Slev. 74.
11
If LJubljani, r petek, 2, aprila K
Leto Eni.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi prejanan mesečno „ 1*70
~ Sobotna Izdaja: =
za celo leto......„ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
		m
	m	H
		•v - .• .
i		
		
		m
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 ,,
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanili, zalivale, osmrtnice Itn.:
enostolpna netltvrBta po 2} vin.
=- Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lavzemšl nedelje in praznike, ob S. nrl pop.
Bedna letna priloga Vozni red
K£- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Vojsko Z RUSI.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ruski napadi v vzhodnih Beskidih in ob Pilici. — Boji med Lupkovom in Užokom se nadaljujejo.
Dunaj, 1. aprila. Uradno se poi-oča: V vzhodnih Beskidih je sovražnik v dolini Laborce ponoči večkrat poskušal napasti, pa smo ga vedno zavrnili.
Med sedlom Lupkov in prelazom Užok trajajo dalje boji za številne višinske postojanke.
Na fronti v jugovzhodni Galiciji ni bilo posebnih dogodkov.
Pri Inowlodzu ob Pilici na Rusko-Poljskem so v jutranjih urah napadle močnejše sovražne sile postojanke naših čet. Ko so došlo do žičnih ovir, so jih naše čete vrgle nazaj ter jim zadale občutne izgube.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Marca ujeli Nemci 55.800 Rusov.
Berlin, 1. aprila. Veliki glavni stan: Na ozemljil Avgustow—Suwalki je položaj neizpremenjen.
Ponočni poskusi Rusov, da bi prekoračili Ravvko jugovzhodno od Skier-nievvic so se izjalovili.
Ruske napade pri Opočnu smo odbili.
Marca meseca je nemška vzhodna armada ujela skupno 55.800 Rusov in zaplenila 9 topov ter 61 strojnih pušk. Najvišje armadno vodstvo.
RUSKA POROČILA.
Dunaj, 1. aprila. »Korespondenca Rundschau« piše: Ruska poročila trdijo, da je zadnja nemška ofenzivna sila pri Osovjecu nekoliko popustila. Nasprotno pa poroča »Russkoje Slovvo«, da se Osovjec z vso silo obstreljuje. Osovjec je prva ruska trdnjava, katero j obstreljujejo z 42 cm topovi, katerih učinek je tak. da se cele črte izpremene v razvaline pokrite s trupli. Čeprav Nemci z vso resnostjo oblegajo trdnjavo, ta dosedaj še ni posebno trpela. Obstreljevanje se vrši navadno zjutraj, opoldne in popoldne med 4. in 5. uro, med tem ko je ponoči mir. »Ruskoje Wjedomosti« izvajajo, da si tudi po najhujših udarcih hitro odpomorejo, Za bližnji čas se je treba pripraviti na velike napore.
Petrograjska. poročila povdarjajo
izredno važnost karpatske bitke, katere razvoj ovirajo velikanske težkoče.
Ruskim četam pred Przemyslom je zadnji čas poveljeval general Seli-vanov, ki je tudi vodil prodajno pogajanje. Gene živilom so zelo poskočile. 1 liter mleka je stal 2 K, 1 jajce 1 K 50 vin. Šole so bile odprte do zadnjega dne.
Uradna ruska poročila poročajo nadalje, da je nemško brodovje —' 7 križark in 28 torpedov cel dan obstreljevalo kurlandsko obrežje pri Polan-genu.
Rotterdam, 1. aprila. Rusko uradno poročilo z dne 30. marca poroča med drugim, da so 28. marca prešle avstrijske čete severno od Črnovic v ofenzivo. Rusko vojno vodstvo pripominja, cla se je vse potrebno ukrenilo, da se ustavi avstrijske čete.
BOJI V SAROŠKEM KOMITATU.
Budimpešta, L aprila. »Az Est« poroča: V Bartfi je mir. Težki boji so bili pretekli teden v saroškem komita-tu. Pri Molnarvagašu smo osvojili ugodne postojanke. Rosi neprenehoma izpopolnujejo izgube z novimi četami. Prebivalstvo zgornjeogrskih mest gleda mirno in zaupljivo v bodočnost. V Bartfi se življenje popolnoma mirno razvija.
BOJI ZA UŠOK.
Dunaj, 1. aprila. Vrše se zelo hutfi boji za prelaz Užok in za cesto, ki vedi v Ungvar.
BOJI V BESKIDIH.
Budimpešta, 1. aprila. »Magyar Orszag« poroča iz Eperjesa: Ob pobočju Beskidov so dogodki menjajoče se narave. V nekaterih dolinah in na viši-nah je že nekaj dni mir. Na drugem delu te fronte nam stoje nasproti sveže ruske čete. Minulo noč so se vršili posebno ljuti boji za srednjo dolino On-dave in za »Črno goro«.
X X X RUSKI NAFORI V KARPATIH.
Dunaj, 2. aprila. Vojni poročevalci brzojavljajo: Rusi z neprestanimi oja-čenji forsirajo prodiranje med Lupkovom in Užokom. Kljub temu nšso mogli naših čet potisniti nazaj iz gatfškega Icarpatskega pobočja.
MAŠE GETE PREŠLE DELOMA K PROTINAPADU,
Dunaj, 1. aprila. Vojni poročevalci poročajo, da boji na črti Lupkov — severno oft Cisnc — Kalnice — Užoka
trajajo dalje. Naše čete so na posameznih točkah prešle k protinapadu.
RUSKI LETALCI SE BOJE KARPATOV.
Budimpešta, 2. aprila. »Az Est« poroča iz Szabadke: Vojaki szabadkaške-ga pešpolka so ujeli nekega ruskega častnika letalca, baje je ujetnik knez, ki je izjavil: Ruski letalci nazivajo karpatske doline »peklenska žrela«, ker pihajo iz njih močni vetrovi. Komaj jc mogoče letala vzdržati v ravnotežju. Ujeti letalec je poizkušal trikrat v severni Bukovini preleteti Karpate, a jih ni mogel. Od 32 ruskih letalcev častnikov, ki so sc izkrcali v Franciji, nihče več ne služi; ostali pa ne morejo v karpatskih peklenskih zrelih ničesar opraviti.
XXX
IZ BUKOVINE.
Bukarešt, 1. aprila. »Diminieta« poroča iz Burdnjeni: Črnoviški most čez Prut, ki so ga Rusi porušili, je zopet popravljen in izročen prometu. Avstrijski zunanji minister je o tem obvestil romunsko vlado s pripombo, da sy zopet lahko začne promet z Romunijo čez Burdnjeni. Romunska vlada je vzela to na. znanje. Sedaj vozijo vlaki čez Burdujeni do Itzkani, kjer potniki presedejo na avstrijske vlake.
Pariz, 1. aprila. »Petit, Parisien« poroča iz Bukarešta, da so avstrijske čete vrgle nazaj Ruse, ki so hoteli priti čez Prut. Pri Sadagori (severno od Črnovic) so se vršili ljuti boij, ki so bili za avstrijske čete uspešni. Ugodno vreme olajšuje dovoz ojačenj.
BOJI OB MEJI BESARABLJE.
1. aprila. »Az K-i poroča iz Bukarešta: Iz Mielnice se javlja v Resara.bijo, da se tja jasno sliši grmenje topov iu ragljanje strojnih pušk. Ruske čete so baje dobile povelje, da se umaknejo na besara bsko j ozemlje. Del njihovih izgub v Bukovini bodo nadomestili s četami izpred Pi'zemysla. Dne 27. marca je bil v bojih v Bukovini cel ruski pehotni bataljon uničen. Nad 1000 Rusov je bilo ujetih.
AVSTRIJSKI UFAD V BESARABIJO.
Bukarešt, 1. aprila. Kakor poroča »Ziua«, so avstrijske čete dne 27. marca. populdpe prekoračile mejo Besara-bije, prisilile P.use, da so se morali hitro umakniti in zasedle Novosielico, Bolusek in Ohctin. Avstrijske čete, ki se nahajajo 35 km. v notranjosti Bes-
arabije, so ujele veliko Rusov in zaplenile dva topa velikega kalibra.
POLKOVNIK FISCHER ODLIKOVAN.
Bukovinskemu orožniškemu poveljniku polkovniku Fischrrju je v znak hrabrega in uspešnega, obnašanja pred sovražnikom podeljen vitežki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo.
XXX
IZ PRZEMYSLA.
Petrograd, 2. aprila. Iz Przemysla do« šle brzojavke poročajo, da vlada v mestu redno življenje. Mesto je le malo trpelo. Kavarne in trgovine so zopet odprte. Vojne ujetnike so že pričeli odpeljavati.
Petrograd, 2. marca. Iz Kijeva se poroča: V Kijev je došla že večina v Prze-myslu ujetih avstro-ogrskih častnikov. Vsem so dovolili, da so smeli vzeti seboj svoje sluge in prtljago. Generala Kusma-neka je v palači generalnega štaba obiskalo več visokih častnikov. Kusmanek govori izvrstno francosko, italijansko in poljsko. Vodstvo ruske armade je imenovalo za poveljnika Przemysla generala pehote Konštantinoviča Artamanova. Po veliki noči razdele Przemysl v šest okrajev. Pr-zemysl tvori četrto rusko gubernijo v Galiciji. Guberniji so naložili 10 milijonov rubljev vojnega davka (1 rubclj 254 K). Živila dovažajo v veliki meri. Tudi zemljo obdelujejo.
KDO JE POVELJEVAL RUSOM PRED PRZEMYSI.OM?
Stockholmski »Aftenbladet« poroča iz Petrograda: Vest, ki so jo prinesli nekateri zunanji listi, da je car podelil generali Ivauovu kot. poveljniku prze-myslske oblegovalne vojske red sv. Jurija, je netočna, kajti tej vojski je poveljeval general Selivanov, ki jc tudi dobil gornje odlikovanje.
STANOVANJE GENERALA KUSMANEK A.
Petrograd, 30. marca. Generalu Ku.<-maneku je dala ruska vlada 7.a stanovanje na razpolago štiri sobe v palači guvernerja v Kievu.
IZ LVOVA IN GALIGUE.
Neki Poljak je srečno ušel iz 1. •ova ter se skozi ruske bojne vrste preril v Avstrijo. V Kuryeru Polskenu poroča:
V Lvovu smo čutili, da nas tlači tuja vlada in do skrajnosti omejuje svobodo. Mesto je polno rur-kih vohunov in denun-ciantov. Življenje v mestu je izumrlo. Trije ali štirje nc smejo skupaj stali na ulici, roke se nc smejo držati v žepu, iz stanovanja se sme iti le s posebnim uradnim do-
Rev, loi Kranjec zsspa! v Gospodu
Ko trombe glas, ko zvon doni od vrlega moža spomin.
Koseski.
Župnik slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu, Ul., je umrl za pljučnico, ko mu je bilo komaj 44 let.
Slovenska župnija sv. Jožefa v Jolietu, 111., je zopet oblekla žalno krilo. Niso še pretekla štiri leta, kar so nam v stari slovenski zemlji pokopali nepozabnega ustanovitelja naše župnije, in že smo izgubili tudi njegovega prvega naslednika v vinogradu Gospodovem.
Rev. John Kranjec, župnik jolietske slovenske cerkve sv. Jožefa, nadškofijski duhovni svetovalec, duhovni vodja društva sv. Družine, bivši dvakratni duhovni vodja K. S. K. J., urednik »Amerikanskega Slovenca. itd., ni več med živimi. Smrtni an-Žel jc poljubil njegovo bledo čelo in odnesel njegovo dušo v tihe jasne višave, ; '<jer vse dobrote in lepote vzhaja zor«. Zadnji petek, dne 12. svečana t. 1., na rojstni dan Lincolnov, ob 1. uri 45 minut popoldne je naš dušni pastir po tritedenski j^Uui bolezni mirno izdihnil svojo dušo. Umrl jc v najlepši moški dobi, ko jc štel komaj 44 let.
Father Kranjec jc bil nezavestn skoraj 48 ur pred svojo smrtjo. V četrtek popoldne je njegov zdravnik dr. James A. Clyne opustil vse upanje na njegovo ozdravljenje in vsako uro je bilo pričakovati, da ugasne. Odteclaj mu jc življenjska sila stalno pojemala in pešala.
Žc pred Božičem je bil hudo zbolel za revmatizmom, da je moral v bolnico sv. Jožeia. Na videz jc pač okreval, ali huda bolezen ga je jako oslabila, tako da jc ni mogel preboleti.
Dne 22. prosinca so se zaznali znaki lahkega prehlajenja. Naslednjega jutra je še maševal, ali potem jc po zdravnikovem nasvetu moral v posteljo. Čez nekaj dni je dognal njegov zdravnik, da se ga je loiila pljučnica. Bolezen ga jc zdaj bolj, zdij manj mučila. Šele sredi zadnjega tedna so zdravniki popolnoma obupali nad njegovim okrevanjem. In v petek je prišla v naše župnišče bela žena.
Rev, John Kranjec, rojen dne 22. svečana 1871. leta v Starem Irgu na Dolenjskem. jc dospel v Ameriko 1892. leta. Študiral je v St. Francis Seminary, Wisc., dne 3. julija 1897. leta je bil posvečen v maš-nika in nastavljena na angleški župniji v Jolietu, 111. Čez leto dni ga je škof iz Pitts-burga poklical tja, da prevzame Slovence, ki so ravno sezidali hišo Gospodovo. Razmere niso bile ravno najboljše; dve leti je stanoval v zakristiji, potem je sezidal župnišče, a čikaški nadškof ga je odpoklical,
ker ga. je potreboval za Slovencc v S. C-hi-cagu in \Vaukeganu. Nekaj časa je oskrboval Chicago in S. Chicago skupaj, pa ni šlo; posvetil se jc leta 1903. le S. Chicagu, kjer je za 30.000 dolarjev dogradil cerkev in župnišče ter v osmih letih poplačal 8000 dolarjev dolga. Po prerani smrti Rev. F. S. Šusteršiča je dobil župnijo Joliet, III. — V nedeljo, 16. julija 1911. leta je Father Kranjec prvič stopil precl jolietske Slovence kakor njih župnik in prvi naslednik nepozabnega ustanovitelja že imenovane župnije. To je bil dan veselja in radosti za našo naselbino. Ob 8. uri je bila velika sv. maša z leviti, ki jo je pel novi gospod župnik. Asistirala sta mu dotedanji kape-Ian Rev. J os. F. Stukel in pa novi kapelan Rev. Jos. Pollak.
Med svojim župrtikovanjem v Jolietu je Rev. John Kranjec neumorno deloval v nadaljni procvit svoje župnije. Sezidal je krasno novo šolo, ki je stala 32.914-45 dolarjev in njena oprava !335'30 dolarjev. Pozneje je postavil prelepo novo župnišče, ki je stalo brez oprave 13.<S90-22 dolarjev; star«) jc bilo določeno za bivališče in ognjišče naših čč. šolskih sester. Za nadškofijskega duhovnega svetovalca jc bil imenovan koncem meseca grudna 1. 1910. Duhovni vodja K. S. K. S. jc bil dvakrat, in sicer od leta 1906. do 1908. in pa od leta 1908. do 19tl. Društvo sv. Družine si ga je koncem lanskega leta izvolilo za svojega prvega duhovnega vodjo, £a ured- j
nika \merikanskemu Slovencu« je bil izvoljen na seji Slov. Amer. Tiskovne Družbe dne 19. prosinca leta 1912.
Pokojni si jc postavil z zgoraj reče-nima stavbama trajen spomin med ameri-kanskimi Slovenci. Lahko bi na njiju stal in se lesketal zlat napis: Exegi monu-rnentum aere pereunius«, ki bi veljal rajnemu vrlemu možu.
V	spomin rajnemu je dolgoletni poslovodja tiskarne, A. S., napisal naslednje
besede:
Rev. John Kranjec je bil mož v pravem pomenu besede. Bil je nepremakljiv steber, čc je šlo za pravico in resnico; on jc blagohotno priznal tudi pravice in zahteve drugih.
V	ravnateljstvu naše tiskovne družbe jc bil izkušen svetovalec — bratoljuben in prizanesljiv. Kakor urednik je bil mož jeklenega prepričanja. Z njim zgubi slovenski narod v Ameriki, a zlasti jolietska naselbina silno veliko, česar ni lahko nadomestiti. Rev. John Kranjec — ni umrl — ampak kakor naš nepozabni Rcv.Šušteršič — živi med nami — na veke.
Kar za narod jc storil in za svoje rodne brate, to jc Njemu izročil, ter odšel v nebeške svate.
voljenjem. Mesto je odtrgano od okolice. Železnica, pošta in telegraf služi samo vojski.
Po poti je videl mesta Turko, Dynov,
Stari Sambor, Boryslav, Janov, Skole. Vsa ta mesta so kakor izumrla. Trgovina in obrt je povsod propadla. Rusi (kozaki) so povsod ropali. Povsod so jemali talce, ki so morali povedati, kje je kaj živil, denarja in dragocenosti.
BEDA iVIED RUSKO -POLJSKIMI OD-VETNIKI.
Amsterdam, 20 marca. »Nowc Ga-zetta« poroča, da je beda v Varšavo pri-beglih rusko-poljskih odvetnikov tako velika, da ne morejo plačati zapadlih odvetniških pristojbin.
VESTI IZ POLJSKE.
Krakov, 31. marca. »Dziermik Poz-tiaski« poroča, da je nedavno v Varšavo dospelo nadaljnih 25.000 j udov, ki so brez strehe, tako da je seclaj v Varšavi 80.000 judovskih beguncev. Na tisoče judov je pribežalo tudi v Vilno, Bialostok in Kovvel. »Kurjer Warszaw-ski« poroča, da se je žalezniški promet na progi Varšava—Dunaj do Zyrardo-,wa (severno od Skiernievvic) zelo zmanjšal, ker so iz Grodziska, Zyrar-do\va Mszezonovva in drugih krajev izgnali jude in nemške koloniste. — Siekievvicz se je na nekega varšavskega umetnega slikarja brzojavno obrnil s prošnjo, da mu preskrbi svetlopise v vojni porušenih poljskih krajev; slike naj predočijo svetu bedo na Poljskem in ganejo k polaganju darov. Navedeni list priobčuje pisateljev pogovor z nekim sotrudnikom londonskega »Daily Maila«, v katerem se med drugim omenja, da je Sienkievvicza presenetila vojna na njegovem posestvu Oblegorek pri Kielcu, kjer je pisal svoj novi roman »Legije«, katerega predmet tvorijo dogodki italijanske kompanje Napoleona I. kot konzula. Prekinil je delo in se odpeljal na Dunaj. Vesti, da bi bil ondi aretiran, so neresnične; dovolili so mu namreč odpotovati v Vev-cy, kjer ves svoj čas in vse svoje sile uporablja v to, da svojemu, težko iz-kušanemu narodu pridobi uspešno pomoč. — Londonski »Daily News and Leander« konstatira, da je ruska obljuba Poljakom zgolj čin ruskega ge-neralisima, storjen iz vojaških ozirov.
BARON WERBURG GUVERNER NA POLJSKEM.
Berlin, 1. aprila. »Beri. Tageblatt« poroča: Kakor čujemo, je baron An-drijan Werburg imenovan za guvernerja v od Avstrijcev zasedenih ruskih ozemljih Kjelce in Pjotrkov. Baron VVerburg je bil do izbruha vojske avstrijski konzul v Varšavi in zato pozna poljske razmere.
OSVOJEC ŽE 36 DNI OBLEGAN.
Pariz, 1. aprila. Tukajšnja izdaja rista »Daily Mail« poroča o obleganju Osovjeca iz Petrograda : Obleganje traja zdaj že 36 dni. Mesto Nemci vsak dan obstreljujejo. Število ranjenih v mestu je precej veliko. Kljub temu pa poteka življenje v mestu normalno. Vsako nedeljo ob 4. uri popoldne so na raznih točkah mesta koncerti štirih vojaških godb.
OBSTRELJEVANJE LIBAVE.
Rotterdam, 1. aprila. Včeraj objavljeno rusko uradno poročilo pravi, da so se nemške bojne ladje zopet pojavile pred pristaniščem Libave in oddate nad 200 strelov. Ena civilna oseba jc bila ubita, ena pa ranjena.
GENERAL RUSSEI ODSTOPIL.
Stockholm, 1. aprila. Iz Petrograda <še brzojavlja, da je odstopil ruski general Russki, ki je kot poveljnik III. armade deloval pri Lvovu, Varšavi in Przasznyszu. Odstopil je iz zdravstvenih ozirov. Car ga jc imenoval za člana državnega sveta.
XXX
RUSKO POVELJSTVO GROZI PO MIRU S SMRTJO TISTIM, KI SE V VOJSKI UDA JO.
Ungvar, 1. aprila. Pri ujetih ruskih častnikih so našli povelje ruskega generala Oranovskega, ki naznanja vojakom, da usmrte po sklenjenem miru tiste ruske vojake, ki so sc udali av-stro-ogrskim četam. Povelje se je pre-čitalo ruskim četam.
VSEUČILIŠČE V L»rOVU IN VARŠAVI.
Ruska začasna vlada v Galiciji energično dela za rusifikacijo lvovske-ga vseučilišča. V odškodnino sc je pričakovala polonizacija varšavskega vseučilišča. Toda zdi se, da se to ne bo še tako hitro zgodilo. Varšavski znanstveni krogi so se obrnili na ruskega naučnega ministra s prošnjo, da se v Varšavi dovoli ustanovitev privatne poljske visoke šole. Prošnja ie bila odbita.
Obstreljevanje Belorndo.
Dunaj, 1. aprila. Uradno sc poročat Na južnem bojišču ni nobene izprfc-" mcrnbe.	'	<1
Dne 31. marca popoldne so Srbi streljevali odprto mesto Oršovo, nakar smo odgovorili z obstreljevanjem Beograda.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Iibfer, "fml.
Omejene krte s poljskim! pridelki.
Dunaj, 2. aprila. (Kor. ur.) Potrebno je, da se žetev leta 1915. pridrži brezpogojno javnosti. Odredile so se zato nekatere omejitve, ki tičejo kupčij bodoče žetve. Po odredbi, ki je danes temeljem cesarske naredbe 10. oktobra 1914 objavlja v državnem zakoniku in v »Wiener Ztg. , se prepovejo in razveljavijo kupčije na upanje (nakup bodoče žetve, kakorkoli že izpade), ki tičejo poljedelske pridelke kakršnekoli vrste izvzemši mošta in vina. Čc se že v rednih razmerah takim kupčijam more komaj pripoznati gospodarska potreba, se mora v sedanjem trenutku delati na to, da se pridelek bodoče žetve kolikor mogoče pomnoži in se morajo zato prepovedati špekulacijske kupčije. Pod prepoved terminske kupčije taki pred-nakupi ne spadajo, ker znači vsako posamezno kupčijo posebnost vsled sklenjenih dogovorov in se ne izvede le z obračunom, marveč tudi z dobavo in s prevzetjem blaga. Take kupčije postanejo v sedanjih razmerah lahko nevarne splošnosti in se jih moramo izogibati. Take kupčije drže cene in lahko ovirajo današnje visoke cene in odtegnejo žito tistemu mestu, ki je lahko v slučaju sile zahteva splošnosti. Prepovedane špekulacijske predkupčije nove žetve pospešujejo delovanje vojnožitnega prometnega zavoda v slučaju, če se pokaže potreba, da se mu prepusti tudi razdelitev nove žetve. Strokovnjaki žitne trgovine in mlinske industrije so izjavili, da je začasno promet mogoč tudi brez te kupčije. Za zdaj zadošča, da se preDovedo trgovsko-pravne dobavne postave do 1. julija. Ta odlok velja le za poljedelske pridelke inozemstva in osobito ne ovira prednabav ogrske žetve. Nakup poljedelskih zemeljskih pridelkov po vojaški upravi in po vojnožitni upravi je izvzet prepovedi. Da pa prepoved uspešnejše učinkuje, sc uporabljajo za to kazenske določbe uvodoma omenjene cesarske naredbe in sc odreja, da velja odlok tudi za nazaj.
lisji ia zafioi.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 1. aprlia. Veliki glavni stan: Vzeli smo ocl Belgijcev zasedeno selo Klosterclioek in neko malo opirališče pri Dixmuidnu ter pri tem ujeli 1 častnika in 44 Belgijcev.
Zahodno ocl Pont-a Moussona in v gozdu Priester se je boj sinoči ustavil. Na neki ozki točki so Francozi udrli v naše prednje jarke. Boj se bo danes nadaljeval.
Pri bojih med prednjimi stražami severovzhodno in vzhodno od Lunevil-le so imeli Francozi znatne izgube.
V Vogezih se jc vršil le artiljerijski
boj.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Fariz, 31. marca. Ob 3. uri pop.: Včerajšnji dan jc bil na celi fronti mir. Nemški letalec je metal bombe na mesto Reims. Ranjeni clve osebi. Ena bomba je padla na križno hoclišče katedrale. Dobro merjeni streli naše artiljerije je prisililo sovražnika, da je v neredu zapustil severovzhodno od St. Mihiela vas Hendicourt.
Ob 11. tiri ponoči: Prejšnjo noč je sovražnik obstreljeval mostove pri Ni-euportu. Dne 30. marca sc jc začela ka-nonada na celi fronti med morjem in Aisne.
A' Champagni je bil v okolici Perthesa, Beanusejoura in Ville sur Turbe-ja boj topov in min. Nadvladah smo mi.
Na nekaterih mestih v Argonih se nadaljuje boj z vztrajnostjo in silovitostjo, pa brez pomembnih uspehov. V fort Donanmoe severno ocl Verduna jc včeraj padlo nekaj 21 cm granat. Naša artiljerija jc takoj ustavila nemško stre-ljanje; na fortu ni škode. V zapadnent delu duhovniškega gozda smo vzeli vrsto strelskih jarkov in ujeli 100 mož, mecl njimi 1 častnika in 3 podčastnike. Kljub silovitemu protinapadu smo obdržali večji del osvojenih jarkov.
Zahodno od Ponta Moussona, smo na cesti od gostilne Saint Pierro proti Regnieville v noči na 30. marca vzeli nemško postojanko in odbili tri protinapade.
Na bojišču na IIartmanns\veilcr-konfu smo našteli 700 mrtvih Nemcev.
Doba začasnega miru na zapadnem < bojišču.
MIlan, 31. marca. Iz Pariza se poroča: Operacije na Francoskem in v Belgiji, se zdi, so se za nekaj časa ustavile, tako da je bilo mogoče predsedniku republike obiskati fronto v kampanji, kjer so se malo prej cel poldrugi mesec vršili najljutejši boji. Sicer pa tudi vreme ni ugodno za bojevanje, kajti zdi se, da srno se vrnili v sredo zime. Toplomer je povsodi padel pod ničlo in na vzhodu je tudi močno snežilo. V Parizu, kjer celo zimo ni bilo snega, je danes več ur snežilo.
Nemci obstreljujejo iort Dumont.
Ženeva, 1. aprila. Nemci obstreljujejo fort Dumont, ki je zelo važen za brambo Verduna.
•, Vojska v zraku.
Pariz, 2. aprila. (Kor. ur.) »Temps« poroča iz Bethune: Neko nemško letalo jc metalo bombe na Essers. Neko francosko letalo je poizvedovalo nad Maubeu-gom, kjer je dognalo, da so vsi mostovi zopet popravljeni.
Pariz, 2. aprila, (Kor. ur.) Ponoči na nedeljo so francoski letalci prisilili neki nemški zrakoplov, ki je vozil proti Omeru, da se je moral obrniti.
Nemški letalci.
Berlin, 1. aprila. Iz Pariza se poroča: Nemški letalci so v zadnjih dneh razvijali znatno delavnost na Flanderskem in severnem Francoskem. Calais sta včeraj zopet preletela in bombardirala dva nemška letalca. Obe letali so obstreljevali, a ušli sta nepoškodovani. Isti dan je razburil Pariz nov zeppelinski alarm. A pričakovanih zrakoplovov ni bilo, pač pa se poroča o sodelovanju Zeppelinov pri bombardiranju Pont a Moussona. Zeppelini so z nekaterimi Golobi večkrat preleteli mesto in vrgli več bomb. Ob živahnem artilerijskem ognju so se nato zračna vozila oddaljila v vzhodni smeri.
Francosko letalo nad Miihlkeimom in nad Neuenburgom.
Miihlheitn na Badenskem, 2. aprila. (Kor. urad.) Sinoči ob pol 6. uri je letal nad mestom neki sovražni letalec in je vrgel neko bombo, ki je napravila le malo škode.
Neuenburg ob Reni, 2. aprila, (Kor. urad.) Sinoči ob 7. uri je letal nad mestom neki sovražni letalec. Vrgel je dve bombi, ki sta povzročili le nebistveno škodo.
Nemški zrakoplov nad Bailleulam.
Pariz, 2, marca. (Kor. urad.) »Temps« poroča: Ponoči 31. m. m. jc preleiel neki nemški zrakoplov Bailleul. Vrgel je dve bombi, ki nista povzročile nobene škode. Zrakoplov je plul nato v smeri proti Ar-mentieres — Hazebrouk. Prebivalce so v obeh krajih alarmirali in pogasili razsvetljavo.
Bombe v Nancyju.
Lyon, 1. aprila. »Le Nouveliste« poroča: Neko nemško letalo se je neopa-ženo približalo Nancyju in vrglo 3 bombe. Dve nista napravili nobene škode, tretja pa je poškodovala gornje nadstropje nekega poslopja. Ranjen ni bil nihče.
Izgube Garibaldincev.
Milan, 20. marca. Listi poročajo, da znašajo dosedanje izgube Garibaldin-cev v bojih na Francoskem 400 mrtvih, 700 ranjenih in 300 bolnih.
Izdelava orožja na Angleškem.
Frankobrod, 28. marca. »Franfur-ter Zeitung« poroča iz Londona: Lloycl George je sklenil s kovinarji pogodbo zaradi izdclavanja vojnega materijaia. Admiralat si pridržuje pravico, cla re-kvirira vse lope in delavnice, ki se nc rabijo, za izdelovanje in shrambo vojnega materijaia.
Na Angleškem manjka maierijala za municijo.
London, 1. aprila. (Kor. urad.) »Times« se pečajo v uvodnem članku z nezadostnim izdelovanjem municije in pišejo: Vojaški stan, ki se je napravil s toliko težavo, je pripravljen, da vrši svoje delo, nc razpolaga pa s potrebnim ma.tcrijalom. Nastale so razne težave, tako da se produkcija manjša, mesto da bi rastla. Dve reči nosita glavno krivdo: mezdni spori v industriji ia pijančevanje. Drugo zlo je hujše kot prvo, ker je trajno občutno.
Zgled anfjleške kraljeve rodbine.
Haag, 1. aprila. Iz Londona se poroča: Kralj Jurij je poslal lordu George pismo, v katerem poroča, da je kraljeva družina sklenila, da, dokler traja vojska, ne uživa alkoholnih pijač in cla je tudi vsem uslužbencem kraljevega gospodinjstva prepovedano uživati alkohol.
Anfjleške čete na Francoskem.
Dopisnik »Goteburger Ilandelszel-tung« piše v nekom pismu iz Pariza o angleški vojski na Francoskcm mecl drugim naslednje: Švedski trgovci so mi opisavali angleške čete. Cela Normandija z mesti Havrc, Bouen, Boulog-
ne, Dunkerque in Calais je podobna velikemu bojnemu taboru. Prebivalci sc. v lastni deželi ne čutijo več domače. Angleži se obnašajo, kakor bi bili oni gospodarji. Imajo celo svojo lastno policijo in francoske civilne oblasti sc čutijo odveč. Angleži so uredili vojašnice in velike barake, kakor bi nameravali leta in leta ostati ondi. Nastopajo izredno samozavestno, a kar so tiče zunanje oblike dostojno in prijazno; plačujejo pa naravnost sijajno. Na splošno so dokaj popularni, opaža se le nekoliko zavisti, ker so tako dobro obskrblje-ni. Kritizira se njihovo višje vodstvo, ter se sodi, da glecle strokovne sposobnosti zaostaja za francoskim in nemškim. Angleži bodo, tako pravijo, ko pride prihodnji mesec veliki Kitchener na bojišče, sami prevzeli težko nalogo, cla iztirajo Nemce iz Belgije. Z druge strani se pa zopet trdi, da dosezajo Angleži boljše uspehe, kadar operirajo skupaj s Francozi.
Berolin, 2 .aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Kristianije: »Aftenposten« poroča iz Pariza, da šteje zdaj angleška armada na Francoskem 750.000 mož. Vsak dan pošlje lahko' Anglija 8000 mož čez Kanal.
Kaj je s Kitcbenerjevo milijonsko armado.
Rotterdam, 2. aprila. Londonska poročila soglašajo, da bo v najboljšem slučaju mogoče spraviti za evropsko bojišče en milijon vojakov. »Standart« piše: O treh milijonih Kitchenerjeve armade danes noben pameten človek ne govori več.
Boji za Bamanele.
»Rječ« piše: Nevtralizacija Dardanel je nesmisel. Če bi sploh prišla v poštev, se ne bi clala in smela nikdar izvesti tako, kakor ona Maghelanove ceste po določbah od leta 1881., ampak le tako, kakor pri panamskem prekopu, kjer je suvereniteta Zedinjenih držav in njihova pravica, da ka-i nal utrde, jasno določena in izražena« Ruska suvereniteta je za bro-darstvo mnogo koristnejša, kakor turška. Neobhodno potrebna pa je za Rusijo vojaška oblast nad Dardanelami ter pravica do utrdb in prostega pota za rusko vojno brodovje.
Frankfurt, 1. aprila. »Frankfurt. Ztg.« poroča, da mecl otokoma Tcnedos in Lemnos ni niti 10.000 mož izkrcevul-nih čet.
ZAVEZNIKI POČAKAJO, DA SE ZBE-RE 150.000 ČET.
Atenski krogi računajo, da jc bilo dosedaj na otoku Lemnos zbranih kakih 30.000 do 35.000 mož. Sedaj pa poroča »Kolnische Ztg.« iz Aten, da so admirali vslecl pomanjkanja stanovanj in nezadostne preskrbe z živili sklenili, da čete zopet vkrcajo in pošljejo na Ciper in v Egipt, kjer naj čakajo, da se jih zbere 150.000. Na to se jih bo zopet poslalo v Dardanele, kar se bo zgodilo v enem mesecu.
PRED DARDANELAMI ZOPET DVE BOJNI LADJI TEŽKO POŠKODOVANI.
Milan, 2. aprila. »Italia« poroča iz Dardanel: Brezuspešna sta ostala tudi zadnja dva poizkusa zveznega brodov-ja, ki je poizkušalo obstreljevati Dardanele. Dve bojni ladji sla bili zoj)ct poškodovani.
ŠTIRI BOJNE LADJE OJAČILE DAR' DANELSKO BRODOVJE.
Milan, 2. aprila. »Secolo« poroča, Na Malto so se pripeljale štiri bojne ladje, da ojačijo dardanclsko brodovje in sicer francoski oklopnici »Brctagne« in »Province« in angleški bojni ladji »London« in »Lion«.
258.C00 RUSOV PROTI CARIGRADU.
Graški listi poročajo iz Bukarešta: Francoski viri potrjujejo poročilo, da je pri Odesi in Batumu pripravljen P° en armadni zbor - skupno 250.000 mož, ki je določen za napad na suhem proti Carigradu.
NO lilOFjll.
17 FRANCOSKIH PLOVNIH DRUŽB OMEJILO PLOVBO.
Genf, 2. aprila. »Journal« poroča: Od 1. marca nadalje jc vsled nastopa nemških podmorskih čolnov med 45. francoskimi družbami 17 družb omejilo svojo plovbo za 40 odstotkov, skega finančnega ministra Teodorova.
PARNIK »OITY OF CAMBRIDGE« UŠEL NEMŠKEMU PODMORSKEMU ČOLNU.
London, 2. aprila. Parnik »City Cumbridge« z Glasgo\va, ki je došel v Liverpool, je srečal na zahodnem angleškem obrežju neki angleški podmorski čoln. Kapitan se jc podmorskemu čolnu tako spretno izogibal, da ga
ni mogel s torpedom zadeti; a parnik so obstreljevali Nemci pol ure z granatami in so razdrli čolne in kajite. Podmorski čoln je moral končno opustiti napad, ker se je moral boriti z morskimi valovi.
PARNIK »EMMA«.
London, 2. aprila. (Kor. ur.) »Reuter« poroča: Neki podmorski čoln je brez prejšnjega svarila torpediral parnik »Enima« iz Havra. Parnik se je takoj potopil; 17 mož je utonilo. Na ladji je bilo 19 mornarjev.
KAKO JE BIL POTOPLJEN PARNIK »CRONE OF CASTILLE«. — NEMŠKI PODMORSKI 60LN »U 28« POTOPIL
V 4 DNEH 7 LADIJ.
London, 2. marca. (K. u.) »Reuter« poroča: Torpedirani parnik »Crono of Castille« je vozil živino iz Neufund-landa v Havre. Ko je kapitan zagledal podmorski čoln, jc klical prostovoljce, ki naj bi nastopili kot kurjači, ker so se kitajski kurjači tako prestrašili, cla niso mogli več delati. Kapitan je upal, cla uide podmorskemu čolnu. Ko je lovil podmorski čoln parnik tri četrt ure, so zadele krogle eno kajuto in ladjin most. Posadki so dovolili pol ure časa, da zapusti ladjo. Vesljati je morala 6 ur, preden se je rešila. Nemci so potrebovali dve uri, da so s streli potopili parnik. Ladjo je potopil podmorski čoln »U 28«. Številka je bila sicer prebarvana, a v bližini so jo le razločili. Parnik je vozil z največjo brzino 12 vozljev. Častnik podmorskega čolna jc zaklical Angležem, cla je potopil v štirih dneh 7 ladij. Parnik »Flaminian« je vozil z isto brzino, kakor »Cronc of Castille«. Krmar ccni brzino podmorskega čolna na 17 vozlov. Ko je zapustila posadka parnik, se je nahajal v bližini danski parnik »Finlandia«, ki je sprejel posadko potopljenega parnika.
NOVA AMERIKANSKA NOTA.
Milan, 1. aprila. Tukajšnji listi poročajo iz Newyorka: Amerikanska vlada bo poslala Francoski in Angleški novo noto, v kateri bo povdarjala, cla dosedanje izjave obeh vlad niso zadostne za efektivno blokado Nemčije in Avstrije.
Turčija v vojski.
TURKI ZASEDLI BORUAGUEZ.
Carigrad, 2. aprila., (Kor. ur.) Iz Erzeruma brzojavljajo, cla so zasedli turški oddelki Boruaguez in nekatere vasi, ki leže severno ocl 01tya.
NA KAVKAZU.
Petrograd, 2. marca. Uradno se po-loča: Turki so pričeli na Kavkazu in na obrežju zopet ofenzivo. Turki so zažgali Artwin.
V
v
Beroiin, 1. aprila. »Lokalanzeicer« prinaša po londonskem »Daily Tele-graph« iz Pekina: Pogajanja med Japonsko in Kitajsko se zopet neugodno razvijajo.
Dunaj, 2. aprila. »Estrablatt« poroča: Kitajska je odklonila japonske zahteve. Odločitve pričakujejo v najbližjih dneb.
Razdelitev Albanije.
Milan, 2. aprila. Neki diplomat je izjavil, kakor poroča »Italia«, cla se o obnovitvi balkanske zveze pogajajo na temelju razdelitve Albanije, ki ni pokazala zmožnosti, da more sama obstojati. Z razdelitvijo Albanije bi ustregli zahtevam balkanskih držav. Italija bi obdržala Valono.
SRBIJA STREMI PO PRISTANIŠČU.
Carigrad, 2. aprila. Srbija živahno dela na to, da pridobi kako pristanišče ob morju. Essad paša preskrbuje srbske kupčije v Albaniji. Tajno so se v Draču posvetovali srbski diplomati z Essad pašo o zadevi. Predlagalo se je, naj postane Sv, Ivan di Medua srbsko pristanišče ob Jadranskem morju. Mesto naj se po železnici zveže s Srbijo. Nadalje se je obvezala albanska vlada, naj deluje proti vstaji Albancev proti Srbiji. Essad paši so zagotovili Srbi vojaško pomoč proti njegovim nasprotnikom. Albance so Essad pašovc kupčije s Srbijo razburile.
VsloSi bombardirajo Ml
Bari, 31. marca. Iz Drača se poroča, da so vstaši dne 30. in 31. marca obstreljevali s topovi Drač, ker Essad paša ni ugodil njihovi zahtevi, da bi poslal branitelje mesta domov. Streli so provzročili več strahu kakor škode. Poškodovanih je več hiš in ena mošeja. Ljudstva se je največ zateklo v pravoslavno cerkev, ki stoji blizu moria.
Solun še vedno odprl za srbske por Ijalve.
Solun, 1. aprila. Nasproti drugo č« se glasečim vestem jtreba poudariti, da neprestano dohajajo transporti voi-nega materijala za srbsko vojsko, k,i se neovirano pošiljajo dalje. Včeraj jc došlo več francoskih zdravnikov z oso-bjem in bogatim materijalom. Podali so se takoj v Srbijo.
Maroko očiščen Francozov.
m
Dunaj, 2. aprila. »Wiener Tagblatt« poroča, da je Maroko razven Casablan-ce in Rabate popolnomo očiščen Francozov.	|
Islandija - republika?
Islandski radikalci zahtevajo od Danske popolno finančno in upravno samostojnost. Islandski politik Ilanne-son je pa izjavil: »Proč od Danske! Nočemo biti nobena kolonija. Hočemo si ustanoviti republiko, ker smo z Dansko tako zvezani od 1. 1814., ko se je Norveška združila s Švedsko.
Krvav spopaH med ialervencionisll in
Cenzurirana graška »Tagespost« poroča iz Milana: Včeraj se je vršilo v čast Beppina in Sante Garibaldija velika slav-nost intervencionistov. Istočasno so se zbrali nevtralisti, ki so se oborožili s palicami, Ko je prišel sprevod intervencionistov na stolni trg, so ga nevtralisti od strani napadli s palicami. Na trgu je bilo zbranih nekaj tisoč ljudi in prišlo je do pravcatcga boja. Konjenica in karabini-jeri so množico razgnali, toda v Dantejevi ulici, po kateri so se intervencionisti vračali od Garibaldijevega spomenika, je prišlo zopet do groznih spopadov. Na inter-vencioniste jc kamenje kar deževalo. Bila je grozna rabuka. Noben govornik ni mogel do besede. Ranjenih je bilo okoli 100 oseb, aretiranih okoli 200, med njimi tudi urednik »Avaritija«, Serali, ki je na strehi tramvajskega voza mahal z rokami in iz-kušal prevpiti množico. Zmagali so nevtralisti, ker slavnost intervencionistov se ni vršila.
Um poročila.
ZEDINJENE DRŽAVE ZA MIR.
Rim, 1. aprila. »Giornale d'Italia« znova beleži vest, da nameravajo severo-ameriške Združene države uvesti energično posredovanje za mir.
GOI^JUFIJE PRI DOBAVAH ZA ARMADO.
Budimpešta, 2. aprila. Policaja Eleka so zaprli, ker je omogočal medsebojno občevanje zaprtih dobaviteljev sukna.
AVSTRO-OGR8KI LETALEC NAD GETINJEM.
Beroiin, 2. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Cetinja po »Agencc Havas«: Opolnoči 30. m. m. je preletel neki av-tro-ogrski letalec črnogorsko glavno mesto. Vrgel je več bomb, ki so padle v okolici kraljeve palače.
SOFIJSKI OBČINSKI SVET RAZ-
PUŠČEN.
Sofija, 2. aprila. (Kor. u.) Tukajšnje okrožno sodišče je razpustilo sofijski občinski svet, ker je bilo 20 občinskih svetovalcev radi nerodnosti ovadenih. Županoval je razpuščenemu občinskemu svetu brat bivšega bolgar-
NEMČIJA JE TUDI KRMILA STAVILA POD ZAPORO.
Da zabrani nadaljnjo draženje cen in krmila ohrani poljedelstvu, je nemški zvezni svet stavil vsa krmila pod zaporo. Vsak hranitelj krmil, ki jih sam ne porablja, mora svoje zaloge naznaniti. — Nakupovanje in prodaja krmil je poverjena nakupovalni družbi nemških poljedelcev. — Ker se je mnogo jedilnega krompirja porabljalo za seme, je zvezni svet znatno znižal maksimalne cene za semenski krompir.
AVSTRALSKI VOJNI KREDIT. ,
Rotterdam, 2. aprila. Avstralska vlada jo vsled odpora gornje zbornice umaknila predlog, ki zahteva vojnega kredita v znesku 210 milijonov šilingov.	,
AMERIKANSKA SODBA O PRESKRBI Z ŽIVILI V NEMČIJI IN V AVSTRIJI.
London, 21. marca. (Kor. ur.) Bernski dopisnik lista »Morningpost« je doposlal svojemu listu obširno poročilo o razgovoru z amerikanskima časnikarjema Bryce. sotrudnikom čikaškega lista. Ledger. in s sotrudnikom »Daily Timesa«. Časnikarja sta prepotovala Nemčijo in Avstrijo. Izva-
jata, da razpolaga Nemčija z zadostnimi zalogami živil, zlata in bakra, ki zadoščajo, da se lahko Nemčija še dve leti vojskuje. Cene živil so v Nemčiji nižje, kakor v Švici, vojni kruh jc dober, morebiti še boljši, kakor angleški pšenični kruh. Razmere v Berlinu so popolnoma redne, morebiti še rednejše, kakor v Londonu. Avstro-Ogrska je še boljše založena z živili, kakor Nemčija. Delavstvo v Nemčiji je na boljšem, kakor kdaj prej. Vojska se materiel-no še ne čuti, ker se vojskujejo v Belgiji, v Franciji in na Poljskem.
VSTAJA V PREDNJI INDIJI.
Sinila, &t aprila. (Kor. u.)* Uradno se izjavlja 30. m. m.: Domačini večinoma rodu Zadran, so se nedavno zbrali, do 10.000 jih je bilo, da napadejo Tochi pri Miranshiju. Dva švadrona kavale-rije, gorska artiljerija in dva polka domačinov z milico s severnega VVaziri-stana sta napadla sovražnika 26. m. m. Sovražnik je izgubil 200 mrtvih in 300 ranjencev in so ga vrgli čez upravno mejo industrijske države nazaj.
Dnevne novice.
-'r Cesarjevo zdravje izvrstno. Iz Budimpešte poročajo: V klubu narodne delovne stranke je ministrski predsednik grof Štefan Tisza naznanil, da je našel vladarja v najboljšem zdravju in polni duševni in telesni svežosti. Cesar je izrazil svoje živahno zanimanje za vse stvari in njegovo zdravstveno stanje je tako, da ni mogoče želeti boljšega.
—	Krčansko socialni državni poslanec Franc Rienošzl je umrl 1. t. m. v 53. letu starosti.
—	Vojaške utrdbe v dunajskem gozdu. »Fremdenblatt« objavlja: Občinstvo, osobito obiskovalci dunajskega gozda (Wienerwald), sc ponovno v lastno korist nujno opozarjajo, cla je brez vsake izjeme prepovedano stopiti na vojaško zaprte prostore, osobito na utrdbene priprave, ker je po okoliščinah to lahko smrtno nevarno. Odredbam vojaških straž, orožniškili patrulj in policije se mora vsak pokoriti. Brezpogojno in takoj se mora na klic vojaških straž obstati, ker sc sicer nastopi z orožjem. Nevarnost se še poveča v temi. Vsi zaprti kraji so označeni s svarilnimi deskami. Opozarja so, da namerava vojaška oblast zapreti celo izlet no ozemlje v dunajskem eozdu, če bi se izletniki ne pokorili. Starši in mojstri se Se posebno opozarjajo, naj v tem smislu pouče otroke in vajence, ker se odklanja vsaka odgovornost za posledice nepravočasne radovednosti.
—	Goljufi, ki so varali s črevlji armado. Dunajska policijska korespondenca »VVilhelm« poroča: Prijeli so in izročili garnizijskeinu sodišču trgovca črevljev Arona Neurona, ki jo osumljen, da jc dobavil neki požunski tvrdk i za vojaško dobavo 537 parov črevljev po 15 kron 50 vin. par. Ko so izročili črevlje vojaški oblasti, sc jo pokazalo, da so popolnoma nerabni. Podplati so bili iz potvarjenega usnja, pete iz papirja, zgornje usnje je bilo tudi manj vredno. Požunska tvrdka jc dobavitelja ovadila dunajskemu državnemu pravdništvu. Dognali so, da jc Neuron dobavil črevlje po nekem agentu pri neki budimpeštanski tvrdki. Vedel je, da so bili črevlji že odklonjeni, a jih je v svoji brezvestnosti prodal požunski tvrdki, dasi mu je bilo znano, zakaj cla jih potrebuje požunska tvrdka. (Tako poroča »Neue Freie Presse«.)
—	V vevški papirnici se zopet dela. Včeraj se je zopet začelo delo v vevški papirnici, seveda v zmanjšanem obsegu. Dela jc dobilo 100 delavcev,
—	Ruski ujetniki v ljubljanski okolici.
V	Vevče so pripeljali večje število ruskih ujetnikov,
—	Oče in sin se sešla na bojišču, 49-letni posestnik Franc Kožuh iz Št. Lenarta v Slov. goricah se je prostovoljno javil k vojakom. Njegov sin se je nahajal na severnem bojišču od začetka vojske. Na lastno prošnjo so uvrstili očeta meseca decembra v vojno stotnijo mariborskega polka. Pred 14 dnevi je pisal oče, da je prišel s svojim sinom pri D ... med nekim spopadom skupaj. Veselje ni bilo dolgo, ker je kos šrapnela zadel sina na prsi. Oče sam je obvezal za silo sina, ki so ga prenesli na obvezovališče, oče se je pa vrnil v bojno črto.
—	Kovinarski nabiralni teden v vojne namene se izvede v celi državi. Rdeče, bele in rmene kovine, izvzemši železa, jekla in kositra. Vsaka gospodinja ima gotovo takih starih uosod preveč, bo nabirala šolska mladina od hiše do hiše. Kovinarski nabiralni teden se določi najbrže v drugi polovici meseca aprila. Gospodarji in gospodinje naj že zdaj razmišljujejo, kaj da bodo dali otrokom, ko pridejo nabirat.
V	kuhinji in v kleti, v sobi jn v podstrešju, v delavnici in v hlevu se najde .trotovo kaj med staro šaro, kar bi la-
hko porabili pri zbirki kovin. Pazite zato na ponve in piskre, na kuhinjsko posodo in sita, na jedilno orodje in na tehnice, na kovnaste zamaške steklenic, na kovinske gumbe, pepelnike, vra-tica peči, obešala in na vse predmete iz medi in iz bakra, ki jih lahko pogrešate.
—	Ne skrivajte moke! Okrajno sodišče v Lincu je obsodilo neko Marijo Demelbauer na 48 ur zapora, ker ni napovedala kakih 130 kg moke.
—	Preskrba Dunaja z mesom. V. soboto je došel na Dunaj prvi železniški voz nemških prašičev. Nadaljni transport je na potu. Naročili so tudi goveje meso na Danskem in sicer za enkrat 10 železniških voz.
—	Velikonočni kruh v Trstu. Trža' čan je navajen imeti za praznike svojo »pinco«, za katero je pa samo najboljša pšenična moka dobra. Ta teden se skrivaj in javno kupuje pšenična moka po 2 K do 250 K za kg. Vsakdanji tržaški kruh jc pa iz malovredne moke, slabo pečen in netečen. Krušnih kart namestništvo ni upeljalo, ker niti tržaške zaloge niti dovoz moke ne zadostuje, da bi se krušne karte krile z moko.
Ljubljanske novice.
lj Naslov šolskega ravnatelja je
podelil naučni minister nadučitelju v Spodnji Šiški Francu Lavtižar v priznanje njegovega večletnega, zelo uspešnega delovanja na šolskem polju.
lj Umrl je g. Anton Schmidt, bančni uradnik, sin znanega ljubljanskega trgovca Julija Schmidt.
lj Najvišje priznanje za hrabrost pred sovražnikom je izraženo rezervnemu nadporočniku 4. bosensko-herccgo-vinskega polka konceptnem praktikan-tu okrajnega glavarja v Postojni g. Miroslavu Senekoviču.
lj Predaja krompirja na magistratu, Na naše objavljenje, da je naročeni krompir dospel na magistrat, so včeraj in predvčerajšnjim prišle ponj vse s.ranke, ki so ga naročile. Ker je bilo krompirja naročenega več, kakor ga je bilo za sedaj poslanega, se je odredilo, da ga za enkrat dobi vsak naročnik le po eno vrečo. Krompir sc jc oddajal, da ni bilo prehudega pritiska, strankam po številkah in jc bilo oddanega 270 vreč. Novo poaiijatev naznanimo ter obenem opozarjamo stranke, ki so za prvo silo že dobile po eno vrečo, dasiravno so ga imele naročenega več, da pridejo sedaj na vrsto one, ki imajo že tudi naročenega, pa ga še niso dobile. Nadalje sc opozarjajo še one stranke, ki bi krompir rade imele, da na; ga pridejo naročit, ker se jim sicer ne more jamčiti, da ga dobe. Kakovost sedanje pošiljatve se splošno hvali.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Bonač, rokovičarica, 62 let, — Anton Kovač, po-strešček, 55 let. — Josip P^ortuna, gostilničar in posestnik, 64 let, — Antonija Ko-ritnik, zasebnica, 63 let,
lj Omejitev prodajanja žganja voja« štvtt. C. kr. deželna vlada za Kranjsko jc odredila, da imetniki, zakupniki in namestniki gostilniških in krčmarskih obrtov v Ljubljani, t. j, hotelov, gostiln, kavarn, slaščičarn, žganjarn, izkuhov in trgovin, ki so v posesti koncesije za žganjetoč ali nadrobno prodajo žganih opojnih pijač, od sedaj naprej teh pijač nc smejo prodajati po 5. uri popoldne osebam oborožene sile (vojaštvu), vštevši tudi šarže in enoletne prostovoljce. Prodajanje drugih pijač in jedil vojakom, kakor tudi žganjetočov vobče, ostane neizpremenjeno. Tozadevni prestopki se bodo najstrožje kaznovali.
Nove podrobnosti o goljufiji z blagom.
— Gospe agentinje.
Afera o veliki goljufiji z blagom v Budimpešti jo zopet stopila v javnost in sicer vsled objave policije, ki je v celo afero vendar malo posvetila. Policija poroča, cla so sc poveljniki našiti čet na fronti večkrat pritožili, ker so obleke, poslane na bojišče, slabe in da so vojaki v kratkem času vsi razslrga-ni ter prosijo ministrstvo, naj v tem oziru kaj ukrene. Ko je domobranski minister za to zvedel, jc dal takoj navodila vojaškemu zastopniku obtožbo, naj so uvede preiskava.
Policija nadalje objavlja, cla so pri prevzet,ju vojaških dobav zagrešile tudi tiste vojaške osebe kaznjivo dejanje, ki so, ako nič drugega, pokazalo veliko lahkomiselnost, ker niso pregledalo poslano obleko in cla bodo imena naknadno objavljena v listih. Poročilo policije vsebuje dva nova imena, ki sta prišla naknadno v javnost in sta v ozki zvezi z Koljufijo. V krogu že davno imenovanih goljufov so nahaja tudi ravnatelj di •uštva narodne tekstilne umetnosti, ki jc bil pretekli torek aretiran. Kakor se jc že poročalo, je policija uvedla hišno preiskavo v skladiščih narodne tekstilne umetnosti in jc tamkaj zaplenila
veliko množino blaga, ki so ga shranili obtoženi trgovci. Ob priliki hišne preiskave poiioi.ja še ni mogla dognati, v koliko je ravnatelj narodne tekstilne umetnosti sokriv pri tej goljufjii.
Ob priliki zaslišanja se .je dognalo, da je tudi imenovani ravnatelj Julij Hiemer kriv. Dognalo se je, da jc dobil od vsakega metra vojski prodanega slabega blaga 1 krono provizije v svr-ho, da nobenemu ne izda, kaj jo spravljeno v skladiščih narodne tekstilne umetnosti. Pri preiskavi se je spominjalo tudi ime neke ženske, ki je bila znana kot prijateljica imenovanega ravnatelja. Piše se Irena Kovalik ter jc ol) priliki zaslišanja dala policiji neke podatke, o katerih se preje ni ničesar vedelo. Riemer jc namreč vpeijal svojo prijateljico v skrivnosti svojih mešetarij s tremi trgovci z blagom. Povedal ji je tudi to, da je še meseca decembra kupil od treh peštanskih tvrdk vse slabo in dobro blago ter ga prodal vojski, ampak ne sam, pač pa :-i je v ta namen najel takoimenovanega »Stroh-manna« in je na ta način prodajal blago pod tujim imenom.
Zanimiv posredovalec v tej goljufiji je bila odlična gospa Pavla Bora, rojena Okenfusz. Bila jc v zvezi z Ladislavom Neumannom, ki ji je za usluge izplačeval velike nagrade. Policija je vedela že v prvih dneh preiskave za manipulacije dotične gospe, samo dokazov še ni imela, da je ta zares imela pri tem materijalne koristi. Pri hišni preiskavi pri Ladislavu Neumannu so našli pisma, iz katerih se je dognalo, da je Bora imela pri izvajanju teh goljufij velike zasluge. Tudi sam Neu-mann je priznal, da je bil ž njo v zvezi in da ji je pri neki priložnosti kot honorar daroval briljantni collier v vrednosti 20.000 kron in zapestnico, ki je bila tudi zelo draga. V sredo zjutraj je prišla policija k gospej Bora in jo našla v njenem izredno elegantnem stanovanju. Policija je sicer izvršila hišno preiskavo, med tem pa je bila gospa Bora mnogo bolj oprezna kot njen poslovni drug ter je odstranila vsako stvarco, ki bi mogla policiji služiti kot dokaz proti njej. Sprejela jih je z lju-beznjivim smehljajem in jim odprla vse sobe z besedami: »Naj gospodje samo izvolijo iskati. Zelo boste spretni, ako kaj najdete.« Preiskava je bila res brez vsakega uspeha; policija ni našla najmanjše stvarce, ki bi mogla služiti v dokaz sumnje; našla ni niti briljant-nega collierja, niti zapestnice, zlate doze kakor tudi ne briljantnega prstana, ki ji ga je podaril neki drugi trgovski drug.
Drugi dan je bila gospa Bora pripeljana pred policijo in je. odločno tajila, da ie soudeleženka pri goljufiji z blagom. Policijski uradnik ie bil noč in dan na nogah ker je neprenehoma iskal, kam je gospa skrila darove, ki jih je dobila od preje imenovanih trgovcev. Ker se je mislilo, da jc skrila dragocenosti pri svojih sorodnikih, se je sestavila lista vseh njenih sorodnikov. Delalo se je ce'0 noč od četrtka na petek in zgodaj zjutraj po neumornem iskanju so našli v stanovanju neke nične sorodnice prekrasno masivno zlato dozo. Našla se je tudi njena korespondenca z Ladislavom Neumann. Samo colliera, vrednega 20.G00, niso našli.
Končno se je dognalo, da je. bila gospa Bora izredno zvita in se je potem, ko je bila pri Neumannu že izvedena hišna preiskava, vtihotapila v stanovanje in tamkaj skrila dragoceni collier, v popolnem prepričanju, da ne bo policija nič več preiskavala pri Neumannu, ker je že to parkrat izvršila. Šele tedaj je ta gospa priznala rcsnico ter je povedala, kako je prišla z tvrdko
Neumann v zvezo. V začetku vojske je padel na bojnem polju njen zet. Cez nekaj dni potem, ko je prišla ta žalostna vest, je prišel k nji Ladislav Neumann, ji izrazil svoje sožalje, a obenem ji je izročil hranilno knjižico, na katero je bilo naloženih 10.000 K, z besedami; »Ta žalostna vest o smrti vašega zeta je ožalostila tudi mojo rodbino, pa sem vam prinesel hranilno knjižico, da izrazim na ta način sožalje vašim ubogim vnukom. Ne želim nič drugega kakor to, da rečete v mojo korist kako dobro besedo.« Tej hranilni knjižici, ki se je glasila na ime neke njene vnukinje, so sledile tudi druge vsote denarja, nato tudi zlati in briljantni darovi. Vloga gospe Bora je bila taka, da posreduje med nekaterimi osebami, ki so naročevale obleko za vojsko, in trgovci. Gospo so zaprli.
Aniikvarijat »Katoliške Bukvarne«
v Ljubljani ima na razpolago po skrajno nizkih cenah:
Razlaganje kršč. katol. nauka, popolno delo, vezano v S knjig. Celovec, 1864. 38 K.
Krek, Socijalizem. Ljubljana, 1901, popolno broš. 10 K.
Kosec, Katoliško zakonsko pravo, ozirom na državne avstrijske postave. Ljubljana, 1894, vez. 1 K 20 vin.
Zupančič, Duhovno pastirstvo. — Ljubljana, 1885, vez. 1 Iv 80 vin.
Slomšek, Apostolska hrana botjo-Ijubniin dušam, dana po branju apostolskih ino drugih bukev sveiiga pisma za nedgle ino svetke eerkveniga leta. Celovec, 1849, vez. 6 K.
Janežič, Zgodovinski katekizem, ali celi keršansko-katoliški navk v resničnih iztj'edih iz zgodovine. Celovec, 1853, vez. 4 K.
CZ3 C3 CZ3 CZ3 EZ3
Izurjen kurjač
ki ,je obenem ključavničar, se takoj sprejme. Ponudbe na hotel Union v Ljubljani.	686
Z3CZ3CZ1CZ3
Sprejme se
685
kontoristinja
vešča slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika. Pismene ponudbe naj se pošljejo na poštni predal št. 8 glavna pošta.
Št. 4062.
Razglas.
Mestne njive za Bežigradom, v Spodnji šišk! in za državnim kolodvorom
se oddado neiniovitim ljubljanskim rodbinam za leti 1915 in 1916 brezplačno kosoma v najem.
Kdor reflektira na to, naj se oglasi do sobote opoldne pri mestnem magistratu ; priglašenim pa se je oglasiti v torek, dne 6. aprila 1915 ob 8, uri dopoldne ca njivi za Bežigradom, kjer se jim odkažejo posamezni kosi in razglase pogoji.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. aprila 1915.
Št. 1962.
a
^RAZPOŠILJA
tlJm*
^lekarnarja PSCSOLhja ^^^/jHh
vLiublJani ' hfp^U
\VjevtaMioee-.vospe^eSlatita pO POVZETJU
V^ti s« to
SSiF a sfaMansca 23 oiHasrieu. "WB
Naročila po povzetji.
Od mojega očeta, gosp. Franca J u r c a, veleposestnika, tovarnarja in trgovca v Postojni, po časopisih objavljena »opozori-tev«, do koje je dal povod najbrže vpliv meni nenaklonjenih tretjih oseb, nima ni-kake podlage, ker razun edine postojanke v znesku 150 kron nisem napravil nikak h dolgov ter jih tudi ne napravljani. Sictr je bilo nadvarstveno sodišče že naprošeno na pomoč. —
V Ljubljani, dne 1. aprila 1915.
Josip Jurca.

Vsem, ki so obiskovali našo dobro mamo v njeni dolgotrajni bolezni, v prvi vrsti preč. g. župniku Barletu, slednjič vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, prisrčni :
Rog plačaj!
Rodbina Zajec.
Ljubljana, dne 2. apr. 1915.
V četrtek, dne 8. aprila 1915 ob 8. uri dopoldne se vrši javna dražba za mestn njive ob Malem grabnu in za njivo ob Vodovodni cesti in njivico za
smodnišnico.
Zbirališče najemnikov na njivah ob Malem grabnu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. aprila 1915.
g©©©©©©©@©©©©©©©©©©®©©©©©©©©©©©©©
| Pisemski papir	§
i a ©
©
© © © ©
(9 (9 C9
umetniške (tudi svetopisemske), vojne, velikonočne in druge
priporoča	S
v največji izberi in po najnižjih	6)
cenah	©
Marija Tičar	§
prva in edina špecijalna trgovina razglednic	@
in pisemskega papirja	0)
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26	0
in podr. Šelenburgova ulica št. 1.	0
0©0©©©©©0©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©0
Št. 4383.
B
Vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dn6 29. marca 1915, št. 6560 prepoveduje podpisani mestni magistrat na podstavi določila § 54. obrtnega reda vsem imetnikom gostilniških in krčmarskih obrtov v Ljubljani, to jo: hotelov, gostiln, kavarn, slaščičarn, žganjarn, izkuh »v, trgovin ifd., ki so sploh v posesti koncesije za žganjetoč ali za nadrobno prodajo žganih opojnih pijač, — vsako točenje žganih opojnih pijač osebam obo ožene s?le (vojakom), vštevši šarže in enoletne prostovoljce, po 5. uri popoldne.
Tuuradni razglasi z dne 17. oktobra 1914, št. 19370, z dne 4. novembra 1914, št. 20498 in z dne 19. januarja 1015, št. 905, zadevajoč dajanje pijač in jedil vojakom ter vreditev žganjetoča v obče, ostanejo neizpremenjeni.
Za ločno izpolnjevanje tega ukaza, ki stopa z dnem 2. aprila 1915 v veljavo, so dotični imetelji obrtov (zakupniki, namestniki) osebno odgovorni in imajo za slučaj neposlušnosti pričakovati najstrožjega kaznovanja.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 1. aprila 1915.
n
Ravnateljstvo in uradnlštvo Podružnice c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zaveda za trgovino in obrt v Ljubljani javljata tužno vest, da je preminul dne 1. aprila 1915 njih uradnik, gospod
rn*
LIS
[ rešila dolgega, težkega trpljenja Bodi mu žemljica lahka!
ftat&fl
Tvrdka
n Ljubljana, Prešernova ulica 9 D
priporoča svojo bogato zalogo
G
D U 0 0 D 0 D
U
g □
n o
D
o
a n
D

gospode in dečke
S ter moderne novosti v konfekciji 548 za gospe in gospodične.