Edi Keber s prestižno nagrado za svoj zadnji tokaj z letnico 2007 /4 Matura: kar pet stotic na klasičnem liceju Prešeren Primorski TOREK, 7. JULIJA 2009 Št. 159 (19.558) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dušan Udovič Ameriški predsednik Ba-rack Obama je z včerajšnjim obiskom v Moskvi še enkrat dokazal, da z novo spravljivo zunanjo politiko ZDA v svetu misli povsem resno. Po dolgo trajajočem ledenem vetru, ki je vel med državama za časa Busheve vladavine, je bil največji problem, kako sploh vzpostaviti neko politiko sodelovanja, saj je kazalo, da so med Rusijo in ZDA sama nepremostljiva razhajanja in to na vseh frontah. Bush je do Rusije sprožil več let trajajočo operacijo strateškega obkoljevanja, pro-vociral je s protiraketnim ščitom in gradil politiko zainteresiranega zavezništva z vsemi državami, ki mejijo z Rusijo. Vse to za odnose med državama logično ni moglo biti brez posledic. Putin je na zaostritve odgovarjal z zaostrovanjem in signali, da Rusija ni pripravljena sprejemati v svetu drugorazredne vloge. Obama in Medvedjev sta včeraj popolnoma obrnila logiko odprte konfrontacije v smer dialoga. Za to je bil potreben močan signal, le tako si je mogoče razlagati tolikšen dogovor o zmanjšanju jedrskega orožja, da je upravičeno dobil naziv zgodovinski. Morda je pri tem pomagalo dejstvo, da je stari sporazum START že zelo blizu zapadlosti in je bilo treba nekaj na vsak način ukreniti. Številna razhajanja seveda ostajajo, kakor je tudi jasno, da so strateški interesi obeh velesil v svetu dokaj različni in jih ne bo lahko uskladiti. Toda pot dialoga in iskanja skupnega jezika je vendarle zanesljivo odprta. Tam, kjer je še do včeraj izgledalo nemogoče. MOSKVA - Prvi uradni obisk Baracka Obame pri kolegu Dmitriju Medvedjevu Zgodovinski dogovor o krčenju jedrskega arzenala Ruski in ameriški predsednik na novo začela odnose med državama MAVHINJE - Festival amaterskih dramskih skupin Konec kvalitetne izvedbe V nedeljo zvečer podelili številne nagrade - Žirija imela zelo zahtevno nalogo MAVHINJE - S slavnostnim nagrajevanjem se je na mavhinjskem trgu zaključila osma izvedba zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin, ki je vsak večer privabil številno ob- činstvo. Nedeljsko nagrajevanje je povezoval Danijel Malalan, ki je z Mladimi kraškimi muzikanti tudi sooblikoval zabavni program. Po besedah žirije, ki so jo sesta- vljali Samantha Kobal, Aleksij Pregarc in Nataša Sosič, je bila letošnja izvedba zelo kvalitetna, zato so o končnih zmagovalcih večkrat odločale nianse. Na 8. strani MOSKVA - Ruski in ameriški predsednik Dmitrij Medvedjev in Barack Obama sta včeraj v Moskvi podpisala predhodni dogovor o pričakovanem zmanjšanju zalog strateškega orožja. Gre za zgodovinski dogovor, ki bo zamenjal sporazum START, katerega veljavnost se bo iztekla 5. decembra. V okviru poskusov razrešitve spora glede ameriškega pro-tiraketnega ščita sicer razhajanja še obstajajo, vendar sta se tudi dogovorila o skupini strokovnjakov, ki bo preučila trenutne grožnje raketnega napada. Vsekakor predstavlja včerajšnje srečanje nov začetek odnosov, ki so se za časa Georgea W. Busha močno ohladili. Na 18. strani V novi hrvaški vladi ne bo veliko sprememb Na 2. strani Serracchiani najbrž kandidatka za tajnico DS v FJK Na 3. strani Trst: nova brošura brez napak v slovenskem prevodu Na 6. strani V Doberdobu šok in prizadetost zaradi družinske tragedije Na 14. strani Goriška brezdomka na bojni nogi Na 14. strani G8 - Včeraj zaprli območje Coppito V L'Aquili vse nared za jutrišnji začetek vrha LONJER - V nedeljo prihod šestih umetnikov Pridite na Arteden! Gostje bodo ustvarjali do sobote - Vsak dan delavnice za otroke, zvečer pa kulturni dogodki L'AQUILA - Pred jutrišnjim uradnim začetkom vrha skupine G8 v LAquili so že včeraj začeli veljati strogi varnostni ukrepi na območju podčastniške šole Finančne straže Coppi-to, ki ji aprilski potres ni prišel do živega. Ker se potresni sunki še oglašajo, ima rimska vlada v rezervi »načrt B«, ki obsega evakuacijo sodelujočih in njihovo preselitev v prestolnico. V LAquilo bodo danes in jutri prispele delegacije 29 držav in 11 mednarodnih organizacij, kar je skupaj približno tisoč udeležencev vrha, katerega delo bo spremljalo okrog štiri tisoč novinarjev. Na 13. strani Azad, Gerda, Luca, Mariya, Roberta in Vesna: v nedeljo zvečer je Lonjer sprejel umetnike, ki bodo do prihodnje sobote ustvarjali v sedmi mednarodni likovni delavnici Arteden. Organizatorji so želeli z letošnjim Artednom »še posebej ovrednotiti umetnike, ki prihajajo iz naših krajev«, zato so tudi uvodni večer Poetart oblikovali »domači« pesniki in glasbeniki. Lonjer vabi torej na obisk: pridite in poglejte, kako v vasi ustvarjajo umetniki z različnih koncev sveta. V jutranjih in popoldanskih urah potekajo tudi delavnice za otroke in najstnike, vsak večer pa bodo organizatorji poskrbeli tudi za poseben kulturni dogodek. Na 9. strani 2 Torek, 7. julija 2009 ALPE-JADRAN / ZAGREB - V saboru včeraj razprava o vladi nove premierke Jadranke Kosor V novi hrvaški vladi ne bo velikih sprememb Za zunanjepolitični resor bo še naprej zadolžen Gordan Jandrokovič ZAGREB - Mandatarka za sestavo nove hrvaške vlade Jadranka Kosor je včeraj v saboru predstavila člane svojega kabineta in program koalicijske vlade. Zadržala bo večino članov vlade Iva Sanaderja, prioriteti v njenem programu pa bosta krepitev gospodarstva in vstop Hrvaške v EU. Gordan Jandrokovič bo še naprej vodil zunanje ministrstvo, dosedanja državna sekretarka na omenjenem ministrstvu Bianca Matko-vič pa naj bi postala ministrica brez listnice. Kosorjeva je poudarila, da bosta prva strateška cilja njene vlade ustvarjanje pogojev za okrevanje gospodarstva ter sklenitev pogajanj z EU, ki naj bi jih po njenem prepričanju končali do konca leta. "Kljub zgodovinski kratkovidnosti severnih sosedov, bomo vstopili v EU", je dejala Kosorjeva. Med ostalim je napovedala, da bo vlada nadaljevala z nujnimi reformami v pravosodju in zdravstvu ter boj proti korupciji. Po razpravi bo sledilo glasovanje poslancev o potrditvi nove vlade. Preden je dobila mandat za sestavo nove vlade, je Kosorjeva prejšnji teden predstavila predsedniku države Stipetu Me-siču seznam z večinskim številom podpisov poslancev, ki naj bi zagotovil potrditev vlade. HDZ je trdila, da ima podporo 83 poslancev, za večinsko podporo v saboru pa potrebuje 78 glasov. V razpravi je opozicija vnovič zahtevala predčasne volitve kot edini način, da bi se Hrvaška izvlekla iz sedanjega težkega položaja, saj v programu nove vlade ne vidijo izhoda iz krize. Predsednik SDP Zoran Milanovič je dejal, da so predčasne volitve "dobra rešitev", ker so se okoliščine v državi v letu in pol spremenile. Poudaril je, da socialdemokrati ne bodo podprli nove vlade niti ne bodo "destruktivni", od Ko-sorjeve pa pričakuje "politični pogum". Poslanec Istrske demokratske skupščine (IDS) Damir Kajin je Kosor-jevi svetoval, naj okoli sebe ne zbira tistih, ki ji laskajo, ker bo v nasprotnem "bežala skozi klet", tako kot bivši premier Ivo Sanader. Dejal je še, da IDS ne bo podprla nove vlade ter ocenil, da bo prihodnje leto še težje. "Nova vlada bo dvignila zapornico in na velika vrata bomo vstopili v EU," pa je dejal vodja poslanske skupine HDZ Andrija Hebrang, ki je bil na sobotnem občnem zboru stranke večkrat omenjen kot kandidat za predsednika republike na prihodnjih volitvah, ki bodo predvidoma v začetku leta 2010. V novi hrvaški vladi Jadranke Kosor ne bo veliko novih imen SLOVENIJA IN EU - Minister Križanič »Pokojninske reforme se bomo lotili jeseni« BRUSELJ - Slovenski minister za finance Franc Križanič je včeraj v Bruslju povedal, da se bo Slovenija nadaljnje pokojninske reforme resno lotila jeseni. Spremembe naj bi šle v smeri ukrepov, ki bodo omogočili višje plače ljudem, ki bodo izpolnili delovno dobo, samo podaljšanje delovne dobe pa po ministrovih besedah administrativno ni izvedljivo. "Evropska komisija implicitno pričakuje, da bomo sprejeli drugi paket reforme, ki bo omogočila, da bodo ljudje lahko delali dlje, zlasti tisti, ki bodo želeli, in bodo za to ustrezno stimulirani," je pojasnil minister ob prihodu na zasedanje skupine držav z evrom, ki tradicionalno poteka na predvečer zasedanja finančnih ministrov EU. "To pomeni, da bi se podaljšala delovna doba. To verjetno administrativno ni izvedljivo, izvedljivo pa je z ustreznimi ukrepi, ki bodo omogočali višje plače ljudem, ki bodo izpolnili delovno dobo," je dodal v odzivu na priporočila komisije gle- de staranja prebivalstva v slovenskem programu stabilnosti, ki bo danes na dnevnem redu finančnih ministrov EU. Trenutno po ministrovih navedbah potekajo razgovori s socialnimi partnerji, ministrstvo za delo pa je oblikovalo medresorsko skupino, ki pripravlja ideje na to temo. Poleg tega bo treba po ministrovih besedah zagotoviti tudi demografske pogoje za hitrejšo rast in pri tem posnemati najboljše prakse, zlasti švedsko. Kot je pojasnil minister, ta vključuje precejšnje ugodnosti za starše, davčne olajšave za otroke in večje davke za tiste, ki nimajo otrok. Evropska komisija je Sloveniji v oceni programa stabilnosti konec junija priporočila, naj glede na načrtovano povečanje izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, izboljša tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ z nadaljnjo prenovo pokojninskega sistema, zlasti s spodbujanjem delavcev k podaljševanju dejavne delovne dobe. (STA) ZAGREB - Ribolov Latin za prepoved • | • • V| • ribarjenja za damce EU v ERC ZAGREB - Znani hrvaški ribič Danilo Latin iz Savudrije se je včeraj zavzel za prepoved ribarjenja za države članice EU v hrvaški ekološko-ribolovno coni (ERC) v Jadranu v času blokade hrvaških pogajanj za vstop v EU. Hrvaška je po uveljavitvi ERC (1. januarja lani) marca 2008 sprejela izjeme za članice EU. Latin, ki je tudi član ceha ribičev v Savudriji, je ocenil, da ni razlogov, da bi italijanski in slovenski ribiči ribarili v hrvaškem ERC, medtem ko so Hrvaški zaprta vrata za vstop v EU. Dodal je, da gre za "običajno recipročnost v odnosih", ter da bi bilo prepoved mogoče umakniti, ko bo Hrvaška nadaljevala pogajanja z EU. Kot je še dejal, njegovo pobudo podpira večina članov ribiškega ceha v Savudriji. Prejšnjo soboto je tudi izjavil, da sta slovenski ladji "Riba I" in "Riba II", "grobo vdrli v hrvaško morje in lovili ribo nedaleč od Savudrije, celo na razdalji manjši od ene milje od obale". Poudaril je, da slovenske ladje niso bile nikoli bližje hrvaški obali in da je o dogodku obvestil hrvaško policijo. (STA) Deželni sedež RAI za FJK išče informatorje/pričevalce TRST - Zgodbe se rojevajo, živijo a se žal tudi izgubljajo, pozabljajo. Več desetletij meje, s katero smo živeli do nedavnega, je rodilo veliko zgodb in anekdot, vezanih na ta prostor in osebe, ki tu živijo. Da ne bi šla večina tega bogatega materiala v pozabo , vabijo pričevalce - na Tržaškem, Goriškem in Videmskem pa tudi preko meje -, da se oglasijo na spodnjo telefonsko številko in o tem kaj več povedo v televizijsko kamero. V okviru čezmejnega tv projekta Lynx, v katerem sodelujeta Deželni sedež Rai za FJK in TV center Koper Capodistria, nastaja dokumentarec na to temo. Zanimive bodo predvsem anekdote o tem, kako smo se soočali z "blokom', prepovedmi, zaporami, policijo in carino, z vsakodnevnimi prehajanji meje in težavami, ki so ob tem nastajale. Vse to in seveda, kako smo kljub vsemu preživeli... Iščemo torej zanimive zgodbe o meji in vabimo kar najširši krog oseb, da svoje spomine deli z nami. Prav tako bodo dobrodošle družinske fotografije ali video materiali iz prejšnjih desetletij, vezani na mejo ali na izlete "preko". Svoje podatke in telefon lahko pustite na telefonski tajnici, na telefonski številki (0039)0407784346. Umrl poslanec SD Aleksander Ravnikar LJUBLJANA - Včeraj je po hudi bolezni umrl poslanec Socialnih demokratov Aleksander Ravnikar, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi DZ. Ravnikar, rojen 28. februarja 1951, je bil pravnik, pred izvolitvijo za poslanca je vodil javno podjetje Ljubljanske tržnice. Od leta 1990 je bil vodja skupine svetnikov SD v mestnem svetu Mestne občine Kranj. Leta 1974 je postal predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje v republiškem komiteju Zveze socialistične mladine Slovenije, za tem sekretar občinske skupščine v Kranju, vodja splošne službe v DSSS Iskra Kibernetika v Kranju. Aprila 1988 je bil izvoljen za podpredsednika skupščine Socialistične republike Slovenije. Od leta 1994 do 2002 je bil direktor v Iskri Commerce. Konec leta 2002 je bil imenovan za prokurista Javnega podjetja Ljubljanske tržnice, leta 2003 pa za direktorja tega podjetja. LUKA KOPER - Predsednik uprave v intervjuju za tednik Mag Veselko: Brez tretjega pomola in drugega tira do Divače, ne bo razvoja LJUBLJANA - Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je kot "defi-nitivno najpomembnejša projekta" za Luko Koper označil gradnjo tretjega pomola in drugega tira železniške povezave Koper - Divača. "Dejstvo je, da ne bo razvoja, če te infrastrukture ne bo," je dejal v pogovoru za včerajšnjo izdajo tednika Mag. "Če se hočemo profilirati kot najboljše severnojadransko pristanišče, rabimo tretji pomol," je poudaril in dodal, da ga bo treba pravilno umestiti v okolje. Glede povezovanja severnojadranskih pristanišč je Veselko prepričan, da "če hočemo promovirati to regijo, je to povezovanje nujno". Ni pa dovolj samo povezovanje med pristanišči, je dodal, ampak tudi med drugimi akterji v logističnih verigah. "Želim pa si, da ima v tem okviru Luka Koper vodilno vlogo," je dejal. Luka Koper bo 13. julija na skupščini dobila nov nadzorni svet, ki bi lahko za vodenje izbral druge ljudi. Veselko meni, da "družbi ne bi koristila nova menjava vodstva in ponovno zaostrovanje razmer". Kot je dodal, je dobil petletni mandat in Gregor Veselko želi tu toliko časa tudi ostati. "Kaj se bo zgodilo 13. julija na skupščini, kdo bodo novi nadzorniki, v tem trenutku ne vem," je dejal. Glede posebne revizije in policijske preiskave, ki potekata zaradi nekaterih poslovnih odločitev prejšnjega vodstva Luke Koper, je dejal, da v potek preiskave ne more posegati. "Izrazil pa sem željo in tudi zaposleni v Luki Kope pričakujejo, da se zadeva čim prej razčisti," je dejal. Kar zadeva utemeljenost obtožb zoper nekdanjo upravo, pravi, da "ne bi rad ničesar prejudiciral, res pa se srečujem z zelo spornimi odločitvami, ki nimajo podlage v elaboratih ekonomske upravičenosti". Sicer pa imata tako Robert Časar kot Aldo Babič (predsednik oz. član nekdanje uprave) po njegovih besedah v pogodbi zapisano, da jima po prenehanju mandata v upravi pripada ustrezno delovno mesto v Luki Koper. Tudi od njiju pa je odvisno, tako Veselko, ali se po zadnjih dogodkih še počutita del ekipe. 34-letni Veselko še meni, da je obdobje recesije oz. krize, v katerem tovor išče optimizacije, odlična priložnost, da "se tovor, ki zdaj potuje na sever Evrope, preusmeri v Severni Jadran". Gre za tovor, ki gravitira na območje, ki ga obvladuje Luka Koper, je pojasnil Veselko. (STA) CRAIOVA - Prvenstvo od 1. in 5. julija Slovenski vodniki reševalnih psov svetovni viceprvaki LJUBLJANA, CRAIOVA -Slovenski vodniki reševalnih psov so na 15. Svetovnem prvenstvu reševalnih psov, ki se je v nedeljo končalo v Romuniji, dosegli dve drugi mesti v dveh kategorijah, so sporočili iz Enot reševalnih psov Slovenije. Član Društva za reševalne pse Burja iz Kopra Roman Starman je s svojo labradorko Kano osvojil drugo mesto v iskanju pogrešanih v naravi, svetovni podprva-ki pa so tudi člani ekipe Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj, ki so jo sestavljali David Pogačnik s kratkodlako ptičarko Fino, Petra Prebeg z zlato prinašalko Čilo in Jure Pribičevič z zlatim prinašal-cem Lanom. Poleg tega sta bila v kategoriji iskanja pogrešanih v naravi Pogačnik s psico Fino šesta, Rantova z mešanko Murkopa pa osmi. Pri iskanju zasutih pod ruševinami sta se med Slovenci najbolje odrezala Jure Pribičevič z Lanom in Petra Prebeg s Čilo, ki sta zasedla šesto in sedmo mesto. Deseta je bila članica Enot reševalnih psov Slovenije Jerneja Ternovec z labradorcem Grofom-Carjem, dvanajsti pa njen kolega Tomaž Dražumerič z gladk-odlako prinašalko Bono Sherpo. Svetovno prvenstvo reševalnih psov je Craiovi v Romuniji potekalo med 1. in 5. julijem. Udeležilo se ga je 76 vodnikov in psov iz trinajstih držav, ki so tekmovali v štirih različnih disciplinah: iskanju pogrešanih v naravi, zasutih pod ruševinami, reševanju iz vode in sledenju. Prvenstva se je udeležilo tudi 17 slovenskih reševalcev, ki so tekmovali v iskanju pogrešanih v naravi in zasutih pod ruševinami. V obeh disciplinah so morali psi pokazati tudi poslušnost in spretnost pri premagovanje ovir. / Torek, 7. julija 2009 B POLITIKA - Predkongresna dogajanja v Demokratski stranki Serracchiani tajnica stranke v FJK? Zvech čaka na razvoj dogajanj Slovenska komponenta se ne bo opredelila, njeni člani pa se bodo izjasnili VIDEM - Debora Serracchiani bo morda nova deželna tajnica Demokratske stranke. Da bi kandidirala za mesto, ki sedaj pripada Brunu Zvechu, jo pozivajo iz vseh štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine. Med njenimi podporniki je tržaški poslanec Et-tore Rosato, včeraj pa je njeno kandidaturo podprl tudi vplivni pordenonski župan Sergio Bolzonello. Če se bo novoizvoljena evropska poslanka potegovala za tajniško mesto, ima vsekakor zelo velike možnosti za izvolitev. Aktualni tajnik Zvech, ki smo ga vprašali, če bo Debora Serracchiani bo morda nova deželna tajnica DS spet kandidiral za tajnika, nam je povedal, da o tem trenutno še ne razmišlja. »Moja glavna skrb v tem času je, da stečejo vsi demokratični postopki za deželno kongresno soočenje. O svoji morebitni kandidaturi bom odločal, ko bodo ti postopki mimo,« pojasnjuje Zvech. Za to ima čas do konca julija, ko morajo kandidatki in kandidatke za vodenje Demokratske stranke v FJK formalno predložiti svoje kandidature. Če bo Serracchiani sprejela kandidaturo ima, kot rečeno, zelo velike možnosti za zmago. Evroposlan-ka uživa namreč široko podporo tako pri nekdanji Marjetici, kot pri bivši stranki Levih demokratov, njena izvolitev pa bi nedvomno pomenila novost. Čeprav je slišati tudi mnenje, da je bila Serracchiani izvoljena v Strasbourg in da zato ne more istočasno opravljati funkcije evroposlanke in deželne tajnice stranke. Postopek za izvolitev deželnega tajnika se časovno »pokriva« s proceduro za izvolitev državnega tajnika stranke. Bolzonello v svojem pozivu v podporo Serracchinijevi vsekakor piše, da izvolitev deželnega voditelja ni vezana na izbire na vsedržavni ravni. Za tiste, ki bodo na deželni ravni podprli mlado evro-poslanko, ni rečeno, da se bodo v državnem merilu opredelili za Daria Franceschinija (Serracchiani je njegova podpornica), temveč lahko podprejo Ignazia Marina ali Pierluigija Bersanija. Rosato je že napovedal podporo Franceschiniju, za Bersanija pa sta se opredelila furlanski senator Carlo Pegorer in bivši deželni odbornik Lodovico Sonego. Slovenska komponenta Demokratske stranke se ne bo poimensko opredelila ne za deželne in niti za državne tajniške kandidature. Pač pa se bodo za tega ali onega kandidata gotovo v osebnem imenu opre- Bruno Zvech še ne razmišlja o ponovni kandidaturi delili člani in pristaši slovenske komponente. Kot smo izvedeli, se marsikdo od Slovencev nagiba k podpori Debore Serracchiani, bolj odprta pa je igra za državno tajništvo, v kateri se bodo Slovenci gotovo »porazdelili« med Franceschinija in Bersanija, v slovenski komponenti pa marsikdo zelo ceni tudi senatorja Marina zaradi njegove pokončne drže pri nesrečni zgodbi pokojne Eluane Englaro. Slovenska komponenta bo tudi o pripravah na državni in deželni kongres razpravljala na deželni skupščini, ki je napovedana za ponedeljek, 13. julija v Nabrežini. Ryanair vzpostavil letalsko zvezo z britanskim Bristolom RONKE - Nizkocenovna letalska družba Ryanair je od nedelje začela leteti na novi zračni progi, ki povezuje Ronke z britanskim Bri-stolom. Letalo bo vzletelo z letališča v Ronkah vsako sredo in nedeljo ob 22.30, potem ko bo pri-letolo iz Bristola v istih dneh ob 22.05. Kot je ob prvem poletu izjavila vodja trženja Ryanaira v Italiji Ida Buonanno, so za nov polet zabeležili veliko zanimanje in številne rezervacije, tako da računajo na rast števila potnikov v prihodnjih mesecih. Ryanair povezuje Ronke tudi z Birminghamom, Cagliarijem, Brusljem (Charleroi) in Londrom (Stansted), za rezervacije, s cenami od 4 evrov navzgor, pa se lahko interesenti povežejo na spletno stran www.ryanair.com. Nov primer nove gripe tudi na Koroškem! CELOVEC - Deželni referent za zdravstvo na Koroškem, deželni svetnik Peter Kaiser, je včeraj sporočil, da so očitno odkrili nov primer nove gripe. V bolnišnico v kraju Waiern pri Trgu (30 km severozahodno od Celovca) so namreč pripeljali 18-letno pacientko s tipičnimi simptomi te bolezni. Tudi njen 21-letni prijatelj je moral v bolnišnico, vendar pri njem okužba še ni potrjena. Oba sta skupno s še eno Korošico, ki jo preiskujejo v Celovcu, letovala v Španiji. (I.L.) Drugi Openski Poletni Večer Petek 10. julija ODPRTJE TRGOVIN DO 22.30 VEČERNI PROGRAM to % OB 19.30 Zaprtje prometa po g Favni h ulicah OB 20,00 Začetek glasbenega programa VECIA TRIE STE - Manoiki Trg BAN DOMAT - Pro&eška Ulica LE MITICHE PIRIE - Dunajska Cesta OB 20.15 Potujoče prireditve skupine BERIMBAU OD 21.00 DO 22,30 Nastop akrobatske plesne skupine CHEERDANCE MILLENIUM Nastopa NAADIRAH s trebušnim plesom s»«- v7 OS 23.00 Zaključek večera na NanoikemTrgu z lubenico Zaključek večera na . Nanoškem trsu z i3 4 Torek, 7. julija 2009 ALPE-JADRAN / ENOLOGIJA - Nagrada Gran Noe 2009 za Kebrov Tocai Friulano 2007 Zadnji Kebrov letnik tokaja je bil najboljši v vsej deželi Z letnikom 2008 se je znani vinogradnik odločil za enotno ime belega Collio TRST - Edi Keber, vrhunski vinar s Plešivega v Goriških Brdih, je z letnikom 2007 prenehal proizvajati belo vino z zaščitenim imenom Tocai Friulano in vso svojo vinsko proizvodnjo (približno 55 tisoč steklenic) z letnikom 2008 poimenoval Collio. Za slovo od tokaja pa je prekli konec tedna prejel ugledno zgodovinsko nagrado Gran Noe 2009 kot proizvajalec najboljšega tokaja v Furlaniji-Julijski krajini. Nagrado za vino Friulano 2007 je Ediju Kebru na sobotni slovesnosti v prenovljenem občinskem gledališču v Gradišču ob Soči izročil podpredsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Luca Ciriani. Kebrovo vino je bilo izbrano med 120 na razpis prijavljenimi vzorci, izmed katerih je strokovna žirija izbrala 15 najboljših, ki jim je podelila priznanja za kakovost (med njimi so tudi vina drugih dveh slovenskih proizvajalcev, in sicer posestva Branko za vino Friulano 2008 Collio in Jermann za Capo Martino 2006). Tokratno 45. izvedbo nagrade Gran Noe je organizirala deželna agencija za turizem Turismo FVG s sodelovanjem deželnega združenja somelier-jev in združenja Slow Food, pod pokroviteljstvom Občine Gradišče ob Soči in s finančnim prispevkom banke FriulA-dria Credit Agricole. Tokratna izvedba je bila drugačna od dosedanjih zaradi nove povezave vina s pršutom iz San Da-nieleja, kar je še bolj poudarilo ozemeljsko posebnost pobude. Poleg odbornika Cirianija so na slovesni podelitvi sodelovali župan Gradišča Franco Tommasini, prvi občan Gorice Ettore Romoli in predstavnik agencije Turismo FVG Michelangelo Boem. Čeprav je Edi Keber priznano eden najboljših vinarjev v naši deželi, ga je nagrada kljub temu presenetila. Radovedni smo bili zakaj, zato smo ga poklicali po telefonu. »Nagrada res ni prva, nepričakovano pa je bilo to, da so me izbrali kot najboljšega v skupini 15 kolegov, saj si to nagrado zaslužijo prav vsi vinarji, ki so bili na odru. Vina so namreč enako kakovostna,« nam je zaupal Edi. Priznanje pa je še toliko bolj pomenljivo, ker je prišlo za zadnji letnik furlanskega tokaja, ki ga Keber od lani ne proizvaja več. »Z letnikom 2008 ima vsa moja proizvodnja znamko Collio. To je moj projekt, ki se ga začel leta 1990, ker sem želel svojo kmetijo specializirati. Projekt pa nisem zastavil sam, ampak skupaj s kolegi, ki proizvajajo to vino. V začetku smo bili štirje, danes pa nas je 80. Vendar drugi delajo različna bela vina, samo jaz pa sem tisti, ki proizvaja izključno collio.« Iz kakšnih trt pridobivate collio? »Osnova je tokaj, ki ima 70-od-stotni delež, po 15 odstotkov pa je rebule in malvazije,« nas je poučil Keber, ki se je potem vrnil k svojemu projektu enotne zaščitne znamke za briško belo vino (v Brdih je kar 90 odstotkov vinskega pridelka bele sorte, nam je povedal). »Projekt ni nič novega. Ze leta 1964 ustanovljeni konzorcij Collio iz Krmina je uvedel zaščiteno znamko Col-lio bianco, pod katero se proizvaja polovica vsega briškega vina. Zdaj se lahko člani konzorcija, v katerem sem sam tudi odbornik, odločimo, ali bomo uporabljali staro zaščiteno ime Collio DOC, ali pa samo novo Collio. Moj osebni projekt je izključna uporaba imena Collio,« nam je povedal Edi Keber in dodal: »Jaz nisem za lahke stvari.« Vedno si je namreč zastavljal zahtevne cilje, tudi v nasprotju z večinskim mnenjem. Toda vedno je vedel, zakaj. »Cilj mojega projekta je, da bo na našem ozemlju eno samo vino z enim samim imenom, ki bo karakteriziralo našo zemljo in bo dediščina za naše potomce,« je Edi Keber povedal za konec najinega kratkega pogovora, preden je spet odhitel na delo v klet. Vlasta Bernard Podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani izroča nagrado Ediju Kebru (desno) AVSTRIJA - Sredstva za manjšine Štajerski Slovenci od Avstrije zahtevajo dolgoročnejše financiranje Susanne Weitlaner ivan lukan POTRNA/DUNAJ - Štajerski Slovenci oz. Kulturno društvo »Člen 7« niso zadovoljni z načinom, kako avstrijska država oz. sosvet za Slovence v Avstriji pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju deli finančne podpore Slovencem na Štajerskem. Kot je v pogovoru za slovenski spored koroškega radia (ORF) včeraj poudarila predsednica društva »Člen 7« Susanne Weitlaner, si štajerski Slovenci želijo dolgoročno zagotovitev finančnih sredstev iz Avstrije. »S tem bi bilo načrtovanje našega društvenega delovanja v marsičem veliko lažje in tudi bolj učinkovito kot sedaj, ko lahko planiramo samo za obdobje enega leta,« je poudarila Weitlaner. Kot že njen predhodnik na čelu društva, Branko Lenart, torej tudi sedanja predsednica poudarja, da manjkajo finančna zagotovila, ki bi presegala obdobje enega leta in je načrtovanje projektov tako občutno otežkočeno. Weitlanerjeva sicer ugotavlja, da je načeloma pozitivno, da imajo štajerski Slovenci sedaj polnopravni sedež v sosvetu za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja, kritizira pa, da razprave v tem gremiju večinoma potekajo o vprašanjih koroških Slovencev, problemi štajerskih Slovencev pa da največkrat »padejo pod mizo«. Kot je znano, v osemčlanskem odboru narodnostnega sosveta za Slovence v Avstriji pri Uradu zveznega kanclerja zaenkrat sedi samo en zastopnik štajerskih Slovencev, zato pa sedem zastopnikov koroških Slovencev. Trenutno pa sosvet sploh ni aktiven, ker se mu je konec preteklega leta iztekel mandat, zvezni kancler Faymann pa do danes še ni imenoval novih članov za ta svetovalni gremij. Slovenske organizacije so kandidate za novo dobo že imenovali, očitno pa tega še niso storile vse dežel-nozborske stranke na Koroškem. Predvsem BZO ima očitno hude težave najti osebe, ki bi ustrezale zakonu o narodnih skupinah. Konec koncev zakon predvideva, da se morajo tudi člani strankarske kurije aktivno zavzeti za manjšinske pravice. Ivan Lukan SLOVENIJA Policija opozarja na spolne zlorabe otrok na spletu LJUBLJANA - Otroci lahko nevede postanejo žrtve spolne zlorabe na spletu, česar se morajo zavedati tako otroci kot starši, je včeraj na tiskovni konferenci v Ljubljani opozorila vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Generalne policijske uprave (GPU) Tatjana Mušič. "Starši in otroci se morajo zavedati, da ljudje, s katerimi se pogovarjajo preko interneta, pogosto niso to, za kar se izdajajo," je dejala Mušičeva. Opozorila je, da ne držijo stereotipi, da so storilci spolnih deliktov zanemarjeni in hudobni stari moški, temveč so to prijazni in urejeni ljudje. Otroka poslušajo, ga razumejo in mu pomagajo reševati težave. Pridobijo si otrokovo zaupanje in ga zvabijo v razgovore s spolno vsebino. Nekateri to počnejo zato, da bi pridobili posnetke ali slike otroške pornografske vsebine, s katerim trgujejo, ali pa so to le pripravljalna dejanja za srečanje z otrokom v živo, je opozorila Mu-šičeva. Otrokovo pozornost si pridobijo tudi z darili, je dodala. Policija zato po njenih besedah tako otroke kot njihove starše, ki pogosto internet obvladajo slabše kot otroci, pri uporabi interneta opozarja na previdnost. Staršem med drugim svetuje, da si pridobijo informacije o uporabi interneta ter tudi, da z otrokom na spletu preživijo čim več časa. Računalnik, ki ga otrok uporablja, pa naj bo zaščiten s filtrom, ki blokira neprimerne vsebine. Prav tako, svetuje Muši-čeva, naj se starši z otrokom dogovorijo, da brez njihovega dovoljenja ne odhaja z neznanci in naj neznancem ne daje svojih podatkov.Mušičeva je opozorila tudi na pridobivanje in širjenje otroške pornografije v poletnih mesecih. Poleti so namreč otroci bolj pomanjkljivo oblečeni in imajo tako storilci več možnosti za fotografiranje otrok. Starše zato policija poziva, naj otrok ne puščajo brez nadzora, zlasti z neznanci in naj otroci na plaži ne bodo po nepotrebnem goli. V preprečevanje otroške pornografije po njenih besedah veliko pozornosti vlaga tudi EU, ki izpostavlja zlasti sodelovanje držav pri preprečevanju spletne pornografije, velik poudarek pa daje tudi povezovanju različnih organizacij znotraj posamezne države. Lani je bilo od skupaj 59 kazenskih ovadb v Sloveniji na tem področju največ, in sicer 39, vloženih za primere razširjanja seksualnega gradiva, ki prikazuje mladoletne osebe, v osmih primerih je storilec otroku do 15 leta prikazoval pornografsko gradivo in v devetih primerih otroka zlorabil za izdelavo pornografskega gradiva, je še povedala Mušičeva. (STA) DUNAJ - Do konca septembra razstava v Slovenskem kulturnem centru Korotan Dela z bienala v Škocjanskih jamah Na predvečer dneva slovenske državnosti je razstavo odprl Stanislav Raščan - Večer obarvale tudi pevke KD Kraški šopek iz Sežane DUNAJ - Kraševci in Kraševke so predvečer dneva slovenske državnosti obeležili na Dunaju. Tam so v Slovenskem kulturnem centru Korotan odprli razstavo slik z naslovom Globine 2, ki so nastale na drugem mednarodnem bienalnem likovnem ustvarjanju v parku Škocjanske jame v organizaciji Aleksandra Peršolje, Kosovelovega doma Sežana in Turističnega društva Škocjan. Razstavo je odprl dr. Stanislav Raščan, veleposlanik Republike Slovenije pri stalni misiji OVSE. Likovno ustvarjanje je predstavil Aleksander Peršolja, vodja projekta, prisotne pa sta nagovorila tudi Anton Levstek, direktor Korotana, in ustanovitelj Korotana pater Ivan To-mažič, ki je te dni praznoval visok življenjski jubilej, devetdesetletnico rojstva. Večer, ki se je končal s pokušino kraških kulinaričnih posebnosti, so z ljudskimi pesmimi s Krasa obarvale pevke Kulturnega društva Kraški Šopek iz Sežane. Razstava bo na ogled do konca septembra. Magdalena Svetina Terčon Razstavo Globine 2 so v Korotan u odprli veleposlanik pri OVSE dr. Stanislav Raščan, direktor Korotana Anton Levstek in Aleksander Peršolja (z leve) arhiv kd kraški šopek / MNENJA, RUBRIKE Torek, 7. julija 2009 5 ISTRSKI ZONI KOT Sanaderjev odstop odmeva tudi v Istri Miro Kocjan Tudi v Istri v zadnjih dneh in urah niso na sporedu krajevna ali pa tudi regijska vprašanja, marveč Sa-nader. Časniki naglašajo, da se je »totalno« poslovil od vseh vodilnih funkcij in da je to še najbolj težko razumeti. In ocene so skrajnostne. V Istri naglašajo, začenši s krogi pri regijski oblasti, da je zapustil krmilo potem, ko je državo spravil v resnično dramatičen položaj pa ne samo v gospodarstvu. Zlasti oster je denimo Damir Kajin, poslanec v saboru, ki ni varčeval z ostrimi očitki. Pri večini drugih je odmev prav tako neizprosen. Skratka, samo kritika, češ, odšel je ter vajeti prepustil neznanemu. Podobno nesporno je sodil tudi predsednik države, ko je zaupal Ko-sorjevi kandidaturo za novo predsednico vlade. V Istri seveda poudarjajo predvsem, kar je Sanader povedal o odnosih s Slovenijo in o mejnem problemu ugotavljajoč, da si je napad na severno sosedo prihranil za drugi nastop po uradni poslovitvi. Ne samo to. Sanader je bil pri tem izjemno oster, kot še nikoli doslej trdijo v Pu-lju in na Reki. V Istri se čudijo tudi ravnanju Evropske unije, ki jo je Sanader obtožil, da je kriva če Hrvatska še ni v združeni Evropi. Njegov odstop so obsodili tudi v Italijanski Uniji, pa še v Istrskem demokratskem zboru. Pogosta je ocena, da je »izdal« državne interese. Kakor je znano so predstavniki Unije bili med prvimi, ki jih je sprejel predsednik države, od njega pa s odločno zahtevali, da bo moral naslednik nadaljevati politiko Sanaderja do manjšine (ki da je bila pozitivna). Od tega naj bi bila odvisna podpora manjšin novi vladi. Fu-rio Radin opozarja, da razmišljajo o tem, da bi ustanovili nekakšno koalicijsko komisijo, ki naj bi dajala svoje mnenje o morebitnih ukrepih nove vlade v zvezi z manjšino. Turistični sindikat sodi, da je Sanader ravnal »nesmiselno« in neodgovorno, saj so v tej gospodarski panogi že očitne težave. Prva je, da bodo letos lahko zaposlili okrog deset tisoč začasnih delavcev maj kot prejšnja leta. Dogaja pa se že, da so začeli turistični »lastniki« na svojo roko zmanjševati plače redno zaposlenim, pravi Edvard Andrič, predsednik turističnega sindikata in ustreznih dejavnosti. Ne nazadnje pa le velja poudariti smeri, ki jih je nanizal sam predsednik države Stipe Mesič, ko je sprejel na pogovor Jadranko Kosor. Dejal je, da priporoča, da bi nova vlada še naprej jasno ubirala pot »Evrope in reform, da bi se odločno spopadla s korupcijo in organiziranim kriminalom, da bi spoštovala manjšinske pravice in uresničevala vrednote antifašizma«. Kosorjeva je temu pritrdila. Hrvaška medtem nadaljuje svojo mednarodno politiko, ki v odnosih s Slovenijo opazno vsebuje nacionalistične mikrobe. Znano je, da je sicer v še kako dobrih odnosih s sosedno Italijo, Italija pa to uradno potrjuje. Na rimskem srečanju v palači Madama sta se spet srečala hrvaški zunanji minister Jandrokovic in italijanski Frattini, ki je kategorično izjavil, da Italija pričakuje, da bodo vezi med Evropsko unijo in Hrvaško sklenjene v najkrajšem času tako, da bo problem vstopa v Unijo rešen najpozneje prihodnje leto. Bistveno je, da se je Frattini zavzel, da bi bilateralne probleme med Hrvaško in Slovenijo ločili od vprašanj vključitve v Unijo. Bil je še bolj jasen: Evropska pravila naj pač zasledujejo svojo avtonomno pot, bilateralni problemi pa ne smejo vplivati na ta pogajanja. In smo pri domačih novicah in vprašanjih. Italijansko zunanje ministrstvo in Ljudska univerza v Trstu sta podarila srednji višji šoli »Dante Alighieri« v Pulju didaktične rekvizite v vrednost 300 tisoč evrov. Dejstvo je, da je srednja višja šola v Pulju dosegla že kar zavidljiv strokovni nivo na področju elektrotehnike, elektronike in sploh gospodarstva. Še zmeraj v Pulju pa žal izstopajo tudi nekateri negativni podatki, povezani z recesijo. Najbolj izrazit primer je v tem, da je istrska regija zaostala pri dohodkih v regijsko blagajno, ki so do konca junija za 15 odstotkov nižji od lanskih. Predsednik Jakovčic je menil, da je prav, da še sproti seznanja javnost tudi z negativnimi primeri, o navedenem pa je poudaril, da bo deželni svet le gradil novo bolnišnico in pa univerzitetni kampus, saj je Pulj edino središče z univerzo, ki še nima take institucije. Nadvse dobrodošla novica pa je prišla z Reke. Dogovorjeno je namreč, da bo do leta 2014 dokončno posodobljena železniška proga med Botovom na madžarski meji in Reko, s čimer bo seveda največ pridobila reška luka. Proga, ki bo stala 1,7 milijarde evra iz programa »Russel Publishing-European Railway Events«, bo med drugim omogočila, da bo odsek Botovo-Reka pri osebnem prometu mogoče prevoziti v 50 minutah, medtem ko zdaj potrebuje dve uri pa tudi več. Trdijo, da se bo luški promet na Reki zavoljo te novosti podvojil, se pravi dosegel 30 milijonov ton na leto. Proga je sicer dolga 296 kilometrov, izjemno hitrost pa bodo vlaki dosegli zavoljo tega, kar je področje v dobršni meri ravninsko. Zanimiva gradbena novost pa se obeta severno od Reke. Iz Opatije nameravajo namreč zgraditi turistično žičnico do vrha Učke. Starta-la naj bi namreč iz Medejske plače, vrh Učke na višini 1396 metrov pa bi dosegla manj kot osmih minutah. V petek pa se je v Rovinju pričel že tradicionalni ribiški praznik V Rovinju nameravajo tudi odpreti malo delavnico na prostem, v kateri bi izdelovali znana krajevna plovila »bata-no«. Prvo v še neurejeni delavnici so pripravili že pred štirimi leti, »bata-no« pa so imenovali »Fiamito« ter jo posvetili zavetnici Rovinja sv. Evfe-miji. Na kulturnem področju zasluži priznanje pisateljica Neda Milani Kruljac, ki je letos prejela prvo nagrado na natečaju »Istria Nobilissi-ma«. Znano je, da se je s svojimi deli uveljavila že pred leti, da je vrsta njenih del prevedenih tudi v Italiji, da tesno sodeluje s pisateljico Anno Mario Mori in da sodi med redke in ugledne umetniške osebnosti, ki se po drugi svetovni vojni niso izselile. S ponosom naglaša, da spada med »rimaste«. V kratkem, to je od 18. tega meseca pa vse do 25. julija, bo že deloma tradicionalni »Film Pula Festival«, pred njim pa filmska razstava v pulj-skem gradu, ki pa bo od 11. julija. Letos bo imel prednost pri projektiranju film »Harry Potter in princ čiste krvi«. Pulj je seveda tudi eno najbolj renomiranih turističnih središč v Istri, toda letos bodo nekatera druga središča doživela posebno novost. Kakšno? Skupina avstrijskih in nemških policistov bo letos namreč službovala tudi v Istri, in sicer v Umagu in v Poreču. Gre za dogovor med omenjenimi policijskimi upravami, ki sloni na spoznanju, da je to svojevrstna dragocena mednarodna pobuda, ki prvič zajema policijo. Pogovori so bili sredi maja, dogovori pa so bili kar hitri. Sodelovanje bo na temelju listine »Memoranduma o policijskem sodelovanju«, v Umagu bodo gostje do konca septembra, v Poreču pa do 4. septembra. Skupaj bo 20 agentov, ki se bodo delili po skupinah, sodelovali pa bodo seveda s krajevnimi policisti. Naloga je, kakor se da razumeti, čim boljše varnostne razmere v času turistične sezone. JEZIK NA OBROBJU Iz starega tiska razberemo, da jezik na obrobju ni našel dovolj spodbud in moči za rast, da šola ni bila sposobna zagotoviti učencem vsaj zadovoljivega jezikovnega znanja. In v čem so največje težave in zagate, s katerimi se dnevno srečujejo pisci in govorci? Najprej opazimo številne kalke, ki jih vsi opravičujejo z italijansko upravo, od koder prihajajo poročila in izjave, zaradi česar je način izražanja velikokrat bolj italijanski kot slovenski. Temu sledi pomanjkljiva raba izrednega bogastva slovenskih glagolov, neupoštevanje glagolskega vida in na splošno opuščanje verbalnega izražanja. Odločno prevladuje nominalno izražanje, ki je značilno za italijanski jezik. V osrednji Sloveniji ga srečujemo predvsem v pravnem in uradovalnem - birokratskem jeziku, ki ohranja že pred več kot stoletjem sprejete in iz latinščine ali nemščine prevedene besedne zveze. Temu je treba dodati še pogosto rabo že zdavnaj zastarelih in danes redko rabljenih besed. Jezik ni nekaj za vse čase zakoličenega, ampak se nenehno spreminja. Te spremembe, ki nastajajo počasi, da jih sproti skorajda ne zapažamo, so na obrobju zelo opazne, ker se nekatere besede pojavljajo še desetletja potem, ko so jih v osrednjem jeziku že zdavnaj opustili in zamenjali s primernejšimi. Tako Slovar slovenskega jezika kot Slovenski pravopis imata zelo natančna in zapletena navodila za uporabo. Ob branju člankov z obrobja ima bralec vtis, da pisci malokdaj pogledajo v SP ali pa ga ne znajo uporabljati. Kako je sicer mogoče, da vsak dan beremo, da je kaj važno, čeprav stoji ob pridevniku važen oznaka starinsko? Že zdavnaj smo ga zamenjali s pridevnikoma pomemben in tehten. Stvar je torej zelo pomembna, medtem ko je v čezmejnem jeziku še vedno velike važnosti. Tako poznamo v slovenščini tudi pomembne podatke, pomembne odločitve in znamo ločevati pomembno od nepomembnega. V Trstu bomo našli zapisano tudi, da se kdo česa poslužuje, namesto pravilno, da kaj uporablja. Med volilno kampanjo so se poleg kandidatov in kandidatk predstavljale tudi danes zelo redko rabljene kandidatinje, ki so bile v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja v splošni rabi. Pojavljale so se na razpisih za službo; ta naziv pa se je uporabljal tudi za študentke učiteljišča, bile so učiteljske kan-didatinje. Ženske takrat še niso imele volilne pravice. V čezmejni tisk so ponovno zašle ob zadnjih evropskih volitvah. Društva in organizacije občasno praznujejo trideset-, petdeset- ali stoletnice ustanovitve. Brez razloga so se take proslave zadnje čase spremenile v obletnice, društva praznujejo zdaj petdeseto ali stoto obletnico. Že beseda sama nam pove, da je obletnica natančno določeno število let po dnevu, ko se je kaj zgodilo. Zato zakonca praznujeta obletnico poroke na dan, ko sta pred leti stopila pred oltar. Društva, organizacije in ustanove ne praznujejo obletnic točno na dan ustanovitve, ampak mesec ali celo leto pozneje, igralci in pevci pa petindvajset- ali petdesetletnico šele v šestindvajsetem ali enainpetdesetem letu svoje umetniške kariere. Izjema so obletnice mature, ki ne sovpadajo s točnim dnem, ampak le z mesecem opravljene mature. Pri uporabljanju slovarjev je torej potrebna natančnost. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Solidarnost z Mirjam Muženič Vsa solidarnost kolegici Mirjam Muženič, ki je poleg vsega prizadeta v svojih ustavnih pravicah. Kajti ustave demokratičnih držav priznavajo vsem svojim državljanom pravico, da kandidirajo na volitvah, od krajevnega sosveta do evropskega parlamenta. Ker je seveda nemogoče, da bi bili vsi izvoljeni, jim osnovna pravila demokracije jamčijo normalno vrnitev v družbo, predvsem na svoje delovno mesto, ne da bi bili di-skriminirani zaradi svoje opredeljenosti. Zato ne razumem in ne odobravam početje voditeljev RTV Slovenija, ki od svojih novinarjev pravzaprav zahtevajo, da se hinavsko potuhnejo in dajejo vtis nevtralnosti, oziroma pripravljenosti služiti kakršnemu koli gospodarju. V Italiji novinarji normalno kandidirajo. To, da priznajo svojo politično opredeljenost, je navsezadnje dokaz poštenega odnosa do bralcev in gledalcev. Novinar pa čuti še večjo odgovornost pri svojem poročanju. Sam sem bil vse življenje novinar, pa tudi občinski in pokrajinski svetovalec v Trstu ter senator v Rimu. Po zapadlosti mandata sem se vrnil na svoje delovno mesto. Še več, odgovorni so ocenili, da moje poznavanje razmer v Rimu lahko služi izboljšanju informacije in so me prosili, da sem deset let ostal dopisnik slovenske RAI iz Rima. Mirjam želim, da bi ji razmeroma nova država Slovenija priznala enakopravnost z drugimi državljani, sicer bo spet padla na evropskem izpitu. Stojan Spetič Dvojezičnost Tema, ki jo načenja g. Samo Fer-luga ni nova, ni enostavna, trdila bi si reči tudi, da ni rešljiva, saj se o tem problemu debatira na vseh nivojih in ne samo pri nas. Sigurno pa je tema zelo zanimiva, še bolj pa "populistična". Pri vsaki resni temi so gledanja in rešitve različna in veliko krat tudi v nasprotju, razlag in odgovorov je lahko več, odvisno, kaj se hoče doseči oz. iz katerega zornega kota se tematiko obdeluje. V svojem neznanju si ne dovoljujem razpravljati o temah, ki jih še tako pripravljeni strokovnjaki ne uspejo sporočati raznoliki publiki. Rade volje pa se soočam in poglabljam v stvari, ki jih poznam in obvladam. G. Samo Ferluga se sprašuje o "stanju duha" oz. trdi, da enostavno "čutimo", da se nam še vedno ne izplača biti ali se preprosto izkazati za Slovence (na podlagi česa si g. Ferluga dovoli tako grobo žalitev?). Odgovarjam v imenu 'vsem znanega potovalnega urada ... ,ki ohranja svoje izključno italijansko ime' in glede imena povzemam iz Pisma uredništvu z dne 20/03/2002, kjer je ga. Sonja Štolfa Vuga objasnila nastanek agencije Aurora: ... prvi slovenski potovalni urad v Trstu sta za časa Zavezniške vojaške uprave ustanovila g. Vladimir Perše in dr. Josip Štolfa ... z imenom Adex-Adria Express ... za krajši čas se je preimenoval v Triestina Viaggi.. .dne 27.02.1957 preimenovan v Aurora Viaggi ... Ga. Vuga v svojem izčrpnem in hvalevrednem dopisu še dodaja: v mračnih letih so različne okoliščine narekovale lastniku spremembo imena (1.9.1963 tudi lastništva), da ne bi prišlo do ukinitve slovenskega potovalnega urada v Trstu. Leta 1963 je g. Kraus prevzel potovalno agencijo in nadaljeval s poslovanjem prav v tem duhu. To "stanje duha" je po 60 letih še vedno prisotno pri Aurori, kjer - kot g. Ferluga točno navaja - smo uslužbenci vsi "naši" ljudje, kjer pa vsaka stranka, ko vstopi "čuti", da s ponosom izkazujemo, da smo Slovenci. Tega ne počenjamo načrtno, zato ker moramo nekomu kaj dokazovati. Obnašamo se popolnoma naravno, pošteno v prvi vrsti do samih sebe, po svojih čustvih, brez nikakršnega prikrivanja in poveličevanja. Za vsakim napisom, imenom, fasado, obličjem stoji človek in če se ta človek obnaša korektno in z dostojanstvom, si že zasluži spoštovanje ostalih ljudi, pa naj si bodo Slovenci, Italijani, Brazilci ali Japonci. Stranke in dobavitelji 'vsem znanega potovalnega urada' točno vedo, kdo smo, agencija je zelo cenjena in uživa spoštovanje z vseh strani, tudi zato, ker smo Slovenci in tega nikoli ne skrivamo. Mogoče tega ne vedo vsi tisti "naši", ki se poslužujejo raje drugih potovalnih uradov, ker se jim zdi bolj imenitno kot, da bi rezervacijo naredili pri "naših". Če naj bi se slovenski gospodarstvenik v Italiji moral obnašati sa-mo"narodnostno" in ne po poslovnih pravilih, bi bilo upravičeno pričakovati, da se tudi vsak posameznik naše skupnosti obnaša "narodnostno" s končnim ciljem razvoja in ohranjevanja " našega" slovenskega gospodarstva. Izkoristim to priložnost, da se zahvalim vsem našim strankam - ne glede na njihovo narodnost - ,ker s tem, da se poslužujejo naših uslug, nam omogočajo, da sredi mesta trdno stoji potovalna agencija, za katero vsi vedo, da je slovenska! Poraja se mi še vprašanje: če bi naše ime bilo recimo angleško, bi tudi bilo kamen spotike? S spoštovanjem Divna Čuk - direktorica potovalnega urada Aurora P.S.1: Če kdo pozna razlog, zakaj ima naš potovalni urad prav to ime, mu bom zelo hvaležna za obrazložitev. P.S.2: Nekoč mi je nekdo rekel: biti Slovenec v Ljubljani je zelo enostavno, jaz bi temu dodala, da biti gospodarstvenik v Trstu je izredno težko. Festival v Mavhinjah Spoštovana gospa Kavčič-Križ-mančič, V zvezi z Vašim pismom z dne 30. junija želimo poudariti naše stalno prizadevanje za vrednotenje predstav vseh udeležencev festivala, saj je naš interes zagotavljati nemoten potek vsakega nastopa in s tem kvaliteto celotne manifestacije ter zadovoljstvo ustvarjalcev in publike. V ta namen skušamo vedno ustrezati zahtevam sodelujočih ansamblov in tako smo storili tudi z otroškim zborom A.M.Slomšek in to v zvezi z danimi omejitvami pri izbiri termina, ure in tehničnih zahtev. Prav gotovo je vsaka popoldanska predstava ob delavnikih tvegana izbira, toda ne gre za prvi primer v zgodovini festivala, poleg tega, da je bila po navodilih samih nastopajočih edina možna izbira. Za promocijo smo poskrbeli kot za vse ostale predstave, žal pa ne moremo nadzorovati ali zagotavljati objavo in poročanje, ki je odvisno od novinarjev samih in redakcij. Opravičujemo se za nepredvidljivo nevšečnost, obenem obžalujemo dejstvo, da smo vašo predstavo zaradi nujnega ozvočenja (kar ne ustreza pravilniku festivala) morali uvrstiti v netekmovalni program in da je uprizoritev posledično potekala v popoldanskem času, ki je najbolj primeren starosti izvajalcev (drugače bi lahko samo sledila zadnji predstavi večernega, tekmovalnega programa). Tudi druge otroške skupine v tekmovalnem sporedu so nastopile s petjem in so uspešno izpeljale izvedbo brez ozvočenja; taka izbira, ki bi zaradi odličnih sposobnosti vaših pevcev prav gotovo nagradila vaš trud z zelo dobrim odzivom, bi omogočila obenem uvrstitev predstave v bolj hvaležen, večerni urnik. Glede objave na zadnjih straneh brošure želimo pojasniti, da smo prvič uvrstili v publikacijo tudi pobude izven tekmovalnega programa in da smo jih za bolj jasno podobo objavili po tekmovalnih predstavah. Žal je fotografija izpadla in se oproščamo za spodrsljaj. Nesrečni splet okoliščin je pustil tudi nam grenak priokus, ki ste ga upravičeno začutili ob nastopu, vseeno pa upamo, da boste razumeli naše dobronamerne motivacije in da si bomo v prihodnjih izvedbah ponovno lahko ogledali eno od vaših produkcij, tokrat v tekmovalnem programu. Organizacijski odbor ŠKD Cerovlje-Mavhinje 6 Torek, 7. julija 2009 1 9 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DRŽAVNI IZPIT - Včeraj objavili še zadnje izide na Liceju Franceta Prešerna Zastor se je spustil tudi nad letošnjo maturo Na klasični smeri liceja Prešeren kar pet stotic, od katerih ena s pohvalo Z objavo izidov na klasičnem liceju Franceta Prešerna se je včeraj nad letošnjo višješolsko maturo v Trstu dokončno spustil zastor. Pri tem je treba omeniti, da je »klasična« prispevala edine letošnje stotice tako za licej Prešeren kot za Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška na letošnji maturi (konec prejšnjega tedna so podelili kar šest najvišjih ocen na tehničnih šolah, točneje po tri za Poklicni zavod Jožefa Štefana in za Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa). Na štirinajst letošnjih maturantk klasične smeri liceja Prešeren jih je namreč kar pet prejelo najvišjo oceno, sto-tico, ena kandidatka pa je prejela tudi pohvalo. V nadaljevanju objavljamo izide na klasični smeri Liceja Franceta Prešerna. 3. klasični licej: Julija Berdon 98, Roberta Busechian 87, Nadja Cibic 100 s pohvalo, Nicoletta Ferfoglia 100, Sara Kos 81, Tina Kralj 100, Neža Kravos 76, Taja Luxa 100, Valentina Oblak 91, Monika Pecchiari 89, Iva Pertot 100, Veronica Porro 80, Mija Slavec 72, Nicole Terčelj 89. Kandidatke klasičnega liceja se upravičeno veselijo konca mature: med njimi je kar pet odličnjakinj kroma ŠOLSKE MENZE - Hitro ukrepanje pristojnih služb in odbornika Rossija Mestna uprava popravila napake v slovenskem besedilu in na novo natisnila informativno brošuro Občina Trst je na novo natisnila dvojezično brošuro o šolskih menzah, ki je vsebovala napake v slovenskem prevodu. Na slab in neustrezen prevod je prvi javno opozoril rajonski svetnik v mestnem središču in oče šoloobveznih Igor P. Merku, občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab pa se je v zvezi s tem pismeno obrnil na pristojnega občinskega odbornika Giorgia Rossija, ki mu je včeraj odgovoril. Zastopnik mestne uprave piše, da je občinski prevajalski urad v brošuri korektno prevedel v slovenščino italijansko besedilo, za napake pa je odgovorno podjetje, ki mu je družba Esatto v imenu Odbornik Giorgio Rossi Občine zaupala tiskanje brošure. V njej se je črka č stalno pojavila brez strešice. Do napak je prišlo v besedilu, pojasnjuje občinski odbornik za šolstvo, in ne v naslovih. Stavek v italijanskem jeziku »co-me pagare« je bil namreč pravil- Občinski svetnik Igor Švab no preveden in natisnjen »kako plačati«. 15. junija je občinski urad za šolske menze zahteval od pristojnih, da ponovno natisnejo neustrezno prevedeno brošuro. Že dan kasneje je lahko prevajalska služba pregledala nov prevod in avtorizirala njegovo objavo, kar je urad za menze naredil že isti dan, torej 16. junija. Isti urad je medtem o napakah v slovenskem prevodu obvestil tri slovenska didaktična ravnateljstva ter jih zaprosil, da blokirajo delitev brošure vse dokler ne bo natisnjena nova brez napak v slovenskem prevodu. Občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti Švab z zadovoljstvom jemlje na znanje zelo hitro ukrepanje odbornika Rossija in seveda predvsem dejstvo, da je Občina v zelo kratkem času poskrbela za ponatis brošure z ustreznim slovenskim prevodom. Tudi GM pri Sv. Ivanu Malo gledališče na območju nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu bo od julija do novembra gostilo triindvajset kulturnih dogodkov, ki jih je Pokrajina Trst uvrstila v poseben spored. Med njimi bodo tudi trije večeri Mladi že 100 let, ki jih ob svoji stoletnici delovanja prireja Glasbena matica. V četrtek, 9. julija, bo na sporedu jazz večer, ki ga bodo izoblikovali Martina Fe-ri in skupina Jazoo. 16. julija bo zado-nela rock glasba skupin Charge, Freak waves in pevke Lare Baruca, 15. septembra pa etno glasba skupin Kraški ovčarji in Zuf de Žur. Vsi koncerti bodo brezplačni. Drevi javno srečanje z občani Loga in Ricmanj Občina Dolina, organizira danes ob 20. uri, v Babni hiši v Ricmanjih srečanje med občani vasi Ricmanj in Log ter županjo Fulvio Premolin z novo upravo. Razpravljalo se bo o problemih, vezanih na obe vasi. Danes splošna stavka javnih prevozov Osrednje sindikalne organizacije Cub, Sdl in Cobas so za današnji dan sklicale splošno stavko javnih prevozov, zaradi nezadostnih kontrol in varnosti (predvsem po strašni nesreči v Via-reggiu). Železniški promet se bo ustavil od 10. do 14. ure, medtem ko bodo letala ostala na stezi med 10. in 11. uro, ladje pa bodo pomol zapuščale vsakič z eno uro zamude. Jutri in v četrtek brez bencina Tako kot po vsem italijanskem polotoku, bodo tudi v Trstu črpalkarji prekrižali roke jutri in pojutrišnjem. Od jutri torej od 19.30 do petka ob 7. uri bodo črpalke zaprte iz protesta proti naftnim družbam, ki ne obnavljajo sporazumov, pa tudi proti vladi, ki se ne drži dogovorov. Obmejni črpalkarji tožijo tudi nad dejstvom, da se vozniki prevečkrat odpravljajo po bencin onkraj meje in je njihov posel zaradi tega močno ogrožen. Možnosti zaposlitve Pokrajina Trst sporoča, da je v tržaški občini na razpolago 9 mest za čistilce na šolah (za šolsko leto 2009/10) in pa 24 mest za pomočnike v vrtcu (za isto šolsko leto). Prošnje za delovna mesta bodo zbirali v ponedeljek, 13. julija, od 9.15 do 12.45 in od 15. do 16.30, v torek, 14. julija, pa od 9.15 do 12.45, na stopnišču dei Capuccini 1. V SOBOTO V HRVAŠKI ISTRI Tržačana umrla v prometni nesreči V prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto ponoči v hrvaški Istri, sta umrla Tržačana Felice Guastafierro in Duscia Drago. Peljala sta se na motorju, ki je na križišču pri Taru (okolica Poreča), trčil v avtomobil s hrvaško registrsko tablico. Motor, ki ga je vozil 36-letni Guastafierro, je po ugotovitvah policije privozil na prednostno cesto ravno v trenutku, ko je po njej pravilno peljala škoda octavia. Za volanom avtomobila je sedela 36-letnica voznica, ki se ni mogla izogniti trku z motorjem. Nesrečni voznik je umrl na kraju nesreče, njegova sopotnica pa kmalu zatem med prevozom v poreško bolnišnico. Ponesrečenca sta se v družbi drugih motoristov vračala domov v Trst po izletu v Istri. Guastafierro je bil najprej po poklicu zapriseženi čuvaj, nato je bil zaposlen v neki kavarni na Nesrečni Felice Guastafierro Trgu Venezia, v zadnjem času pa se je ukvarjal z logistiko in prevozništvom. Duscia Drago (33 let) je bil najprej zaposlena kot blagajničarka v veleblagovnica, nato pa pa kot natakarica v baru Felice v Ul. Machiavelli v središču Trsta. Njuni življenji sta ugasnili v Istri. LICEJ SLOMŠEK - Že druga izvedba tečaja orientalskih plesov Dijakinje in profesorice so postale trebušne plesalke V pravkar zaključenem šolskem letu so na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška že drugič priredili tečaj orientalskih plesov, ki so ga letos, v nasprotju z lanskim letom, ko so se ga udeležile le dijakinje liceja Slomšek, razširili tudi na druge šole, točneje na Nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda in na Li-cej Franceta Prešerna. Tečaj, ki je potekal skozi vse šolsko leto ob sobotah po končanem pouku, je vodila diplomirana učiteljica orientalskih plesov Paola Cogolati, udeležile pa so se ga predstavnice kar treh generacij dijakinj in profesoric, pobuda pa je po besedah referentke prof. Loredane Kralj bila zelo uspešna. Udeležence (slednjih je bilo na začetku dvajset, na koncu pa dvanajst) so ob koncu šolskega leta rezultat celoletne dejavnosti tudi predstavile na zaključnem nastopu, ki je potekal 9. junija v telovadnici liceja Slomšek (na sliki). Omeniti je treba, da so ob tej priložnosti potekale tudi likovne delavnice pod vodstvom prof. Jasne Merku, medtem ko je bil dan pozneje, 10. junija, na sporedu športni dan z odbojkarsko tekmo. / TRST Četrtek, 9. julija 2009 7 1 ŠKEDENJ - Slovesen zaključek tržaškega dela postopka za beatifikacijo Jakoba Ukmarja Počastitev preroškega človeka in predhodnika Molitev pri Ukmarjevem grobu in maša v župnijski cerkvi - Papeško odlikovanje prof. Silvi Resinovič Valenčič Jakob Ukmar je bil preroški človek in predhodnik, njegove besede, ki izhajajo iz svetega pisma, pa so lahko v poduk, da krajevno verno občestvo kljub razlikam v jeziku in kulturi zmore oblikovati eno srce in eno dušo. To je izhajalo iz nedeljskega slavja v Škednju, ki je predstavljalo »drugi zaključek« tržaškega dela postopka za beatifikacijo Jakoba Ukmarja, ki se je uradno zaključil 23. junija v škofijski palači v Trstu. Če je bilo takratno dogajanje bolj internega značaja, pa je bila v nedeljo popoldne slovesnost namenjena širšemu slovenskemu in italijanskemu tržaškemu verskemu občestvu, ki je spomin na msgr. Ukmarja počastilo najprej z dvojezičnim molitvenim obredom ob njegovem grobu na škedenjskem pokopališču, nato pa s slovesno mašo v župnijski cerkvi sv. Lovrenca. Tako molitev kot somaševanje je vodil škof msgr. Evgen Ravignani, ki je od sobote, ko je bil za novega tržaškega škofa imenovan msgr. Giampaolo Crepaldi, apostolski administrator tržaške škofije. Msgr. Ravignani je božjega služabnika (tak je naziv za kandidate za beatifikacijo) Jakoba Ukmarja označil za preroškega človeka, ki je imel pogum povedati svojo besedo, ko se je kratila človekova svoboda in zlorabljala vera. Življenje preroka pa ni lahko, je dejal škof Ravignani, ki je poleg znamenitega Ukmarjevega govora o krščanskem sožitju med narodi iz leta 1931 sredi fašističnega preganjanja primorskih Slovencev omenil tudi krvavi napad v La-nišcu v Istri leta 1947, kjer je Ukmar skoraj izgubil življenje. Jakob Ukmar je zato zgled doslednega duhovnika, ki je bil zvest Cerkvi (tu preseneča tudi njegova pokorščina) skoraj do mučeništva, bil pa je tudi predhodnik, kot izhaja iz dopisa papežu Janezu XXIII. o sožitju med ljudmi različnih jezikov in kultur. Zaradi vsega tega je Uk-mar lahko v čast Slovencem in tudi vsem ostalim vernikom tržaške Cerkve, je dejal škof Ravignani, ki se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri škofijskem delu beatifika-cijskega postopka, v prvi vrsti postulator-ju Dušanu Jakominu in sodniku delegatu msgr. Ettoreju Malnatiju, pa tudi notarki škofijskega sodišča prof. Silvi Resinovič Va-lenčič, ki je za svoje delo prejela papeško odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice. Po slovesnosti v obeh jezikih je zdaj napočil čas, da se dokumentacija, zbrana v okviru tržaškega dela postopka, seli v Vatikan na Kongregacijo za zadeve svetnikov. Tja jo bo že danes odpeljal škofijski po-stulator Dušan Jakomin, v Rimu pa bo nad postopkom bdel tamkajšnji postulator msgr. Blaž Jezeršek. Na koncu molitvenega obreda na škedenjskem pokopališču je škof Ravignani tudi blagoslovil grob Jakoba Ukmarja kroma OPČINE - Praznik cvetja Infiorata Na Škavenci bodo v soboto nagradili najlepši cvetni okras Kdo je zmagovalec tretje izvedbe praznika cvetja Infiorata na Opčinah? Kdo je torej na najlepši način okrasil svoja okna oziroma balkon, pročelje, vrt ali pa trgovinsko izložbo? No, najbolj radovedni bodo morali počakati še do sobote, 11. julija, ko bo organizator praznika - Združenje za zaščito Op-čin njegovo oz. njeno ime razglasil ob 19. uri na slovesnosti na openskem Nanoškem trgu oziroma na Škavenci, kot mu pravijo domačini (na fotografiji marčevska razstava cvetja). Letos se je za »zlato kolajno« potegovalo 150 Opencev oziroma obratov. Žirija bo podelila štiri bonuse v vrednosti 200 evrov, ki jih bodo prejemniki lahko potrošili pri razstavljavcih cvetja na trgu. Posebno nagrado pa bo prejela tudi najlepše okrašena ograja. Praznik je tudi letos ob Zadružni kraški banki in Fundaciji CRTrieste podprlo tržaško občinsko odborništvo za gospodarski razvoj. Predsednica Združenja za zaščito Opčin Gianna Crismani si je na včerajšnjem srečanju z novinarji zaželela, da bi po openskem zgledu okrasili tudi tržaške rajone in prebivalce spodbudili k vse večjemu spoštovanju okolja. PREDLOG DS lahko v« - • • Čistijo kmetje Massimo Veronese »Vzdrževanje in čiščenje pokrajinskih cest je zelo občutena potreba, posebno na Krasu. Na žalost priznam, da se na tem področju večkrat še kar zatika: prekinitve služb, nedokončana dela, uporaba nepravilnih kemijskih strupov in podobne težave«, piše v izjavi pokrajinski svetnik Massimo Veronese. Včasih se celo dogaja, da so bili ob priložnosti praznikov in »šager« vaščani primorani, da so namesto Pokrajine direktno poskrbeli za to službo in za ta opravila. Zakon določa, da javne ustanove lahko podpišejo posebne dogovore (največ za 50 tisoč evrov) direktno z domačimi kmetovalci za čiščenje in vzdrževanje pokrajinskih cest. Na tak način bi lahko po eni strani gmotno podprli domače podjetnike in po drugi zagotovili naši skupnosti visoko kakovost službe. Zaradi tega je pokrajinski svetnik Demokratske stranke iz Devina-Nabre-žine včeraj vložil predlog sklepa za izvajanje omenjenega zakona. Veronese upa in računa, da ga bo pristojni pokrajinski odbornik Mauro Tommasini osvojil, pokrajinski svet pa odobril v najkrajšem času. Slovenski zastopnik ugotavlja, da so pokrajinske uprave zlasti v Lombardiji, Pie-montu in Emilii-Romagni že uspešno sklenile dogovor s kmetovalci za vzdrževanje in čiščenje cest. Gre za prakso, ki jo velja konkretno posnemati tudi pri nas. LICEJ SLOMŠEK - Člani učnega in neučnega osebja so se prvič mudili na njim namenjenem izletu Priložnost za boljše spoznavanje Izlet je 18. junija priredilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije - Obisk Idrije in ogled partizanske tiskarne Slovenija na Vojskem Profesorji se praviloma med seboj srečujejo le v delovnem okolju, zato je skupni izlet možnost, da se s kolegi srečaš tudi v drugačnem kontekstu in da pride tako tudi do boljšega medsebojnega spoznavanja. S tem se prav gotovo strinjajo profesorji ter člani neučnega osebja Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška, ki so se 18. junija mudili v Idriji in okolici na izletu, ki ga je priredilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije preko pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik in turistične agencije Palma. Šlo je za prvo izvedbo tovrstnega izleta, udeleženci pa se strinjajo, da je bila to lepa ter zelo uspešna in dobrodošla pobuda glede na zahtevno šolsko leto. Idrijsko mesto so si ogledali v spremstvu vodičke (in drugače tudi profesorice slovenščine) gospe Karmen, ki jih je na zelo lep in bogat način seznanila z zgodovinsko in kul- turno dediščino Idrije. Tržaški profesorji so si najprej ogledali mestni muzej na gradu Gewerkenegg, kjer je prikazana zgodovina mesta, njegovega rudarstva in čipkarske umetnosti, nato pa so se podali v Antonijev rov in se poglobili v zgodovino idrijskega rudarstva, ki jim jo je na zelo živ in zanimiv način predstavil vodič gospod Jože, bivši rudar. Po okusnem kosilu z domačimi specialitetami (v prvi vrsti idrijskimi žlikrofi) so se popoldne podali na Vojsko, kjer so obiskali partizansko tiskarno Slovenija. Tam so jim na praktičen način prikazali, kako je potekalo tiskanje Partizanskega dnevnika, predhodnika našega Primorskega dnevnika. Po obvezni skupinski gasilski fotografiji so se v večernih urah profesorji liceja Slomšek vrnili na svoje domove polni lepih in prijetnih vtisov ter z željo, da bi se pobuda nadaljevala. Člani učnega in neučnega osebja liceja Slomšek so se s prve izvedbe njim namenjenega izleta vrnili polni lepih in prijetnih vtisov 8 Četrtek, 9. julija 2009 VRH G 8 MAVHINJE - Na festivalu amaterskih gledališč podelili številne nagrade / k imun» i 8. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Uprizoritev amaterske gledališke predstave terja veliko truda od navdušencev, ki se morajo pogosto zadovoljiti z omejenim številom ponovitev in redko konfrontacijo s konstruktivnim strokovnim odzivom. Zato je festival amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah tako priljubljen in dragocen, saj nudi nastopajočim v tekmovalnem sporedu ravno to, kar potrebujejo; možnost nastopanja, medijsko kritje in strokovno mnenje. Za tem stoji prizadevno in neprecenljivo delo članov športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje, ki globoko verjamejo v ta projekt in se mu posvečajo z iskrenim, srčnim pristopom. Organizatorjem je bila letošnja izvedba v posebno zadovoljstvo zaradi kakovosti predstav in odziva publike, predvsem številnih mladih in otrok, kot je ob odprtju slavnostnega nagrajevanja povedala članica Anja Colja. Festival sta na odru pozdravila in pohvalila tudi odbornica za šolstvo občine Devin-Nabrežina Tjaša Švara in predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, ki je poudaril vpliv te pobude na razvoj amaterskega gledališkega področja. Prav gotovo so tudi nekatere posrečene izbire mentorjev in večje možnosti izobraževanja pripomogle k temu, da je tudi ocenjevalna žirija zabeležila znatno rast zavesti in torej kvalitete vseh ustvarjalcev. Vse predstave so si ogledali in izčrpno analizirali Nataša Sosič, Aleksij Pregarc in Sa-mantha Kobal, ki je tudi pojasnila, kako so za nagrade letos odločale le nian-se, saj je bila kvaliteta neprimerljivo boljša kot pred dvema letoma. Ob povezovanju vedno simpatičnega in živahnega Danijela Malalana, ki je zapel nekaj pesmi na gledališko temo in podal verze Povodnega moža »v duhu Prešernove proslave« in ob igranju že stalnih gostov tega večera, odraščajočih in vedno zagnanih glasbenikov domačega ansambla Mladi kraški muzikanti, je nagrajevanje potekalo po starostnih kategorijah s sodelovanjem odbornice Katje Antonič. Nagrade za najboljšo izvedbo so prejele otroška produkcija Lutkarjev iz Devina O roparskem vitezu Jaromi-ru za gibalno spretnost, igralsko-go-vorne sposobnosti in iznajdljivost, mladinska produkcija gledališke skupine Mosp Krvava uganka za osem žensk za zaokroženo in harmonično spojitev samostojnih vlog protago-nistk, in še psihološka drama Beneškega gledališča Kozja koža, ki je potrdila stalno rast in vse večjo uspešnost beneških ustvarjalcev. Posebno nagrado občinstva pa je prejel muzikal Mavrična ribica otroške dramske skupine Slovenec. Pisana, duhovita predstava v režiji Bože Hrva-tič je prejela veliko priznanj in pohval tudi s strani strokovne žirije, ki ji je podelila nagrade za najboljšo glasbo zaradi izvirne glasbene kulise Aljoše Tavčarja (in izvedbe v živo), prav tako zasluženo priznanje za najboljše kostume, ki sta si jih domiselno in v le-sketajočih barvah morskih bitij zamislili Ester in Dajana Kočevar, za najboljšo moško stransko vlogo, ki je nagradila nadarjenega Matijo Succija v vlogi Nagajivka, za glavno žensko vlogo s trojnim priznanjem skupinskemu nastopu treh radovednih in jezikavih sardel-čenč (Sophie Vinci, Tina Klun in Alice Jež) in ne nazadnje za najboljšo režijo. Lutkarji iz Devina so z uprizoritvijo ljudske pravljice po zapisu Ni-ka Kureta osvojili poleg glavne nagrade za izvedbo tudi nagradi za najboljši jezik in za najboljšo sceno oz. za oder, kulise in lutke, ki so jih po navodilih etnologa in avtorja izdelali iz preprostih stvari. V mladinski kategoriji je nastopilo pet skupin, ki jih je žirija uspela enakomerno nagraditi brez izjem. Kvaliteta neprimerljivo boljša kot pred dvema letoma Predstave so ocenjevali Nataša Sosič, Aleksij Pregarc in Samantha Kobal V soboto je kot zadnja v tekmovalnem sporedu nastopila mladinska skupina Jaka Štoka kroma Gledališka skupina Mosp, dobitnica nagrade za najboljšo izvedbo, je prejela tudi nagradi za okusno in funkcionalno sceno Magde Samec in za najboljšo žensko glavno vlogo (vedno prepričljiva Patrizia Jurinčič). Predstava Slovenskega odra Mary Poppins, ki so jo zaradi starosti nastopajočih zadnji trenutek premaknili iz odrasle v mladinsko kategorijo, je prejela nagrado za vedno vzorno oblikovanje jezikovne izvedbe in še nagrado na najboljšo moško glavno vlogo (Matija Rupel zaradi učinkovitih značajskih preobrazb gospoda Bank-sa). Premiero slovenske različice komedije Blackout! novoustanovljene dramske skupine LArt pour Špas je nagradilo priznanje za najboljše kostume Nicole Cherbancich, ki so nakazovale družbeno vlogo likov, in za najboljšo moško stransko vlogo Alexu Jermanu za posrečeno karakterizacijo lika pridnega sina Ljubomira. Višješolska skupina društva Jaka Štoka je z Lorcovim Domom Bernarde Albe prejela nagrado za žensko stransko vlogo z zrelo kreacijo in suverenim nastopom Mateje Prašelj. Nagrado za najboljšo režijo si je zaslužila Melita Malalan za brezhibno odrsko dogajanje v predstavi Barvane klape VZS Mitja Čuk V vetru je resnica; zaradi večstranske dodelanosti je žirija podelila tej predstavi tudi nagrado za najboljšo uprizoritev. V kategoriji odraslih je bila konkurenca kot običajno najbolj ostra zaradi večjega števila tekmovalcev. Najbolj uspešna je bila uprizoritev Gol-donijevega Campiella v izvedbi dramske skupine SKD Tabor, ki je prejela kar štiri nagrade: za najboljši jezik v prepesnjeni, muzikalični govorici prevoda Sergeja Verča, za najboljše kostume v precizni izdelavi Betti Starc, za najboljšo žensko stransko vlogo oz. obrazno in telesno mimiko temperamentne Valentine Strgar in za najboljšo moško glavno vlogo, ki jo je tudi ob odobravanju občinstva prejel Fabrizio Polojaz. Predstava Ku je pršla Alma dramske skupine KD Slovenec je prejela nagrado za dopolnjevalno vlogo scene Petra Sancina, v predstavi Vaje v zboru dramske skupine SKD Slavec pa se je odlikoval Damjan Križ- mančič, ki je s subtilno komičnostjo v interpretaciji vaškega tenorja prejel nagrado za najboljšo moško stransko vlogo. Žirija je imela največje preglavice z izbiro najboljše ženske vloge, saj so ženske figure letos izstopale »zborovsko« in so se povečini dopolnjevale med seboj v zelo posrečenih sodelovanjih. Nagrada za žensko stransko vlogo je odpotovala v Benečijo; prejela jo je namreč Emanuela Cicigoj, najmlajša članica trojice med seboj tesno povezanih ženskih likov predstave Kozja koža. Nagrada za najboljšo glasbo je zvenela kot priznanje za večletno avtorsko glasbeno ustvarjanje, saj so jo prejeli Kraški ovčarji za muzi-kal Kekec gre na morje. Koroški ustvarjalci SKD Globasnica so odnesli eno od najbolj prestižnih nagrad in sicer tisto za najboljšo režijo, s katero je žirija pohvalila delo Alenke Hain. Pri ocenjevanju gledaliških predstav je meja med objektivnim in osebnim mnenjem večkrat precej labilna, zato je čisto normalno, da izbire žirije puščajo vedno odprta vrata vprašajem, pogovoru in konfrontaciji. Najbrž je bolj osveščene gledalce najbolj presenetila izključitev iz kroga nagrajencev verjetno najbolj zanimive in ino-vativne med dramskimi skupinami amaterskega prizorišča. Člani mladinske skupine dramskega društva Jaka Štoka so namreč ponovno počastili svojo dolgoletno tradicijo dramskega ustvarjanja pod mentorstvom režiserja Gregorja Geča. Z vseh vidikov zanimiva, pikantno »začinjena« predstava Neskončno ljubljeni moški, po grenko-sarkastičnem tekstu zelo uspešne slovenske pisateljice Dese Muck, je pokazala režiserjevo profesionalno obvladanje odrskih mehanizmov, ki je ustvarilo filmsko dogajanje s tekočim ritmom, ohranitvijo stalne napetosti v zaporedju kratkih prizorov, naravnim igranjem mladih članov skupine. Zgodba se odvija v tempu kriminalke, saj je gonilna sila vprašanje, zakaj je protagonista zadela kap; postopoma se v »flashbackih« nabirajo vedno novi elementi trojnega življenja protagonista Dušana (Nikolaj Bukavec), ki je ob nemogoči in nezvesti ženi (Veronika Zuzič) imel še ljubimko (Nicole Starc) in homoseksualno zvezo s kolegom (Jan Sossi), katerim bi lahko dodali še sporen odnos z materjo (Igor Rebula je dal njenemu življenjskemu odčaranju zelo učinkovit komični pečat). Ljubezen je smrtonosna bolezen, saj pod pritiskom vseh teh afer in z edino tolažbo iskrene ljubezni hčere Pike (Meta Starc) mora protagonist priznati svoj življenjski in emotivni poraz, kar ga privede v smrt. V vlogi zdravnika Kogoja, ljubimca Dušanove histerične žene, je igral Jernej Bufon, dramaturgijo je dopolnil še posrečen zbor hudomušnih komentatorjev s povezovalno vlogo (Ilja Bufon, Emil Bukavec, Luka Starc, Alex Ves-covi). Predstava funkcionira na igralskem in tehničnem področju, je moderna po govorici in kreativno zasnovana. Scena Gregorja Geča je omogočala še bolj učinkovito tempiranje z vzporednimi prizori v drugem planu, izvirna glasba Igorja Zobina pa je bila usklajeno povezana z dogajanjem. Ta predstava je v soboto sklenila tekmovalno revijo, kateri je za praznični pečat sledil prijeten nastop glasbene skupine Chirike s toplino latinsko ameriških motivov. Rossana Paliaga ZGODOVINA - Predstavitev knjige o »patriotskem odporništvu« v Trstu »Zapolnitev preteklih vrzeli« Knjiga je neke vrste antologija, sad večletnega dela z zgodovinarji, ki so se poglobili v še nedotaknjene arhive in izbrskali nove dokumente Združenje prostovoljcev za svobodo - Associazione Volontari della Libertà (AVL) je včeraj na tržaškem županstvu predstavilo še zadnjo izmed dvanajstih knjig o tržaškem patriotskem odporni-štvu. »La resistenza patriottica a Trieste 1943 - 1945« je naslov obsežni knjigi, ki je ravnokar izšla pri založbi Libreria Editrice Goriziana s finančnim prispevkom Dežele Furlanije-Julijske krajine. Nekatere izmed avtorjev je včeraj dopoldne na županstvu gostil predsednik občinskega sveta Sergio Pacor. Sam je knjigo prebral in jo pred novinarji pozitivno ocenil, saj vsebuje, kot je dejal, doslej še nepoznane zgodovinske dokumente in pričevanja. »Do osemdesetih let je bila zgodovina tako rekoč ovita v molk, tako da je bil že skrajni čas, da resnica pride na dan,« je dejal Pacor in dodal, da če se stvarem ne pride do dna, ostaja v zraku vselej neko mučno nelagodje. »Danes je treba na preteklost gledati z določeno di-stanco, neobremenjeno, saj se moramo zavedati, da so tisti časi, ki so bili boleči za obe komponenti, mimo.« Z grenkobo se je tudi obregnil ob poročilo italijansko-slovenske komisije, ki je Marina Cattaruzza, Sergio Pacor in Fabio Forti na včerajšnji predstavitvi kroma po njegovem mnenju nekoliko spačilo resničnost. Med gosti je bil včeraj prisoten tudi predsednik združenja AVL Fabio For-ti in avtor uvodnega prispevka o odpor-ništvu v Trstu v njegovi končni fazi. »Knjiga je nastala po obisku v Rimu leta 2000, ko nas je sprejel sam predsednik republi- ke Carlo Azeglio Ciampi. Dejal nam je, da je v italijanski zgodovini marsikatera stran ostala prazna in da je to vrzel treba zapolniti. In to nalogo je poveril nam.« Forti je pojasnil, da je knjiga prava antologija, sad večletnega dela z zgodovinarji, ki so se poglobili v še nedotaknjene arhive in izbrskali nove dokumente, s po- močjo katerih so danes zarisali popolno sliko tistih ključnih let v Trstu. Obsežen del knjige je posvečen 30. aprilu 1945. Kot lahko preberemo v uvodnih vrsticah, je šlo takrat za dan, ki je bil za naše mesto izredno pomemben: za dan vstaje proti okupatorju, za katero se je odločil narodnoosvobodilni odbor CLN, akterji pa so bili divizije in brigade italijanskih patriotov pod vodstvom polkovnika Antonia Fonde Savia. Uradno zgodovinopisje pa naj bi dogajanje popolnoma prezrlo, včasih celo priredilo in osvoboditev pripisalo drugim. V desetletnem raziskovalnem delu so avtorji med drugim zbrali devet pričevanj ravno iz tistih dni, ki so jih tudi posneli in ohranili pred pozabo. Uvod v t.i. antologijo je bil poverjen zgodovinarki Marini Cattaruzza, ki se je v svojem zapisu zaustavila pri tržaškem vprašanju in pri pojmu osvoboditve, medtem ko se je Stelio Spadaro posvetil 30. aprilu 1945 v tiskanih medijih; Stefano Felician je postregel z zgodbo njegovega deda Lina, Vittorio Leschi pa s slovenskim narodnim gibanjem in »slavo-komunističnim« odporništvom v Trstu. (sas) / TRST Četrtek, 9. julija 2009 9 1 LONJER - V nedeljo zvečer so sprejeli letošnje udeležence Artedna Šest umetnikov za šestdnevno ustvarjanje Azad, Gerda, Luca, Mar\ya, Roberta in Vesna bodo v soboto prikazali rezultate svojega dela Azad, Gerda, Luca, Mariya, Roberta in Vesna: v nedeljo zvečer je Lonjer sprejel umetnike, ki bodo do prihodnje sobote ustvarjali v sedmi mednarodni likovni delavnici Arteden. Kot je pojasnila predstavnica organizatorjev Darja Kodrič, so želeli z letošnjim Ar-tednom ovrednotiti predvsem umetnike, ki prihajajo iz naših krajev, zato so tudi uvodni večer Poetart oblikovali »domači« ustvarjalci: mladi pesniki in glasbeniki Tomaž Scar-cia, Andrej Kralj in Julija Kjuder, za glasbeno spremljavo je skrbel Erik Cernigoj, pri branju poezij pa sta sodelovala tudi Alenka Hro-vatin in Matjaž Klemše. Mlada tržaška umetnica Giulia Marsich je razstavila slike, ki so nastale v povezavi s poezijo in glasbo Tomaža Scarcie. Arteden namreč že zdavnaj presega likovne okvire in je predvsem mreža, ki prepleta različne načine ustvarjalnosti in odmerja poseben prostor mladim, ki se želijo preizkusiti. Večer Poetart je zaključil prikaz posnetkov z glasbeno spremljavo, ki jih je Artednu zapustil lanski udeleženec Riccardo Baldassari. Kdo pa so letošnji udeleženci, ki ustvarjajo v Lonjerju? Mariya Efremova, ki se je lonjerski skupini pridružila kasneje, prihaja iz Bolgarije, kjer se je v Sofiji rodila pred osemintridesetimi leti. Študirala je računalništvo, njena velika ljubezen pa je fotografija. Azad Karim je iraški Kurd, ki pa živi in ustvarja v Ajdovščini. V Slovenijo je pripotoval leta 1976 in štiri leta kasneje diplomiral iz slikarstva na ljubljanski akademiji; kasneje je pri profesorju Zvestu Apolloniju končal tudi podiplomski študij grafike. V Lonjerju ga spremlja žena Silva, prav tako umetnica. Fotografinja Vesnja Kranjec je domačinka iz Lonjerja, ki pa že več let živi in ustvarja v Pragi. Tu zaključuje tudi zadnji letnik fotografske fakultete. Tržačanka je tudi Roberta Skerlavaj, ki je leta 2007 diplomirala iz mozaične umetnosti. Najraje ustvarja mozaike in steklena okna s tehniko tiffa-ni in svincem, igra pa tudi oboo in prečno flavto. Gerda Sture je Latvijka, ki je pred petimi leti diplomirala iz slikarstva na visoki šoli v Rigi. Specializirana je v slikanju morja in ladij. Tržačan Luca Vanello obiskuje akademijo za likovno umetnost v Bologni, kjer se izpopolnjuje v slikarstvu. V svojih delih se najraje na neobičajen in nepričakovan način spušča v interakcijo z mimoidočimi. Kdor bi si rad pobliže ogledal njihova dela, ki bodo nastala v Lonjerju in okolici, jih lahko vsak dan obišče v tamkajšnjem šport-no-kulturnem centru. Če ne prej, pa v soboto, ko bodo ob 19.30 odprli tradicionalni AT Vernissage. (pd) Letošnji udeleženci Artedna, spodaj pa posnetek z uvodnega večera Poetart kroma Danes v Lonjerju tudi fotografija in ples Lonjer vabi torej na obisk: pridite in poglejte, kako v vasi ustvarjajo umetniki iz različnih koncev sveta, Mariya Efremova, Azad Karim, Vesnja Kranjec, Roberta Skerlavaj, Gerda Sture in Luca Vanello. V jutranjih urah potekajo v Lonjerju tudi delavnice za otroke: otroci se posvečajo »ustvarjalni angleščini« (vodi jo Jason) in kuharski delavnici z Emilijo. Gospa Emilija Pavlič bo v petek (od 18. ure dalje) vodila tudi kuharsko delavnico za odrasle. Vsak večer je poskrbljeno tudi za poseben kulturni dogodek. Današnji večer bo obogatilo odprtje fotografske razstave Marca Tavina Podobe iz Vietnama (ob 20. uri) in nastop plesne skupine Arabesque (ob 21. uri). Jutri je ob 20. uri napovedan pevski sprehod po vasi z mladinsko lonjersko skupino Tončka Čok. ZAHODNI KRAS - Skupni »rojstni dan« letnikov 1 929 Kriški 80-letniki so praznovali Obujanje lepih in manj lepih spominov in cvetje na grobove vrstnikov, ki jih ni več Leto 1929 je bilo leto velike svetovne ekonomske in družbene krize (začela se je v ZDA in nato izbruhnila tudi v Evropi), tudi leto 2009 je leto gospodarskih težav. Križani in Križanke, ki so se rodili leta 1929, pa so na snidenju prejšnjo soboto obujali predvsem lepe in prijetne spomine, čeprav so v življenju preizkusili tudi marsikaj hudega in trpkega. Praznovanje »skupnega« rojstnega dneva so dopoldne začeli pred kriškim spomenikom, nato pa kosili v ribji restavraciji v Prečniku, kjer jih je domačin Danijel Šuligoj skupinsko fotografiral. S šopkom cvetja so se na domačem pokopališču spomnili devetih vrstnic in vrstnikov, ki so umrli v zadnjih letih. Če se ne motimo je to prvič, da so kriški 80-letniki skupaj praznovali to častitljivo obletnico. BRIŠČIKI Jama velikanka ima novo razsvetljavo Obisk v jami velikanki pri Brišči-kih ne predstavlja nobene posebne novosti, saj si je kraško votlino na tržaškem Krasu doslej ogledalo res veliko število. Pravijo, da lepotico med kraškimi jamami letno obišče okrog 70.000 ljubiteljev podzemnih naravnih lepot. Med obiskovalci vsekakor prednjači študirajoča mladina, pa tudi organiziranih turističnih ogledov ne manjka. Tako je naneslo, da sem preko fotografskih razstav spoznal predsednika Združenja Grotta Gigante, ki upravlja to, daleč poznano naravno dediščino. Poleg tega, da je priznan speleolog, potapljač in gorski re-šelavec, je predsednik, arh. Alessio Fab-bricatore iz Gorice tudi odličen fotograf, ki se je uveljavil na številnih razstavah. Prijateljstvo z njim se je utrdilo ob moji pomoči pri prevodih v slovenščino raznih tekstov s fotografsko vsebino, kot tudi besedil, ki zadevajo spelologijo s posebnim poudarkom na jamo pri Brišči-kih. Prejšnji teden so v sprejemnem centru ob vhodu v jamo priredili občni zbor, ki so se ga udeležili predsedniki oz. predstavniki vseh tovrstnih jam v Italiji. Le-teh je dvajset in se nahajajo v raznih deželah apeninskega polotoka. Še največ jih je v južnih deželah (Lacij, Abruci, Kampanija, Apulija in Sardinija. Naziv združenja je AGTI (Associa-zione grotte turistiche italiane - Združenje italijanskih turističnih jam), njegov namen pa je ovrednotiti to naravno bogastvo in strokovno proučevati pojave, ki jih skriva kraško podzemlje. Združenje si nadalje nadeja, da bi lepote podzemnega sveta približali turističnim tokovom, obenem pa si prizadeva, da bi te naravne dragocenosti ne prešle v neprave roke. Kot je žal znano, si naravna bogastva radi prilastijo krogi, ki z raznimi špekulativnimi in dobičkonosnimi posegi povzročijo pravo razdejanje mojstrovin, ki jih je narava oblikovala v dolgih geoloških obdobjih. Kot gostje so se zasedanja udeležili tudi predstavniki Po-stonjske jame, s katero goji vodstvo jame pri Briščikih stalne in plodne stike. Pozdrav srečanju je prinesla Monika Hrovatin, odbornica občine Zgonik, na ozemlju katere se nahaja velika kraška jama. Naj omenimo, da je bil. Arh. Ales-sio Fabbricatore izvoljen za predsednika državne AGTI. Po posvetu, že v poznih večernih urah, so se gostje podali na eno in pol urni ogled jame. Že takoj po prvih rampah stopnic je bilo na obrazih gostov občutiti začudenje nad lepoto in veličastnostjo votline, ki so jo v zadnjih mesecih opremili z novo razsvetljavo, pa tudi za varnost gostov je bolje poskrbljeno. Prav odlična razsvetljava omogoča, da si gost lahko napase oči nad desetinami kapnikov in drugih tvorb ter usedlin, ki jih je narava oblikovala v milijonih let. Jama v Briščikih velja tudi za pomemben raziskovalni center, saj so v njen nameščene naprave, ki beležijo potresno dejavnost, posebnost pa predstavlja nihalo, ki služi za meritve premikov v zemeljski skorji. Te naprave veljajo za edinstvene na svetu. Po izhodu iz jame so goste pogostili z okusnimi kraškimi dobrotami, odličen Teran pa je pripomogel, da se je prijetno razpoloženje nadaljevalo pozno v noč. (vip) 130 Torek, 7. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI VKeraj dan es Danes, TOREK, 7. julija 2009 CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 21.12 in zatone ob 5.07 Jutri, SREDA, 8. julija 2009 ŠPELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,3 stopinje C, zračni tlak 1009,1 mb raste, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 75-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 11. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenj-ska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino FELLINI - 17.00 »Moonacre, i segreti dell'ultima luna«; 19.45, 21.45 »Coco Avant Chanel«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 19.30, 21.45 »Ritorno a Brideshead«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La rivolta delle ex«. KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 18.20, 20.50 »Bralec«; 16.00, 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 20.00, 22.00 »Prekrokana noč«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ul-timo Vichingo«; Dvorana 2: 16.15, 17.45, 20.00, 22.15 »Transformers: la vendetta del caduto«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni«; Dvorana 4: 16.30 »Una not-te al museo 2«; 18.30, 21.00 »Vin-cere«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »La ragaz-za del mio miglior amico«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Il mondo di Horten«. ¿1 Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«. ARISTON - 21.15 »Si puo' fare«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 17.30, 20.00, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 16.00, 17.30, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Coraline e la porta magica«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Una notte da leoni«; 18.10, 20.05 »La ragazza del mio migliore amico«; 16.00, 22.00 »Un'estate ai Caraibi«. Draga Anuška res iskrene čestitke za tvoj življenjski uspeh....in seveda tako naprej! Iztok, Paola in Jan V ponedeljek, 6. julija je iz stikov z javnostjo na jezikovni fakulteti videmske univerze uspešno diplomirala Anuška Smotlak Iskreno ti čestitamo in ti želimo še mnogo nadaljnjih uspehov Saša, Katjuša, Jasmina, Silva in Danica Mami Mojci, očku Janu in sestrici Sani se je pridružil mali Evan Srečni družini čestitajo nono Bruno, nona Vojči in stric Peter Naš dragi DAVID PESCATO-RI je odlično opravil maturo. Ponosni mu iz srca čestitajo in mu želijo še veliko študijskih in življenjskih uspehov. Klara, Robi in Erik. Ob uspešno opravljeni maturi iskreno čestitata dragemu DAVIDU PESCATORIJU in mu želita, da bi študij enako uspešno nadaljeval tudi na univerzi. Nona Meri in nono Franko. Dragi MATIA ob uspešno opravljeni maturi ti iz srca čestitamo in želimo še mnogo uspehov Elia, mama in papa. Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois je uspešno maturi-ral naš dragi MATIA. Še veliko takih in podobnih uspehov mu iz srca voščijo vsi domači še zlasti pa Nataša, Verena in bratec Elia. Našemu odborniku Andreju in mamici Denise ter mali Nini se je pridružila drugorojenka ERIN. Srečni družinici čestita Jus Repen. SKD Barkovlje čestita svojemu odborniku FLAVIU CRASSU ob uspešno opravljeni maturi in mu želi da bi čimprej dobil odlično službo. SKD Barkovlje se veseli z MOJCO in JANOM ob rojstvu malega EVANA in želi, da bi novorojenček bil vedno v veselje vsem v družini. KD Slovan s Padrič iskreno čestita vsem padriškim maturantom, Uspešno so opravili maturo Irina Mihelčič Martina Starec Matia Mozenich Iskreno jim čestita in želi še obilo uspehov v življenju Klapa dobre pustolovščine »stotici« LUKI ZIDARICU, DAMIJANI GREGORI, ESTER GRE-GORI, MATEJU FORMIGLIJU ter MARKU ZERIALIJU, ki so uspešno zaključili višješolski študij. Danes ima rojstni dan naša prijateljica MARICA ŠUC. Meri in Romana ji želiva obilo zdravja in veselja. Naša pevka KLARA je te dni praznovala šestdeseti rojstni dan. Rojanski cerkveni pevski zbor ji želi mnogo zdravja ter da bi še dolgo tako lepo pela. Naša TINA KRIŽMANČIČ je na maturi 100 dobila a ne zato, ker se je samo učila, pač pa zato ker se je z nami »Spriticami« po Floridi podila. Sedaj si bo malce oddahnila a že septembra se bo v Ljubljano preselila in tam kitajščine učila. Vse najboljše ji želimo in ji v Parizu fešto nardimo!!! Cheerdance Millenium čestita maturantkam TINI KRIŽMANČIČ za najvišjo oceno-100/100, DAŠI UKMAR, ANNETTE ŠKERLAVAJ in ESTER GREGORI pa za lep uspeh na maturi. SKD Lipa iz Bazovice čestita odlični TINI za uspešno izpeljano maturo in ji želi še mnogo uspehov v življenju. KD Kraški dom iskreno čestita REPENTABRSKIM MATURANTOM ob uspešno opravljeni maturi. SKD PRIMOREC čestita odborniku MATIJI MOSENICH in TAJDIMILIČ ter MATEJIMILKO-VIČ ob uspešno zaključeni maturi. Včeraj je praznovala svojo okroglo obletnico naša SONJA iz Krogel). Vse najboljše, zdravja in veselja ji želimo vsi udeleženci jutranje telovadbe ŠD Breg. 0 Mali oglasi ŽIVA je nekje pozabila svojo plišasto (peluche) lisičko. Joče za njo in se ne potolaži. Poštenemu najditelju nagrada in zahvala. Tel. 040211893. DRAGA DEKLETA! Če imate voljo se poročiti z mojo poročno obleko, staro 53 let, pokličite me, rade volje vam jo posodim, številka 46. Tel. 040-299820. IŠČEM PLATIŠČA za VW Polo R14 185x55 ali R15 195x45. Tel. 3336925572. IŠČEM ZA NAKUP hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo v okolici Opčin. Tel. 347-7866436. PRENOSNI ELEKTRIČNI KLAVIR »Gem Sprinter 61 B« z obsegom 5 oktav prodam po ugodni ceni. Klicati v večernih urah na tel. št. 3498633811. PRODAM FIAT PANDA 900, letnik '99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. 349-7047992. PRODAM SCOOTER suzuki burg-man 250, letnik 1998, vedno servisiran, zelo dobro ohranjen. Tel. 040 - 771909 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE 70 kv. m., v dobrem stanju, cona Ul. Conti-Rossetti, po želji tudi garaža. Tel. 040 -771909 v večernih urah. PRODAM ZA 100 EVROV kopačico priključek za motorno kosilnico Stihi. Tel. 040 - 201056. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. V NABREŽINI prodamo prostorno in sončno stanovanje po ugodni ceni. Tel. 040-200786 ali 333-8782315. r a Odbor ŠKD Cerovlje-Mavhinje se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri organizaciji in izvedbi letošnjega 8. zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. Posebna zahvala naj gre pokroviteljem in sponzorjem. [d Osmice OSMICA OSMICA je odprta v Mav-hinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Iztok v Slivnem. Tel.št.: 040-200634. OSMICO sta odprla v Samatorci Stanko in Alma. Vabljeni. Tel.št.: 040-229349. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. PRI BOGDANU IN MARLENKI v Ga-brovcu je osmica vrata odprla, za vsa žejna in lačna grla. Vabljeni! Tel. 040-2296068. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Tel. 040-225304. Vabljeni! V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Tel. 040-229211. S Poslovni oglasi KEKEC GRE NA MORJE - KRAŠKI OVČARJI v Baru pri Bojani v KRIŽU danes, 7. julija, ob 21.00. Vabljeni! aBOA AURORA Od daljnega 1963 vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice Laško, praznik cvetja in piva 11.-12.07. AURORA FEST Dolenjske toplice 12. -17.07. Praznik pršuta v SAURISU 19.07. Indija RAŽASTAN 30.08. - 13.09. JORDANIJA in SIRIJA 28.09. - 08.10. VELIKI ŠMAREN MORAVSKA in ČEŠKA Križajjenje po RENU POLJSKA tura PLITVIŠKAjezera LOGARSKA DOLINA Bivanje v BOVCU Z muzejskim vlakom na BLED 13. -16.08. 13. -17.08. 13. -18.08. 15.-16.08. 15.08. 01.-08.08. /08. 16.08. 16.08. OKTOBER Dolina Soče in Vršič Bivanje v KRANJSKI GORI JULIJ Z muzejskim vlakom na BLED AVGUST STIČNA in Bogenšperk SEPTEMBER KORNATI in slapovi KRKE ROVINJ in Limski kanal PLITVIŠKAjezera ZAGREB AURORA FEST Rogaška Slatina SLAVONIJA antično panonsko moije ČRNA GORA zgodovina in narava CINQUE TERRE TOSKANA po poteh G. Puccinija Klasična GRČIJA in Meteore s trajektom BRIJONI in Pula PERUGIA Eurochocolate 26.07. 11. -18.07. 19.07./16.08./13.09. 23.08. 27. - 30.08. 30.08. 05. - 06.09./03. - 04.10. 05.09. 07. -14.09. 13. -17.09. 22. - 27.09. 19. - 22.09. 25. - 27.09. 26.09. - 03.10. 27.09. 18. - 20.10. TIBET 31.07. -10.08. IRSKA in otoki ARAN 02. - 09.08. AVSTRALIJA 04. - 24.10. MYANMAR Burma 11. - 21.10. KITAJSKA TURA 12. - 23.10. Nepoznana ANDALUZIJA 17. - 24.10. PORTUGALSKA Tura 30.10. - 07.11. K Dogonom v Timbuktu MALI 06. -15.11. VIETNAM in KAMBODŽA 22.11. - 06.12. VELIKA POTOVANJA Z LETALOM BUS TERME celo leto vsako NEDELJO Poletna bivanja v SREDOZEMLJU, katalog z najbolj ugodnimi cenami! Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.301 15.30 -18.30 četrtek no stop 9.00 -18.30 / sobota 9.00 -12.00 e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com / TRST Četrtek, 9. julija 2009 1 1 9 Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 11. julija do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJI TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL pozivajo dijakinje in dijake, ki so pravkar zaključili 3. razred nižjih srednjih šol in njihove družine, da se čimprej javijo v tajništvih izbranih višjih srednjih šol za potrditev vpisa. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MIL-ČINSKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti MI K GRJMO HODT N VIŠARJE v nedeljo, 12. julija, odpotujemo s trga v Nabrežini ob 6.51. Info: 3476849308 (Igor). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10. julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni! KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z Zadružno Kraško banko v nedeljo, 26. julija, tradicionalni enodnevni izlet na Kmečki praznik -srečanje kmetov treh dežel v vele na avstrijsko Koroško. Cena izleta, ki krije samo stroške prevoza, je 20,00 evrov na osebo. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu, tel. 040 - 362941, v Gorici, tel. 0481 - 82570 in Čedadu, tel. 0432 - 730119. Ü3 Obvestila do celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa .org. ELIC- Umetnostna šola »Sintesi« vabi vašega otroka na likovne delavnice od danes, 7., do petka, 10. julija, (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) od 9. do 12. ure, ki jih vodi umetnik Leonardo Calvo, na Opči-nah v Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040-390823, 3334784293, 040-774586. OBČINA DOLINA Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje poteka v Ana-grafskem uradu do danes, 7.julija, s sledečim urnikom: od 8.30 do 12.15. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2008 in izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki je na razpolago na občini. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 7. julija, ob 20.45, na sedežu na Padričah seja odbora. ŠD KONTOVEL organizira danes, 7. julija, tradicionalno »Ribado«. Začetek družabnosti s sardoni in ob kozarčku domačega vina ob 19. uri. Nastopile bodo ritmičarke, program pa bodo popestrile tudi družabne igre in glasba. Vabljeni člani, vaščani, simpatizerji in prijatelji. OBČINA DOLINA v sodelovanju s Pokrajino Trst, organizira v sredo, 8. julija, ob 18. uri v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu srečanje z mladimi glasbenimi ustvarjalci v sklopu pobude »Argento Vivo in provincia«. Dogodek je namenjen starejšim občanom. Toplo vabljeni! OBČINE ZGONIK, REPENTABOR IN DEVIN NABREŽINA iz Okraja 1.1 organizirajo letovanje v toplicah za sedemdeset oseb v letovišču Abano Terme (PD) v obdobju od 20. septembra do 4. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo osebe, ki so stare preko šestdeset let, samostojne in stanujejo v eni izmed treh občin. Obrazec s prošnjo za udeležbo na letovanju je mogoče dvigniti na sedežih Občin Zgonik, Repentabor ter na Uradu Socialne službe Občine Devin Nabrežina v Naselju Sv. Mavra, 124 v Sesljanu, ob urniku poslovanja. Prošnje za udeležbo, ki naj bodo izpolnjene na ustreznem obrazcu in potrebne dokumente je potrebno oddati na zgoraj omenjenih sedežih do 8. julija. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da bo v sredo, 8. julija, odprta skavtska trgovina od 18. do 19. ure na ul. Risorta 3. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi občane na javno srečanje o regulacijskem načrtu tržaške občine, ki bo v sredo, 8. julija, ob 20.30 v društveni gostilni na Kontovelu. vodelujejo rajonski svetovalec vKP-EL Roberto Catturuzza, občinska svetovalca Iztok Furlanič in Marino lndolina ter deželni svetovalec Igor Kocijančič. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. KRUT - nadaljuje se vpisovanje za izlet od 13. do 18. septembra v odkrivanju zanimivosti vicilije in Malte. Pohitite, ker je število mest omejeno! Podrobnejše informacije s programom in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bo- ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi vse člane na izredni občni zbor, ki bo v prostorih Združenja, v ul. Ginnastica 72 v Trstu danes, 7. julija, ob 12.30 v prvem sklicanju in v sredo, 8. julija, ob 19.00 uri v drugem sklicanju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 9. julija, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). 19. DRAGA MLADIH na temo »Ustvarjalnost in inovativnost« bo od 10. do 12. julija v Kopru, Središča Rotunda (stari zapori). Petek, 10. julija, ob 20. uri večer z inovatorjem Japecom Jakopinom. Sobota, 11. julija, ob 10. uri okrogla miza »Od inovativnosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Flor-jančič, Tinkara Kovač, Gregor Ču-šin, od 15. uri dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativnost in ustvarjalnost mladih« beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donizetti 3, 040-370846 ali www.draga-mladih.org. ARTEDEN/09 vabi do petka, 10. julija, od 17. do 18. ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Daša Grgič in Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 3335062494 predstavnica Skd Lonjer-Katinara, mail: jana@arteden.org. NOVONASTALI KONZORCIJ »Skupaj na Opčinah« vabi dne v petek, 10. julija, na Openski poletni večer s pričetkom ob 19.30. Zagotovljen pester program z večernim shop-pingom, raznorazno glasbo, plesom ter mnogim drugim. Vsi toplo vabljeni! TABORNIKI RMV sporočajo, da bo odhod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zida-richa v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih:10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040635626 ali na Arciserviziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabrežini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 3386376575 ali 334-9314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. KRUT vabi na skupinsko letovanje ob koncu poletja v Mali Lošinj, od 30. avgusta do 6. septembra. Vabljeni! Podrobnosti na sedežu, Ul Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT vabi v Šmarjerske toplice od 30. avgusta do 9. septembra, na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. št.: 040-360072. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. 0 Prireditve ARTEDEN LONJER/09 - Mednarodna likovna delavnica. Danes, 7. julija, ob 20. uri, odprtje razstave Marca Ta-viana «Podobe iz Vietnama«, ob 21. uri Dance performance skupine Arabesque; v sredo, 8.julija, ob 20. uri pevski sprehod po vasi z Mpz Tončka Čok, dirigent Manuel Purger; v četrtek, 9. julija, ob 20. uri zabava in ples s skupino Alter ego; v petek, 10. julija, ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle; v soboto, 11. julija, ob 19.30 At Vernissage-raz-stava del Artedna09 s spremljavo latinsko ameriške glasbe skupine Chi-rike. OKTET ODMEVI v sodelovanju z Župnijo Sv. Mihaela iz Zgonika vabi danes, 7.julija, ob 20.30, v cerkev Sv. Urha v Samatorcina na celovečerni koncert »V spomin na Marjota«. Sodelujejo Otroški zbor iz Zgonika, Oktet Škofije ter Oktet Odmevi. SKD TABOR prireja vsak četrtek v ju- liju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah: v četrtek 9. julija, »Večer srbske folklore; 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; 23. julija, celovečerni film »The Milliona-ire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 10. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Zdenka Vogriča »Bila so Brda...«. O avtorju in delih bo spregovoril direktor Goriškega muzeja lndrej Malnič. Za glasbeni uvod bo poskrbel harmonikar Jari Jarc. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Prispevki V spomin na drago mamo Vero daruje Igor Čuk z družino 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na gospo Marijo Purič Do-ljak darujejo ravnateljica, učno in neučno osebje liceja Slomšek 125,00 evrov za Sklad Otona Berceta. V spomin na drago Palmiro Grego-retti darujeta družini Kante in Obad 50,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Ivano Verginella por. Prasselli darujejo Edi, Dario in Sergij Husu z družinami 60,00 evrov za FC Primorje. V spomin na pokojno Ivico Verginella por. Prasselli darujeta Majda in Milko Cibic 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Marije Purič vd. Doljak darujejo Nataša, Paolo, Rado, Sandra, Walter in Katja 45,00 evrov za MoPS Kraši dom. V spomin na Radoslavo Premrl-Pahor in namesto cvetja na njen grob darujejo Marta, Sabina in Amelija 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na svaka Gigkota Scabarja daruje Silvana De Lorenzi 50,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga Vera Lazzari vd. Kral Žalostno vest sporočajo sin Giordano z ženo Paolo, zet Sergio s Paolo, vnuki Astrid z Germanom, Ivan, Tjaša z Angelom in pravnuka Damiano in Gaia ter ostalo sorodstvo. Pokojnica bo ležala v mrliški vežici v ulici Costalunga v četrtek, 9. julija od 11. do 13. ure, nato bo sledil pogreb na pokopališče v Ricmanje. Domjo, 7. julija 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Draga Vera, imeli te bomo v hvaležnem spominu. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Tovariši Stranke komunistične prenove - krožek občine Dolina Ob izgubi naše dolgoletne in neutrudne članice Vere Kral izrekamo sinu Jordanu, Ivanu, Tjaši in ostalim svojcem občuteno sožalje KD Fran Venturini Ob izgubi borke N.O.B. Vere Kral se klanjamo njenemu spominu VZPI-ANPI - sekcija Domjo 12 Torek, 7. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI KNJIGA - Časnikar in pisatelj Željko Kozinc napisal antologijo svojih potopisov po Sloveniji Izbor izjemnih poti, ki čakajo novih lepih dni Izbor opisov kakih sedemsto krajev iz priljubljene tetralogije Lep dan Kliče Ob tej novi knjigi pisatelja, časnikarja in po-topisca Željka Kozinca bi bilo površno in krivično uporabiti znano ljudsko primero o kovanju vročega železa. Čeprav gre tudi za to - in pri tem z založniškega vidika seveda ni nič narobe - izdaja prinaša tudi lepo število novih »želez v ognju« in drugih dopolnil. Kozinčeve Moje najljubše poti so namreč knjiga z njegovim izborom opisov poti iz izjemno priljubljene tetralogije Lep dan kliče in hkrati več kot zgolj svojevrstna antologija, ki sta jo med drugim spodbudila avtorjev življenjski jubilej in desetletnica izida prve knjige s prvimi stotimi izleti in sprehodi, s katero se je začel uspešni in edinstveni niz. V teh letih so se namreč obiski in ogledi okoli 700 krajev, gorskih vrhov, naravnih in kulturnih znamenitosti, zgodovinskih in arheoloških lokacij spremenili v prijetno berljive zapise, prepredene s koristnimi napotki in pospremljene s športnimi fotografijami. Večino teh ogleda vrednih točk je Kozinc odkril v Sloveniji, marsikje pa je lep kos poti podaljšal tudi čez meje, zlasti v kraje, kjer je (še) slišati slovensko besedo. V to po formatu in vsebini od prejšnjih znatno obsežnejšo knjigo je Željko Kozinc vključil 104 izlete, po dva za vsak teden v letu; med njimi jih skoraj četrtina doslej še ni bila objavljena v knjižni obliki. Za razliko od serije Lep dan kliče, kjer je veljalo abecedno zaporedje, so izleti in sprehodi tukaj nanizani po geografskem načelu - po pokrajina in regijah, od Dolenjske in Gorenjske prek Goriške, Krasa in Istre do Prekmurja in Koroške. Zadnji razdelek, Zamejstvo - Od Gospe svete do Lepe Vide, sodi s štirinajstimi izleti med najobsežnejše. V tukajšnji izdaji so opisi prečiščeni in večinoma dopolnjeni, zanimivosti posameznih izletov pa so tudi ocenjene - z enim do petimi listi - glede na naravne lepote in pomembnost zgodovinsko-kulturne znamenitosti, ki se ponujajo obiskovalcu. Za povrh je knjigi dodan še zemljevid z označenimi lokacijami oziroma cilji. Željko Kozinc tukaj priznava, da se je že zdavnaj odrekel mladostnemu načrtu, da bi obiskal vseh 6000 slovenskih krajev, ki imajo v leksikonih in na zemljevidih svoja imena, saj jim ne bi prišel do konca tudi če bi na zdravih nogah dočakal sto let. Treba je (bilo) početi še marsikaj drugega, kljub vsemu pa se ni in se še ne namerava odreči svojemu temeljnemu namenu: kroženju po slovenskem svetu z odprtimi očmi in ušesi. Kako naj se človek, se sprašuje, odpove propelerju v sebi, kako ljubezni? Naj zato še dolgo velja tudi zanj, v kar prepričuje druge: Izleti in hoja dajejo življenju pospešek. Iztok Ilich KOPER - Koncert istrskega ansambla z novimi priredbami Vedri toni skupine Vruja Glasba istrske skupine Vruja navdaja poslušalce z občutkom vedre topline pa optimizma, tudi takrat ko zaigra otožnej-šo melodijo. Tako se je zgodilo tudi na koncertu, ki je bil junija zvečer v koprski taverni; občinstvo vseh starosti je z veseljem prisluhnilo skladbam iz Vrujine nove zgoščenke Ruj, čupinj, žaneštra, ki je nekoliko bolj avtorsko obarvana kot prvi dve, a je prav tako posvečena izredno raznoliki istrski glasbeni tradiciji. V glasbi, ki jo izvajajo Marino Kranjac in ostali člani skupine, je čutiti, da to glasbeno izročilo zelo dobro poznajo, predvsem pa ga ljubijo in globoko spoštujejo, in sicer vse njene posebnosti, saj jim uspe, da elementov različnega izvora ne poplitvijo po enem in istem kalupu, a jih kljub temu harmonično združijo. Tako so na koncertu v sredo zvečer, s katerim se je začelo praznovanje koprskega patrona svetega Nazarija in ki ga je soprirejala Skupnost Italijanov „Santorio Santorio", zazvenele note vesele manfrine, plesa, ki je v Itsro prišel iz severne Italije, južnoistrski baluni in pesmi v istrski lestvici, vilote in druge pesmi, ki so jih peli bodisi v Trstu bodisi v mestih ob zahodni obali Istre, na koncu pa še skladba Daria Marušič Ruj, čupinj, žaneštra, s katero skupina v glasbenem smislu prepotuje Istro po dolgem in počez, kot njeni člani sami povejo. Poleg Marina Kranjaca, (vokal, violina, dude,mandola, sopele, kitara) v skupini nastopajo Alenka Kranjac (vokal, deska, boben), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs) in Rok Kleva Ivančič (violina). Sicer ima Vruja v kratkem na sporedu še nekaj nastopov, denimo 20. junija v Ilirski Bistrici, 11. julija v Krkavčah, 17. julija pa na festivalu v Solinu pri Splitu. (bov) Od danes do 12. julija v Rovinju festival Gandusiana ZAGREB - Brina Vogelnik in Bratko Bibič bosta nastopila na glasbenem festivalu Gandusiana, ki bo potekal od 7. do 12. julija na različnih lokacijah v Rovinju. Bibič bo odprl festival v torek z avstrijsko violinistko Mio Zabelko ter češkim bobnarjem Pavelom Fajtom, medtem ko bo Brina nastopila v petek.Ro-vinjski festival letos poteka pod imenom «Going Too Far», kar je del pesmi pesnika in glasbenika Roberta Wyatta, ki mu je posvečen zaključni dan festivala. Na festivalu se bodo vrstili še skladateljica in glasbenica iz Pakistana Zahra Mani, avstrijski mojster elektronike Fennesz, izvirni romski glasbeniki z Madžarske, Romano Drom, albanski trombetači Fanfara Tirana, Delta Saxophone Quartet iz Združenega kraljestva in Darko Rundek s svojim Cargo orkestrom. Rundek bo predstavil tudi svojo knjigo Uhovid, v kinu Gandusiana pa bosta projekciji filmov «Step Across the Border» - o avantgardnem glasbeniku Fre-du Firthu, in Šaban - o romskem pevcu Šabanu Bajramoviču. Sicer je projekt Gandusiana, ki je ime dobil po rovinjskem gledališču, zaživel oktobra 2007, ko so začeli predstavljati vrsto glasbenikov različnih usmeritev, kot so world music, jazz, avantgarda, elektronska ali sodobna klasična glasba. Letos pa so se prvič odločili za festival, ki bo tudi popestril spremljevalni program 15. knjižnega sejma Sa(n)jam knjige v Pulju. Projekt Gandusiana bodo sicer še naprej izvajali skozi vse leto. Organizatorji so napovedali, da bosta med gosti festivala tudi direktor ljubljanskega Cankarjevega doma Mitja Rotovnik in festivala Druga godba Bogdan Benigar, ker Gandusiana želi biti tudi kraj, na katerem se bodo družili glasbeniki, glasbeni kritiki in producenti. Festival Ljubljana 2009 LJUBLJANA - V Cankarjevem domu se je sinoči uri z baletom »Pink Floyd« milanskega gledališča La Scala na glasbo slavne skupine začel Festival Ljubljana 2009. Tudi 57. izdaja festivala bo na več lokacijah prestolnice ponudila pester program. Do 27. avgusta, ko bo moskovski Bolšoj teater izvedel opero Jev-genij Onjegin Čajkovskega, bo okoli 80 dogodkov.Prvi festivalski teden bo poleg baleta, o katerem bodo spregovorili še na včersjšnji dopoldanski novinarski konferenci v Cankarjevem domu, ponudil vrsto koncertov, na katerih bodo nastopili latvijski komorni zbor Kamer, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije ob 15-letnici svojega delovanja, Praški simfonični orkester in drugi. Koncert Mahler - odkritja bo združil več glasbenih izvajalcev in sestavov. MIRAMAR - Poletni niz Gledališča v gledališču Zvezdniško obarvani večer na sugestivnem prizorišču Kim Rossi Stuart in Antonio Calenda bereta Claudia Magrisa - Doprinos Stalnega gledališča FJK letošnji gledališki pobudi Antonio Calenda in Kim Rossi Stuard med pripravami Niz Gledališča v gledališču je ta konec tedna nedvomno privabil množico gledalcev v Mi-ramarski park, ki ga je Stalno gledališče Furla-nije Julijske krajine izbralo za sugestivno kuliso zvezdniško obarvanega srečanja s pripovednima deloma Glasovi in El Conde tržaškega pisatelja in esejista Claudia Magrisa. Osrednja deželna gledališka hiša je namreč k sodelovanju povabila priljubljenega igralca Kima Rossija Stuar-ta, ki se sicer prvenstveno posveča filmu, a se rad preizkuša tudi na odrskih deskah, še najpogosteje in tudi tokrat ravno pod vodstvom Antonia Calende umetniškega vodje Stalnega gledališča FJK Niz, ki ga že leta prireja Pokrajina Trst v sodelovanju s tukajšnjimi gledališkimi ustanovami, je letos v celoti posvečen tržaškim avtorjem, za prizorišča pa so organizatorji izbrali tržaške gradove, zaradi tega ima prireditev podnaslov Grad predstav. Poleg Mira-marskega gradu je izbira padla še na Devinski grad, v katerem je Slovensko stalno gledališče uprizorilo svojo zanimivo in privlačno postavitev Slataperjevega dela Moj Kras s Primožem Fortejem v režiji Marka Sosiča, in na grad v Miljah, v katerem je gledališče La Contrada odigralo Svevovi enodejanki Neobjavljena kome- dija in Pred plesom, Združenje Amici della Con-trada pa Tomizzovo dramo Vera Verk. Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine je doslej z velikim uspehom postavilo že več Ma-grisovih del, tako gledaliških kot pripovednih, še največkrat v režiji Antonia Calende, ki se je tokrat omejil na sicer zelo skrbno dodelani, po svoje elegantni in rafinirani bralni predstavi, z nekaj efektnimi scenskimi elementi. To velja zlasti za Il Conde (v slovenščini je delo izšlo z naslovom El Conde), v katerem naslovni junak opravlja zelo posebno nalogo: v vodah portugalskih rek in njihovih ustjih lovi trupla utopljenih in v svojem opravilu nima tekmeca, ki bi mu bil kos, zato mu tudi pravijo El Conde, grof rek. Pripovedovalec je pomočnik, ki v Con-dejevi senci preživi življenje, ne da bi se ga zavedal, ne da bi se mu uprl in ubranil priložnost za srečno ljubezen. V pripovedovalčevi vlogi je nastopil Antonio Calenda sam, ki se je na prizorišče v malem grajskem pristanu pripeljal na čolnu in se na enak način od njega oddaljil. Večer je bil resnično razdeljen na dve predstavi na dveh različnih prizoriščih, saj je Kim Rossi Stuart z delom Le Voci (Glasovi) nastopil na dvorišču pred gradom. Če iz pripovedi o El Condeju veje nekakšen duh po preteklosti, po starih poklicih in navadah, čeprav pripovedovalec omenja televizijo in plakate s filmskimi zvezdami, so Glasovi nedvomno pojav sodobnosti, saj gre za ženske glasove, ki se oglašajo s telefonskih tajnic in obveščajo, da lastnice stanovanja ni doma. V posnetih glasovih protagonist prepoznava resnično bistvo dekleta ali žene, ki je sporočilo posnela, in se vanje zaljublja, medtem ko se mu zdijo neposneti glasovi vulgarni enako kot dekleta iz mesa in krvi. Njegov užitek skali tehnološka novost, kovinski sintetični glas tehnološke napravice s francoskim imenom „répondeur«, ki sporočilo ustvari z odtipka-vanjem na telefonski številčnici. Kim Rossi Stuart je učinkovito predstavil pripovedovalčevo nezadržno polzenje v nerealnost, ker ne zna, ne more, a predvsem noče sanjski ideal uskladiti z resničnostjo. Kljub prepričljivemu prikazu krhke protagonistove osebnosti pa je igralec ohranil ironični pridih Magrisovega besedila. Med številnimi gledalci v Miramarskem parku je bil na prvi predstavi v petek zvečer tudi avtor. (bov) / ITALIJA Torek, 7. julija 2009 13 L'AQUILA - Od včeraj strogo zastraženo območje šole Finančne straže Coppito Vse nared za jutrišnji uradni začetek vrha G8 Že včeraj pa so stekle številne protestne prireditve - Tudi Dolomiti za Afriko L'AQUILA - Dva dni pred začetkom vrha držav članic skupine G8 v L'Aquili se skupaj z zadnjimi pripravami nadaljujejo tudi potresni sunki. Nekaj močnejših je bilo tudi v noči na ponedeljek, sicer pa so včeraj varnostne sile zaprle tako imenovano rdečo cono naselja Coppito, kot se imenuje kompleks, kjer ima sedež šola za podčastnike Finančne straže. Ta je namreč odlično kljuboval aprilskemu rušilnemu potresu in bo zato sedež vrha G8, ki se bo uradno začel jutri. Območje in nekajkilometrski pas okrog njega bo strogo zastraženo in zaprto za nepovabljene od včeraj pa vse do polnoči 11. julija. Po njem bo mogoče krožiti samo s posebno prepustnico. Delegacije - vsaka sodelujoča država bo zastopana z ekipo 24 ljudi poleg voditelja - bodo v L'Aquilo prispele danes in jutri, njihov prihod pa bodo iz zraka nadzorovala prestrezna lovska in vohunska letala vojaškega letalstva. Skupaj se bo tridnevnega vrha G8 udeležilo 29 voditeljev držav in 11 predstavnikov mednarodnih organizacij. Skupaj torej 40 delegacij z okrog tisoč člani, ki bodo nameščeni v Coppitu. Predvidena je tudi udeležba 4 tisoč novinarjev, fotografov in televizijskih snemalcev. Prvi bo v L'Aquilo danes prispel gostitelj, premier Silvio Berlusconi. Vzporedno z vrhom pa se pripravljajo tudi protesti proti njemu. Mreža Rete NoG8 je svojo bazo preselila v Rim, kjer je predvidela cel teden demonstracij. Socialni centri, gibanja za boj za stanovanje, bloki prekernih delavcev in združenja migrantov so za danes med drugim napovedala »blokiranje prometa in mobilnosti« v Rimu in proteste na trgu Barberini, sledila pa bo še cela vrsta drugih protestov, ki se bodo vrstili ves teden. Uradno se bodo začeli jutri, že danes pa so predvideni študentski protesti na univerzi Roma Tre in druge akcije t.i. študentskega vala v prihodnjih dneh. V povezavi z vrhom G8 je bila že včeraj čisto posebna prireditev v gorah, in sicer živi objem treh vrhov, Tre cime di Lavaredo, ki ga je pod geslom Dolomiti objemajo Afriko priredilo več ne-profitnih organizacij z namenom, da šefom držav in vlad, zbranim v L'Aquili, pošljejo sporočilo o Afriki. Dogodka se je udeležilo tudi veliko turistov, ki letujejo na območju Dolomitov. Danes in jutri je v koledarju tudi vrh mladih z naslovom Junior 8 Summit, vzporedni miting z G8, ki ga je pripra- Šola Finančne straže v Coppitu, kjer se bo jutri začel vrh G8 ansa vila organizacija ZN Unicef in bo trajal do 12. julija v Rimu. Udeležilo se ga bo 56 mladih v starosti med 14 in 17 leti iz držav skupine G8 in iz Brazilije, Kitajske, Egipta, Indije, Mehike in Južne Afrike. Mladi bodo imeli priložnost sodelovati pri institucionalnih dogodkih, srečanjih in novinarskih konferencah, glavne teme njihov razprav pa bodo podnebne spremembe, finančna kriza, razvoj Afrike in učinkovanje teh procesov na življenja otrok in mladih. 14-član-ska delegacija sodelujočih na vrhu mladih se bo 9. julija sestala z državniki skupine G8 v L'Aquili. Prebivalci potresenega mesta in njihovi upravitelji svetovni vrh pričakujejo z mešanimi občutki. Na eni strani so tisti, ki so prepričani, da je dogodek za LAquilo priložnost in da bodo torej od njega imeli koristi. Na drugi strani pa najdemo skeptike, ki so prepričani, da bo vrh prinesel nove nevšečnosti in pritiske. Za župana LAquile Massima Cialenteja se bodo z vrhom G8 spet prižgali žarometi, kot so se takoj po potresu, pri tem pa »je pomembno, da se ne uveljavi prepričanje, da je vse v najboljšem redu, saj smo v resnici še vedno v polni emergenci«. Občina nima sedeža, manjkajo pisarne in predvsem stanovanja, zato so ljudje še v šotorih, je dodal župan, za katerega pa je pomembno, da prebivalstvo ne ostane samo in pozabljeno, zato je vrh G8 dobrodošel. VLADA - Razkol zaradi dekreta o varnosti Kakšna usoda čaka pomočnice in negovalke? RIM - Tako imenovani zakonski dekret o varnosti, ki ga je 2. julija sprejel rimski senat, buri duhove malodane v vseh sredinah. Že ob njegovem sprejetju so ga obsodili predstavniki opozicije, nevladnih organizacij in Vatikana, predvsem zato, ker ilegalne pribežnike istoveti s kriminalci. Po novem pa je dekret skrhal tudi odnose v vladni večini. Carlo Giovanardi, podtajnik pri predsedstvu vlade, ki je zadolžen tudi za družinsko problematiko, je predlagal, naj nov zakon ne velja za tiste tujce brez dovoljenja za bivanje, ki so zaposleni. Teh naj bi bilo po nekaterih ocenah okrog pol milijona, med njimi pa je največ hišnih pomočnic in negovalk. Številne italijanske družine, bolniki in ostareli bi se ob njihovem izgonu iz države znašli v hudi stiski, meni Giovanardi, zato jim je država dolžna priskočiti na pomoč. Najlaže tako, da družinam-delodajalcem omogoči, da jih redno CARLO GIOVANARDI kroma zaposlijo in jim priskrbijo dovoljenje za bivanje. Giovanardijeve besede so izva-le proteste Severne lige, predvsem ministra Calderolija, ki je prepričan, da nov zakon ne sme dopuščati izjem. Zelo pozitivno pa jih je ocenila italijanska škofovska konferenca. Škof Si-galini, ki je odgovoren za migracijska vprašanja, je prepričan, da takih vprašanj ni mogoče reševati ideološko. »Sesti je treba za mizo in poiskati dobrobit človeka.« PRED G8 - Sunday Times napovedal nove fotografije Iz Berlusconijevega štaba trdijo, da gre za izmišljotine in fotomontaže RIM - Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je sredi priprav na srečanje industrijsko najbolj razvitih držav, je včeraj zanikal obstoj novih spornih fotografij. S tem se je odzval na nedeljsko napoved britanskega časnika Sunday Times, da bo ob vrhu G8, ki se začne jutri, objavljene vrsta fotografij iz Berlusconijeve vile na Sardiniji. Kot je povedal Berlusconi, se nima česa bati. "Določen tuji tisk v povezavi z nekaterimi italijanskimi časniki vodi nedostojno kampanjo. A fotografij, ki bi me spravile v zadrego, ni. Ponavaljam: Ničesar se nimam bati. Umazane informacije in obrekovanje me ne prizadenejo," je dejal Berlusconi. Sunday Times je v nedeljo napovedal objavo nadaljnjih okoli 5000 fotografij sardinskega fotografa Antonella Zapadduja, ki prikazujejo zabave v Berlusconijevi vili na Sadrini-ji. Objavili naj bi jih še pred vrhom G8, ki se bo jutri začel v LAquili. Foto- Silvio Berlusconi grafije, katerih objavo je napovedal Sunday Times - med njimi naj bi bila tudi slika na široko smejočega se Berlusconija v družbi dveh mladih žensk, ki se med seboj poljubljata - so po današnjem poročanju italijanskih medijev sicer sprožile "živčnost" na sedežu italijanske vlade v palači Chigi. Govori se tudi, da naj Sunday Times objavil tudi fotografije »namišljene poroke«. O teh fotografijah se je veliko govorilo, prav te p a naj bi Berlusco-nija pred vrhom G8 spravljala v naj- večjo zadrego. Iz Palače Chigi so v zvezi s tem v nedeljo sporočili, da "gre pri vsem tem za čiste izmišljotine, manipulacija ali pa fotomontaže". Španski časnik El Pais je v začetku junija objavil nekatere izmed teh fotografij, na katerih je bilo med drugim videti italijanskega premiera v družbi mladih deklet zgoraj brez in popolnoma golega moškega - šlo naj bi za češkega premiera Mireka Topo-laneka, ki je dejal, da je žrtev foto-montaže. Giuliano Ferrara pa je prepričan, da vse supaj Berlusconiju ne more škoditi, čeprav se lahko zgodi, da tudi "pade" zaradi tega. Toda, pravi Ferrara, v tem primeru bo padel v morje lepih deklet, kar ni slabo. "Toda mislim, da bo preživel škandal, bo mirno dočakal tudi konec zakonodajne dobe. Seveda pa se bo moral hočeš nočeš nekoliko umiriti in razmisliti, komu vse je doslej poslal vabilo za obisk na Sardiniji." EVRO 1,3897 $ -0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 6.7. 3.7. ameriški dolar 1,3897 1,4009 japonski jen 132,44 134,32 95714 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,4979 43,8110 67,5050 43,7877 67,0750 II lUlJjKa 1 UUljcl danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4461 0,86120 7,4459 0,85625 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 10,9205 9,0540 10,9135 8,9660 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,954 15198 25,865 1,5228 jviv.aiji\i iiuiiis. estonska krona m^HTarcki TArint 15,6466 273,70 15,6466 272,55 1 1 la