167
Mnogovrstne novice.
* Grozovita nemčurska divjost. — V Strassburgu, ki so ga Prusi v zadnji vojski Francozom vzeli, so 1. dne t. m. na ondašnjem vseučilišču obhajali „osvo-bodeno Alemanijo in Lotharingio". Strasburžani večidel nimajo srca do Nemcev in bi raji ostali pod francosko vlado kakor pod prusko; al po sili morajo biti Nemci in ta sila je cel6 utemeljitelju germanskega muzeja no-rimberškega baronu Aufsessu vzela življenje. Povabljen od nemških profesorjev, naj pride tudi on v Strass-burg na svečanost nemčursko, se je bolehni mož tje podal, napaden pa od dveh nemških pijanih profesorjev je bil tako hudo ranjen, da je 6. dne t. m. v Miinsterlingen-u umrl. — To je laž! bi kričali vsi nemčurski časniki noter doli do ljublj. „Tagblatta", ako bi jim ne bil lastni tovarš „Deutsche Zeitg." ust zavezal. Ker je tedaj žalostna dogodba popolnoma resnica, zato so se potuhnili ti „kulturtrager-i" in ne zinejo besedice. Naj tedaj v nov dokaz, kako surovi in divji so n e m č u r j i, povemo na kratko , kaj se je godilo, po „D. Ztg." Baron Aufsess je bolan prišel v Strassburg s hudim kašljem in nevkrotljivo žejo. Zato ni mogel se udeležiti svečanosti, na ktero je bil povabljen, in je le včasih z okna pogledal na ulice, kjer se je vršila nemška komedija. V hudi vročinski žeji, ki ga je trpinčila ponoči, je klical v stanovanji svojem po kozarcu vode, al nihče ga ni slišal, kajti vse je zbegano bilo ono noč. Vso svojo moč je tedaj napel, se oblekel in šel v vežo, misleč, da ondi dobi človeka, ki mu bode vode prinesel. V veži pa po naključbi najde piščalko, na ktero je zapiska!, da bi mu kdo na pomoč prišel.   V tem nipu pridereta dva gospoda s ci-
lindrom in frakom v vežo. Baron Aufsess je mislil, da mu bode zdaj pomoč. Al ona ga vprašata: ali je on žvižgal? — Da, jaz sem zapiskal, da bi prosil — je rekel, al brž mu ustavita slabotno besedo, in eden ga zgrabi za prsi, drugi pa bije po njegovi glavi, da se mu kar kri vlije. Na silno vpitje ranjenega pride vra-tarica na pomoč, ki je poznala ona dva divjaka. In kdo sta bila? Nemca in še cel6 profesorja, ki sta napadla Nemca in povabljenega gosta! — Kaj se je dalje godilo, ni treba dalje popisovati. Čez 2 dni je umrl baron. Po smrti je prišlo pismo enega teh divjakov med ljudstvo, ki je obžaloval, kar je storil, izgovarjaje se, da je mislil, da je Francoza tepel.
No! „Tagblatt" — kako da molčiš o tej dogodbi? Ti, ki vsako smet pobereš v naši deželi, če se, kakor praviš, „surovi" kmetje step6? Ti, ki si o dogodbi na Jančjem popisal na cente papirja in sramotil našo deželo? Zdaj pa, koto, kar se je v Strassburgu zgodilo baronu Aufsessu, ni muha proti temu na JanČjem, zdaj pa molčiš! Ali mar hočeš zakrivati „beutfd>e <šitte", „beutfdje SMlbung", „beutfcfye SBtffenfdjaft"? Le enkrat še „Tagblattovci" izgovorite priljubljeno vam frazo „im Jančberger Stiel", pobotali jo bodemo vam zmirom s „Strassburger Stielom". Ti pa „Brencelj" daj ilustrirati nemčursko divjost, ktero z nami vred obžalujejo tudi poštenjaki Nemci, da jo slovenski svet v podobi vidi in ga za vse prihodnje čase bode strah take „nemške kulture\u
*   Centralizem v Svojci pokopan — reauiescat in pacel — V Svajci, ktera je deloma francoska, deloma laška, in deloma nemška, tedaj iz treh narodov obstoječa, ki prebivajo v njenih kantonih, ki so samostojni in le v glavnih deželnih zadevah v eno državo zvezani, kteri na čelu stoji ljudovlada, je bilo te dni jako važno vprašanje po občnem glasovanji vsega naroda rešeno, namreč to: ali naj S vaj ca ostane, kar je dozdaj bila močna in svobodna v federalizmu, ali pa naj jo objame svobodo posamesnih kantono^v zatirajoči centralizem. Ker tudi nektere Nemce v Svajci je okužila Bismarkova „Nemčija", delali ^so Prusjaki na vse kriplje, da bi iz federalistične Svajce naredili centralistično, in avstrijski Prusjaki so se že rado-vali, da pade federalizem v Svajci. Al — goljufali ^so se: narod je glasoval in po veliki večini sklenil, da Svajca ostane z a vezna (federalistična) država. Kakor da bi centraliste v Avstriji s kropom polil, tako so zdaj poparjeni. vVeč mesecev so že kričali po svojih časnikih, da tudi Svajca bode popustila jalovi federaHzem in se zanašali, da zmagajo centralistični Nemci v Svajci. — Zdaj bode potihnilo njihovo kričanje. Federalistična zmaga v Svajci je važna politična dogodba in bode osrčila tudi druge države, v kterih se — da od Avstrije ne govorimo — že kažejo dosti očitna znamenja, da le federalizem dela države močne, ker on reprezen-tuje ravnopravnost vseh narodov in . po njej svobodo pravo. Vsaj Francozi, Italijani, Spanci in cel6 Angleži že čutijo, da centralizem je zastarela sistema, ki ovira napredek v vsacem oziru, in ktere se z vso silo držijo le oni narodi, kteri hočejo gospodovati družim. Priča temu v Cislajtaniji so Nemci, v Translajtaniji Magjari. — Mi tedaj častitamo zrelemu umu Švicarjev, ki so ohranili to, kar jih je dozdaj močne vzdržalo.
*  Med velikim bogatstvom velika revščina na Dunaji. Toliko delalcev je na Dunaji, ki nimajo nobenega stanovanja, da policija, ktera je dozdaj take ponoči na ulicah posedajoče in pod prostim nebom okoli se klateče ljudi zapirala, je to zadnji čas popolnoma opustila, ker nima prostora, da bi podtaknila take berače.
*    Volitev mestnega odbora v Mariboru je res bila
prav zanimiva. V III. razredu je prišlo od 559 volilcev volit 71; v II. razredu od 300 volilcev komaj 45, in v I. razredu od 269 volilcev 75. Te številke jasno kažejo, da ni v Mariboru prav za prav nobene odločne politiške stranke; edini so Mariboržani le — proti Slovencem, da-si tudi z večine slovenski govorijo, ako je treba. — Tako piše „Slov. Gosp." Naj nam si. vred-ništvo, čegar skozi in skozi kolegijalno postopanje visoko cenimo, ne zameri, da stavimo o tej zadevi prijazno vprašanje: kako to, da za mariborske mestne volitve slovenski stranki cel6 mar ni? ali se pravi Slovenci ondi s ponemčenimi Slovenci še v volilni boj ne upajo? ali je Maribor po takem že brez? nemški? Mi ne bi stavili teh vprašanj, ako se ne bi čudili temu, da iz časnikov mariborskih toliko prijaznih in neprijaznih podukov in lajtartikelnovv Ljubljano dobivamo , kedar so tukaj mestne volitve; ko pa je „Han-nibal ante portas Mariborenses", je vse tiho, kakor da bi še „narodne" tiskarnice v Mariboru ne bilo? — Naj nam si. vredništvo ?)Slov. Gosp." ne vzame teh vprašanj za zelo, ker so prav v tesni dotiki z njegovim poročilom o mariborskih volitvah, ktero smo povzeli iz 20. lista.
168