GLASILO delavne »kupeja ti Tovarne elementav se avteaatisaeija ia pye«isno , iiehaalko


'Letnik I.

5
*
5.
3. številka
1971
- 1 -
RAZSOJ
HIDRAVLIČNIH KOMPONENT
Znano j e,da se v tehniki .vsakodnevno srečujemo s pojmom "prenos moči". V bistvu imenujemo to sistem, ki v nekem procesu iz izvora energije preko prenosnikov deluje na delovni stroj. Če gledamo torej proces kot sistem,v katerem je e-nota vir energije - prenosnik -■delovni stroj - podsistem,potem je prenosnik,ki ima nalogo,da prenese moč v najugodnejši obliki za nadaljno uporabo in najmanjšo iz-• gubo.
Glede na tehniko prenosa pa lahko ločimo: mehanične prenosnike moči električne prenos.moči tekočinske prenos.moči (fluoidne)
Osnovni elementi mehanskih prenosnikov kot so: jermenski prenosi,, verižni prenosi,frikcijska gonila in zobniški prenosi,so pravzaprav "klasični" prenosi moči in so. s stališča ekonomike in varnosti še kar ugodni.V kolikor pa je potrebno regulirati prenos moči in ga daljinsko usmerjati ter avtomatizirati, pa s "klasičnimi" načini že zahajamo v težave.
Električni prenosniki nam že omogočajo lažjo izvedbo pri avtomatizaciji procesov,predvsem na področju velikih moči.
Pluoidni prenosniki (hidravlični -
tekočinski) pa so sorazmerno nove komponente prenosa moči,katerih u-porabnost je v stalnem vzponu. 0-dlikujejo jih predvsem male mere ter hitra možnost adaptacije za regulacijo,daljinsko usmerjanje in avtomatizacijo. ICot fluoid se lahko uporabljajo sledeči sestavi: voda,emulzija,olj e,zrak ali plin. Pokazalo se je,da je najprimernejši prenosnik olje in zrak,zato danes lahko govorimo pretežno le o oljni hidravliki in zračni pnevmatiki.
Čeprav so bili osnovni principi dela hidravlike in pnevmatike poznani že starim civilizacijam (A-rhimed,Pascal),ee je praktična u-poraba začela šele v 2o.stoletju. Začetek razvoja je bil sicer že v 19. stoletju pri izdelavi prvih hidravličnih preš. Sodobni razvoj se smatra s.patentom prve hidrodinamične sklopke, ki je bila patentirana leta 1928. Kot vsaka veja, je bila najprej uporaba hidravličnih prenosnikov usmerjena v vojno industrijo in opremo (pred 55.leti je bila izdelana prva podmornica s hidroprenosnikom). Po d-rugi svetnvni vojni je doživela hidravlika kakor tudi pnevmatika pravcati bum in danes imamo že na stotine in tisoče proizvajalcev te opreme.
Da bi lahko opisali naše mesto kot proizvajalca hidravličnih komponent, moramo še predhodno omeniti
razdelitev hidravlike. V bistvu se deli na dve veji in sicer: hidro dinamiko., dn hidrostatiko..
Hidrostatika je prirejena hidros-tatičnim telesom in jo lahko delimo v tri skupine:
a)	nizkotlačni sistemi do loo at.
b)	srednjetlačni sistemi od loo do l6o at.'
c)	visokotlačni-sistemi nad 16o at.
Ta razdelitev ima širši pomen za izvedbo komponent in način izdelave. Komponente za nizke in srednje tlake se uporabljajo v večjem številu, so lažje izvedbe in se proizvajajo velikoserijsko (pri nas PP Trstenik,14*oktobar Kruševac itd.)
Visoko tlačne 1 komponente,ki spadaj o v težko hidravliko,so masivne.izvedbe,se' pa-zaradi manjše.uporabe proizvajajo v manjših serijah ali celo individualno. Uporabljajo se predvsem v individualni gradnji težke opreme (železarn,jeklarn, procesnih naprav,preoblikovalnih strojev itd.) Njihove izvedbe so variabilne,torej' prilagodljive potrebam. V Jugoslaviji je bil edini proizvajalec teh komponent Litostroj^! pa je to proizvodnjo prepustil nam.
Se nadaljuje
Beovič Anton
0 SLUŽBI TEHNIČNE KONTROLE
Ko govorimo o tehnični kontroli, je prav,da se najprej seznanimo z njeno pomembnostjo,svrho in vplivom njenega obstoja v neki gospodarski organizaciji.Sigurno je dejavnost omenjene službe zelo raznolika,obenem pa mora biti prilagojena specifičnim zahtevam proizvodnje. Zanimivo se je ozreti V čas obrtniškega načina proizvodnja, v čas manufakture in industrijskega načina proizvodnje v sodobnem smislu. V obrtniškem načinu proizvodnje je bila slednja le na nizki tehnični ravni. Slonela je na individualni osnovi in zamenljivost delov ni bila zahtevana, zato tudi ni bilo potrebno zagotoviti neko posebno kvaliteto. Razvoj kapitalizma v času manufa-kturne proizvodnje postavlja nove oblike, organizacije dela. V tem obdobju individualno delo prehaja na kolektivno. Delo samo se ločuje na več Operacij in vsak dela le eno od njih,torej ni več tako,da bi vsak posameznik opravljal celoten niz operacij. Pri taki proizvodnji se je pojavila zahteva zamenljivosti delov, na kateri osnovi so začeli postavljati načine garancije kvalitete proizvajalnih artiklov in njihovih delov. Z ozirom na to se je pojavilo izdelovanje pivih kontrolnih meril in nanrav.
. .iL.r-i
Z naglim razvojem tehnike pa se je pojavila tudi potreba po preciznem merjenju in prvih merilih,kar pa je začetek te vrste tehnične dejavnosti - kontrole proizvodnje.
Za informacijo lahko navedem,da je bilo prvo merilo Izdelano leta 133o v Deventru na Angleškem. Merilo je služilo za izdelavo kamnitih krogel. Začetek proizvodnje z medsebojno zamenljivimi elementi so se pojavili v proizvodnji orožja. V Ameriki je leta 1789 proizvedeno prvo orožje s pomočjo meril. Leta 183o je prvič stekla proizvodnja ur. V Nemčiji je tovarnar pušk J.C. Bodmer 18o6, leta uvedel v svojo proizvodnjo me-
rilno orodje.
. - • ,
Kakor vidimo is gornjega,je industrija orožja prva začela uporabljati merila. ZDA so osvojile ta način proizvodnje in hitro začele masovno proizvajati orožje na osnovi zamenljivosti njihovih delov. Zaključimo lahko,da se je resna proizvodnja začela pred nekako loo leti. Razvoj tehnike pa je šel tako hitro naprej,da danes masa nestrokovnjakov še vedno ne pozna principov masovne proizvodnje in da so artikli,ki so proizvedeni v serijski proizvodnji,še vedno nekvalitetni.Praksa pa je pokazala,da v masovni proizvodnji lahko organiziramo tak sistem kontrole kvalitete, da zadovolji tudi najstrožjim tehničnim zahtevam. Sigurno j e,da vse breme kvalitete proizvodov ne more
sloneti samo na proizvodnji kot oddelku,kjer se proizvaja,ampak uspeh v kvaliteti istih sloni na rezultanti dela konstrukcije,razvoj a, tehnologi j e, kontrole, proizvodnje in drugih.
Ko govorimo o kvaliteti nekega proizvoda,moramo prav gotovo biti sigurni,da artikel odgovarja naslednjim zahtevami -funkciji,
-dobi trajanja -zunanjemu -videzu.
Vsak izdelek mora zadovoljiti o-nim funkcijam,za katere je konstruiran. Razumljivo je,da zunanji izgled velja za nestrokovnjake na trgu velikokrat več kot pa njegove tehnične karakteristike.	.	-
Se nadaljuje -
Erznožnik Bogdan
VTISI
Z BEOGRAJSKEGA' SEJMA TEHNIKE
Čeprav je minilo že nekaj mesecev od letošnjega Mednarodnega sejma tehnike v Beogradu,bo vseeno zanimivo obuditi spomine na to prireditev.
Naš paviljon je letošnje leto imel poleg velike razstavne površine 7o m 2 (3,5x2o m) še zelo dobro
- 4 -
prometno lego v veliki hali Beograjskega sejma. Obiskovalcev je bilo mnogo,za nas so bili seveda zanimivi samo obiski tistih predstavnikov podjetij,ki so prišli s konkretnimi zahtevami in željami, 64 predstavnikov se je v času sejemske prireditve zanimalo za naše proizvode po sledečem vrstnem redu:	*'	. :
skupina proizvodov:______Št.povpr.
1.Vibratorji (v osnovi)	4o
2.Elektromagneti	21
3.Tehtalne naprave	9 v
4.Števne naprave	6
5.Sejalne naprave	4
6.Vibratorji za centerles	4
7.Čepi MOL	2
Skupaj povpraševanj	86
Za tolmačenje zgornje tabele naj povem,da je število povpraševanj večje od števila obiskovalcev zato, ker sBSekateri predstavniki podjetij zanimali istočasno za ‘elektromagnete in vibratorje skupaj, ali pa za števr—ne naprave in za vibratorje itd.
Omenil sem že,da je bilo poleg teh resnejših obiskovalcev še polno drugih obiskov,ki so pasli svojo radovednost na naših proizvodih. Obiskovali so nas častniki JLA, profesorji katedre za vibracijsko tehniko iz beograjske,novosadske in kragujevske strojne fakultete.
Tu naj omenim,da so ti profesorji in doktorji znanosti zelo pohvalili naš proizvodnji program, kakor tudi naše propagandno gradivo ,ki ga je pripravil naš sodelavec tov, Ernest Kavčič. Da jim je bilo to res všeč,pove dejstvo, da so nekateri izmed njih obiskali naš paviljon dvakrat,drugič seveda v spremstvu svojih kolegov, ki naših izdelkov še niso videli. Zahtevali so,da jim prikažemo film o vibracijski tehniki,kakor tudi delovanje posameznih eksponatov,ki so bili razstavljeni na -sejmu samem.
'Med pomembnejšimi obiski je bil tudi obisk predstavnikov srbske pravoslavne cerkve,ki so si dokaj temeljito ogledali naš paviljon
• ' "T
in priznati moram,da me je presenetilo njihovo 'zanimanje o delova-
i
nju in uporabi vibratorjev. Radovednost je vzbujal naš VD 6 z nastavljivim bobnom,ki je bil stalno vključen in je mimoidoče dokaj glasno opozarjal s svojim ropotom, da je vreden vsaj bežnega pogleda. Kdor pa je/privoščil samo bežen pogled ropotajočemu vibratorju, je že padel v začarani krog človeške radovednosti in na ta na-čip$*bstal ob vibrator ju, ki je neutrudno metal iz svoje skledd črne (brunirane ) zatiče.
Zanimivo je bilo prisluhniti opaz-
: v.'. •	" t
kam in modrovanju opazovalcev,ker
.	p.	-t nr *
so si v večini primerov tolmačili
- 5 -
C
delovanje vibratorja povsem laično. Zaradi zanimivosti "bom navedel samo nekaj teh izjav,ki sem jih ujel,ko sem opažoval občudovalce1 naših vibratorjev. Nekateri'so menili,da se spirala vrti,zatiči pa mirujejo. Seveda sp to svojo'domnevo hoteli preizkusiti,zato so si dovolili ti-panje-spirale,$al.pa je sledilo razočaran j e.Neka. starejša gošpa jel menila', ;da so naši eksponati poleg ‘ štedilnikov,ki jih je videla v'drugih pavi 1 j onih, na teni sejmu najža--. himiVeg sl-. Spet-1’ tret j a izjava: "Štb :f '• je to-lukavo -tzradeno.u Izjavin opazk • j e' "bilo Veliko ,vse "pa so ka- -'zale občudovan j e, zavist in dokaz, da"te tehnike- povprečni obiskovalec^-Beograjskega sejma ne razume. Kratek1 pregled uspešnosti udeležbe na Beograjskem sejmu tehnike bi izglodal takole: uspeh je vsekakor velik,saj so še za naše proizvode zanimale ne: samo domače tovarne, pač pa -tudi inozemske (ČSSR, Madžarska)'.Precejšnje število doma-čih'-podjetij je takoj po sejmu na-vezalcrb* 'nami -poslovne stike in prodaja vibratorjev je stekla.
-V kolikor se je kje zataknilo,se je zaradi naše neposlovnosti pri spoštovanju rokov odpreme. - Dokončno -ali-točno oceno udeležbe na takšnem sejmu""je navsezadnje težko dati,ker se uspeh pokaže šele čez leto dni ali več.
Kopač Jože
OB ■ VSTOPU ,V "KLADIVAR11
: ‘
J- * - •-
7	:
'f-M- a a
■x:. i.V
Pred nastopom službe o Kladivar-
,	, -	- •’	"'	■ • f,;
ju nisem vedel-dosti več kot to,
kar sem izVedel preko Košarkars-
'* —• ; • • • * : - ii - . -	1."' V j j' r p IJ
kega kluba. Zanimivo je,da.Zirov-oi v glavnem ne. vedo s. čim se po-
1-	1	o,--	- 7. • V, j. . ti-7
djetje. ukv.arja. Bil sem toliko
' ’	- -.<.<•.■	.:.Vv V CiOSViiT.v
bolj presenečen,ko sem videl,da*
...."• - ................Vit v?;' ir i
.je spisek izdelkov precej dolg.
'	v,	$§V
Za podjetje sem se začel zanima-
tl..potem,ko sem videl,da večina1
■ ■■ --	J:’ or v- Zlcv^l
, mladih.,ki se vračajo domov,najde
■	L _	... .	... . • r
zaposlitev v Žireh. Ker je bil problem zaposlitve s tem rešen,
,	Oi&iD j,
ni. minilo veliko časa,da semiše'
v- t-*^ - ---	o* J.-:’
iz. Iskre ...preselil v naš,e podjetje.
Prlčako valunis em veliko, sajr jj^ne-smiselvprimer jati. Iskro „s ..Kladi- " varjem; posebno -še. v dana% j ih ^.težkih pogojih,ki so prizadeli predvsem manjša .podjetja, :...	j.-;,. om-
Vendar mem takoj'opazil/da-obsta-j a- "možnost, da se; Kladi var.; uveljavi ■•in sda" končno tudi v Žir eh., dobimo’ Lkovinsko indus.tri j o.. mihm Določeno tveganje je pač povsod, če nas bo več.,ki bomo zainteresirani za podjetje,uspeh ne bo izostal. Podjetje je trenutno na taki stopnji razvoja,da je nujno organizirati močnejše razvojne' in tehnološke oddelke.Opaziti je marsikaj na primer, da je'Veliko stvari prepuščeno domiselno sti-delav-cev v proizvodnji,da se zahteva od njih velika samostojnost; ■'
6
Obstaja pa neka meja,preko katere ne moremo obremenjevati delavca. Samo povečanje produktivnosti in iznajdljivost na delovnem mestu ne moreta zaustaviti rasti proizvodu j ih stroškov,posebno še pri nas, ko delamo.z velikim odstotkom izmeta. Rešitev tega problema je predvsem v tem,da konstrukcijsko in tehnološko rešimo in obdelamo vse artikle. Obenem s povečanjem proizvodnje moramo povedati tudi kvaliteto izvršenih del in zmanjševati izmet.Tako bi odpadla množica popravil in zastojev,ki jih imamo sedaj.
Da bi to lahko dosegli,bi morali imeti zelo močne oddelke priprave proizvodnje,tega- pa si ne moremo privoščiti.Rešitev je torej v tem, da s trenutnimi kapacitetami poizkušamo narediti čimveč. To pa bomo uspeli le z dobrim sodelovanjem vseh delavcev v podjetju,ki so zainteresirani za razvoj podjetja in za to,da z leti zavzamemo vidnejše mesto v naši idnustri-
ji.
Bogataj Miha
NEDELJSKI IZLET S KOLESOM
_ Budilka se oglasi ob 4h. Po jutranjem opravilu sem ob 4.4-0 min. na dirkalnem kolesu. S sabo imam nekaj kolesarskega pribora,potni list in pet starih tisočakov.
Peljem se po Poljanski dolini. Sestavljam program prebujajoči nedelji,ki jo bom preživel ob potepanju s kolesom. V Naklem pri Kranju pripeljem do prve ovire.
Pred mostom v tej vasici stoji ob cesti opozorilna tabla z vsebino: "Na avtomobilski cesti prepovedan promet za pešce,kolesarje ..."
Poleg nje pa ponosno stojita miličnika. Prej,ko me opazita,zapeljem s ceste in se poglobim v avtokarto* Moram na obvoz do Tržiča.To ni velik obvoz,pa kljub temu zamenja belo cesto kolovozna -pot. Na poti dohitim pony kolo,ki mu ravno pred mano raznese zračnico. Kmalu nato se spustim v Tržič in i-ščem najkrajšo pot do ljubeljske ceste,a zamanj.Zato.pregazim ledeno T-žiško Bistrico na zgornjem delu mesta in se.kot alpinist vzpnem na cesto. Pred 9.uro sem že spet poganjal pedala po predvideni poti. Sonce kmalu pokaže svojo prešerno moč izza objema visokih gora,mo j železni konjiček pa svojo nebogljenost. Prestave zatajijo in do prvega predora poganjam pedala z združenimi močmi. Za prvo silo jih usposobim,vendar ■ je učinek na pedala še vedno pre*-majhen zato moram razsedlati. Peš grem mimo "Francoskega spomenika", še zadnjič poganjam pedala in poti po domovini je konec. Po 15. prepotovanih kilometrih od Ljubelja me okrepča Coca-Cola.
Pred tem so seveda problemi,kako in kaj naročiti,s čim plačati.Ži-rovsko narečje Avstrije! slabo razumejo,Cokte nimajo,dinarjev pa tudi ne marajo. Vseeno je volk sit in koza cela, jaz pa se odpeljem novim dogodivščinam naproti. Peljem se skozi Ferlach do Celovca.
Trikrat obkrožim radeto- in ker je
.... * .
brez miličnikov,ga ob 12 h brez
denarnih kazni zapustim. Vračam se po široki asfaltni cesti do Fer-lacha,tu pa zavijem do Eisenkapp-ela. Cesta se vzpne pod temne Karavanke, tam pa ji zmanjka asfaltne prevleke. Še nekaj ubogih kilometrov in vožnje je konec.Tabu-lar izdihne ! Rezervo nimam,kazalec na uri pa kaže 13,30*1, To se zgodi,sredi gozdne pokrajine na zaprašeni cesti,daleč od mestnega ali vaškega utripa, Kaj sedaj? Stopim s kolesa in peš nadaljujem pot. Po nekaj km se makadamska cesta priključi asfaltni. S kolesom ob sebi se ustavim pri neki gostilni. Na prošnjo mi natakarica spravi kolo v klet. Z željo po okrep-čitvi si naročim dve oranžadi,natakarica pa mi servira dve po 11-iterski steklenici te okrepčilne pijače. Ob 18 h dvignem sidro.Ob tej uri ni več avtobusne zveze z Jugoslavijo. Tudi osebni avtomobili so redki in še ti ne gredo čez mejo. Kljub temu,da se že mrači, nadaljujem pot proti Jezerskemu prelazu peš.Malo pod vrhom pripelje
za mano avtobus. Pozdravim ga in takoj za tem se ustavi. Skočim za njim,vstopim in že se peljem z avtobusom nekega ljubljanskega podjetja,ki se je vračal z izleta. Ob 17.uri prestopimo državno mejo in ob 22 uri parkiramo v Ljubljani. S prvim avtobusom sem v Škofji Loki Š o,: dvakrat dvignem palec in končan je enkratni nedeljski izlet.
Podobnik Vinko
. .. .	■	..: v	.
:.: i; . , Iv	: :	■	v,
DRUGI 0 NAS
(Iz posebno izdaje Glasa)
Podjetje je bilo ustanovljeno 1959.leta in je izdelovalo precizna šestila. Sčasoma je začelo proizvodnjo preusmerjati. Tako so 1965.in 1966. leta začeli izdelovati vibracijske dodajalnike in elektromagnetne ventile. V naslednjih letih je Kladivar stalno dopolnjeval proizvodnjo elementov za avtomatizacijo. Vzporedno z novo proizvodnjo je podjetje širilo tudi proizvodne prostore,izboljševalo strojno opremo in skrbelo za primeren strokovni kader.
Ker je uvajanje avtomatizacije pri nas šele na pohodu,je proizvodnja njenih elementov povezana s širšim krogom proizvajalcev in uporabnikov teh artiklov.
8
Zaradi prodora avtomatizacijo v industrijo bo Kladivar moral svoj proizvodnji program še razširiti. Zato bodo potrebno nove investicije,ki bodo omogočile,da bodo začeli proizvajati nove izdelke, leti bodo še kvalitetnejši pa tudi njihova proizvodnja se bo povečala.
Glavni cilj Kladivarja je torej visoka kvaliteta izdelkov in primeren izbor. Slediti hočejo dosežkom moderne tehnologije in avtomatizacijo v industriji,"
ZAHVALA
Ob smrti svoje drage mame se zahvaljujem vsem članom kolektiva, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Ravno tako se zahvaljujem sindikalni organizaciji,ki je darovala žalni venec.
-	i (■	••• ••■• -.iVt "• ,
•	* wi-	-	' f--	.	-
Pivk Kristina.
DOMAČE ZANIMIVOSTI
V oktobru sta zapustili naše podjetje Vehar Marija in Pečelin Majda.
K vojakom sta odšla Mohorič Franc in Peternelj Adolf,
Glavni urednik: MOLE VANJO Odgovorni urednik: KOPAČ JOŽE
HUMOR
Sreča:
-Dobil sem ločitev zakona in to po ženini krivdi.
-Lahko rečem,da si imel srečo!
-Da,sodnik je bil njen prvi mož.
Dolg čas:
- Oh,kako mi je dolgčas!
-Zakaj pa se ne oženiš?
-Povej ti meni,ali se ti vržeš v reko,kadar si žejen ?
Nesporazum:
Mož je prišel k fotografu in ga-vprašal,če. bi mu povečal družina. Fotograf mu.odgovori:"V nobeneim slučaju,tisti,ki je začel,naj tudi nadaljuje 1
Skromnost:
Na klopi v parku se stiska zaljuu-bljen par,kateremu se približa nek moški. Zaljubljenca to moti-, zato osorno vpraša prišleca: "ICa^j pa bi vi radi?"
Prišlec skromno:"Ali lahko program svojo ženo,da mi da ključ od stanovanja ?"
Člana odbora: Furlan Ciril Pivk Stane