načela, vsak poedinec naj zastavi vedno in povsod svoje najboljše moči v obrambno delo naše lepe slovenske domovine! Na narodno-obrambni enketi pa bomo vsako leto pogledali nazaj na svoje delovanje in delali bilanco za bodočnost! Videli bomo prea sabo veliko polje in zapazili, da bo treba vedno več in več delavcev, če bomo hoteli imeti obdelane in plodovite njive! — Zato na dan, kar čuti narodno, na dan slovenska mladina, ki ti je na srcu sreča ni dobrobit tvoje domovine, prihitl trumoma na na-rodno-obrambno enketo v Celje, da se prepričaš na lastna ušesa o momentanem stanju našega delovanja! Osem dni po naši enketi ima nemška »Siid-marka« svoje zborovanje v Celju, zato je tem večje važnosti za nas, da se udeleži našega posvetovanja vsak napreden slovenski akademik. Čvrsto, v vrste, složno na delo — paralizujmio bojni napad naših sovražnikov!
Klub naprednih slov. akademikov v Celju.
Ji političnega sVeta.
Boj med češkimi in nemškimi vojaki. V Cortini na južnem Tirolskem je zaradi velikih vojaških vaj, katere vodi nadvojvoda Eugen, zbranega veliko vo-: jaštva. V nedeljo je došlo med češkimi in nemškimi vojaki do krvavega boja v neki gostilni. Vojaki su šli s sabljami in bajoneti drug nad drugega. Ranjenih je 32 mož. Moralo se je poklicati celo stotnijo, da je z orožjem razgnala bojujoče in krivce prijela.
Posvetovanje avstrijskih škofov se bode vršilo na Dunaju meseca novembra. Med drugim je na dnevnem redu poročilo o vspehih, ki ga je imelo preloženje prvega obhajila otrok v. 7. in 8. leto starosti, nadalje poročilo o izvrševanju prepovedi duhovniškega sodelovanja v upravi denarnih zavodov in poročilo o pomožnih korakih avstrijskih škofov za povrnitev škode, katero so napravili duhovniki pri zvezi kmečkih hranilnic in posojilnic v Celovcu. Novi dunajski nadškof dr. Nagi bo poročal o, odpravi nekaterih praznikov na Avstrijskem kakor želi to papež v svojem zadnjem odloku. Pravi se, da bodo poročali avstrijski škofje v skupnem pismu papežu, da bi bilo napačno v Avstriji odpraviti ali preložiti nekatere poljudne praznike kakOr je Jo-žefovo, Leopoldovo, Ivanovo, Rešnb telo ih dr.
Uvoz argentinskega mesa. Avstrijska vlada je hotela dovoliti za mesta večji uvoz prekmorskega argentinskega mesa v zmrznjenem stanju. Avstrijski kmetje in pa ogrska vlada so se takemu uvozu odločno uprli, ker so se bali škode za svojo živinorejo. Ogrska vlada je zahtevala še povrh ugodnejšo železnično zvezo z Nemčijo in pa cenejše tarife za prevoz ogrske moke na avstrijskih železnicah,, ako bi se dopustil uvoz argentinskega mesa. Avstrijska vlada pa ogrskih zahtev ni dovolila in zato odpade tudi uvoz mesa. Ono, kar ga je že došlo v Trst, odpeljalo v Švico in Italijo. Zato pa hoče naša vlada izposlovati nekatere ugodnosti za prevoz mesa in živine na železnicah ter odpraviti sejmske pristojbine v večjih mestih, da bode meščanom odpoma-gano z domačim mesnim pridelkom.
Bcležfce. *
Zborovanje avstrijskega vinorejskega društva v Mariboru ob Dravi. Avstrijsko vinorejsko društvo priredi v nedeljo 3. septembra 1911 svoje zborovanje v dvorani Gotzove pivovarne v Mariboru. Za to zborovanje so pripravljeni naslednji referati: O izberi najpriporočljivejših vrst trte za Štajersko, kakor skušnje, katere smo do sedaj napravili z različnimi vrstami trt na amerikanski podlagi. Delovanje štajerskega deželnega odbora z ozirom na vinorejo. Prašanje, kako omogočiti pošteno prodajo štajerskih vin. Uporaba umetnih gnojil v vinogradih. Razprava o obdačenju vina in o zavarovanju proti toči. Predlogi. Za vse te referate so določeni priznani strokovnjaki, ki bodo nudili marsikaj novega in strokovno zanimivega. Razpravljalo se bo od 9. do 1. in od 3. do 6. ure popoldne. Radi vsestranske važnosti tega zborovanja priporočamo našim vinorej-cem, da se tega zborovanja udeleže kolikor mogoče mnogoštevilno že radi pretečega obdačenja vina.
Delo za rezerviste. Da dobijo rezervisti, ki gredo v septembru na dopust, laže kako kmetijsko službo ali delo v kaki obrti, ki jo znajo izvrševati, poziva posredovalnica za delo pri deželni »Zvezi za dobrodelnost na Štajerskem v Gradcu«, Hofgassc 14, v zvezi in sporazumno s štajersko podružnico avstrijske družbe »Srebrnega križa« vse delodajalce, naj ji naznanijo mesta in posle, ki bodo s 1. septembrom postali prosti. Te prijave se naj pošljejo najpozneje do 1. septembra pisarni Posredovalnice za delo ali pismeno ali pa telefonično (štev. 2207).
Posredovalnica bo potem naznanila potrebno delojemalcem, ki se bodo pri nji oglasili. Objava naj obsega: način posla ali dela, ki se oddaja, plačo, čas nastopa in natančno adreso delodajalca. To posredovanje je popolnoma brezplačno.
Kam vse gre denar avstrijskih davkoplačevalcev? Neki bukovinski list poroča, da je buk. deželni predsednik baron Bleyleben plačeval ta leta iz takozvanega vladnega razpoložnega sklada dvema nemškima časopisoma letno 8000 K. Ali ni to skrajna korupcija in zapravljanje davčnega denarja, katerega vlada po navadi nima za boljše in koristnejše stvari, osobito, ako se gre za Slovane?
Občinske volitve v Prevaljah na Koroškem se vrše v sredi meseca septembra. Duhovniki se zlasti trudijo spodmakniti stolec sedanjemu županu Pri-stovu zato ker noče trobiti v klerikalni rog. Tako se na Koroškem žene v nemškutarski tabor ljudi, ki niso in nočejo biti duhovniški podrepniki.
Kmetijski poduk pri vojakih. Vojno ministerstvo je na predlog poljedelskega ministerstva sklenilo upeljati v armadi kmetijski poduk po vzorcu Nemčije.
Izključenje iz armade. Novi brambni zakon vsebuje med drugim tudi določitev, da se ljudje, ki imajo kak grd madež na svoji časti in poštenju, izključijo iz armade. To velja posebej za one, ki so bili enkrat obsojeni na več ko desetletno ječo ali ki so bili nekolikokrat obsojeni na težko ječo.
Prof. dr. Kleinwarter je na c. kr. Inomoški porodniški in ženski kliniki ugotovil sledeče: Naravna Franc Jožei-ova grenčica se je še vedno izkazala kot točno in trajno učinkujoče odvajalno sredstvo. Ker se ne opažajo nikaki nadležni stranski pojavi, zasluži »Franc Jožef-ova« voda najboljše priznanje.	30
CeljsKi oHraj.
Cesarjev rojstni dan se js tudi v Celju slovesno praznoval. Na predvečer je igrala po mestu godba domobranskega pešpolka št. 26. Spremljala jo je velika množica ljudi. Na starem gradu so goreli kresi, lepo je bila razsvetljena z lampijoni tudi Faningei-jeva vila. Zjutraj je napravila ista godba budnico, potem se je čitala na malem vežbališču maša z* garnizijo, v farni cerkvi pa za uradništvo in druge mestne odličnjake. Uradna in nekatera zasebna poslopja so bila okrašena z zastavami.
Iz Celja. Imenovana sta pravna praktikanta pri celjskem okrožnem sodišču Leopold Vičar in Ludv. Zagoričnik za avskultan;t>a v področju višjega deželnega sodišča v Gradcu.
Imenik pouotnikov za prih. zasedanje porotnega sodišča v Celju. Izžrebani so bili za glavne porotnike: Franc Kmcl, gostilničar, Št. Jur ob j. ž., Janes Pinteritsch, trgovec, Brežice, Jože Demšič, trgovec, Velenje. Frai^Zdolšek,. posestnik,. Hrušovec, Frabc Juričan, gostilničar, Lastnič, Janez Seršen, pek v' Št. Petru ob Sav., Franc Jonke ml., župan v Oplot-nici, Henrik Pototschnig, inženir, Slovenjgradec, Janez . Šmidhofer, posestnik, Mislinja, Jakob Pernath, lesni trgovec, Meža ob Dravi, Franc Valand, pek, Sevnica, Jože Zwetko, tovarniški uradnik, Štore, Mih. Vidmajer, posestnik, Bukovžlak, Ivan Karba, posestnik, Gaberje pri Celju, Jože Kranjc, posestnik, Trnovlje, Franc Simončič, gostilničar, Sevnica, Franc Kolenc, veleposestnik, Juvanje, Matija Jazbec,. gostilničar,: Št. Peter pod Sv. g., Jože Skaza, veleposestnik, Velenje, Robert Graselli, trgogec, Sv. Urban, Valentin Šuperger, krojač, Lopata, Janez Cas, veleposestnik. Straže, Jože Martini, fotograi, Celje, Alojz Brezovnik, ključavničar, Konjice, Maks Turnšek, gostilničar, Žlabor, Janez Rak, gostilničar, Velenje, Kari Lebitsch, geometer, Celje, Anton Kolenc, posestnik, Gornjigrad, Martin Vrečko, posestnik, Arclin, Kari Špes, posestnik, Začret, Franc Pli-man, gostilničar, Topolje, Martin Premšak, posestnik, Škofja vas, Jože Podgoršek, gostilničar, Verb-no, Ig. Kaš, sedlar, Vojnik, Jože Pauer, trgovec, Braslovče, Lovr. Schmidt, posestnik, Sv. Duh v Lo-čah. — Nadomestni porotniki so: dr. Jože Karlov -šek, odvetnik, Celje, Jakob Inkret, posestnik, Zavedna, Franc Šribar, posestnik, Dobova, Jakob Les-kosehek, mesar, Celje, Jože Kveder, agent, Celje, Adam Kožuh, posestnik, Arclin.
Veselica v Zidanem mostu, ki jo prirede napredni spodnještajerski akademiki dne 3. septembra o priliki otvoritve ljudske knjižnice istotam, obeta biti, po pripravah sodeč, nad vse zabavna in zanimiva. V Zidanem mostu se je sestal poseben vese-lični odsek tamošnjih rodoljubov z gospodom t. Vargazonom na čelu, ki vodi vse Driprave in če povemo, da sodelujejo tudi naše narodne dame, je povedano več kot dovolj. Veselica se bo vršila na prostem, v paviljonih se bo dobilo vse, karkoli si kdo požeiu da plesa ne bo manjkalo, ni treba posebe omeniti. Celjani, Hrastničani, Sevničani itd. dne 3. septembra vsi na Zidani most! — Cisti dobiček je, kakor znano, namenjen »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi.«
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju priredi, kakor že naznanjeno, dne 17. septembra v vseh prostorih »Narodnega doma« velikansko veselico, za katero vlada že po vsem Štajerskem veliko zanimanje. Opozarjamo opetovano slavno občinstvo na to prireditev — sodelovala bo vojaška godba, ostalih zanimivih točk pa še ne smemo izdati.
Iz Žalca. Kako fino vzgojen umetniški čut imajo ljudje okoli »Straže« in »Gospodarja«, kako strogo dostojni so njiju dopisniki in čitatelii, kaže dopis »Sv. Martin v Rožni dolini« v »Gospodarju št. 35. Meni so se lasit ježiii nad tako lopovsko nesramnostjo.
Kakšen vtis pa napravi takšno pisanje na nedolžnega otroka, na nepokvarjeno mladino? Ali vas ni sram, vas, posvečenih učiteljev morale, takšnih člankov? Ako bi šel danes k spovedi in povedal, da berem neklerikalne liste, ki pišejo dostojno in pt>-šteno, pa bi ne dobil odveze, ker me ti listi baje pohujšujejo. Pojdi pa ti in reci, da čitaš klerikalne cunje, ki teptajo in uničujejo najnežnejša in najglo-bokejša človeška čustva, katerim ni sveta nobena stvar, ki pojo slavospeve, kadar se bližnjemu hudo godi, bodeš pa pohvaljen. Dalje poglejmo kako se strinja pisanje »katoliških« listov s pridigami naših duhovnikov. V nedeljo smo slišali v Žalcu, da Je obrekovanje satansko delo, nevredno poštemega človeka. Obrekovalci in poslušalci imajo, ste pravili, hudobnega duha prvi na jeziku, drugi v ušesih; pozabili ste pa povedati, kje ga imajo nesramni dopisniki in bralci »Straže« in »Gospodarja«. Ali so ti mogoče izvzeti? Škoda, da niste nam in vsem Sa-vinčanom tega povedali pred mesci, da bi bilo naše verno ljudstvo boječ se soobrekovanja, ko se je raz prižnic direktno ali indirektno obrekovalo in lagalo čez poštene ljudi, bežalo iz cerkve. Kje je tu doslednost, g. provizor?---
Iz Žalca. Osla jahajo še vedno naši brihtni klerikalci. Kar ločiti se ne morejo od te lepe živalice; že menda vedo, v kako družbo spadajo. Oni dan mc zanese pot skozi Št. Peter. Da se malo okrepčam, stopim v gostilno, kjer je sedelo nekaj kmetov. Tai-nali so ravno čez grozno sušo, ki bo vničila ves njih trud. Možje, kaj boste tugovali, pripomnim Ja*, hmelja bode vendar še nekaj in tega boste letos drago prodali. Bom vraga drago prodal, nevoljno odvrne eden izmed njih, če sem ga pa že spomladi! Zakaj ste ga pa dali? Ah! prišel je kupec, pa mi je začel prigovarjati in kazati svoje knjige, češ: poglejte! Župnik Jančič, Trglav in drugi pametni možje so ga dali, zakaj bi ga pa vi ne? No, sem si mislil, če ga pa taki prodajo, ,ki vedno najboljše vedo, kaj je koristno za nas kmete, naj pa bo. ga bom še pa jaz dal; in vdarila sva. Kdo bi pa mislil, da se bojo tak učeni dr. Jančič enkrat zmotili. Veste, ttaka jeza me pa ima, je nadaljeval, da ne vem, akj naj počnem. Zabavljali so še dalje, jaz pa, ker se mi ie mudilo, se kratko poslovim in odidem. Mislil sem si: no tu imajo pa res zveste ovčice, ki gredo za svojim pastirjem čez drn in strn. Po kosilu istega dne vzamem, (da bi mi jed bolje teknila?) v roke prelju-beznivo »Stražo«. Pa glej ga šmenta! Saj pravim, dandanes je ves svet narobe. Pod naslovom »Predprodaja hmelja« izliva ta »katoliški« list, ali bolje rečeno tisti gospodje, ki so šli pri predprodaji hmelja z dobrim vzgledom naprej, kar cele potoke gnojnice na naprednjake češ: »Tu le jih imate, Šteinerja, Ku-keca, Cvenklna, Robleka in druge (kateri pa v resnici niti enega kg hmelja niso predkupili), ki so vas ogoljufali za tisoče in miljone. Dr. Krek bi še pristavil: »Poj te in obesite jih te vražje sleparje!« Lagati ih obrekovati neprizadete 'je 'torej rialoiga "»verskih« listov. »Osla jahajo« tiste pokorne dušice, ki v svoji klerikalni narodnosti dajo marsikatero kron-co za »obmejne Slovence«. Od tega denarja še niso nikdar dobili računa. Ko nekoč vprašam mladega kmeta, kam pač pride tisti denar, mi odgovori: »Župnik pravijo, da so Slovenci tam na meji tak« stiskani in naj jim mi vsako leto nekaj damo. Meni ta cela stvar ni čisto všeč, pa sem vseeno dal 2 K, naj jih potem že dajo kamor čejo, samo, da se župniku ne zamerim. Zdaj je pa takole; nadaljuje mož: Ono nedeljo, ko so tisti šepavi čuki imeli v Št. Petru veselico, sem se tudi jaz peljal, tja. Rekli so mi, da lahko kar zastonj pijem; ko sem jih pa začel debelo gledati, me eden zadaj pocukne in pravi: »Veš, saj imajo eno ekstra kaso za takele reči; kar pošteno ga potegni! Zdaj si pa mislim, da bom že dal vsako leto tiste 2 K in na veselice bom hodil, potem smo si pa kvit.« Prav imate mu rečem in razšla sva se. Ta je še precej pameten, se bode vsaj odškodoval, drugi pa bodo dalje jahali. »Osla jahajo« ali so jahali tistf »vzor« gospodarji pod katerih spretnim vodstvom je prišlo dobrnsko hotelirstvo iz konja na »osla«. Jahali so tudi tisti gospodje konzumarji, ki imajo u zadružništvu pojme kakoršne zajec o bobnu in so se svojim vzornim vodstvom pahnili v nesrečo toliko družin (n. pr. v Laškem trgu). »Osla jaha« tiisti pater kapucin, ki se v politiko »nič« ne meša, kot »slavni« pridigar po Savinski dolini uči, da je največji greh voliti napredne kandidate in brati napredne časopise. — Danes v nedeljo 20. avgusta so pa prijahale -v Žalec na velikanskem oslu štiri rnogočme glave. Korošec, Verstovšek, Benkovič in Trglav/, možje strokovnjaki »balončkov spuščat in pes<ek v oči metat.« Visoki gospodje! po toči zvoniti ne pomaga nič. Poprej bi bili zastavili svoj »velikanski upliv« in »mogočno« besedo ter svojim backom in ober-backom odprli oči, da ne bi streljali takšnih kozlov. Mi smo jih še ob pravem času svarili. Osla jahajo tiste pobožne samke v Žalcu, ki pozno v noč »note študirajo«, gospodje v črnih suknjah (Korošec menda včasih tudi v kaki pisani) jim pa baje pomagajo. — Še mnogo tega kalibra jih poznam, ki jahajo, a jin prihranim za prihodnjič; povem samo še: »Osla za rep vlečejo« pa vsako nedeljo žalski pevci na komando umetnika Zupanca. Planinski.
Iz Mozirja. Mozirski diletanti priredijo dne 2c. avgusta ti. na vrtu g. Anton Strmšeka v Mozirju ljudsko yeselico s sledečim sporedom: 1. Sprejem in pozdrav došlih društev. 2. Gledališki predstavi: »Mutast muzikant« in »Raztresenca«. 3. Pelje. i. Raznotera zabava. Čisti dohodek je namenjen za popravilo gledališkega odra in telovadnemu društvu »Savinjski Sokol« v Mozirju. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. Začetek ob 3. uri popoldne.
Iz Gomilske. Med tem, ko »Slov. Gospodai« osebno napada »liberalne« hmeljske mešetarje, od katerih jih pa nekaj sploh ni nič kupilo naprej hmelja, drugi pa le za kako tvrdko, ne omeni niti z besedico našega klerikalca župana Cukala, čeravno je ta človek pokupil samo v domači občini nad polovico vsega hmelja tako, da bo ves masten dobiček spravil v svoj žep. Vsled širokoustenja in vpitja »Slov. Gosp.« radi predprodaje hmelja bi človek mislil, da bo »kmečka zveza« vsaj pri svojih pristaših dosegla, da bodo odstopili od kupčije, ozir. da bodo njeni pristaši sami prostovoljno iz ljubezni do ubogega kmeta odstopili od predprodaje. Pa kaj še, Cukala, ki je še celo odbornik »kmečke zveze« noče niti slišati od odstopa od kupčije ter rešiti občanov ogromne škode. Tako varuje »kmečka zveza« koristi kmetov! Hinavci! Tu se vidi, da »kmečki zvezi« ni za korist kmetov, ampak le za hujskanje. Po njenih nazorih sme klerikalec odirati kmeta kakor ga hoče. Vidi se pa sedaj jasno, da je takozvana »kmečka zveza« le zveza politikujočih duhovnikov in njenin podrepnikov, prvih, da bi si obdržali komando nau ubogim kmetom, drugih pa, da bi z žulji kmetov polnili svoje žepe. G. Cukala pokažite, da umete »kmečko zvezo« v njenem pravem pomenu.
Prostovoljno gasilno društvo v Grajski vasi priredi v nedeljo dne 27. avgusta pri Borinu ljudsko veselico z vinsko trgatvijo. Svira oddelek narodne godbe. Začetek ob 3. uri pop., vstopnina 30 vin
Iz Mozirja. Rojstni dan Njih Veličanstva pre-svitlega cesarja se je v tukajšnji okolici jako slovesno obhajal. Vila Zora v Brezji je bila prekrasno razsvetljena; od daleč je bila videti, kakor da bi se lesketala v najsijajnejši jutranji zarji. Pa tudi prostor od »Zore« tja do cerkve sv. Roka je razsvitlje-valo več sto raznobarvnih lampijonov. V zvoniku in na drevesu pri vili sta visoko v zraku visela 2 svetilnika, katera sta polna lučic vsej okolici naznanjala, da se obhaja spomin na 81 rojstni dan presvitlega vladarja. Od vseh strani pa se je zbralo mnogo ljudstva, katero je prepevalo patriotične pesmice. Prav lepo so se podali tudi kresi na bližnji Golčki planini. Vsa čast torej prirediteljem te tako lepe in spomina vredne slovesnosti!
Iz Rečice ob Savinji se je pred dvema tednom«, po mariborski »Stlraži« razlegalo po Spodnjem Štajerskem silno riganje: »Slava zavednim volilcem, padla je liberalna trdnjava Kokarje, zmaga na celi črti! Slava, slava, slava!« itd. — Tako je rigalo oslč ter ni vedelo, kaj bi od veselja začelo. Oni, ki poznajo osleta jako dobro, si namreč šepetajo na uho, da bi rado postalo načelnik okrajnega zastopa; zato se mu je ob kokarskih občinskih volitvah zasanjalo in je zaslišalo travo rasti, da je tam zdaj vse klerikalno, da bode torej pri okrajnem zastopu vendar kaj paše za njegove zobe in zarigalo je v »Straži«: »Slava, slava, slava!« Dali smo se natančno podučiti ter smo v stanu temu riganju odgovoriti, da v Kokarjih ni bilo nobene liberalne trdnjave zato tudi ni mogla pasti, temveč tu ste si stali že od nekdaj dve krajevni stranki nasproti, namreč savinska in zadretska, ki nimata niti s klerikalizmom niti z liberalizmom nobenega opravka. Ob zadnjih volitvah je zmagala savinska stranka nad zadretsko. To je vše, vse drugo je osletova domišljija. Kaj pač vse domišljija ne skuha! Gornjegrajski okraj niti ne sluti kakšna čast in sreča še ga čaka. Pod načelstvom rigajočega kopitarja bode gotovo vse povprek rigalo sloveči i-a. Preljuba »Straža«, to bodo za tebe zlati časi. Rigali ti bodo vse vprek po rečiškem načinu in ti bodeš rigala kakor dolgouhati kopitar. Toda ne veseli se prezgodaj! Do tega gotovo ne pride, kajti oslovski glas ne sega do neba! Navdušenemu rigarju pa svetujemo, naj čuva »hišo«. Kakor je v obče znano, ni namreč dobro, kakor je to že bilo. če imajo žegnani talarji in kute v nji vse pravice.
Šentjurska narodna društva prirede v nedeljo 27. avg. ob 8. uri zvečer v gostilni g. A. Nendla zabavni večer z gled. igro, petjem, podavanjem itd. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, se vsi naši dobri znanci in prijatelji, domačini in sosedje, tem potom na mnogobrojni obisk naiuljudneje vabijo. Vstop prost. Šentjurska narodna društva.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 3. septembra ti. po ranem opravilu v novi šoli predavanje o živinskih boleznih in kužni postavi. Živinorejci so vabljeni v obilnem številu.
Gospodinjski tečaj na deželni kmet. šoli v št. Jurju ob juž. žel. se začne v pondeljek 11. septembra ter bode trajal do 21. oktobra. V tem tečaju se bode podučevalo v raznih za kmečke gospodinje potrebnih predmetih. Število vdeleženk je omejeno na 10, katero število je že z dosedajnimi prošnjami skoraj izpolnjeno. Vpoštevajo se posebno one prosilke, katere so se morale lansko leto radi prekoračenega števila odkloniti. Nadaljne prošnje se sprejema k večjemu še do 1. septembra 1.1., Opremljene pa morajo biti s krstnim listom, domovnicu, šolskim spričevalom in spričevalom o nravnost!. Ravnateljstvo.
Sklepni javni izpit na deže!ni kmetijski šoli v št. Jurju ob j. ž. se bode začel dne 26. tm. ob pol 11. uri dopoldne. Otvoril se bode s petjem, pozdravom in letnim poročilom ravnatelja. Na to bodo izpraše-vali pomožni in stalni učitelji iz raznih pomožnih, vtemeljevalnih in strokovnih predmetov. Končno se bodo razdelila spričevala; po nagovorih se bode sklenilo s cesarsko pesmijo. Ta izpit naj pokaže javnosti vspehe tega tečaja, naj pa tudi nudi navzočim gostom-kmetovalcem kaj zanimivega vobče. Vde-ležba gostov bode pokazala zanimanje za ta najne-posrednejim zahtevam Spodnje Štajerske prikrojeni
zavod. Vabljeni so torej ne samo roditelji učencev, temveč vsakdo, ki se zanima zato, posebno pa vsi pospeševatelji zavoda.
Iz Doberteše vasi nam pišejo: V naši, po klerikalnem časopisju toliko obrekovanj vasi ni nikdo prodal hmelja naprej, ker so kmetje ob pravem čas« ubogali nasvet in prigovarjanje pametnih mož. Tovariši kmetje po drugih vaseh, storite enako ln konec bo vse jeze in gorja po kaki slabi predprodaji!
Od Sv. Lenarta nad Laškim trgom. Kaj bo? Vse je tako drago! Da celo, pomislite vendar, dežju je mogla zdatno cena poskočiti; mi smo že pred par tedni uposlali po našem gosp. župniku lepo število kronic za dež, ali do danes ga še nismo dobili. Pfi tudi nam častiti pastir nič raz prižnice ne »vrže«, ie li dobil kak odgovor? Ako je bilo denarja premalo, ker je sedaj dež dražji ali kje tiči vzrok!? -. Da pa je že tudi on popolnoma izgubil zaupanje v moč onih kronic, je razvidno iz njegove »ginljive« pridige pretečeno nedeljo, katera je bila sposobna za povsod drugam samo za cerkev ne! S tem kloba-sanjem je mož pokazal, da vse drugo razvija kakor pa misli. Mislil se je izraziti: Strah in groza me pretresa, ako zmislim, da ste mi izročili denar za dež a ga še vkljub temu nimate. Po lastni pomoti (?) pa mu je izletelo iz ust: Strah in groza me pretresa, ako se spomnim, da imamo v fari 17 judežev, ki so pri volitvah nasprotno volili. — Vsak usmiljen človeK mora priznati, da bi bilo dobro za tega vročega strankarja, ko bi imel bolj kratek spomin, kajti tedaj bi bil že pozabil na to »nesrečo«, tako pa mu še vedno groza in strah pretresata kosti! Ta »upravičen« strah tako deluje v tem »svetem« možu, da je primoran nekako zapovedovalno prigovarjati raz prižnice svojim ovnom in ovcam: Kadar prideš Iz hiše, v kateri se nahaja ali čita ta strašni »Nar. list«, obriši si prah s čevljev! — Vsa čast takej previdnosti! Obenem pa je tudi pomilovanja vreden tak človek. Vkljub temu pa bi mu bilo privoščiti, da bi se našel en usmiljen človek, ki bi ga bosega tiral gor in dol po sobi, prepreženi z »Nar. listom«; v eni roki pa bi naj držal »Slov. Narod«, v drugi »Zarjo«. Najbolj bi bilo želeti, da bi nam ta »žegnani« mož za druge nedelje bolj pravilno razložil evangelj kakor zadnjič kajti tudi tedaj je bilo na vrsti razlaganje Lukeževega evangelja o farizeju in cestninarju, ne pa razvijanje njegovega strahu in groze pred šent-lenartskimi »judeži«!
Od Sv. Štefana pri Šmarju. Ker pri nas splon še ni bilo tako vesele slavnosti kakor v nedeljo 20. tm., zato hočem o njej nekaj več poročati. Naši šolarji so s svojimi učitelji proslavili rojstni dan presvitlega cesarja Franca Jožefa. Učiteljstvo, posebno gospodična Einspilerjeva, je tako izvežbalo nastopajoče šolarje in šolarice, da smo se vsi čudili. Še nasprotniki šole so samo hvalili. Otroci so zato svoje vloge tudi tudi izvrstno rešili. Po končani cesarski pesmi je Nežika Čoklova deklamirala prelog, katerega je izvrstno sestavil g. nadučitelj Flere; vsebina in podavanje je vsem ugajalo. Tudi igrica »Sne-gulčica« se je dobro obnesla; dasi so vsi otroci prav izvrstno nastopali, je le najbolj ugajala Soknerjeva Micka kot snegulčica in stari Gašpar. Tudi »Čista vest« je dobro šla; glavno ulogo je imela tu Kotni-kova Lojzika, katero moramo posebej pohvaliti, ln zapeli so vam ti mali paglavci, da nam je srce kar zaigralo. Na koncu se je g. župnik zahvalil prirediteljem veselice z lepimi besedami. Udeležba je bila velikanska. Vsem, ki so k veselici kaj pripomogli, posebej še g. nadučitelju Fleretu in gospode. Einspilerjevi vsa čast in hvala!
Iz Dobrne. Slučajno mi pride »Slov. Gospodar« št. 33 od 27. m. m. v roke, v katerem najdem kar tri dopise iz Dobrne. V istih se meni dobro znani dopisunče norčuje iz nekaterih svojih občanov, seveda le iz sovraštva, ker ne trobijo v njegov rog. Te neslanosti mi silijo pero v roko, da mu vsaj nekaj na iste odgovorim. Kaj ne, dragi dopisunče, zgrabi te srd in ogorčenje nad tem, da je občinski tajnik sam poprej odpotoval in tudi odšel, predno vam je bilo mogoče istemu že zmirom obetano brco dati, ne pa zaradi v dopisu navedenih vzrokov, kateri so eden kot drugi iz trte izviti ali bolje rečeno zlagani. Trn v očeh je vam bil, ker se ni strinjal z vašim hujskanjem in razgrajanjem proti drugo mislečim. — Da bi bile toplice letos dobro obiskane je zopet neresnica, res pa je, da so vsako leto slabeje, kar s*, lahko razvidi iz seznamov letoviščarjev. Toda vzroka tega slabega obiska ni iskati pri vodstvu kopališča, ampak če že ne vsega saj največ pri klerikalni druhali, katera nahujskana od svojih voditeljev razgraja po tukajšnjih hotelih prepevaje za tujce žaljive pesmi, katere letoviščarji mimogrede slišijo in se zgražajo nad tem zelo olikanem dejanjem. Da je pa dopisnik »Slov. Naroda« imel prav, svedoči tudi dejstvo, da so se na dan občinskih volitev zvečer vršili izgredi zoper naprednjaka, ker se ni volitve udeležil in volil z njih stranko, kar dokazujejo različni sodnijski akti. Torej ljubi dopisunče, jasno je, da je le tvoj materijal samo laž. zategadelj pade pozdrav »sram te bodi lažnjivec« v podvojeni meri tebi nazaj. Dalje se hoče norčevati pomilovanja vredno dopisunče iz Blažičevega Anzeka zaradi odhoda Frica Firmca z besedami: »Kaj bo, kaj bo zdaj z nami« in več sličnih stavkov, ali moramo istemu povedati, da je treba v resnici stokati, sicer ne zaradi Frica, ampak iz sledečih vzrokov. Približno pred dvema letoma imela je občina vsled vestnega blagajnika prihrankov okroglih 13.000 K m danes po dveh letih je prazna blagajna, akoravno sc niso občinske doklade nič znižale, ampak še nekaj zvišale Reklo se bo, da so se občinska poslopja popravljala, ali za ta popravila se ni izdalo še polovico
J prihranjenega denarja, torej kam je prišel drugi de-I nar? Ni čudo, da se davkoplačevalci zgražajo nad takim gospodarstvom in poučujejo druge kam gre njih denar. — Letos so se zopet popravila nadai-binska in župnijska poslopja, akoravno še niso bila v takem stanju, da bi bila neobhodno popravila potrebna. Stroški teh popravil znašajo okroglo 4000 K, za dobrnsko občino ogromna vsota. Ker je ljudstvo revno, so začeli davkoplačevalci godrnjati. Raai (tega se je raz lečo dne 9. m. m. zagotavljalo, da se stroški tega popravila ne bodo razdelili na davek, ampak da bodo farani po svoji zmožnosti prispevali in ostalo bode plačal g. župnik sam. Vzlic ti izjavi je župnik storil korake, da bi te stroške mogla zopet prevzeti občina, toda ker je ta to delo, brez prejšnjega dovoljenja občinskega odbora cddal, mu odbor tudi ni dovolil cele vsote, nego le eno četrtino in pade tričetrtine stroškov na g. župnika. Kdor pa tega gospoda dobro pozna, si bode vse kaj drugega mislil, kakor da bi ta gospod kaj plačal. Torej dragi dopisunček, pusti mirne soobčane pri miru, ter norčuj se ako ti ljubo iz tukaj navedenega vzornega gospodarstva in premišljuj kako bode, ako bodete v resnici prisiljeni napovedati konkurz.
Mestinje. Ze so se veselili nasprotniki Ciril-Metodove družbe, da bo dež zadušil Tri tičke in z njimi vso Ciril-Metodovo veselico. Toda nebo m hotelo uslišati njih peklenskih prošenj in veselica se je obnesla ob jako dobri udeležbi povsem zadovoljivo. Igralci so dokazali, da so zmožpi prirediti še kaj večjega. Smeh ni hotel poleči in proti koncu so marsikomu tekle debele solze po veselja žare-čih licih. Domača godba je med odmori in potem še pozno v noč svirala s posebno izurjenostjo. Med prosto zabavo je inteligenca jako prijazno občevala s kmeti, si približala njih srca in s tem mnogo pospešila razvoj napredka. Dasiravno so večerni vlakt odnesli mnogo tujcev, je trajalo veselo in prostodušno vrvenje še dolgo in ko so se vračale gruče domačinov ob svitu polne lune iz Smehovega vrta, so jim pa trobojnice plapolaje voščile: »Lahko noč«..
Mestinje — Sv. Križ. (Zahvala.) Dne 13. tm. se je vršila v prostorih gospoda Smeha v Mestl-njem veselica v korist Ciril-Metodovi družbi. Prireditelji se tem potom najtopleje zahvaljujejo gosp. Smehu za izdatno pomoč pri pripravah, gospe} Korbarjevi in gospodičnam Fiinkovi, Zavašnikovi (šepetalka), Sitterjevi (Špela), Šetinovi in Strm-škovi za trud, ki so ga imele s prodajanjem vstopnic, cvetlic, razglednic, nar. kolkov itd. NajprisrC-nejša zahvala bodi izražena slavnemu občinstvu, ki se je tako mnogobrojno udeležilo veselice, posebno slavnemu učiteljstvu in pa vrlim in značajnim kmetom iz Medvedovega sela in okolice. Sklepamo !» prošnjo, naj nas tudi v bodoče blagohotno podpirajo v sličnih slučajih. Prireditelji.
I^egijanje na dobitke
Je pričelo „Slov. del. podp. druitvo v Celju" v »Skalni kleti". Kegljanje se zaključi z večjo veselico 10. septembra. Kegljalci se vljudno vabijo.
Mariborski oKraj.
Kako love Nemci slovenske otroke v svoje šole?
Iz Maribora nam pišejo: Nemškutarski nadučitelj na krčevinski šqli — Wernitznigg — hodi po Krče-vini in Lajteršpefgu osebno od hiše do hiše ter lovi deco za nemško šolo, pri čemur uporablja sredstva, ki še Nemcem v Avstriji menda le niso dovoljena. Znan mi je sledeči slučaj, za katerega sprejemam vso odgovornost: Med naduč. Wernitzniggom ln slovensko materjo, ki pa zna prav dobro nemški, se je razvil ta-le razgovor: W. (nemški:) »V katero šolo hočete dati svojo hčerko, v nemško ali v »bln-diš«. Mati: »Še ne vem, moram vprašati moža.« W. »Ei was, le dajte jo v nemško šolo, nemščina je »nobl« jezik, nemščino bo potreboval otrok povsod, to trohico slovenščine pa, ki je potrebuje, ga lahko naučite doma. Sicer pa bo za deset let pri nas itaK že vse drugače. »In 10 Jahren wird es hier ohnehln keine Windischen mehr geben! Und iibrigens — wo-zu das arme Kind mit diesem »Neuslowenisch« pla-gen, das sich alle zehn Jahre vollstandig andert! ? — Nicht war, du kleine, du willst in die deutsche Schule gehn? — Nadalje je trdil, da se v slovenski šoli deca ničesar ne nauči, da ne zna potem niti tega niti onega jezika itd. ter povzdigoval nemško šolo. In v takem tonu je šlo naprej. Ko pa se mati le ni hotela odločiti ter dati obvezne obljube, je šel. Pa kolikor poznam tukajšnje ljudi, ki so po večini odvisni viničarji in stanovniki, moram na žalost domnevati, da je imel pri drugih več uspeha. In če se noben Slovenec tu ne zgane, se lahko zgodi, da bo slovenska šola prazna, — in posledica?
Ženo je skusil umoriti. V Maribor je došel te dni na orožne vaje knjigovodja nekega paromlina pri Sv. Ivanu-Zabnem na Hrvaškem Franc Sterniša. S svojo ženo ne živi več 4 mesece skupaj. 15. tm. se je srečal ž njo v Tegetthofovi ulici v Mariboru in jo je zvabil v neko bolj samotno ulico, kjer jo je z nožem parkrat zbodel in potem zbežal. Težko ranjeno žensko so spravili v bolnišnico. Sterniša pa so prijeli in zaprli. Doma je iz Slaptinec v ljutomerskem okraju.
Iz Zgor. Hoč nam poročajo: Poročilo slovenskih listov o izidu volitev v naši občini, je bilo nekoliko prenagljeno in netočno. V resnici je med devetimi odborniki 6 Slovencev in med 6 namestniki 4. Vladi
dosedanjega nemškutarskega župana, ki je komaj in kcmaj še zlezel v odbor, je konec. Čudno je, da nekateri naši ljudje še vedno verujejo hočkemu kratkohlačniku Gattiju; takega človeka bi se morala dostojna slovenska kmečka družba vendar sramovati!
Iz Vurberga. V nedeljo popoldan se vrši tukaj, v gostilni g. Goloba vrtna veselica, katere čisti dobiček je namenjen ubogi slov. šol. mladini. Kdor ima srce za slovensko deco, naj poleti tega dne na romantični Vurberg, kjer se mu bode postreglo z vsakovrstnimi izborno pijačo in jedili. Da se pa ne bode dolgočasil, nam jamči vspored veselice. 1. Narodna godba na lok. 2. Šaljiva pošta, boj s konfeti, petje. 3. Gledališka predstava »Mutasti muzikant «. 4. Prosta zabava, bengalična razsvetljava, na željo tudi ples.
Volitve v mariborski okrajni zastop so se v soboto končale. Volila je kot zadnja skupina kmečkln občin. Volitve se je udeležilo 158 volilnih mož; nemška kandidatna lista je po trdnem boju z 1 do 2 glasoma večine zmagala. V enem slučaju je došlo celo do žreba, ki je pa odločil za nemškutarje. Izvoljeni so sledeči možje: Janez Bohm, mlinar v Framu; Dominik Peklar, posestnik pri Sv. Jakobu v Slov. goi., Alojzij Pšunder, posestnik v Radvini; Martin Pukl, župan v Razvanju; Valentin Schaffer, župan v Krče-vini; Jože Wiest'haler, posestnik v Tresternici in Jože Breznar, župan v Št. Jurju ob Pesnici. Ker so bili iz skupine trgovcev in tovarnarjev ter iz skupine mest in trgov (Maribor in Sv. Lovrenc) izvoljeni tudi sami Nemci in nemškutarji, bo ostal mariborski okr. zastop še za jedno dobo v čisto nemškin rokah.
»Kolera« v Mariboru. Minulo soboto se je razneseno Mariboru glas, da je morilka kolera došla tudi že sem! 2ena pomožnega magistratnega uradnika Hobacherja se je mudila v Beljaku in je tam jedla italijansko grozdje. Ko je odšla v Maribor, je zbolela na hudi driski. Mestni zdravnik dr. Leonhard jo je dal spraviti zaradi nekaterih sumljivih znakov, ki bi značili kolero, v izolirnico. Dejekte so poslali v Gradec v preiskavo. Preiskava pa je dognala, da ni nobene nevarnosti in Hobacherico so zopet spustili iz bolnišnice.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Cesarska slavnost, katero je priredila tukajšna neumorno delujoča »Narodna godba« 17. trn. ob 9. uri zvečer v veliki dvorani g. Arnuža, se je jako dobro obnesla. Udeležili so se je med drugimi g. dr. Kronvogel, g. dr. Krajgher, častita duhovščina, domače učiteljstvo, trojiško učiteljstvo, zastopano po g. Brliču, g. Pa-biiani, c. kr. poštar, g. Stukelj in g. Krambergei, knjigovodja hranilnice oz. posojilnice, g. Polič ln g. Kosi, sod. uradnika itd. G. Kopič, nadučitelj se )e spominjal v kratkih besedah 81 letnega slavljenca, cesarja Franca Jožefa I., kateremu navzoči zakličejo gromoviti trikratni živijo.
oHraj.
Iz Sevnice. Kakor vsako leto, je tudi letos praznovala tukajšna nemška šola v nedeljo, dne 13. avgusta svoj šolski sklep. Kako se je pri tej veselici navduševalo za renegatstvo naše večinoma slovenske otroke, ne bomo razlagali. Nas bolj zanima »veselica«, ki se je po zabavi šolarjev nadaljevala mea odraslimi sevniškimi »tevtoni« v nemškem taborišču »Neuheim«. Prožeti od maščevalnosti bi bili posamezni radi poskusili bojevitost svojih germanskih pradedov. Toda napadati Slovence, je v Sevnici nevarno, hajd 'torej na medsebojni boj! Da svojo vročo »germansko« kri ohladita, sta se spopadla v divjem boju dva najbolj »pristna« tevtona, in sicei železniški aspirant v Sevnici, Pliberšek, in učitelj na nemški šoli v Hrastniku, Schmuck, rodom Sevničan. V hudem boju je zadnji nemškega Pliberška, ki vse, kar je slovenskega, izzivalno sovraži ter s tem nikakor ne dela veselja svojim slovenskim staršem, tako namikastil, da v pondeljek ni mogel nastopiti svoje železniške službe, temveč se je javil »bolnega«. Radovedni smo, ali bo južna železnica takemu »bolniku« poslala potrebno »zdravilo« in kako darilo bo naklonil »šulverajn« svojemu rokoborcu Schmu-ku kot zmagovalcu v boju s svojim pristno germanskim bratcem.
Velikanski gozdni požar. Na višavah med Pod-sredo in Pečicami smo 15. tm. popoldne in ponoči v severozapadni smeri opazovali silen požar. Gorelo je več oralov gozda na južnem pobočju Bohorja, blizu Raštanja.
jsHi oHraj.
Kmetijska podružnica za ptujsko okotico prireoi
v nedeljo 27. avgusta ob 3. uri popoldne poučno zborovanje pri Antonu Arnugi v Novi vasi pri Ptuji, kjer bo predaval g. Iv. Jurančič o umni čebeloreji. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo.
Od Sv. Marka niže Ptuja. Vojaško-veteransko društvo pri Sv. Marku priredi v nedeljo dne 27. avgusta ti. popoldne po večernicah v markovskem lešju pod cerkvijo društveno tombolo z godbo, h kateri vabi vse prijatelje nekdanjih vojakov odbor.
Od Sv. Marka nižje Ptuja. (Voj. veteransko društvo.) Tukajšnje veteransko društvo s slov. povel]-nim jezikom se precej lepo razvija ter šteje že blizu 50 udov. Čuditi se je, da se celo v tuk. popolnoma slov. kraju nekteri možje bolj ogrevajo za nemški poveljni jezik, kar je tudi vzrok, da ne pristopijo k društvu. V torek 15. tm. na Veliko gospojnico bi st; bil moral vršiti časten pogreb pokojnega društvenega trobentača Petra Horvata. A sanitarna oblast-nija je to zabranila, ker se ji je poročalo, da je po-
kojnik na sumljivih znakih kolere umrl. Natančna preiskava pa tega ni spoznala. Ubogi obitelji pa tudi veteranskemu društvu je povzročil ta sum mnogo neprilik in žalosti. Velika navdušenost pokojnika za društvo končala je na tako tragičen način. Naj v miru počiva!
Zgorela so 16. ponoči gospodarska poslopja župana Iv. Raušla v Obrežu pri Središču. Posestnik je bil sicer zavarovan za poslopja, vendar je škoda zelo velika, ker so zgoreli vsi pridelki. Središki požarni brambi gre hvala, da se ni ogenj razširil. Zakurili so najbrže neprevidni mlatiči, ki so v škednju ali kje blizu kadili.
Naročajte
.Slovenski kmečki koledar!'
Čimprej, tem bolje. Letos izide jako hitro in bo stal samo 60 vin., po pošti po* slan 70 vin. — Kdor naroči 10 izvodov, dobi enega po* vrh! Naročniki, požurite se!
LISTEK.
Kerubim!
Pripovedka iz življenja rudarjev.
Češki spisal I. L. Hrdina. Poslovenil Podravskl.
(Dalje.)
IV.
Strojnik Klima je zakuril pod kotlom in ko je sopara kazala dovolj moči, je poklical Rabskega.
»Zgodaj je še«, je dejal strojnik, »toda mislim, da so naši fantje pripravljeni že od polnoči. Danes gotovo nihče ne spi. Ali naj dam znamenje?«
»Počakaj, saj veš, da je še tu nekdo...«
»Gospod oskrbnik, skoraj bi bil pozabil.«
»Moram iti vprašat.«
Paznik odide v stransko pisarno in stopi v sobo gospoda oskrbnika. Gospod Simon je opravljal vse sam: bil je lastnik, knjigovodja, oskrbnik, nadzornik; sedaj pa kolikor je bilo panog, toliko je bilo tudi oseb. Gospod oskrbnik je dospe! sinoči na noč. Rabski mu je prepustil posteljo, zakuril tej skočil v Vilsonsko po večerjo in smodke. Jutri pripeljejo oskrbnikovo pohištvo. Navidezno je to kaj vrl gospod. Mlad je še, toda izkušen. Bil je poprej na Kladnem v Jožefovi »šahti«. Razgovarjala sta se z Rabskim do polnoči, pušila in popivala. Na sv. Silvestra ne more biti drugače.
»Tako pa spusti, Klima!« reče čuvaj, ko se vrne.
»Gospod oskrbnik se je že naspal?«
»Ze.«
»Niti ne vemo, kako mu je ime.«
»Karhan — Vojteh Karhan, kakor oni mladi rudar iz Zvezde.«
»Torej z Bogom!«
In zavrtel je petelina, sopara je šinila v veliko medeno piščalko, da se je kar gozd zagugal in odnašal dalje ta glas na miljo daleč.
»Ali čujete, fantje, Kerubim kliče!*
Kakor bi trenil, so oživela pota in steze pu polju in gozdu, od vseh strani so drli skupaj rudarji proti kraju, kjer je črn dimnik pošiljal proti nebu orjaški steber dima, kjer se je skozi svetla okna lesketala rudasta zarja zakurjenega parnega kotla.
Dolgo je donela piščalka, dokler njen glas ni odletel v najbolj oddaljen kraj.
črez pol ure šo dospeli rudarji. Pod dolgim podstrešjem je stal oskrbnik Kerubima s paznikom Rabskim. Rudarji so se živahno razgovarjali, toda komaj so vstopili, so umolknili ter so vljudno pozdravili oskrbnika, kakor so bili navajeni.
»Fantje, le lepo po vrsti kakor vojaki!« je klical rudarjem Rabski. »Pozdravljam vas vse, želim vam sreče v novem letu in tu vam predstavljam gospoda oskrbnika, ki bo nadomeščal našega novega gospodarja.«
»Živijo!« so zaklicali rudarji, mahajoč s kučmami.
»Danes je velik praznik«, je dejal oskrbnik sto-pivši pred rudarje, »toda najsi je to že vera ali prazna vera, kar se prične o novem letu, to po-traja vse leto. Kerubim danes ne bo delal, toda stroji ostanejo zakurjeni. Poklical sem vas. Vi ste danes tukaj in ostanete tu vse leto. In da boste imeli tu vse leto zaslužek, vam naznanjam, da vam hočem tudi današnji dan šteti za delavnik.«
»Slava Kerubimu!«
»Samo da bi zamogli danes napraviti »šahto«, pripravljeno za jutri...«
»Vse storimo!«
»Nastavite torej dušnike. Klima naj bo pri stroju; koliko je »štol« v Kerubimu?«
»Šestintrideset.«
»A kako dolge so?«
»Najdaljša drži tjekaj proti gozdu in meri tristo korakov.«
Oskrbnik pogleda načrt. Vse se je vjetnalo.
»V dveh urah je lahko »šahta« prevrtana.«
»Pristopite k delu!« zakliče Mnršik.
Odprli so velike dušnike, napeli jermena na kolesa, šahta je bila odprta in parni stroj je začel
delati. Čisti zrak se je poganjal navzdol ter iz vsek jam, iz vseh kotov, iz vseh špranj proganjal skrivajoče se podzemeljske pline. Ni bilo sicer še dolgo, kar je Kerubim praznoval, toda da so se ondi nakopičili škodljivi plini, to so rudarji spoznali že zgoraj.
V prod, prihajajoč iz šahte, so vtaknili nekoli-kokrat prižgano svetilko, ki je vsakokrat ugasnila. Ko je naposled prosto gorela, je kurjač ustavil stroj in rudarji so šli v rov, noseč s seboj svoje orodje. Oskrbnik je šel z njimi, prehodil vse kote, izpraševal po vsem in razdelil povelja za jutri.
»Za danes je dovolj. Pojdite domu. Toda počakajte, da pri plačilu bližnjo soboto ne bo nereda. Ali ste tu vsi, ki ste delali v Kerubimu?«
»Samo Novotny iz Hradečne manjka. Bolan je.«
»Novotny —« ponovi oskrbnik in poiskavši to ime, si ga zaznamuje z modrim svinčnikom. »Torej samo eden... Sicer pa vas preštejem: Adamee — Borek — Karhan! Odkod ste, Karhan?«
»Iz Zvezde.«
»Mislil sem, da bi nemara utegnila biti sorodnika. Jaz pa sem vaš oddaljen rojak, sem iz Hra-deeke.«
Rudar Karhan je hotel še nekaj omeniti, toda oskrbnik je čital zopet dalje.
»Torej jutri ob šesti uri, fantje!«
In prišli so vsi do zadnjega iz Kerubima, prišel je tudi Novotny iz Hradečne, dasiravno se je komaj držal na nogah. Revščina je huda. Oskrbnik ga sicer ni mogel poslati v rov, pač pa mu je dal delo zgoraj.
Delalo se je marljivo od jutra do noči in pred-no je minil teden, sta bili poleg Kerubima dv<e novi veži polni premoga.
(Dalje sledi.)
Cespodir^i paberti.
Kolik in kakšen bo pridelek sadja »n viina na Štajerskem? Posredovalnica za vnovčevanje sadja, katero ima Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu, pri-občuje sledeče poročilo: Sodeč po stanju sadonos-nikov in vinogradov koncem meseca julija je upati letos na Štajerskem na precej slabo !>.tino. Po skrbni cenitvi lahko trdimo, da bode znašal skupni pridelek sadja 60—70% normalne (navadne) letine, za izvoz bo na razpolago kakih 2300 vagonov po 10 tisoč kilogramov. Za posamezne vrste sadja bi se dala letina ceniti tako-le: jabolka kažejo slabo, hruške srednje, slive skoro dobro, marelice, breskve in orehi srednje dobro. Stanje vinogradov je dosedaj povprečno zadovoljivo, tumtam celo zelo ugodno. Mestoma se je kazala strupena rosa, vendar se jo je dalo zadnje tedne, ko smo imeli suho in toplo vreme, z uspehom zatirati. Končno bodi pripomnjeno, da hruške z ozirom na njihovo razširjenje obetajo povprečno dober pridelek. Glede sadnih cen se da reči, da ne bodo nižje ko lansko leto, zlasti za izvozno ovočje, ker ni upati niti v ostalih avstrijskih kronovinah niti v sosednih državah na posebno dobro sadno letino.
Na Ruskem v'ada velikanska suša; poročilo vlade o Setvi je brezupno. Že sedaj je pomanjkanje, krme. Lakota je neizogibna. Ubogo ljudstvo!
Iz Trbovelj. Naše tel. društvo »Sokol« priredi v nedeljo 27. tm. popoldne svojo III. javno telovadbo, združeno z veliko ljudsko veselico pri Forteju na Vodah. K tej narodni prireditvi, ki bo nadkrilje-vala one iz prejšnjih let, vabimo vse zavedne Slovence in prijatelje sokolstva. Zlasti pa poživljamo brate iz Litije, Zagorja, Hrastnika in Radeč, ~da se v kar največjem številu odzovejo našemu -vabilu ter nam tako pripomorejo k popolnemu vspehu. Začetek telovadbe ob 4. popoldne. Vstopnina k telovadbi prosta, k veselici 60 v. Pri celi prireditvi sodeluje domača godba si. pazniškega in del. podpornega društva.
Mariborsko obrtniško društvo priredi dne 29. avgusta izlet v Celje. Ob tej priliki mislijo naši haj-lovci prirediti večjo nemško veselico pri Bobnarju v Sp. Hudinji. Opozarjamo okoliško občino, da seže vnaprej zavaruje proti vsakim hajlovskim demonstracijam po slovenski okolici.
Kmetijska šola na Grmu je obhajala minullo nedeljo na slovesen način 25 letnico svojega obsttanka. Ob tej priliki se je ustanovilo tudi »Društvo absolventov kmetijske šole na Grmu«. Za načelniika je izvoljen g. Globevnik v Bršljinu pri Novem meslu, za podnačelnika g. Rakoša v Straži in za odbornike gg. Kršan, Avsec, Jakše, Pipan, Sancin, Clarici.
Dne 3. septembra t. I. vse, kar narodno čuti, na veliko sokolsko slavnost v Št Pavlu pri Preboldu!
Doma
95 40-25
ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito. ki hoče odstraniti solnfne peir« in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt. se um va !amo
z Steckenpferd-lilljnomlečnini milom
(znamka Steckenpferd) od Rerpnanna & Co., Defiin (Tesch»n) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v w*eli lekarnah, drogerijah in parfimerijah.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA. D. u. d. z. K., Sv. Barbara v Halozah: Vaš list je plačan do 31. dec. 1910.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ker nam manjka prostora, pridejo dopisi iz Ljutomera, Središča, Sv. Štefana pri Šmarju, Globokega, Gradca, Plešivca, Prosenlškega, Žerovlnet, Ločice pri Polzeli prihodnjič.
Št. Lovrenc na Drav. polju: Stvar ni vredna tolikega prostora. Saj vidite sami, kako zelo nam ga primanjkuje. Če bi bila zadeva politično važna, vkljub temu rade volje. Pozdrav!
Loterijske številke.
Gradec, 19. avgusta 1911: 86, 9, 4, 64, 72.
Dunaj, „ „ „	45, 37, 30, 75, 25.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 2 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči, ==
Kontoristinja s parletno prakso želi premeniti mesto. Ponudbe na „Silva" poštnoležeče Celje. 5 2 1
Sprejme se izurjen čevljarski pomočnik
pri Ant. Štigl, Zidani most.
8 1
Učence
kovaške, kolarske, jermenarske lakirarske sprejme Fr>anc Pergler, tovarna za izdelovanje vozov v Mariboru, Miihlgasse 44. 9 3-1
DIJAKI
se sprejmejo na stanovanje in hrano pod najugodnejšimi pogoji v Celju, Dolgopolje štev. I (dvorišče). =====
Stavbeni prostor
na lepi solnčni legi, 8 minut od mesta Celja oddaljen, se proda po zelo nizki ceni. — Vpraša se v gostilni „Skalna klet" pri Celju.
Zahvala.
Povodom nemile smrti naše pre-
■
blage matere, oziroma stare matere in tašče, gospe
Franci^ Jošt
Vclepos«stnice V GotoVljah
se nam je izkazalo mnogo tolažilnega sožalja, za kar izrekamo vsem, posebno tudi udeležencem pri pogrebu iskreno zahvalo.
Celje-Goto vi je, 23. avg. 1911.
^Rodbina Jošt.
467 1
roda se
lepa zidana
hiša z vrtom,
10 minut od postaje Št. Jur ob Juž. žel. oddaljena. Primerna za vsako trgovino ali za penzijonista. Več se izve pri županstvu šentjurske okolice.
466 2-1
Izjava
Podpisani Jabob Sluga, posestnik v Stogovcah, občina Ptujska gora, obžalujem, da sem gospoda Jakoba Horvata, posestnika, kamnoseškega mojstra itd. v Stogovcah pred več pričami na nečuven način žalil. Prosim gosp. Horvata odpuščanja ter se mu zahvaljujem, da je opustil kazensko postopanje proti meni.
464	Jakob Sluga.
Izjaua.
Podpisani Jersra©| Paki, posestnik v Žalcu štev. 4, obžalujem, da sem se dne 30. julija 1.1. žaljivo izrazil o Žalčanih. Prosim prebivalce trga Žalec zaradi teh žalitev opro-ščenja in preklicem svoje besede.
ŽALEC, dne 16. avgusta 1911.
Jernej Piki.
i ggggsgooggog ooo ©g© oqs ggoogg ggggggoo t ©	g
Mnogo denarja prihrani
459 1
G	G
©Q kdor si nabavi snkno Q©® ®©0 in modno blago na- 0©G ©©g ravnost od tvrdke ©©S
Milica Tomec,
tovarna sukna
Humpolec, Češko.
© Vzorci se pošiljajo na zahtevo
g
brezplačno na ogled.
O
Izjava in zahvala.
Mi, nižje podpisani izjavljamo, da nam je g. J. Cizel na Polzeli ves hmelj, ki smo mu ga v predprodaji po 2 K za kg prodali, zdaj po 8 K za kg plačal. Hvala in čast krščan- ; skemu možu! — Priporočamo ga hmeljarjem j najtopleje.	462 i
Na Polzeli v Sav. dolini, 22. avg. 1911.
Anton Terglav l. r., Fi. Stalil 1. r., Be-loglavec Jernej 1. r., Fr. Pcsedel 1. r., Matevž Pire 1. r., Janez Bornih 1. r.
Proda
ali v najem se da novi umetni mlin z žago in kovačnico- Mlin leži ob dobri studenčni vodi, ki je po zimi in po leti enaka. Zemljišča je 10 ha, 24 a 38 m2. Lastnik ima do železnične postaje 35 minut, do šole, farne cerkve in pošte pa 15 minut. Cena je nizka, vknjiženih lahko ostane 6.500 K. Oddaja se zaradi prezaposlenosti lastnika. Več pove lastnik umetnega mlina v Grabnu, pošta Sinčavas (Kuhnsdorf) na Koroškem. 4eo 3-1
8888
88
H Ha lir kemična ■ 1IQIK| pralnica
v Šoštanju, Štajersko
nrejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoCa za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbirališče za Celje in okolico
Josip Hočevar, 2ie£tl
465	Cene primerno nizke.	4-1
Delo solidno in se v tekn tedna izgotovi.
Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
8888

V	„Straži" in „Slov. Gospodaiju" me slika moj stari obrekovalec, kateri si z lažjo najbrže svoj malo okusni kruhek služi, ali pa z isto obogateti želi, nekako tako, da je marsikdo mnenja, da seni mnogo hmelja v predprodaji po nizkih cenah nakupil.
Nadalje se govori, da sem glede predprodaje hmelja na strani kupcev in proti kmetu.
Ker je za urednikovim hrbtom skriti hinavec navdušen prijatelj denarja, Stavim mu zi vsaki kilogram hmelja, ki sem ga kupil potom »predprodaje t naprej", 1000 K ter ga poživljam, da mi predkupe dokaže.
Kar se tiče govoričenja, da sem glede predprodaje hmelja ha strani kupcev proti kmetu, pa izjavljam, da sem na strani tozadevnih postavnih določb ter kmeta odkrito o istih, kjer le morem, poučim, da ne pade še v večjo nesrečo. Šuntati itak že nesrečne ljudi k pravdi, ki je vnaprej izgubljena, je brezvestno in tudi najbrž ne bode krščansko.
Y	Doberteši vasi, dne 22. avgusta 1911.
468 1
I
'Praktični in zobozdravnik
dr. Janko Sernec
se Je vrnil ter ordinira zopet
v Narodnem domu.

191 13-4
Katera žeti pripravili dobro KaVo, uporablja najraje „praVega :Francija:" s KaVnim mlinčKom, Hi i?detoje temeljem najVeeje sKrbnosti že dolgo tet V zagreb$t|i toVarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
Trgovski pomočnik ali prodajalka
se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom
Jos. Berlinger, Sv. Martin
blizu Vurberga. 458 3-1 457 1	E 307/11, 9
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju tvrdk bratov Mayer v Čakovcu in Viktorja Bolaffio v Spodnji Šiški, zastopanih po dr. Alb. Suyer, odvetniku v Ljubljani, bo dne
26. septembra 1911, dop. ob pol 11. uri
pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 4 dražba zemljišča vi. štev. 55 d. o. sv. Marko.
Nepremičnini, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 4.363 K.
Najmanjši ponudek znaša vsled ob jednem odobrenih dražbenih pogojev 2975 K 33 v, pod tem zneskom se ne prodaja.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižui izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4 med opravilnimi nrami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne moglo razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišn spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
t». kr. okrajno sodišče Laško, odd. II.,
dne 7. avgusta 1911.
Zdolšek.
Redka prilika!
Tovarna, katero je uničil požar, prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih
flanelastih odej
z vsemi najnovejšimi in krasnimi vzorci, ki imajo neznatne, komaj vidljive madeže. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke in močne, 199 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju 3 komade krasnih, težkih flanelastih odej za 9 K v raznih modernih barvah in vzorcih, 4 odeje za hišno gospodarstvo za 10 K. Vsakdo, ki naroči to blago, je zadovoljen.	467 2-1
Oton Bekera. c. kr. finančni nadstr. v p. Nachod, Češko. Tvomiška zaloga št. 2—8.
!! Ura z verižico !!
1 ura za samo kron T90.
Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodaj imenovana eksportna hiša: krasno pozlačeno, 36 urno precizijsko uro z lepo verižico s sidrom, za samo K 1'90, s 3 letnim jamstvom. Razpošilja po povzetju
Razpošiljalnica ur, F. Windisch,
Krakov št. 156, št. U/56.
NE. Za neugajajoče se denar vrne. 463 1
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je ns 25-15
5)
Ilustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 180 Zahtevajte ga povsod 1 Naročite
ga in inserirajte v njem! Naslov: „llustr3vani tednik", Ljubljana.
(3 sobe, kuhinja, balkon in druge pritikline), se odda s^l. novembrom, oziroma tudi že s 1. seftembrom ali 1. okt. — Vpraša se:
Dolgopolje I, pritličje na desno.

Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
Izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah In po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto »I j eno obutev.
Iščem izvežbanega in vestnega
mlinarja.
Katic Ivan v Kigoncah,
pošta Dobova. 45142
Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
248 12-7
OLJE ZA SLUH
odstrani hitro in temeljito nastalo g^hoto, tečenje iz uSes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo Apotheke „ZUR S ON NE", Gradec, Jakominiplatz 24.



9
Zmaga moderne tehnike!



©
Originalni švedski motorji z vporabo %
surovega olja
B a 1 d e r (stoječ)	R o b u r (ležeč)
9_
418 10-4
najpopolnejša in najboljša konštrukcija, novo patentirana na celem svetn. —
Edini dvotaktni motor z vporabo surovega olja, ki dela brez dima in smrada. Brez vžiganja, brez ventila, malo število tur! Najpripro-stejše v porabi, ga lahko oskrbuje vsak podavač poleg drugega dela. Glavna os teče v olju, torej se tudi ne obrabi.
Stroški 1 do 2 vin. na uro in konjsko moč.
' Nobene ^nevarnosti ognja, nobene finančne kontrole. Pripravna za kmetijstvo, mline, za proizvajanje električne luči ter za vsako vrsto obrata do 500 HP.
Zahtevajte opis in katalog štev. 9. gratis.
Obisk inženirja in proračuni ter vsake vrste pojasnila zastonj brez obveze. |	Edina prodaja pri:
Szabo in Wittmann,
3
9
9
9
specijalna trgovina za motorje z vporabo bencina in surovega olja.
9
Gradec, Annenstrasse 30.
99i
^i^tccctct T ¥
9
9*
"<511!
ia
Nagrobne vence
11X113
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
v Celju. 267 6
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina,
(Goričar & Leskovšek, Celje
»J
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče.	176
Svoji k svojim! Svoji k svojim!


,,Za 10 vinarjev liter"
ssse jabolčnima
skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „JABLUS". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt ter je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo.	455 -2
Glavno zastopstvc: „Jablus", Podplat, Štaj.
gostilna
najem ali na račun.
Naslov: 9ROZA WEBER
Grcbeino.
439 3-3
296 12 12
Vse vrste
(mlatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od tvrdke
K. & R. Ježek, Moravsko.
Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju:
Šarlah Jernej, Gaberje 124.
Plačilo tudi na obroke.
Teliko presenečenje!
V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3*80.	456 -i
Krasna pozlačena prec. anker nra z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-Setnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80.
Pošlje se po povzetjn ali če se denar pošlje naprej.
Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jungwirth, ICcako« štev. B/103.
NB. če se naroČita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj.
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Spod. Štajersko, Koroško in Goriško
izide koncem leta.
446 3-3
NaročPla za oglase
sprejema in daje pojasnila
oddelek tvrdke Pisarna-Universal-agenture M. MULLEY v Ljubljani, Sodna ulica.
CROATIA
Ustanovljena 1884
zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. —-
41 12-8
Telefon štev. 2 S -94
Podružnica; v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr.
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice.
Glavna zastopstva:
LJubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1. Na življenje:
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2.	Zavarovanje dote.
3.	Zavarovanje življenske rente.
2. <Proti škodi po požaru:
1.	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.)
3.	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3. Zavarovanje steKBniti šip.
88
Zadružno imetje v vseb delih znaša . , ..........K 2,319.068*21
Od tega temeljna glavnica................ 800.000'—
Letni dohodek premije s pristojbinami ............ 1,221.748*41
Izplačane škode . . . . .	. ...... „ 4,323*268*44
■	Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. =====
Natančneje imformacije daje
Glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnida „Croatiae" Trst, via del Lavatoio štev. i, II. nadstropje.
as
cigaretni papir
pristen edino le s to sliko.
366 12-7

-s*—-

R. DIEHL, žganjariki Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovi, e, tropinovca, brinovca, vinskega žganja L. domačega
kontaka.
za moške in volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju.
Vzorci vsakemu poštnine prosto.
Superfosfal
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, ■ največja množina pridelka. — Za je- H sensko setev potrebno neobhodno. Dalje amonijakove, kalijeve, solltarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni nmetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah H in društvih.	16 14-32 I
Bureaus Praga, Prikopi 17. I
		1 Ofl 'j 1 Pozdravljam Vas v | da tudi tam radi pušite cigaretni papir , jOTTOMAN $ kot ste ga doma. 244 52-17 j	
■ m			m
			
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
I
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko.
Oblastno varovan.
ftBsin ecfetsr BslsaiT!
na ter Schbmt^rMutUH«e.i
JLTKijps? in Prejraia
tei
Vsako ponarejenje. posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, h ipavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih pri trganja po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specijalne steklenice 5K80I vin.
Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifoiijsko mazilo
je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, uljesih, vnetih prstih itd., odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. — Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd., 2 dozi staneta K 3'60.
Naroči se:
Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu.	219 40-20
Dobi se v večjih lekarnah. Na debelo v medicinalnih drogerijah.
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
Telefon štev. 48.
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
Lastni dom
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ose dopoldne. © © e
25 61-34
sprejema IT hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali
in jih obrestuje po
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
>£ pet od sto (5%) j
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
Zuezna tiskarna u Celju.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. —
Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.
Dužnostajerska hranilnica u Celju
=B8 o narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od L ___
8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/8% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.

Dosedaj 30.0
je dovolila za dijaške ustanove
30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim brambam in
v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico nsta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.	-
Slovenci, vlagajte v 7fi7Mft?faimfrA 'AflllftffA svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne
jHznosiajerjiso nraniinico als 'yarovance in zahteva]te pri sodiščih> "
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUZnO>lflJ«5ijO RTailUliuO.
204 —21
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celjm.	Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.
Tisk Zvezne tiskarne v Cel, r.
Priloga »Narodnemu Listu11 št« 38
Kdop hoče dobpo poučno čtivo,
naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice':
II.	0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v.
III.-IV.	Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v.
V. Kolera in kako se je moramo čuvati. Cena 20 v.
Naroči se pri: Vekoslav Spindler, urednik, Celje.

JY.'f
Martin Wtl
čevljarski mojsts-. Celje, Ring ('? ssoVi pojojilnični hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntalo po zmernih cenah.
39 50-31
5lfl(ar i> pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spada- j| joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila, j
Sprejmem takoj več pomočnikov, j
Dikfor Beuc, Celje
59
Graška cesta steu. 8.
49-
Criumf-šledilniki
o
od
"S
t o
t?
s"
tsj
K
Iriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flusfrijsko.

Darujte za Nar. sklad!
„Ka-a-a-j?£"
Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka.
Poaor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi.	243 52-16
H>mmmmwMiwmmm^mm
Ljudevit Barovnik
——- puškar — v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj!	ei 5226
Ivan Rebek,
stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni inštalater (PoijsKa m. i«>
Celje.
se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseli vrst vodovode, vod« njake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže.
Vse po dnevnih cenah.
43 46-30
Celje.
<1
EES!H'S«BaSilaa!BBBEB5Q0aHSaS
sBHBBBBBiBfflaaasBBBBBaBiiBBBaaaBi
Svoji k svojim!
i Največja trgovina in velikanska zaloga up, zlatnine,
s
■	srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, J| brilanti in drugimi kamni.	46 bo-si
[ Za ženine in neiiestice	T« ££
■	ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom
B ■ B
■ ■ ■
B
■
B ■
iiiinfilRstiBHiiiBisiitiiiiiialBiiiiiiBaasKBEBBiiaai
SBBaESBBI
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim! v Ljubljani	Svoji k svojim!
priporoča svoje
izboruo marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo «6	t sodčkih in steklenicah.	59-2»

Pri gnojenju travnikov, detelj i št* in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom
gnojenja s kajnitom ali 40°l<> kalijevo soljo.
Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata d Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14.
Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič V Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še
pri mnogih drugih trgovcih.	75 46-28
Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K
Posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši
»Narodni dom" v Celju.
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K
Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 1/j od sto brez odbitka rentnega davka.
Vloge v tekočem računu sprejema
ter jih obrestuje po 41/2 od sto od dne do dne.
Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju.
Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta.
Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih.	57 49-31

M*
mmnmmmmimmmn«
Prva južnoštajerska vinarska zadruga
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
r. z. z o. z.
v Celju
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah.
44 50-32
Jfa debelo.
ffa drobno.
priča & Kramar
Celje, Granato Krožna nlica.
Trgovina galanterijska, norimberlHega in
kakor: srajce, ovratniki, kravate, naramnice in nogavice. Vsakovrstni predpasniki, pasovi, rokavice, cevi ji in dokolenice. :: Dežniki, palice, otročji vozički, nagrobni venci in igrače. Pietene korbice za potovanje, ročna dela in papir itd. 4-3

Vatrometi.
Za, vse mogoče slavnosti se dobivajo posamezno in v zbirkah, ki vsebujejo razne ognjene slike, rakete, bengalski ogenj, praskavce,
topiče itd. v prvi sisački pirotehnični trgovini
J. Sljepušiti* Sisak.
Ilustrovane cenike pošiljam vsakomur na zahtevo zastonj.	452 3-3
jpi
r
g i
SllSlii
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega. puljevega 6 I 40 h; 8 Ki 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 381	dobi franko.	50-5
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke K 13'—, K 14-70, K 17-80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5 20, K 5-70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
1 IS
n. amm s mtKs&rTvrmsKa 51 m 8««"«aotnnmm »P mm omr«bp«
aiboliše mlfnice,.8,TTice"vUi6,
i ** 8 * 9 sadne mline, kotle za pico,
361 -5
navadne in na par, kakor tndi
£ žganjarske kotle
prodaja po nizkih cenah veletrgovina z železnino
,MERKUR6, Peter Majdič, Celje. |
mas-—siais	u	naj
Prek 1000 hektolitrov
vina
iz lastnih goric (letnik 1908 in 1909) ima na prodaj
luan nialus, župan na Bizeljskem, postaja Brežice.
(jena od 70—80 v, kakor je letnik in kakovost, od Brežic — brez posode. — Ker se tndi kupci na debelo oglašajo, naj ne zamudi nihče vino naročiti, dokler ga je še.

■v;; a i
I K H M E H S W ffl H a K B S a S Ea K fa a E f® 2 S H H a s
!MKZJEKEi:iSi3S8H«HESl»HBB82SSaB33:HBS»(r

^ Zvepleno zdravilišče

Maraždittske toplice (Hrvaško)
! ! Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. ! P!owi zdraviiiščni hotel z elektr. razsvetljavo.
Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec + 58° C.
307 12-12	priporočljivo pri
ppotinu, skrnini, ischias i. t. d.
PitnA viji>q vi J ah I a pri trdovratnih bolečinah v vratu, gol-A 1LI1U tuliti> 1JtJIIJe tancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih.
Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solnčne kopeli. - Celo leto odprte. - Moderni
---— komfort. - Novi hoteli. - Krasna okolica. - Vojaška godba. ———
Prospekti zastonj pri kopališčnem ravnateljstvu.
'4aaaaBR!aBaHB^HBRaissisauHiBB;iBBK«HBBiSBasaBB£SttaaaBBBaaBaBBaaBE£BaaaBaaBBe^

4 B Si B
B
B
a
Ereblaoske mineralne uode.
Preblavska kisla yoda
Neprecenljiva, staroslavna	nat^ons^a kisla voda	izboruega okusa.
w O O	izvanredao čista in z veliko količino ogljikove kisline.	« o «
je najčistejša alkalična mineralna voda, zdravilna pri prebavnih in presnovnih težavah, O o 9	nahodih, bolečinah v žolču, mehurju iu ledvicah.	©<!><!•
Q vclri anclrf	na novo odprt, izvanredno bogat na oglji-
tUlJMV? tlClCi,, kovi kislini, naravna natronova kisla voda, zaradi svojega ščegetajočega okusa <r izredni meri pripravna za brizganje vina, za mešanje G O 9	sadnih sokov, tudi brez vsake primesi izvrstna krepilna pijača.	© O O
Dobi se v Celju pri: Anton Kolenc-u, trgovcu na Graški cesti in „Narodnem domu", Ivan Ravnikar-ju, Gustav Stiger-ju ter v vseh lekarnah in trgovinah z
mineralnimi vodami ter naravnost od studenca v PrefežaSU na Koroškem. 377 io-7
Poletna sezona!
	Hahrbtstiiki za turiste, planinske dopisnice, konfeti, serpentine, lam pijani? tombola, karte za veselice po najnižjih cenalh. — ¥e8etrgowina s papirjem, pisal-nim in risalnim orodjem, tiskovinami.		
	t Goričar & Leskovšek	Zvezna trgovina AH	
Mm	Celje, Graška cesta št. 7. QBl 33 50-3 2 34 50-32	(Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. |