Štev. 5. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 2. februarja 1921. Leto XXX8H. Glasilo Jugoslo^ Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto Za inozemstvo 50 K Posamezne številke se prodajajo po 1 K. Krščanski starši Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserrtti pa: Upravništvu ..Domolj uba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Čudne stvari sc dogajajo v naši državi, Dasi imamo slovesno potrjene vse naše tosedanje postave in uredbe dotlej, dokler nam ustavotvorna skupščina ne da nove ustave in dasi je ta skupščina ravnokar zbrana, da izvrši svojo nalogo — nam vendar prihajajo od zgoraj ukazi, ki na globoko izpreminjajo dosedanje stanje. Že svoj čas je bil izdal minister Pribičevič naredbo, s katero je hotel sokolstvo uradnim potom uvesti v šole. A tedanji enoglasni odpor krščanskega in posebno ka-.tcKškega ljudstva je svobodomiselne krmarje poučil, da bi jih ljudstvo vrglo čez krov, ako bi hoteli krmariti v to smer in šolo sploh razkristjaniti. Zato so tedaj popustili in pameten človek je moral priča-k«vati, da ne bodo tako zlepa več hoteli izzivati ljudstva. Pa v paši državi se pač vlada ravno nasprotno, nego zahteva pamet. Tako sta prav te dni zagledali beli dan dve okrožnici višjega šolskega sveta za Slovenijo, ki oživljata bivšo Pribičevi-čevo naredbo o sokolstvu in določata: Po vseh šolah se mora gojiti sokolska misel. V ta namen morajo dajati šol svoje telovadnice in telovadno orodje sokolskim društvom, ki obojega nimajo, na razpolago. Kjer je pa šola brez telovadnice in orodja, pač pa ima oboje na razpolago krajevno sokolsko društvo, tam naj pa išela telovadi v sokolski telovadnici. Kadar za telovadbo ni prilike, morajo učitelji otrokom razlagati pomen sokolstva. Nič manj in nič več: vzgoja naše mladine naj se poslej že v ljudski šoli na uradni ukaz vrši v zmislu sokolstva in njegovih ciljev. A kaj hoče sokolstvo? Vsi ve- mo, da pozna sokolstvo pri nas doma samo dve misli, dva ideala: narodnost in svobodo — svobodo od vere in cerkve. Češki Sokol, ki daje smer vsemu ostalemu sokolstvu, je že velikokrat slovesno izpovedal, da je vodilna misel sokolstva — poleg narodne — svobodomiselstvo. Češke sokolske organizacije korakajo na čelu vsem protiverskim in proticerkvenim delom in gibanjem na Češloem, Moravskem in posebno na Slovaškem. Ne strašijo se pri tem najsurovejših bogoskrunstev. Da slovenski Sokol v vsakem oziru zvesto hodi po stopinjah češkega Sokola, je celemu svetu očito dejstvo. Sedaj vprašajmo: ali je vse slovensko ljudstvo s sokolstvom enega mišljenja? Vendar nel In če se pri tem ne sklicujemo na ničesar drugega, nego na izid zadnjih volitev v konstituanto, (Tu naj si izprašajo malo vest tisti volilci krščanskega prepričanja, ki iz manj važnih razlogov niso šli volit!) Kako in kdo se mere sedaj predrzniti, da preko volje starišev povede deco potom javne ljudske šole v sokolski tabor?! In če se najde tak predrznež — ali naj v tej svoji nakani uspe? Nikdar! Krščanski stariši, vi ste roditelji in redniki svojih otrok, vi ste odgo-orni za njihov časni in večni blagor. Ali boste komurkoli pustili, da vam vašo decc ukrade in izpridi? Tega ne smete in ne boste! Skupaj, slovenski krščanski starši, dvignite se in zberite na silen tabor, na katerem zakličite vsem, ki bi se hoteli dotakniti krščanske vzgoje vaše dece: Roko proč! Prisega. Ko so samostojni in socialdemokrati pomagali liberalcem in Velesrbom kovati paslovnik in prisego, so se naši poslanci z ivso silo borili proti tej nameri. Toda le muslimani in hrvatski Narodni klub je stal •Jugoslovanskemu klubu ob strani. Najhujše so se vlekli za prisego ravno samo-Biojneži in socialdemokrati. Radič pa je Ostal v Zagrebu in ne bo sodeloval v kon-Stttuanti. Če bi bil Radič prišel v Belgrad, bi bilo lahko marsikaj drugače. Tako bo pa precej on kriv, če avtonomisti ne bi mogli doseči, kar hočejo. Ker naši poslanci niso smeli glasovati, ker niso prisegli, so liberalci in samostojni in radikalci in socialdemokrati sami sprejeli poslovnik in prisego. Z ozirom na to so v petek prisegli komunisti, v soboto pa je v imenu Jugoslovanskega kluba vstal hrvatski poslanec B a r i č ter izjavil: »Ob početku sestanka konstituante smo protestirali proti začasnemu poslov- niku, ki je bil formalno nezakonitim potom brez sodelovanja bivšega narodnega predstavništva odnosno brez po njem delegiranega odbora oktroiran od vlade dr. Vesniča. Povodom konstituiranja ustavo-tvorne skupščine bi imeli pričeti z delom za ustavo, ki se je že moralo vršiti po reakcionarnih predpisih poslovnika. Tedaj smo podali izjavo, v kateri smo predlagali, da se naj takoj izvoli odbor za izpremem-bo poslovnika, ker bi drugače ne mogli sodelovati pri delu konstituante, vsled česar naravno nismo mogli položiti zahtevane prisege. Ukrepi, ki jih je podvzel proti nam predsednik konstituante, kakor uničenje imunitete in vseh drugih pravic, združenih s poslanskimi mandati, niso bili samo proti svobodi in zakonu, temveč so bili tudi očito kršenje najprimitivnejših pojmov parlamentarizma. Taki ukrepi predsednika konstituante se ne bi smeli uporabiti napram poslancem. Nič bolj liberalna se ni pokazala parlamentarna večina, ki je izključila nezaprisežene skupine protipostavno iz odbora za izpremem-bo poslovnika. Vsi ti ukrepi so imeli za posledico samo to, da so vsled pomanjkanja dovoljnega števila članov v liberalnem pogledu ostala žalibog neizpremenjena v poslovniku določila o prisegi, kakor tudi določila o kvalificirani večini, s čemur so velike parlamentarne skupine manifestirale svojo namero, da predlože ustavo, ki ne bo zadovoljila večine našega naroda, zlasti ne večine Hrvatov in Slovencev. Dasi še vedno stojimo na stališču, da bi se mogla prisega v ustavotvorni skupščini zahtevati šele po sprejetju ustave, smo se vendar odločili, da to prisego položimo iz naslednjih razlogov: 1. Ker hočemo s tem sebi omogočiti parlamentarni boj, v katerem hočemo dokazati pravilnost našega stališča. 2. Ker bi drugače morali opustiti vsako sodelovanje v konstitnanti ter se ne bi oddolžili volji onega dela našega naroda, ki nas je poslal semkaj, da branimo njegove politične pravice in interese. Naj misli večina o svoji sedanji večini, kar hoče, naj ona magari s silo orožja izvede ustavo proti volji Hrvatov in Slovencev, eno ne sme in ne more pozabiti, da se samo z ustvaritvijo garancij more konsolidirati naše notranje državno živ« r ljenje in njegova odporna moč napram zunanjosti, ki ju more utrditi le sporazum ali vsaj pameten kompromis stvari med vsemi političnimi strankami, ki stoje na stališču državnega edinstva in državne nedeljivosti države SHS, ki jo želimo urediti popolnoma z državljansko in iskreno rav-nopravnostjo vseh treh plemen našega troimenega naroda.« Nato je podal podobno izjavo v imenu hrvatskega Narodnega kluba poslanec Drinkovič. V teku njegovega govora )e prišlo do takih nemirov, da se je seja morala prekiniti. Nato so poslanci položili prisego. Naši poslanci so prisegli prisiljeni, če sploh hočejo za ljudstvo kaj narediti. Sa-mostojneži pa so pomagali tistim, ki delajo ljudstvu silo, in metali polena v hrbet tistim, ki se bore za pravice ljudstva! To si bo naše ljudstvo zapomnilo. Pastirski list. Vernikom za pouk v novem letu. Vsem ljubim vernikom pozdrav in blagoslovi Kadarkoli se ozrem na dogodke minulega leta, posebno na dolgotrajne volivne borbe za ustavotvorno skupščino in jih premišljujem, vidim, koliko nevarnosti je v vsem tem tudi za versko življenje dragih mofih vernikov. Ni čuda, če slišim trditve, da vas je pre-cešnje število precej zbeganih! Dokaz za to so volitve in veliko število glasov, oddanih Bogu sovražnim strankam, n. pr. socialnim demokratom nad osem tisoč in nesrečnim komunistom nad deset tisoč glasov. Ne morem misliti, da bi bili glasovali za socialne demokrate, ali celo za komuniste iz prepričanja. Ne, tako globoko v zmote niste mogli zabresti vi, moji mili slovenski možje in mladeniči. Mislim, da vas je premotila ona vsestranska nezadovoljnost, ki se nas je vseh lotila; mislim, da so vas premamili spretni govorniki in lažnivi časopisi, ki so se vam od vseh strani vsiljevali. Ker bi pa ta vaša zmedenost mogla imeti usodne posledice za nas vse, za naše versko prepričanje in versko življenje, sem sklenil podati vam točen pouk, po katerem boste mogli prav presojati časopise, govore in prizadevanja raznih strank, v katere smo Slovenci razcepljeni. Poslušajte! I. Da bomo mogli verske trditve raznih strank točno presojati, si moramo oskrbeti pravo merilo. To nam pa podajo tri nepobitne, zares dokazane resnice. In te so? Gotovo je, da je oseben, vsemogočen Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo. Kogar bi napačna vednost zmotila in bi po nesreči trdil, da ni Boga, ta ne bi mogel povedati, odkod svet, ki nas obdaja, odkod življenja na zemlji, odkod' človek, njegov razum in njegova prosta volja. Drugič je gotovo, da je Gospod Jezus Kristus pravi Bog, ki se je učlovečil zato, da prinese svetu izgubljeno resnico, da človeka spravi z Bogom in mu pokaže pot do srečne večnosti. Kdor bi to dokazano zgodovinsko resnico tajil, naj nam pove, odkod Gospodov prevzvišeni in neovržno resnični nauk, odkod njegovi zgodovinski dokazani čudeži, odkod njegovo že naprej večkrat napovedano vstajenje od mrtvih, odkod vsa prerokovanja, ki so se nad njim izpolnila? Odtod pa sledi, da se mora okleniti Gospoda, kdor hoče vedeti za gotovo, kaj je Bog, kaj večnost, kaj človek in njegovo življenje. Kdor se ne oklene Gospoda, lu je večna Resnica, zaide v zmote v vpra-šanjih, ki odločujejo za čas in za večnost. , J retjič ie gotovo, da ie Jezus nadaljevanje svojega de a izročil sveti Cerkvi, ki jo vodijo paoež in škofje kot nasledniki svetega Petra in apostolov. Zbranim apostolom s Petrom na 5elu je Gospod naložil dolžnost in podelil pravico, da v njegovem imenu uče vse narode. «i po sv. krstu sprejemajo v njegovo Cerkev !n jim oznanjajo voljo božjo, po kateri naj se ravna vse naše življenje. To je zgodovinsko dejstvo, katerega nikdo ne more zabrisati. Pa e tudi sreča za nas. Sedaj natančno vemo. kam naj se obrnemo, da bomo prav za gotovo m popolnoma zanesljivo spoznali, ne da se bali zmote, po katerih naukih moramo uravnavah vse svoje notranje, domače in javno Ci življenje. To velja za vse ljudi, tudi za učene, visoke in bogate. Kako dobro je Bog za nas poskrbeli Sedaj vemo: kar o verskem in nravnem, čednost-nem življenju uči sv. oče papež, kot poglavar vse Cerkve, kar uče z njim združeni škofje sami in po podložnih duhovnih pastirjih, je resnično, je nezmotno. V tem oztru smo prav vsi odvisni od učeče Cerkve, odvisni od duhovnika. O srečna odvisnost v večnih zadevah, v katerih se ljudje tako lahko motijo, jiosebno kadar jim strasti podžigajo voljo in potemriju-jejo razum! Kam pa naj bi je obrnili v teh prevažnih večnih zadevah, ko bi nam ne bil sam božji Sin dan_ Cerkve in duhovnikov, ki nas v njegovem imenu poučujejo v vseh resnicah in nam kažejo pot življenja, kakor jih je On pooblastil in poslal? Ali k svetnim sodnikom, k učenim profesorjem, k zdravnikom, ali h komu drugemu? Pa saj vsi ti razni stanovi sami potrebujejo sv. Cerkve, Škofov in duhovnikov, ako hočejo spoznati resnico, in sploh, ako se hočejo poučiti o vsem, kaj naj store, ako hočejo doseči svoj zadnji namen. O srečna in za vse ljudi brez izjeme potrebna odvisnost od Jezusa po učeči Cerkvi, po škofih in duhovnikih, namreč odvisnost v verskih in nravnih vprašanjih, ki so odločilna za življenje skozi časnost v večnost! Ne razumem, kako more nekaterim ta sveta in za vse dostojna odvisnost presedati. Ali jc sramotno, ako smo glede na zdravje odvisni od zdravnikov, glede na naše pravice odvisni od sodnikov, glede na naše posvetno znanje odvisni od učiteljev? In sramota naj bo odvisnost od rimskega papeža, od škofov in duhovnikov glede na najbolj važna vprašanja o pravem življenju za časnost in večnost?! Na temelju teh neovrgljivih trditev vas vprašam, kako boste presojali klic proti kle-likahzmu in vabilo in zahteve po neodvisnosti od farovške gospode in trditev o rimskem poglavarju popolnoma streti! Grozno! S porogljivo besedo »klerikaizem«, z roganjem zoper farovško gospodo, so vas trgali od Boga, od Jezusa, od Cerkve, od resnice, od poti večnega življenja oni nesrečni možje, ki so sami zatajili Boga in resnico, pa vsi zmedeni tavajo po tminah zmote. Ali pojdete za njimi? II. Na tem temelju preudarimo še nekaj posebnih naukov, da boste mamila raznih strank mogli presojati v pravi luči in jih obsoditi, kakor zaslužijo. Prvi nauk je, da mora vsaka država priznati Cerkev, dopustiti ji vso prostost, da more vršiti vse svoje od Boga ji dane naloge, rnznati mora vrhovnega poglavarja Cerkve, priznati njegovo pravico, da svobodno vlada Cerkev ter svobodno s škofi občuje; priznati mora škofe m vse njih pravice, posebno pravicoizobraževati duhovnike in izobražene po-Sitjati v duhovno pastirstvo, v katerem naj brez ovire vrše vse svoje od Boga jim naložene dolžnosti v cerkve, v Soli, med verniki; priznati mora cerkvene redove in njihovo de- tekrKebera°ra CerkYi Za VSe niene Drugič uči Cerkev spoštovanje do držav nih oblasti in pokorščino do njih. Ker je R0iJ človeka tako ustvaril, da ne more sam za brez drugih živeti, ampak da je družaben, sle. di odtod, da ima človek dolžnosti in pravica združevati se in si z združenimi močmii prizadevati za dosego vseh življenjskih nalog ia namenov. Taka potrebna družba ie tudi va. Ker pa družba ne more živeti in namenu primerno delovati, ako nima poglavarja, ks m vodi in ji zapoveduje in ki ga mora vestna ubogati, zato uči Cerkev, da ima poglavar družbe, torej tudi poglavar države, oblast za. povedovati od Boga, Stvarnika naše družabne narave. Naj bo poglavar države cesar ali kralj ali izvoljen predsednik, oblast, ki jo vrši in kateri se mi podvržemo, je končno od Boga. Zato je pa poglavar dolžan skrbeti za vse ljudi, za vse stanov«, za vse potrebe v državi in sicer v soglasju za vsako svojo zapoved! Kajne, ker je tako, smo mi, ubogajoč pogla.' varja, prav za prav Bogu pokorni in zato trdi. mo, da je taka pokorščina za nas primerna iit častna, ker ne ubogam človeka, ki do mene pravic nima, ampak ubogam Boga, od kate. rega imam vse in ki je kot Stvarnik moj naj. višji neomejeni Gospodar. Ker smo v izobrazbi močno napredovali, se pač spodobi, da se udeležujemo pri sestav-ljanju postav za naše državno življenje. Vladar je pred Bogom dolžan, skrbeti za pravice, korist in napredek nas vseh. Odkod pa naj izve, kaj je za vse najbolj koristno? Najbolje je, da popraša ljudstvo, ki naj mu svoje želje sporoči po svoih svobodno izbranih predstav, nikih. Ti predstavniki imajo pred Bogom sveto dolžnost, da se res prizadevajo spoznati korist in pravice ljudstva in da temu primerne po-stave predlože. Gorje jim, ko bi le na korist ene stranke gledali in morda celo podkupljeni le za njo svojo moč rabili! Ker pa mi pred-stavnike volimo, da po njih delamo postave, smo pa tudi mi odgovorni, kakšne postave se bodo poglavarju predložile: ali pravične ali krivične, ali v soglasju z voljo večnega Bof* ali proti njemu in proti njegovi volji. O kako lahko bi živeli, ko bi bili varji in ljudstva prejeti od teh edino pravih resnic, in bi po njih uravnavali vse svoje državno življenje! Tretjič uči Cerkev svetost in nedotakljivost zasebne lastnine. Sedma zapoved božja jo varuje Kar je mojege, mi ne sme nikdo po-škodovati ah celo vzeti. V prizadevanji za lastnino me ne sme nikdo krivično ovirati, ali me goljufati. Svari pa s:\in Gospod po Cerkvi pred prevelikim bogastvom in blagruje one, ki so siromaki v duhu, namreč ki siromaštvo potrpežljivo nosijo, ali na bogastvo nimajo na-vezanega srca. Najboljše ie srednje blagrsta« nje, ker preveliko bogastvo zapelje v Rogu zoprno ošabnost in v grešno uživanje, preveliko siromrštvo je pa tudi vir premnogih !;u-dobi|. Cerkev uči. da ima premoženje r<;u-žabne dolžnosti. Kdor ima več nad potrebo, naj skrbi za razne potrebe svojega bližn:e(«a, naj daje siromakom, naj podpira koristne druž-be, naj obilnere prispeva za splošne koristne bePbožje ^ cerkve in za !eP°'° s!už" V smislu naravnega, torej božjega prava bi bilo, da bi bilo blagostanje splošno, torej premoženje tako porazdeljeno, da b.i večinoma vse družine dosti lahko izhajale. Zato mora država gospodarstvo v tem smislu voditi. Krivične pa bi bile take uredbe v državi, po katerih bi se premoženje kopičilo le pri nekaterih osebah in zavodih, drugi premnogi pa bi stradali in trpeli vse nadloge, da se premoženjske razmere vsaj nekoliko izravnajo Tiste, ki imajo mnogo preveč, bi mogla država s pravičnimi postavami prisiliti, da proti primerni odškodnini del posestva odstopijo onimi ki ga nimajo. Ako se kaka velika podjetja vodijo kvarno a splošno blaginjo, bi se moglo po postavi določiti, da se podjetje proti odškodnini posestnika podružabi in pride uprava v roke občekoristne zadruge, občine, dežele ali države. Take in slične izpremembe v premoženjskih zadevah bi radi splošne korisi mogla do* loKti državna oblast po natančnem, vsestransko pravičnem posvetovanju narodnih pred- i V stavni ko v. In sploh bi se morale take postave skleniti, da bi bilo mogoče premoženje, njegove pridelke in izdelke polagoma tako porazdeliti, da bi jih bili kar mogoče mnogi deležni. Vse to se pa more mirno uravnati le polagoma v daljši vrsti let. Medtem mora pa država ustanavljati, ali vsaj podpirati vse tiste splošno koristne naprave, n. pr. vsakovrstne zadruge in strokovne zveze, in ustvarjati zakone, kakor jih potrebuje delavski, kmetski, obrtni, trgovski stan a svoj upravičeni napredek. Po tem potu bi se preprečilo preogromno, splošnosti škodljivo bogastvo hi pregrozno, tudi splošnosti Škodljivo siromaštvo. Četrtič uči Cerkev o zakonski zvezi, da Veljavno sklenjene ne more nikdo razdreti razen smrt, da si morata mož in žena biti do smrti popolnoma zvesta in izvrševati svoje dolžnosti po namenu sv. zakona. Da bodo zakonski te svete dolžnosti mogli izpolnjevati, jim je Gospod po zakramentu sv. zakona pripravil posebnih milostnih pomoči. Ker je pa eakonska zveza zakrament, ima edino le sv. Cerkev pravico določevati vse, kar je potrebno za veljavnost zakona. Zato moramo v imenu Cerkve zahtevati, da država prizna Cerkvi vse pravice do urejevanja sv. zakona, sebi pa pridrže le pravico urejevati zunanje rodbinske razmere zakonskih. Le na temelju teh naukov je mogoče spodobno družinsko življenje in je zagotovljena prava vzgoja otrok, Gorje pa človeškemu rodu, ako bi obveljali nauki o razporoki ali celo nauki o svobodni ljubezni! Razpasla bi se najhujša spolna strast, družinsko življenje bi razpadlo, vzgoja otrok bi bila onemogočena, krščanske čednosti bi bile zavržene, pot v časno in večno pogubljenje odprta. Dodam naj še točko o šoli. Krščanski starši imate pravico in dolžnost pred Bogom, da zahtevate, naj šola ničesar no uči, kar bi bilo zoper vaše sveto versko prepričanje, in naj se v šoli vzgajajo otroci v krščanskem duhu. Zato naj bo v šoli križ, naj otroci pred poukom in po pouku molijo, naj se jim ne podira prejemanje sv. zakramentov, naj bo učitelj otrokom vzoren vzgled vernega, krščanskega življenja. Ali naj se vaši otroci v šoli če zmot, ali naj se jim v srce zasajajo verski vomi, mržnja do duhovnikov, zaničevanje krščanskega življenja, ali naj jih šola uči raz-brzdanosti in brezbožnosti? Kajne, taka šola bi gazila vaše najbolj svete pravice in dolžnosti. Bog nas varuj postav za tako proti-krščansko šolo! Take postave bi bile pred Bogom neveljavne in ne bi jih smeli izpolnjevati. III. Te vam sicer znane nauke sem vam poklical v spomin, ker se nasprotne zmote tako širijo po naši domovini, da, po celem svetu. Sirijo se pa posebno po dvojni poti. Prva pot so časopisi. Koliko časopisov je zadnjih par let prišlo na dan! Ko bi bili dobri in vam v pouk za dušne in telesne potrebe, bi se jih veselili. Toda tako dobri in zadostno zanesljivi so samo tisti, urejevani v krščanskem s-r.islu. Ti res žele pospeševati korist yseh stanov, kar jih je v človeški družbi. Prizadevajo se, da bi vsa pretežka politična, in posebno gospodarska in socialna vprašanja reševali v luči večnih resnic. Državo, državno in javno življenje hočejo utemeljiti na večno resničnih načelih nauka Jezusovega. Saj vedo, da bo zdravo le ono državno in družabno življenje, ki se ujema z resničnimi razmerami človeka do Boga in ljudi ter njihovih stanov med seboj. Ne rečem pa, da bi bili ti listi brez vsake hibe, brez vsake pomanjkljvosti. Toda prepričan sem, da vas vedoma ne bodo v zmoto zapeljali.. Zato vam edino te liste priporočim, da jih naročite kupujete in čitate. Kaj pa nasproni listi? Ob času volivnega boja sem vse čital, da jih spoznam. In preža-lostnega srca moram o njih trditi, da kar mrgole zmot in da večkrat kar vedoma neresnico govore. Znajo pa tako prekanjeno pisati, da postavi v nevarno svoje versko prepričanje in svoje krščansko življenje vsakdo, kdor "h redno kupuje in prebira. Nevarni so zato, er za se uporabljajo najhujše človeške strasti, po katerih upajo verne svoje naročnike in či- tatelje privabiti v svoj tabor in jim priljubiti svoje zmote. Posmehovanja in zasramovanja se vsakdo boji. Posmeh in zasramovanje so pa ravno ona najbolj navadna sredstva, s katerimi vas nameravajo zbegati in odtrgati od Boga, od Jezusa in Cerkve. Ni jim prav, da vi duhovnikom zaupate, jih poslušate in se jih oklepate. To sveto zvezo bi radi razdrli in vas od duhovnikov odtrgali, pa nase privezali. In kako postopajo? 0 duhovnikih zaničljivo pišejo in jim očitajo vse mogoče grdobije, da bi se jih vi sramovali. Vdanost Bogu, Cerkvi in duhovnikom imenujejo »sramotno sužnost«; vzgojo v naukih svete vere nazivljajo »vzgojo za slepo pokorščino do Boga, do Cerkve in božjih služabnikov«; nauk, da je vsaka oblast od Boga, zasmehujejo; krščansko izobraževalno delo nazivajo »prizadevanje, da hi ljudstvo ostalo v nevednosti«. Vedoma lažejo, da smo duhovniki vojske krivi, ko vendar že natanko vemo, odkod vojska. Kot hudo pogreško nam očitajo, da smo oddali zvonove in da smo priporočali voi-no posojilo, dobro vedoč, da bodo s temi očitki vas prav gotovo zoper nas nahujskali. Pa zakaj smo zvonove dali? Škofje smo se dolgo časa branili, hodili smo v zadevi zvonov osebno k vojaškim poglavarstvom, dva kardinala sta šla v imenu vseh celo k bivšemu cesarju Karlu. Toda vse je bilo brezuspešno. Prišlo ie povelje, da nam bodo zvonove vzeli s silo. In vojno posojilo? Ali se tudi to vse ni vršilo pod silnim pritiskom državnih oblasti? Najbolj bridko pa mene in vse nas duhovnike zadene satanska trditev; »duhovnom ne verujte, vsi vam lažejo, vas goljufajo«. Torej je vse laž, karkoli vam pridigujemo o Bogu, o Gospodu Jezusu, o Mariji, o odrešenju, o Cerkvi, o sv, zakramentih, o neumrjočnosti duše, o smrti, o sodbi, o večnosti! Grozno! V teh najbolj svetih zadevah, ko gre za čas-nost in večnost, naj vam mi lažemo? Lagali naj bi bili torej in še lažejo vsi papeži, vsi škofje, vsi duhovniki in redovniki skozi celih devetnajststo let! Lagali naj bi bili vsi misijonarji, ki so zapustili domovino in mirno življenje ter odšli oznanjevat Jezusa in krščansko omiko med clivje narode po Ameriki, Afriki in Aziji! Lagali naj bi bili vsi oni, ki so bili za svojo vero v Gospoda preganjani, v ječe zaprti. bičani, mučeni, umorjeni! Lažejo naj učeni škofje in duhovni, ki pišejo znanstvene knjige in so priznani izvrstni profesorji na najvišjih šolah po vsem svetu. In vsa visoka evropska omika, znanstvena in umetnostna, naj bi bila sad grdih laži in predrznih goljufij! Vprašam vas, je li mogoče, da smo kar vsi duhovniki skozi 19 stoletij tako grdi lažniki, tako nesramni goljufi, tako nizkotni ljudje? In vendar koliko je mož, mladeničev, žena, deklet, celo otrok, ki taka strašna obrekovanja verjamejo in zatrjujejo, rekoč: »Duhovnom ne verjamem nič več, saj vsi lažejo in goljufajo!« Kajne, sovražniki božji dosegajo svoj namen, Pozna se pa pohujšanje posebno po mestih, kjer so nesramni in obrekljivi časopisi najbolj razširjeni in jih mladi in stari obojega spola radi kupujejo, hlastno bero ter si z najbolj nevarnim strupom napolnjujejo um in voljo. Ni čuda, ako takih ljudi potem ni v cerkev, ako nedelje vedno manj praznujejo,_ako svetih zakramentov premnogi no prejemajo, ako nesramnost nobenih meja več ne pozna. Predragi moji verniki! Ali boste te vreste časopise kupovali, naročevali, čitali7 Ali hočete tudi vi zastrupiti sebe in svojo družino? Ali hočete tudi vi v zmote. hočete zavreči našega Gospoda Jezusa in tajiti samega Boga, Stvarnika nebes in zemlje? Bog vas te nesreče obvaruj! Obvaroval vas bo, ako ne boste sami v nesrečo hiteli s tem, da take časnike kupujete in čitate. Ako sam v ogenj skočiš, te Gospod ne bo čudežno iz njega izvlekel. In še eno vprašanje: ali nas svojih duhovnih očetov ne boste branili? Pomislite vso to zadevo pred vsevednim Bogom! Druga pot, po kateri se širijo med vas verske zmote, so nasprotne stranke in njihova društva. Glavne stranke so komunisti, socialni demokrati in pa liberalci, ki so to ime zavrgli ter se imenujejo demokrate. Te stranke in nji- hova društva imajo svoje načrte in naklepe, ki se ujemajo z njihovimi bogamrzkimi načeli. Liberalni demokrtje, vsaj njihovi voditelji, taje Boga, zametujejo Gospoda Jezusa in zaničujejo sv. Cerkev. V tem sovraštvu iih prekašajo socialni demokrati, še bolj pa komunisti. No, o liberalnih demokratih ne bom govoril, saj izumirajo. Pač pa naj vam nekoliko opišem socialne demokrate in komuniste. Imenujejo se proletarce in proglašajo na* silno proletarsko nadvlado nad vsemi drugimi stanovi. Pa kako bodo to nadvlado v roke dobili? Ena njihova struja hoče to doseči s političnim bojem. Prizadevajo se, da bi pri volitvah dobiti večino. Ko bodo imeli večino v zbornici, bodo pa postave dajali popolnoma po svojih načelih, jih s silo uveljavili in si s silo podvrgli vse druge stanove. Druga struja pa hoče pre-kucijo in krvave upore; pobije naj se vsakdo, kdor bi jim le količkaj nasprotoval. Poizkuse vidimo po vseh državah. Na Ruskem pa že vladajo. Nekaj mož ima v rokah vso oblast, vse. vojake in orožnike, pa vse druge strahujejo, jim ropajo premoženje, požigajo hiše in jih samovoljno more. Posebno sovražijo in na smrt obsojajo duhovnike, katoliške in pravoslavne. Socialisti, posebno pa komunisti ne priznajo osebnih lastninskih pravic. Nikar pa ne mislite, da bodo posestva med ljudi porazdelili, da bi potem imeli vsi enake deleže. O nel Ampak tako hočejo, da naj nikdo nima osebne, lastnine. V^e njive, vsi travniki in gozdi, vse tovarne in naprave, vse živali in vsa orodja naj bodo skupna lastnina. Načelniki bi delo določevali in zapovedovali, kaj naj vsakdo dela. Izdelki in pridelki tvojega truda tudi ne bi bili tvoji, marveč, skupni, Ta bi se v skladiščih hranili. Zopet bi jih načelniki delili. Le oni bi tudi določili, kaj bi potrebovali ti za se in za družino. Ali ti je to všeč? In ker bi v taki državi ne priznavali Boga, bi tudi ne bila, višje odgovornosti, bi ne bilo vesti. Kjer pa ni vesti, tam vlada strast, sebičnost, pohlepnosti Koliko bi bilo goljufij! Na Ruskem je država deloma po teh načelih urejena. In kaj vidimo? Načelniki vladajo s silo, podložnike zatirajo, nezadovoljne pobijajo. Socialisti, posebno pa komunisti ne poznajo zakona v krščanskem smislu, ker ne poznajo zakramentov. Nekateri dopuščajo, naj se mladenič in dekle zvameta v zvezo, ki jo pa moreta poljubno razdreti in zopet novo zvezo skleniti. Drugi pa oznanjajo prosto ljubezen: naj se spola združujeta poljubno, kakor je pri živali navada. In otroci? Naj bodo za otroke posebni zavodi, kjer naj se vsi, fantičji in deklice, vzgajajo skupno. Družinskega življenja ni; ampak odrasli naj imajo skupne spalnice in obednice, kjer naj se shajajo za počitek in oddihljaj. Taka hi bila komunistična družba: brez ljubezni, brez družine, brez bla-žilnih nravnih zapovedi. Seveda taka družba še ni nikjer izpeljana, morda deloma samo na Ruskem. Vendar bi se po naukih in naklepih komunistov moralo tako dogoditi. Ali vam bi bilo tako življenje všeč? Glejte, kar sem vam povedal, je le meglena slika življenja v državi, kakor jo nameravajo socialisti in komunisti. Kajne, pač niste mislili, v kak prepad vodi socializem in komunizem! Podal sem vam to sliko zato, ker sem o priliki volitev spoznal, da so socialisti dobili, kakor sem omenil v početku, vštevši Ljubljano, nad osem tisoč in komunisti nad deset tisoč glasov samo v naši škofiji! Tolaži me samo prepričanje, da so dotični možje in mladeniči tako glasovali zmoteni in zbegani in se po večini gotovo že kesajo. (Konec sledi.) Šolskim oblastem. Čudne razmere vladajo med u,čitelj-stvom. Kmetje ne moremo več mirno gledati tega početja. Učitelj ali pa učiteljica pride pogledat kraj službovanja. Pogledia ga in odide in se več ne povrne. Učitelji si po nekaterih šolah samovoljno podaljšujejo počitnice. Marsikdo, ki se mu na ljubi učiti, gre k zdravniku po spričevalo, da je bolan, pa dobi dopust. Radi takih morajo celo resno bolni učitelji trpeti zaničevanje med ljudstvom. Šolska oblast pa geda oddaleč to samovoljno ravnanje svojih podložnikov in se ne gane. Boji se jih. Drugače si ne moremo razlagati njenega ravnanja. Na nas kmete pritiska vse drugače. Če otrok zamudi par ur šole, že nam gospodje pri okrajnem šolskem svetu, načo-že kazen: 10, 20, 30 40 in še več kron. In to samo za par ur! Če pa učitelj noče v službo, so pa otroci lahko cele tedne in mesece brez pouka, pa zato uporna moč ne plača niti vinarja, niti dinarja. To so po našem mnenju bolj turške kakor pa jugoslovanske razmere. In če bo šlo po tem potu dalje, bo SHS kmalu ena najbolj nazadnjaških držav po krivdi »naprednega« učiteljstva. Mi kmetje vemo, da so mnogi kraji, kjer so šole, res bolj malo mikavni, odljud-ni, pusti, brez zabave, brez razvedrila, od-dalieni od žedeznice in sploh od prometnih . _.cv. Toda vprašamo: Ali pride učitelj v ch:ibo iskat razvedrila ali dela, zabave ali tri:.'."! Pri današnjih plačah si tudi lah-J-o j . • či vsak učitelj malo književnega razvedrila. Prav bi tudi bilo, da bi se šolska oblast ozirala na tako učiteljstvo, če po nekaj službenih letih zaprosi za službo v kakem bolj prometnem kraju. Naj se ne gleda na takega, češ, »hribovec« je, naj ostane v hribih. Mi smo prepričani, da je tak človek zares učitelj, iz poklica učitelj, sicer bi ne vstrajal toliko časa v hribovskih, odljudenih krajih. Ravno tako naj pa šolska oblast strogo kaznuje vsako uporno učno moč, ki ne gre tja, kamor jo pošlejo predstojniki. Tak človek sploh ne spada več med učiteljstvo, izguhi naj sploh pravico do učiteljske službe, pa naj si drugo išče vsakdanjega kruha. Tako sodimo mi, kmetje. Čeprav nam je g, Pribičevič odrekel besedo pri šoli, vseeno hočemo povedati svoje mnenje, dokler bomo plačevali davek za šole in pa za učiteljske plače in dokler nas bo šolska oblast privijala s kaznimi radi malenkostnih zamud naših otrok. Kmet. Koledarček ]KZ. Člani in članice Kmetske zveze, vsa naši somišljeniki, ali ste ga že naročili? Če še niste, hitite, da zaloge ne poide. Tajništvo Kmetske zveze ima le še nekaj izvodov na razpolago. Vsak naš kmet, vsaka kmetica pa mora imeti ta koledarček. Tu boš našel zbrana vsa pojasnila o pošt nih in kolkovnih prislobinah, različne račune iz stare v novo mero in narobe, najpotrebnejše podatke za živinorejo itd. Poleg tega pa vsebuje koledarček prav poljudno začrtane vse panoge našega gospodarskega življenja. Anton Pevec je poljubno očrtal »Smernice slovenskega kmetijstva«, »Krmljenje govedi in prašičev«, »Domače mlekarstvo«, »Krava v šoli«. »Postavne določbe glede jamstva pri kupčijah z živino«. 4' Sadjarski nadzornik M. Humek ,e v članku »Ne samo saditi, ampak tudi gojiti«, pokazal glavne naše sadjereje in nas poučil, kako naj sadimo mlado neboljeno drevesce. v V odstavku »Zdravljenje domačih živali« najdemo vsa, našemu kmetu tako silno potrebna navodila, kako si pomagamo, če pride ta ali ona bolezen v naš hlev. Na koncu ima koledarček še cel šop praznili listov a vsakdanje zapiske. Koledarček je lepo vezan v prav lični žepni obliki in stane samo 11 K, s poštnino vred 12 K, kar je pri današnji draginji gotovo zelo, zelo nizka cena. Razprodaja ga tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze v Ljubljni, Jugoslov. tiskarna. Torej vsak, ki koledarčka še nima, hitro po dopisnico in naj naroči na gornii naslov. »Domoljub« Vam ga najtopleje priporoča. Hazgled po svetu. IZ KATOLIŠKEGA SVETA. Čudno |e, kako v času, ko se vse maie in šibi, ko mogočne države same ne vedo dobro kako in kam in dasi so zmagale, že mislilo, kako bi se zavarovale pred bodočimi porazi, čndno ie, kako v tem času stoji trdno in neomajno katoliška Cerkev. Njena moč in njen ugled raste vsepovsod. Na Angleškem je samo preteklo leto stopilo v katoliško Cerkev črez 10.000 oseb. Rumunija hoče stopiti s papežem v prijateljske stike in skleniti z njim posebno poiudlio, ki nai ščiti katoličane v Romuniji Ameriški predsednik je istotako izjavil, da |e Amerika pripravljena poslati k papeža stalnega zastopnika, če žele to ameriški katoličani. Nafbolj zanimiv pa je povratek Francije v katoliško Cerkev. Ta država ie leta 1905. pretrgala zveze s papežem, Cerkev doma oropala in duhovnike preganjala. Vso to gonjo fc vodil tedaj sedanji ministrski predsednik Briand. Po bridkih izknšnjah pa, ki lih je ta mož doživel od tedaj v Bogu tuji Franciji, ie sprevidel, da je rešitev ljudstva Ie v tesni zvezi s papežem. On, ki je to zvezo razrušil, io mora danes kot ministrski predsednik zopet vposta-viti. Ali ie to slučai ali klic božii tistim, ki se neprestano zaganjajo v Cerkev, da ie vse njihovo delo brezuspešno? Kaj mislite?) ITALIJA. Italija počasi, počasi zapnšča tista ozemlja, ki iih mora po rapalski pogodbi prepustiti Jugoslaviji. Tako nekako se zdi človeku, ko io opazuje v njenem ravnanju, kakor bi gledal tisto lisico, ki je hotela zobati sladko grozdje, pa ga ni mogla doseči, ker ie bilo previsoko. »Ah,_ kaj mi če! Saj ie prekislo,« se je potolažila in šla. Samo v tem te razlika, da ie zvita lisica res tako odhajala, kakor bi ji ne bilo prav nič za grozdje, Italija pa se obira in ozira na vse strani, če bi se morda le še dalo kal rešiti in odnesti. Kar namreč ni pribito, to mora vse z Lahi preko luže. — V Italiji sami je po več mestih zopet prišlo do velikih nemirov in pogromov. Tudi požigi niso izostali, na kar se Italijani sploh dobro razumejo. — Za delavno ljudstvo pa kažejo italijanski državniki se nepričakovano veliko zmisla. Vlada hoče namreč nad podjetji bogatašev vpe-Iiati nadzorstvo. V tem nadzorstvu naj bi bili zastopani tudi delavci. To je prav, ker potem ti bogataši ne bodo mogli izžemati ljudstvo, kakor delaio to sedai, ko dajejo delavcem premajnne plače, drugim pa izdelke predrago prodaiaio. V tem oziru bi se šli belgrajski ministri lahko v Rim učit, seveda, če ne mislijo, da je puhova naloga, pomagati mogočnežem zatirati uboge. GRČIJA IN TURČIJA. Kakor poročajo novice, došle iz Turčije, gre tej državi zadnje dni še nekaj no volji. Irrke so menda zopet pošteno nakrcali. Tako poročajo Turki. Grki pa pravijo, da so oni na-teph Turke. Naj bo tepen kdorkoli, za nas je glavno to, da mi nismo zraven. Turčija stope baje v zvezo z boliševiki in tudi drugod f$ge prijateljev. Čuti namreč, da bo končno le t«, ko, kakor bodo odločile velesile, ker one ne puste, da bi se kaj zgodilo brez njihov«, & manj pa proti njihovi volji. In res so se vc5s. sile že začele ozirati proti vzhodu na Grško in v Turčijo in premišljujejo, kako naj store, da bo zanje boli prav. Pravijo, da bodo imele radi tega posebno zborovanje v Londotm in še celo tako milostne so, da hočejo grško jD turško vlado povabiti, naj prideta poslušat, kako jima bodo delile pravico. Tako! Kdor se bo boli potrudil in več obljubil, tistemu jo bodo pa večji kos odrezale. RUSIJA. V Rusiji je vse po starem. Le to je i.ove, da je Ljenin bojda ob pamet. Pa še to ni, kar dosedaj, bi človek mislil, je tudi ni imel. če je pa ni imel — in kaj drugega je kakor norec, kdor ljudstvo tako tira v bedo, kakor dela to Ljenin — torei če je ni imel, jo tudi zgubiti ni mogel — pameti namreč. Sploh v Rušili vse propada in se ruši. Le nekaj je, kar stoji dr.nej trdneje kot ie stalo nekdaj, namreč cerkev, Te tudi boliševiki ne morejo uničiti, dasi so spočetka proti njej naperili vse svoje sile. Je pač delo božje, četudi že nekoliko pokvarjeno, ker ruska cerkev ni v zvezi s papežem. NEMČIJA IN VELESILE. Nemčiji se obetajo še slabi časi. Francija je namreč toliko časa pritiskala na zaveznice, da so ji ugodili glede odškodnine, ki jo ima , plačati Nemčija. 226 milijard! Ogromna vsota! I In vse v zlatu tekom 42 let! AH bo Nemčija zmogla tako breme nositi. Sama pravi, da ne, in verjetno ie, da govori resnico. Če pa komo naložimo breme, ki ga ne more nesti, ie to krivica, in krivica se maščuje prel aH slej. V kratkem bodo imeli v Nemčiji nove držav-nozborske volitve. Katoličani se silno pridno pripravljajo na volilni boj. — Nova francoska vlada je podala izjavo o svoii bodoči politiki. Proti Nemčiii, pravi, hoče biti neizprosna; v Rusiio se ne bo vtikala, a boljševiške vlade ne priznava; z Anglijo in Italijo hoče žiretf v prijateljstvu; vojsko hoče zmanjšati. V« preveč stane; pokrajinam pa hoče dati samoupravo. — Položaj Italije nam le znan, na M-g!eškcm si pa belijo glave z upornimi Indna in novimi nemiri na Irskem. Po naši domovini. ŠMARTNO PRI LITIJI. Umrl je 23. januarja v Veliki Koslresnici stari oče Franc Dobravcc v 77. letu starosti, Bil je globoko veren mož in zvest pristaš SLS, kar je še pri zadnjih volitvah v konstituanto pokazal, ko je že ves obnemogel^ šel, opirajoč sc na svojega sina, na volišče in oddal glas SLS. Bil je tudi naročnik »Domoljuba« in vseh katoliških časopisov. Svetila mu večna # luči — Okrajna Kmetska zveza za Šmartno pri Litiji je na svoji seji dne 23. t. m. sklenila vež važnih resolucij: resolucijo na J. K. Z. in ca vlado, naj se zastavijo vse sile, da se prepreči uvoz italijanskega vina. Obravnavali smo_ na dalje, kako poživiti Kmetsko zvezo v našem okraju. Le, ako se bomo temeljito organizirali v močno kmetsko organizacijo, bomo mogli odvračati bremena, katera se tako v veliki meri nakladajo kmetskemu ljudstvu. — Prihodnji mesec priredi Okrajna Kmetska zveza dvodnevni politični tečaj za fante in može, na katerega že tem potom vabimo naše podružnice, da pošljejo nanj čim največ mož aH fantov. Tečaj je velike važnosti. Čas še ni določn. O tem že pravočasno obvestimo. Vsi, ki !jua»e svoj sSan, vsi, ki vam jc pri srcu boljša bodočnost, s podvojeno silo na delo! METLIKA. V nedeljo, 16. t. m., se le vršil v Metli« v društveni dvorani občni zbor Kmetske zvej ze za metliško župnijo. Soglasno so izvo."™ zborovalci za načelnika župana Antona Batu« iz Drašič, za podnačelnika posestnika Itfnacii« Koren iz Metlike, za tajnika prožta Valerija« Učak. OstaH odborniki, pri katerih nai se P« \\ Aasameznih' vaseh naši somišljeniki pridno i^taiaio m pristop, so naslednji posestniki: Ito Nemanič iz Draiič. Martin Nemarne fz .»»makovega, Janez Vranlčar mL (z Curil. Anion Matkovič Iz Lokovce. Jure Gormk iz Gra-'brovca, Anton Lovšin iz Križevske vasi. Mar-Molek iz Slamne vasi. Življenje in delo v jrfetski zvezi želimo povzdigniti s tem, da 4tDO prirejali redno vsako prvo nedeljo v jiesecu po prvi maši v društveni dvorani sho-Je s predavanji in prostim razgovorom. _ Ze So pot so možje toliko potrebnega omenjali, Jja nam tvarine ne bo nikoli pošlo. Občni {zbor ie poslal Jugoslovanski kmetski zvezi resolucijo, da deluj ista na vso moč, da se produkcija domačega vina zavaruje proti uvozu ^ IZ AMBRUSA. Kai pa izobraževalno društvo pri nas fela? Spi spanje pravičnega! Kai pa nekdaj »o urejena knjižnica? Kje so knjige, s tolikim trudom skup izbrane? Fantje, dekleta, zganite se! Možje, očetje, matere, v krščanski .izobrazbi je vaša in vaših otrok sreča. Fantje, ne iščite zabave in kratkega časa pri kvar-laniu, pri ničvrednem kratkočasiu. Lansko leto se ie bilo prebudilo društvo nekoliko. ŠFudi Orli so razpenjali krila, z veseljem smo 10 pozdravljali. Pa kako hitro ie vse zopet zaspalo. Zakaj? Zato, ker ni bilo pravega praktičnega krščanskega duha! Bilo ie vse samo na zunaj. Dekleta, fantje, na noge! Toda flredite: zunanjost ni nič vredna, če ni notranjega duha. SEMIČ. Naši Orli in drnštvenice so 20. lanuarja priredili lepo in zanimivo Krekovo igro »Tri sestre«. Vsi igralci so vloge prav dobro rešili. .jVeselimo se že novega odra v domu, ki ga gradimo, kjer se bo nase delo šele prav raz-jrilo. Marijina družba je od 20. do 23. lanuarja imela tridnevne duhovne vaje, ki jih |e izvrstno vodil g. misijonar Birk iz Ljubljane. Kmetska zveza se pridno giblje in Ima redne seje, kjer se posvetujemo o gospodarskih potrebah in sklepe pošiljamo potom 'Jugoslovanske kmetske zveze v Ljubljani na pristojna mesta. Samo zabavljanje ne koristi nič. Vsi kmetje bi se morali organizirati v Kmetski zvezi, ki po svojih poslancih brani in se poteguje za njih koristi. Zato vsi zavedni v Kmetsko zvezo) MORAVČE. Občni zbor Kmetske zveze se vrši v Ljudskem domu v nedelio, dne 13. februarja, po prvi službi božji. Pride en govornik iz Ljubljane poročat o sedanjem političnem položaju. Pridite vsi člani in prijatelji Kmetske Cveze! — Načelnik. IZ ADLEŠIČ. Naši Amerikanci, ki so nam pošiljali ne-, kdaj pred vojsko tako obilo denarja za naše 'icerkve in cerkvene potrebščine, so se zopet oglasili in nam poslali prav lepe zneske za nove bronaste zvonove, katere mislimo naročiti za našo župno cerkev. Dne 27. t. m, smo iprejeli iz Pittsburga 16.890 K, katere je nabral Miko Skube, posestnik iz Adlešič h. št. 6. Iz Jolieta pa nam je poslal Jure Rožman iz Purge h. št, 6 ček za 31.500 K. Torei smo dobili en dan 48.390 K. Upamo pa, da dobimo še od drugod in da bomo mogli zvonove< kmalu naročiti. — Lani h bilo v naši župniii ro-5 lenih 38 otrok, 23 dečkov in 15 deklic. Umrlo |e 19 oseb, 11 moškega in 8 ženskega spola. Najstarejša oseba je dosegla 74 let. Oklicev je bilo 29, porok pa 25. Toliko menda še nikdar v enem letu, odkar obstoji naša fara. IZ AMBRUSA. Dne 30. januarja se je vršil občni zbor naše Kmetske zveze. Poročal ie o političnem Položaju profesor Remec kot zastopnik Zveze. Načelnik podružnice je poročal o delovanju podruažnice. Prečital se je zapisnik zadnje seje m izvolil nor odbor. Pokazalo se je, da podružnica živi in da hoče delovati. Sklenile so se resolucije in sicer: 1. Izrazi se zaupanje Jugoslovanskemu klubu. 2. Poživlja se vlada, naj odpravi kmetu škodljivo carino in odpove meje živini in prašičem. 3. Protestira proti odloku, da bi se Sokolstvo širilo po naših šolah. 4. Protest proti vpeljavi srbo-hrvatskega kot državnega tezika. 5. Ugovarja se krivični ureditvi invalidnega davka. 6. Zahteva se razpis občinskih volitev. — V nedeljo 13. februarja bo pa občni zbor katol. slov, izobraževalnega društva. d Denar je izgubil neki reven kočar iz Botrovnice. Pobrala ga je neka ženska na Dunajski cesti pri trafiki ob mitnici na dan sejma kož. Dotična ženska se prosi, da denar nese na svoj župni urad, ker se jo je opazovalo, ko je pobrala odprto denarnico na tleh. Za svoje poštenje pa si lahko vzame 500 kron. POPOTNIK IZ KRŠKE DOLINE. Topot jo primaham s popolnoma prazno potno torbo prav do Žužemberka. »Nič novega« so me povsod po celi dolini kratko odslovili. Tu mi je bila sreča milejša. Nisem bil še sredi trga, pa mi pride nasproti gosp. notar Carli, kopo parpirjev pod pazduho in sila potrt. »Uradna pot,« uosp. notar, ga opozorim. »A kaj! Pomislite sramoto. V celi državi menda so naredili edino v naši državi izjemo, da vodim volitve v agrarni odbor jaz mesto župana. Pa pride v 24 urah ukaz, naj vrnem tozadevne spise županstvu. Kaj bodo rekli Šmi-helčani, ki sem jim obljubil, da se bo pri delitvi zemljišč posebno nanje oziralo, ker so zavedni naši pristaši.« Par korakov naprej. Že me zopet ustavita dve gospodični, mendaj sestri, vse obupane. »Slišite tuji gospod, si ja-mejo lajšati bolečine, sokolska misel pri nas umira. Sokolic nas je še 9, Sokolov le 6, pa še od teh so trije zaprti, ker so osumljeni tatvine ali kaj. Petje za god g. notarju Je bilo zato zadnjič kaj klavrno. Gori pri fari je vse drugače. Na Stefanji dan je bilo okrog 60 Orlov pri obhajilu, popoldne pa v dvorani krasna prireditev orlovske prisege.« Sedaj šele razumem. Dvakrat sem spal v kratkem v trgu in vsako noč me je' zbudilo grdo kričanje po po ulici. »Farje doli« so vpili in nato zapeli pogrebno libero. Menil sem, da zasmehujejo vero in duhovnike, pa so le Sokolom peli mrtvaške molitve. — Da se razvedrim, se napotim še v Dobrnič, Nekaj dobrih ljudi je tam. Čast jim! Kajti precej pri prvi hiši, šoli, me ustavi nepoznana žena in mi reče prav zaupno; »Varujte se, tuji mož. Tu je treba biti jako previden. Zadnjič so ovadili g. župnika, da uganja velike kupčije brez dovoljenja in oblast ga je hudo osramotila. Sedaj menda teče pravda,« Zahvalim se za prijaznost in rečem: »Fej vsem grdim dobrmškim liberalnim špijonom, ovaduhom in denunciantom,« pijanem prede in jo hitro odkurim,, MEKINJE. V izobraževalnem društvu mo pri predavanju g. p, Bernarda 9. januarja slišali, kakšno je sedanje staaje katoliške cerkve po raznih državah. Iz vsega smo posneli tolažilno dejstvo, da Cerkvi povsod, kjer jo preganjajo, za-sijejo boljši časi, in da sovražniki Cerkve vedno dosežejo ravno nasprotno od tega, kar nameravajo. Pri predavanju 23. januarja pa smo v duhu romali na Trsat in skozi Benetke v Padovo k sv. Antonu. — Dne 30. januarja priredi društvo veseloigro v 5. dejanjih »Zmešnjava na zmešnjavo«, IZ OSILNICE. V nedeljo po Novem letu je umrl župnik naše sosednje hrvaške župnije Turki, č. gosp. Lovro enac, in sicer s sv. Rešniim Telesom na potu k bolniku. Zadela ga je kap in je v snegu na me3tu obležal mrtev. Bii je celih 35 let v tej župniji in splošno priljubljen. —■ Isto nedeljo smo pri nas obnovili organizacijo Kmetske zveze in ji na čelo postavili odločnega moža Antona Klepca. Pojasnili smo, kako so pri nas liberalci agitirali v imenu republike in kaj sedaj njihovi »izvoljeni« v Belgradu delajo, — Sklenilo se je tudi obnoviti našo podružnico »Kmetijske podružnice«. — Naša dekleta in fantje se pa pripravljajo na lepo igro, kakor je slišati. Da bi le brž že kaj bilo, komaj že čakamo! PREŽGANJE. Naše izobraževalno društvo dobro uspeva. Ima delaven odbor. Posebno gospod župnik je marljiv pospeševalec društvenega življenja. Dobro so se obnesli odseki« in sicer drama- tični, ki prireja igre, crganizatorični, ki nabira člane a društvo, časnikarski, ki_ je zelo dvignil število »Domoljubov«, Ustanovimo v kratkem izobraževalni odsek ter zanj osnujemo šolo domačega izobraževanja. Zavedamo se, da je treba s smotrenim delom vzgojevati voditelje za izobraževalno gibanje. Pričeli smo se gibati in zbirati materijal za zgradbo »doma«. Nabiramo darove z našim priljubljenim predsednikom, g. župnikom na čelu, po posameznih hišah. večinoma najdemo radodarna srca. Nabiramo les in prosimo delavcev. Kakor vselej, kadar smo se kake stvari resno oprijeli, smo jo tudi srečno izpeljati, bomo tudi sedaj častno izvršili začeto delo. Oživili bomo Orla in naše delo bo rodilo lepe sadove. Upamo, da nam bodo tudi naši rojaki v Ameriki pripomogli k zgradbi doma. DOL PRI LJUBLJANI. V časopisju smo napredovali, v župniji imamo nad 90 »Domoljubov« in črez 80 »Bogoljubov«. — Dopisniku Kmetskega lista, ki hoče veljati za pravovernega kristjana, bodi povedano, da ni mogoče biti zgleden katoličan, obenem pa brati in razširjati brezverske časopise in voliti z veri sovražnimi strankami. Ker je silno ogorčen, da se klerikalci celo županstvu drznejo dajati pouka radi reklamacij, bodi povedano, da imamo še shranjene grde dokaze strankarskega postopanja našega županstva ob zadnjih volitvah in bomo dokazali, da smo tudi klerikalci del občanov, do katerih mora tudi celo županstvo biti pravično. Dalje dopisnik zajedno laže, kako kla-vern da je bil uspeh volitev za klerikalce, da so klerikalci pomagali komunistom na noge in to smatra za prvo maščevanje ljudstva nad klerikalci, pride pa da še vse hujše. — Radi verjamemo, prvo maščevanje ljudstva je bil pri nas liberalno-samostoini poraz, in če bodo ti državotvorni!« tako delali, kot delajo sedaj v Belgradu, res mora priti še hujše.. Kdo je pa pomagal v Dolu pomunistom na noge, dobro vemo, saj prvi pomunistični shod se je vršil na dvorišču samostojnega kmeta, in čeprav so klerikalci povzročili popolen poraz tega shoda, se je samostojni gospodar tako navdušil, da je začel živeti po komunističnih načelih, za kar je bil seveda v Ljubljani nagrajni. In prič imamo več, kak ugled so uživali komunisti pri liberalno-samostojnih veljakih, kadar so udrihali po klerikalcih in farjih, — Visoko izobraženemu kmetu - dopisniku »Kmetskega lista« pa želimo malo več čuta doslednosti in ljubezni do resnice; po taki modrosti, kot jo je vajen do sedaj, rada glava boli. SV. VID NAD CERKNICO. Tukajšnja kmetska zveza je že v svoji seji 21. novembra lanskega leta razmotrivala več nujnovažnih resolucij ter po končnem sklepu poslala iste tajništvu Jugoslovanske kmetske zveze s prošnjo, da se te na mero-, dajnem mestu tudi ugotovijo v najkrajšem času; toda do danes od vlade še ni odgovora ne v besedi, ne v dejanju. Sklenjene resolucije so bile sledeče; 1. Dovoli naj se nemudoma prost izvoz vse vrste živine in lesa, oziroma s tako nizko carino, da bo tudi revnejšim slojem mogoče brez prekupčevalcev fkapitali-stov) poljubno samim prodajati tujim konsu-i mentom izven države svoje blago ali druge domače lesne izdelke, kajti to bi bilo_ velike važnosti za pridelovalce Iproducente) in druge delavske sloje ter vrednost naše valute bi se izdatno dvignila. Ako pa se dalje še tako pusti, preti posestnikom gospodarsko uničenje ter se s tem tudi ogroža obstanek vsem drugim revnejšim in delavskim stanovom. —■ 2. Da se prekupčevalci in navijalci cen, v prvi vrsti z živili in obleko, strogo nadzorujejo ter se pravično urede vse tovrstne zadeve, ker sicer postaja prebivalstvo tem boli obupno in delamržno, kar daje povod do toliko slabih posledic med ljudstvom. — 3. Da se za naše novo trasirane cestne proge na merodajnem mestu čimprej vse potrebno ukrene, da bi se te nujno potrebne ceste že vendar enkrat pričele graditi in pridemo zato tudi mi enkrat na vrsto. — 4. Odločno zahtevamo, da se srednjim in revnejšim slojem prebivalstva razna vrste davki, kakor vojni, trošarinski in invalidni, preobčutao ne zvišujejo ter pravična 5* arede, občutno pa naj se obdavčijo voim in povojni dobičkarji, trgovci, kapitalisti in ve-rižniki vseh vrst, ki so si med vojno in po vojni nakupičiii ogromno premoženja, ker sicer bodo srednji in revnejši sloji do nizkotnega uboštva izmozgani, kapitalistične pnav-ke pa še dalje polnile lastne žepe na račun siromašnega prebivalstva. — 5. Stojimo odločno na stališču slovenske samouprave. — Ker se je sprožila misel za gradnjo železnice Kočevje—Reka ter Ribnica—Rakek, omenta-mo, da ie razveseljivo dejstvo za naš krat, ako bi mimo v bližini iztekla železnica, radi česar bi se izdatno skrajšale zaprošene cestne proge ter tako za isto znižali tudi stroški. Merodajni faktorji, zganite se za oboje s tozadevnimi predpripravami za naš doslet od vseh oblasti v tem oziru zapuščeni krat, da se to čim preje tudi dejansko izvrši. — Andret Makovec, načelnik Kmetske zveze. Tedenske novice. Politične. p Da je stari dr, Tavčar res neveren Tomaž, mi kmetje izprevidimo iz tega, ker ni hotel verjeti, da njegove stare kosti niso več za Belgrad. Deset dni je poizkušal, če pojde, pa ni šlo in je omagal. Tako niso samo naši kmetje prevarani za svoje glasove, ki so jih dali samostojnežem in so ž njimi izvolili dohtarja Vošnjaka, ki vodi samostojneže v Belgradu, ampak tudi Ljubljančani, ker so oddali svoje glasove Raj- snerju v mnenju, da jih dajejo Tavčarju-- Sedaj marsikdo verjame, česar ob volitvah ni hotel verjeti. Pa ta grevenga je malo -repozna. p Uspehi samostojnih. Odkar so prišli samostojni liberalni zastopniki v Belgrad, se vedno bolj kaže liberalni vpliv. Vse državne podpore gredo v svrho povzdige drugih stanov, le kmet je popolnoma postavljen na stran. Kmet plačuj nevzdržno visoko predpisane davke in molči, dokler popolnoma ne obubožaš. Ta parola je naših liberalcev in zanjo capljajo tudi samostojni kmetje pod vodstvom doktorja Vošnjaka. Kmet propada, in ko se mu popolnoma izpraznijo žepi, ga bo lahko podjarmiti. p Komunisti in liberalci. Dr, Žerjav je na shodu v Kamniku rekel: »Raje volite komuniste kot klerikalce!« Potem se pa še demokratje drznejo trditi, da so oni edina opora države, ko so preje agitirali za komuniste, kateri danes hočejo napraviti puč. Razlika med komunisti in liberalci, katerih se trdno držijo tudi samostojni pod vodstvom dohtarja Vošnjaka, je samo ta, da komunisti še le pretijo z revolucijo, dočim demokratje že v dejanju delajo razpoloženje v ljudskih masah za revolucijo in na razpad države, zlasti na Hrvatskem in v Bosni, a tudi mi Slovenci se razburjamo nad Pribičevičevim nasilnim absolutizmom v šoli in drugod! P Italijanski socialisti za odstranitev križa iz šol. Laški listi pišejo, da je social-demokratična stranka v Italiji naročila vsem županom v Italiji, ki se nahajajo v socialdemokratičnih rokah, da naj križe nemudoma odstranijo iz vseh ljudskih šol. Kljub temu, da so socialdemokrati in zlasti komunisti izrazili ter strupeni sovražniki katoliške cerkve, so vendar tudi v naši sicer katoliški Sloveniji tisočeri in tisočeri, kateri se sicer smatrajo za katoličane, pa 6' so brez pomisleka oddali svoje glasove za rdečkarje in komuniste. Dal Bog, da bi ti zaslepljenci in zaslepljenci že kmalu uvideli svojo zablodo! p Ljenin nor? Francoski listi poročajo, da je Ljenin, ta rdeči car na Ruskem, obolel na živcih in da je vsled tega njegov duh precej otemnel. Čudno ni! Domače novice. d Raznim dopisnikom, katerih dopisi niso prišli na vrsto, sporočamo, da bomo vse, kar ni zastarelo, objavili. Prosimo še v nadalje vnetega sodelovanja. Pozdrav! d 20 dinarski bankovci. Ljudje z dežele kar trumoma hodijo v Ljubljano zamenjavat 20 dinarske bankovce. Narodno banko oblega vsaki dan na stotine ljudi. V splošno pomirjenje naj služi dejstvo, da je pri nas ponarejenih bankovcev zelo malo, kajti med 1(W0 bankovci se najde k večjemu en salzifikat. Doslej so ugotovili okoli 50 ponarejenih bankovcev. Bankovci se bodo zamenjavali še ves mesec februar pri podružnicah Narodne banke, pri centrali Narodne banke v Belgradu pa do 30. aprila. Od 30, aprila dalje so 20 dinarski bankovci izven prometa. Umestno bi bilo, da bi se zamenjava bankovcev poverila tudi drugim bankam in davčnim uradom po deželi. Pot v Ljubljano je v današnjih razmerah zelo draga. d Ali ste že čiiali zadnjo številko »Jugoslovanskega Obrtnika«? Skromen je, po obliki namreč, a zato tembolj bogat po vsebini. In to bogato vsebino dobi vsakdo lahko, če plača celoletno naročnino samo 24 K. Ali je to veliko? Niti za 11'.-" vina! In vsebina? Poglej prvo številko letošnjega leta! Članek »Pomen obrtnih zvez« ti razkriva vse ogromno delo, kaže ti pa tudi uspehe, ki jih zadobiš, če nastopaš enotno organiziran v javnem življenju. Od vseh strani kriče: Proč s politiko v obrtnem življenju! Če pa čitaš ta članek, uvidiš, da ni samo potrebna, ampak da mora tudi brezpogojno biti. Dalje »Davčni vijak« kaže in razmotriva velikokrat neutemeljeno obdavčevanje malih obrtnikov. »O razvoju obrti in trgovine« bi moral vsakdo poznati preteklost, ki je tako zelo vplivala tudi sicer na naše javno življenje. Poleg omenjenih člankov je še več manjših velevaž-nih podatkov, razmotrivanj in potrebnih novic za vsakega obrtnika. Obrtniki, naročite se na glasilo brž ko bodete brali to notico! Naznanite vaš naslov po dopisnici na upravništvo »Jugoslovanskega Obrtnika«, Pražakova ulica 3, Ljubljana. d Dimnik ljubljanske predilnice podrt. Dne 29. januarja 1921 je podrla »Kranjska stavbinska družba« dimnik ljubljanske predilnice, kateri je bil zgrajen pred 60. leti in je bil 34 m visok. Podrli so ga po ameriškem načinu. Dva dni so dimnik na severni strani izpodkopavali in ga z lesenimi podporami dobro podprli. Dne 29. januarja točno ob 4. uri popoldne so zažgali pod podporami grmado, z namenom, da jih ogenj prežge in se dimnik podere. Zadnjič se je valil gost dim iz razsulu obsojenega dimnika. Na južni strani dimnika se je pokazala razpoka v 1 m debelem temeljnem zidu, ki se je vedno bolj širila. Dim, ki se je valil iz dimnika, je privabil na tisoče in tisoče ljuti, ki so z največjim zanimanjem pričakovali, kdaj bo dimnik padel. Policija je gledala na to, da ljudje niso prišli pre. blizu dimnika. Ob 5, uri 18 minut popol. dne se je dimnik nagnil proti severozahodu in je padel. Med padcem se je videlo, da se je preklal v dva kosa. Čul se je zamolkel pok in visoki dimnik se je spreme-nil v razvaline: lepo opeko, iz katere se bo gradila tretja hiša Jadranske banke na prostoru nekdanje ljubljanske predilnice, katere glavno poslopje so vsled letošnje mile zime že tudi popolnoma podrli, d Malo agitacije. Naši starši se prav radi pritožujejo, da otroci ne znajo brati, Glavno krivdo tega neznanja nosi seveda šola: učitelj, učiteljica. Pa navadno čisto po nedolžnem. Mnogo več je kriv dom. Za dobro branje treba mnogo vaje. Vaditi se morajo otroci tudi doma in ne samo v šoli, Vaja naredi mojstra. Starši morajo otroke siliti, da se vadijo v branju. Sami od sebe otroci ne bodo radi tega storili, ker ne vedo, kako potrebno in koristno je zanje branje. Isto velja o pisanju in o drugih šolskih predmetih. Druga je pa ta: Učenci naj ne bero samo šolskih knjig ampak tudi druge. Vendar pa ne vsake, ki komu v roke pride. Primerno berico nudita našim otrokom »Vrtec« in »Angelček«. Oba skupaj staneta 26 kron, »Angelček« sam pa 10 kron. Marsikoga ta visoka cena plaši. Starši! Povem vam nekaj. V »Učiteljski tiskarni izhaja »Zvonček«, časopis za mladino. Cena za prihodnje leto mu bo 40 K. Pa sem prepričan, da ga bodo starši iz nam nasprotnega tabora v prav obilnem številu naročili. Zakaj? Zato, ker vedo, kaj je otrok, ker znajo ceniti mladinsio slovstvo. Naj bi bili tudi naši očetje in matere malo bolj zavedni! Storile svojo dolžnost. Po eni strani tožite, da je mladina divja, razbrzdana, sirova; dajte ji d~Lre duševne hrane, to bo najboljše zdravilo zoper vedne pritožbe te vrste. g Ustanovni občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. Sadjarstvo v Sloveniji je važna kmetijska panoga, ki je vredna pa tudi potrebna vsestranskega pospeševanja. Saj je menda ni hiše, ne posestva, kjer bi se ne gojilo nekaj sadnih dreves. Nekatere pokrajine Slovenije so pa naravnost izrazite sadjarske pokrajine, kjer je sadje poglavitni pridelek. Napačno bi pa bilo, ako bi sc pri pospeševanju sadjarstva zanašali zgolj na javno v to poklicane činitelje in na njih ustanove, ampak pomagati si moramo tudi sami, Tega pa ne borno dosegli na noben način bolie, lažje in hitreje nego s primerno strokovno organizacijo, v kateri bomo po zgledu brezštevilnih podobnih organizacij na vse strani zastopali in uveljavljali sadjarstvo zadevajoče interese in sicer uspešneje, nego je to posamezniku mogoče. Potreba take strokovne združitve se je posebno poudarjala o priliki sadjarske enkete pri po-verjeništvu za kmetijstvo v minolem letu. Na splošno željo vseh udeležencev se je sestavil odbor, ki se mu je poverila naloga pripraviti vse potrebno za ustanovitev takega društva. Predpriprave so dovršene in zato sklicujemo občni zbor, ki bo v Ljubljani dne 20. februarja 1920 v posvetovalni dvorani poverjeništva kmetijstvo (Marijanišče), Začetek točno ib pol 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skru-tinatorjev. 2. Poročilo predsednika pripravljalnega odbora. 3. Obravnava društvenih pravil. 4. Volitev načelstva in odbora. 5. Volitev v posamezne odseke. 6. Predlogi in nasveti. Vabimo torej vse interesente, da se tega občnega zbora udeleže v velikem številu. Kdor pa zaradi oddaljenosti in draginje ne more priti, naj do 20. februarja pismeno priglasi svoj pristop na naslov: M. Humek, Ljubljana, Linhartova ulica št. 12. Na tem občnem zboru se bo obravnavalo tudi vprašanje izdajanja društvenga glasila »Slovenskega sadjarja«. Pripravljalni obor. — Naročniki-zamudniki dobe v današ-flji številki »Domoljuba« posebno prilogo. Vsak naj jo v svojo lastno korist dobro prebere in nemudoma pohiti na domači poštni urad z izpolnjeno položnico. d Požar. Dne 19, januarja ob 8. uri zvečer je izbruhnil v podstrešni sobi žu pana in gostilničarja Franca Morscherja v Šminki, okraj Novo mesto, na dozdaj nepojasnjen način ogenj, kateri je povzročil Morscherju 25.000 kron škode. V omenjeni sobi je hranil Morscher namreč obleko in perilo, ki je zgorelo. Tudi streha je bila deloma močno poškodovana. Poleg te sobe se je nahajala občinska pisarna, katero so hitro izpraznili, da se rešijo važni občinski spisi. K sreči so prihiteli še pravočasno sosedi, katerim se je posrečilo ogenj pogasili, d Smrtno se je ponesrečil dne 19. januarja 72 let stari kočar Jožef Novak iz Drganjih sel, občina Šmihel-Stopiče. Šel je nekoliko vinjen ponoči iz zidanice v Ljubnem proti domu, kjer je samotaril v svoji koči, pri čemer je tako nesrečno padci in z glavo na kamen udaril, da je v teku pol ure umrl. d Žrtev žganja. Krojaški pomočnik Raderer je pred dnevi prišel k nekemu kmetu blizu Klosterneuburga na Nižje Avstrijskem, ki je ravnokar kuhal žganje. Raderer je rekel kmetu, da si upa izpiti 20 kozarčkov žganja. Kmet mu tega ni verjel in mu je rekel, da mu izplača 1000 kron, ako izpije 20 kozarčkov. Raderer se je nemudoma lotil dela. Toda že pri 18 kozarčku se je zgrudil na tla, zadela ga je kap. Nesrečna žrtev ^ganja! ' d Mutec spregovoril po 16 letih. V Dalmaciji je zbolel pred 16 leti neki Joso Čagalj na legarju ter popolnoma izgubil dar govora. Pred par dnevi je "mož :^opat obolel na legarju, Za časa bolezni pa je začel na veliko začudenje svojcev izgovarjati posamezne besede in bolj ko se je bližala bolezen koncu, tem razločnejc je govoril. V par dnevih se mu je dar govora zopet povrni). d V votlem drevesu zmrznila. V gorovju blizu Solnograda so našli te dni mrtvo truplo neke neznane, okrog 40 let stare ženske osebe čepeti v votlem drevesu velikanske smreke. Očividno je ne-srečnico zasačil strahovit vihar, vsled česar je šla izkat zavetja v votlo smreko, kjer je zmrznila. d Iz Tržiča se nam piše: V četrtek dne 27. januarja sta odšla z doma 11 letni An- ffcn Štefe, učenec V, razreda ljudske šole in 13 letni učenec Jožef Tišler neznano kam. Ako ju je kdo videl, naj to sporoči orožni-ški postaji ali županstvu Tržič. d Za invalide so darovali 300 kron svatje na ženitovanju vrlega našega somišljenika Alojzija Malenšek in Jožefe Šiško (Zaloke-Raka). Spodbudil jih je k temu naš g. župnik, ki je v pozdravnem govoru omenil, naj po hudih časih na bojnem polju in še hujšem trpljenju v laškem ujetništvu ženinu z nevesto »lepše soln-čice sije«, d Sin zaklal svojega očeta. V vasi Pudob pri Starem trgu se je 24, januarja proti večeru izvršil grozen uboj. Sin je z žepnim nožem zaklal svojega lastnega očeta, Janez Baraga je vdovec, star 75 let in ima lepo premoženje. Omenjenega dne proti večeru je prišel njegov sin France Baraga pijan domov in je s silo hotel na-preči konje, da popelje svoje tovariše v druge vasi. Oče in sestra sta mu branila. Sin pa je razjarjen sunil očeta v trebušno stran. Oče se sprva za sunek ni čisto nič zmenil in je izpred hleva odšel mirno v hišo. Tu je šele začutil grozne bolečine na mestu, kamor ga je bil sunil sin. V sobi je videl, da ima prerezan trebuh in da mu leze črevo ven. Poklicali so daljnega zdravnika. Po groznih bolečinah je šele drugi dan umrl. Sina so orožniki prijeli in izročili sodišču. — Isti večer je pa v bližnjem Babnem polju na cesti proti Prezidu sunil kmetski fant Jožef Klimpf na vozu sedečega 63 letnega Franceta Lipovca z nožem dvakrat v vrat, misleč, da je njegov ljubavni tekmec. Lipovec se bori s smrtjo. d Dva umora v Prekmurju, Dne 2, jan, so našli blizu občine Lipa v malem gozdu pculeg poljske poti iz Lipe proti Gančanom truplo neznane umorjene ženske. Truplo je 145 cm dolgo in srednje rejeno. Lasje v 4 kitah so kostanjeve, spredaj nad čelom bolj svetle barve. Oči sive ali sivkasto-modre barve. Roke in noge so nenavadno majhne, vendar je koža na dlani rok nekoliko žuljava in zgubana. Obraz je enakomeren, Pri truplu sta se našli dve spodnji krili, ena iz belega domačega platna, dolgo 73 cm, v katero je vtkanih v vrstah od pasu proti tlom več rudečih četveroko-tov v velikosti 5 mm. Krilo je na več krajih zakrpano, deloma so krpe iz rdečečrta-nega blaga za žimnice. Drugo krilo jc iz belega navadnega šifona, dolgo 64 cm. Obe krili Obe krili sta precej obnošeni. Kdor bi zamogel podati natančnejše podatke v svrho ugotovitve osebnosti umor-jenke, naj to pismeno ali ustmeno naznani okrožnemu sodišču v Mariboru, — Dne 23. jan. pa se je zgodil nov umor pri Dolgi vasi blizu Dol. Lendave. Kapetan Zaje, komandant tamošnje posadke in njemu pri-deljeni poročnik Ridling sta šla s par vojaki popoldan na lov v bližino Dolge vasi. Vsak sta šla v svojo smer, kar naenkrat sliši kapetan Zaje več strelov iz pištole. Teče takoj z dvema vojakoma v smer, odkoder so padili streli in najde poročnika Ridlinka že mrtvega. Dobil je dva strela, enega v stegno, a drugega v srce. Dcvlm njegova lovska puška ni bila izstreljena, je pa ežala poleg njega pištola, iz katere je oddal nekaj strelov na napadalca. Sumi se, da je morilec divji lovec, katerega je poročnik hotel ustaviti, a ga je napadel in ustrelil. Pokojni je bil splošno priljubljen in šele štiri tedne poročen, O ubijalcu š<» do danes ni nobenega sledu. Mogoče, da je pobegnil čez mejo, ki je le dva kilometra oddaljena od kraja zločina. d Z Dolenjske. Samostojni dopisnik še vedno meče blato v p. Pavla, namiguje in ovinkari v »Kmetijskem listu«, ko je sam prepričan, da mu kmetje ne verjamejo. Naj svoje častitljivo ime objavi, da se bo znalo, kateri vitez se skriva v grma in strelja iz njega za urednikovim hrbtom. Potem bo imel priliko »umazane« stvari dokazati. d Brezje, Tukaj smo v petek pokopali Jero Fajfar, katero so prepeljali sem iz vasi Hudo v kovorski župniji. Rojena je bila tu in ima samo tukaj sorodnike. Za« pustila je lepo posestvo v Sebenjah in na Hudem. Tu je stanovala sama v veliki hiši« Za dninarja je imela 23letnega sosedovega' Joža. Bili so v botrini in zelo domači Jože je zaupanje izrabil. Speči je prerezal vrat ter jo v kleti zakopal, Nad počivališčem je položil slame in jabolk. Ko so jo iskali, je bil vedno zraven in svete dajal. Peljal s0 je celo sam po orožnike v Podbrezje, Po tridnevnem iskanju so jo dobili iu Joža1 prijeli. d Zgubila se je 13. t, m. v Mestu Ljubljana zlata damska ura. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda na policiji. d Pogrešata se: Jurij Pernuš in Jane« Pernuš oba od Sv. Ane pri Tržiču. Prvije izginil na laški fronti 1. 1916. in sicer na Ti«t rolskem. Služil je pri 17, pp. II. stotnija I, voj. vojna pošta št, 369, Janez se pogreša od 1. 1914. v Galiciji. Služil je pri 27. pp. II. stotnija. — Komur je kaj znano o teh bratih se prosi, da to naznani na naslov: Pernuš Marija, Sv. Sv. Ana. d Vojaške pokojnine — pravilno vpoši-ljanje vlog. Ker je prevzela vse posle glede odmere, nakazovanja in izplačevanja vojaških pokojnin za invalide, vojne vdove in sirote, vpokojene gažiste in njihove svojce že v mesecu septembru 1920 civilna uprava, a doha« jajo še vedno mnoge tozadevne prošnje in_ obvestila na Vojaško intendanco za Slovenijo v likvidaciji, razglaša poverjeništvo za socialno skrb ponovno, da je treba naslavljati: 1. Vse' vloge za odmero in nakazanje voj. pokojnin nai Invalidski oddelek poverjeni« štva za so c. skrb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica in 2. vse vloge in obvestila, ki se tičejo izplačevanja teh pokojnin (n. pr. izpremembo naslova, smrt vpokojenca ali kakega družinskega člana itd.j na Računski oddelek delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine lv Ljubljani, Št. Peterska vojašnica (prej Vojaška pokojninska likvidatura). Kdo Izmed vrnivših se ruskih ujetnikov kaj ve o Francetu Rajer iz Ljuže, fara Dobr-nič na Dolenjskem. Služil ie kot pionir pri 27. polku 3. stotnija. Zadnjič ie pisal pred tremi leti iz ruskega ujetništva. Sporočila prosi mati Alojzija Rajer, ki povrne vse stroške. Kdo kaj ve? Hinko Ozimič je bil ujetnik v Taškentu v vojašnici, prideljen ruskemu II, artilerijskemu polku, 1 bataljon, 4 rota, 4 zug. Asenfiran je bil k 47. artil. polku v Maribor. Če kdo ka ve p njegovi smrti, naj sporoči ženi Ceciliji Ozimič v Kranju, Kokrsko predmestie št. 10. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ V KAMNIKU je potekel tako, da je presegel najdrznejše pričakovanje prirediteljev in udeležencev. »Če bomo znali stvar prav vzeti v iroke, utegnemo spraviti do 100 fantov skupaj,« je bilo rečeno pri seji, ko smo obravnavali tozadevni predlog. Ali danes, jko je tečaj minil, imamo skoraj še enkrat itoliko lastnoročnih podpisov udeležencev lečaja. Nekaj jih je pa tudi žal odšlo, ne da bi nam bili zapustili v spomin svoj podpis. Res, da niso vstrajali vsi ti mnogoštevilni fantje vse tri dni — lepo vreme jih je klicalo na delo — vendar je dosegel povprečen obisk posameznih predavanj število 110—120. .Fantje in mladi možje so z .veliko pozornostjo sledili govornikom, zapisovali so si glavne misli v zvezke in so deloma prav živahno posegal v debato. Smelo trdim, da so tudi tečajniki našli več kakor so pričakovali, ko so se odpravljali v Kamnik. Šele v poteku tečaja se je pokazalo, kako izvrstno je bil zamišljen program, kako so se posamezna predavanja med seboj izpopolnjevala in kako isrečno so bili določeni razni predavatelji. Oba predavatelja iz naših domačih fantovskih vrst Ivan Bizjak in Franc Bernot nista svoje naloge nič slabše izpolnila kakor n. pr. ljubljanska govornika, zakaj vtis na poslušalce je bil enako močan. Premišljeno in mikavno so se menjavala predavanja načelne in strokovne pomembne .vsebine. Fant s kmetov ni slišal samo, da mora biti lepo priden in pameten, temveč so mu tudi povdali, kako naj ravna, da mu fao šlo gospodarstvo dobro od rok z ozi-Tom na družino, politiko, sadno drevje, ži-ivino itd. — Zaključili so tečaj igralci iz Komende, ki so privabili k igri »Na dan so » toliko gledalcev, da je bila dvorana > zadnjega kotička natlačena. Igrali so v korist tečaja. Čast jim in hvala. Fantje, tistim, ki se jim je zdeilo sramotno, da bi »povezali culico in šli v Kamnik«, kakor so se nekje izrazili, povejte, 'da jim je lahko pošteno žal! Mi pa bomo še vezali culice in hodili v Kamnikl n Občni zbori »Slovenske krščansko-socialne zveze«, »Pevske zveze« in »Zveze ljudskih odrov« se vrše dne 21. februarja v Ljubljani. Društva se tem potom iponovno pozivajo, da odpošljejo svoje zastopnike na te občne zbore. n Dekanijski odbori S. K, S. Z. se polivajo, da nemudoma pošljejo sestavo svojih odborov in poročajo o svojem delovanju S. K. S. Z. n »Ljudski oder« II. zvezek. Medve-jdovi »Stari in mladi« izide v sredi februarja. n »Lovski tat« in »Erazem Predjam-pki« se dobita pri Slov. kršč, soc. zvezi v Ljubljani za 10 K. Društva, naročajte I n Režiserski tečaj S, K. S. Z. za režiserje podeželskih odrov. S. K. S. Z. opozarja naša društva, da vsaj do 6. februarja javijo udeležence režiserskega tečaja S, K. S. Z. in sicer z navedbo, ali društvo šteli, da se tečaj vrši 18. in 19. februarja z fcaključno nedeljsko predstavo ali pa po tobčnera zboru S. K. S. Z. 21. februarja dalje, Ako bi ne bilo dovolj prijavljencev, se lečaj ne vrši. 5' DOMOLJUB 1921 Gospodarstvo. Sajenje tobaka v Sloveijl Vodstvo tobačne tovarne v Ljubljani je razposlalo te dni oglas o tobačni kulturi v Sloveniji in Prekmurju za leto 1921 na vsa županstva v okrajih Krško, Novo-mesto in Črnomelj. Na Štajerskem v ograje Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor, Ljutomer in Radgono in končno v celo Prekmurje. V oglasu je izpuščen okraj gornje Radgonski in Krški ali dovoljenje za gojitev tobaka velja tudi za ta okoliša. Vsako županstvo v gori navedenih okoliših je dobilo poleg oglasov tudi ti-skanice za prijave. Ako to ali ono županstvo tega ne bi prejelo, naj se uradnim potom obrne do vodstva tobačne tovarne v Ljubljani, ki mu bo oglas in blanket za prijave takoj vposlalo, Rok za prijave je podajšan do 120 februarja, vendar pa naj županstva vsakih 10 dni javljajo vodstvu tob. tovarne v Ljubljani, koliko in za katero količino se je sadivcev oglasilo. Komur je županstvo oddaljeno, se more za sajenje tobaka prijaviti bližnji postaji finančne straže, ker i ta oblastva take prijave sprejemajo. V interesu našega kmetijstva je, da se naši poljedelci z vnemo lotijo tobako-vega sajenja. Koliko je bilo pred leti potegovanja v naših krajih, da bi se jim dovolilo saditi tobak. Država se je temu svoj čas upirala, a sedaj se je to dovolilo. Ako se ne pokaže za to kulturo v omenjenih okrajih pravega zanimanja, kdo ve, kako bo z dovoljenjem čez eno ali dve leti. Res, da je z gojenjem tobaka več opravka kakor s pšenico, toda za pridelek tobaka dobi kmet trikrat do štirikrat toliko kakor za pšenico na istem prostoru, Pomisliti pa je, da bo s časom cena šenici padla, ker bo dobila veliko kon-urenco bližnjega Banata in pa svetovnega trga. Nasprotno pa so cene za tobak vsako leto za naprej ustanovljene tako, da kmet približno že vnaprej ve, koliko mu bo žetev tobaika vrgla. Ker so pri monopolu strokovnjaki za sajenje tobaka in vedo, koliko truda in dela je s tobakom, za to bodo vedno take cene vnaprej določali, da bo kmetov trud dejansko poplačan. Nasprotno pa pri drugih pridelkih določa ceno konkurenca; ta pa je več ali manj odvisna od svetovnega trga in vpraša, ali kmet tega ali onega okraja pride na svoj račun. Kakor koli stvar obračamo, vedno pridemo do sklepa, da je dovoljenje za saditev tobaka v enem delu Slovenije pridobitev, ki je ni spustiti iz rok. Kakor smo že preja omenili, treba se je pri županstvih ali postajah finančne straže zglasiti do 20. februarja 1921 vsakemu, ki hoče saditi letos tobak v okrajih, kjer je to za letos dovoljeno. Vodstvo tobačne tovarne mora vedeti do tedaj, koliko in kje se bo sadilo, da poskrbi potrebno seme in izda pismene dozvole vsakemu sadivcu. __-■ Stev. S Meseca marca bo ob ugodnem vremenu že čas poseva, da s® pravočasno vzgoje potrebne sadike« , Gospodarski in tržni pregled. g Ljubljanski trg. Tržni promet je omejen na domače odjemalce. Na mesnem trgu je nastopila kriza, ker je nakup go. vedi in telet za domači trg vsled živahn«. ga izvoza zelo težaven. Ker se za izvot kupuje najboljše blago, se opaža poslabšanje blaga za (lomači trg. Cena prašičem je nekoliko padla. Živa teža povprečnih hrvatskih prašičev 32 K kg, za prvovrst. no izbrano blago 34 K. Vsled pomanjkanja zunanjih kupcev se slanina zelo malo kupuje, vsled tega pogosto mesarjem preostaja. Na debelo se plačuje po 46 K, riba in salo 48 do 50 K. — Sadni trg je zelo dobro založen, posebno jabolk je bilo pretekli teden veliko na kmetskem trgu. Ce-na se je gibala med 6 in 8 K za kg. Pri branjevkah prevladuje južno sadje po cenah prejšnjega tedna, — Jajec je na ljubljanskem trgu zelo veliko. Splošna cena je 2.50 K za kos, posamezno so se dobila že za 1.90 K in celo 1.20 K. — Moka je ostala na prejšnji osnovni ceni 19 K za št. 0. Splošno primanjkuje dobre črne krušne moke. Peki smejo peči navadne žemlje le po 1 K za kos, to je 20 žemelj na kg. Mlečno in masleno pecivo glede kakovosti ne odgovarja določenim cenam in je še vedno mnogo slabše kot po drugih mestih. Mleka je na ljubljanskem trgu dovolj, — Današnje cene špecerijskega blaga, ki vsled različnega nakupa niso v vseh trgovinah enotne, so sledeče: sM-kor v kockah 60 K, riž I. vrste 28 K, 11. vrste 24 K, kava III. 58 K, I. vrste 84 K, olje 52 do 56 K, med 56 K, mešana marmelada 38 K kilogram. g Mariborski trg. Svinjski špeh 38 do 50 K; svinjska mast (spušč.) 52 do 56 K; svinjski ocvirki 32 do 34 K; svinjsko meso 32 do 36 K; svinjska glavina 20 do 22 K; svinjsko meso (prek.) 46 do 56 K; goveje meso 18 do 22 K; goveji jezik 22 do 24 K; goveji želodec (osn.) 8 K; telečje meso 20 do 22 K; ovčje meso 18 do 20 K; loj 22 do 30 K. Perotnina za komad: Purani 120 do 180 K; goske 80 do 140 K; piške 20 do 60 K; domači zajci 10 do 30 K; jajca (cela) 3 do 4 K; jajca (zdrobljena) 2 K. Žito in pšeno za 1 liter: koruza (rum. in bela) 4 do 5 K; ječmen 4.50 do 5 K; oves 3 K; ajda 3 K; pšenica 6 do 7 K; ajdovo pšeno 11 do 12 K; proseno pšeno 7 do 8 K. Druga živila: Zelje (glave) 1 komad 2 do 3 K; zelje (kislo) 1 krožnik 1 K; bela repa 1 komad —.50 do 1 K; bela repa (ribana) 1 krožnik 1 K; rumeno korenje 1 komad —.50 do 1 K; rdeča pesa 1 komad 1 do 2 K; krompir 1 kg 2 do 2.70 K; krompir 1 merica 15 do 17 K; čebula 1 kg 5 do 6 K; solata-endivija 1 komad 2 do 3 K; jabolka 1 kg 4 do 8 K; orehi 1 kg 16 do 17 K. M 1 ek o in mlečni izdelki: Mleko 1 liter 4,50 do 5 K; surovo maslo 1 kg 55 do 60 K; sir 1 kg 9 do 10 K; smetana (kisla) 1 liter 20 K. D r u g i p r c d -meti: Brezove metle 1 komad 3 do 4 K; spleteni jerbasi 1 komad 8 do 30 K; škaf (navadne velikosti) iz smr. lesa 40 K. Štev,_5 ______ —-r-^— DOMOLJUB 1921____Stran 57 g Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih: 4 biki, 105 volov, 143 krav in 9 telet, vsega skupaj 261 komadov, Vzlic snežnemu metežu, ki j- nenadoma zastavil isto jutro ob 5, uri in je večino ^kupcev in sejmarjev prestrašil in zadržal, je bila kupčija zelo živahna. Cene so bile za kilogram žive teže sledeče: voli debeli ' 14 do 16 K; voli srednji 12 do 14.50 K; vo-Jli plemenski 11 do 13 K; biki (klavni) 10 i do 11 K; krave, debele 13 do 14 K; krave srednje 11 do 13 K; krave suhe 8 do 9 K; krave za klobasarje 7 do 8.50 K; krave dojne 13 do 15 Kj krave breje 11 do 14 1 fc; telice 13 K; teleta 15 do 16 K. Dopoldne okoli 10. ure se je vreme zvedrilo. Nek tukajšnji eksportni konzorcij je pokupil 56 komadov klavne živine. Cene so bile stalne, prodalo se je črez polovico : prignane živine. g Na zadnji svinjski sejem v Mariboru 'J:'je bilo prignanih 68 plemenskih prašičev; cena je bila za kilogram žive teže okoli 28 K. Kljub mrzlemu vremenu je bil sejem živahen. Prodalo se je skoraj vse. g Cene jabolkam v Slov. gor. se sučejo od 5 do 6 K za 1 kilogram. g Cene v Zagrebu. Konji 10. do 15.000 K, goveja živina 10—12 K žive vage, teleta 21 K žive vage, debeli prašiči 28—30 K žive vage, /mladi prašiči ,120—200 K en kos, piščanci '•80—90 K par, jajca 1 kos 1—1.50 K, seno 100 kg 190—200 K, otava 180—190 K, detelja 100 kg 200—220 kron. g Tržišče v Somboru. Pšenica 1000 K, nova koruza 375 do 385 K, oves okoli 300 K za 1M) »n J g Cene v Novem Sadu za 100 kg: Pšenica 970—1000 K, rž 920—930 K, oves 290—320 K, 1 ječmen 520—540 K, koruza 350—380 K, moka Všt. 0 J480—1520 K. g Mesne cene na Dunaju: Goveje meso 1 kg K 200 K, svinjsko meso 260 K, ; telečje meso 220 K, gos (1 kg) 220 K, jajca (komad) 18—19 K. g Ponarejeni 20 dinarski bankovci. Doslej | so dognali 4 vrste ponarejenih 20 dinarskih ;| (80 kronskih) bankovcev. Človek mora biti I že skoro strokovnjak, da loči pravega od ue-fipravega. Naj navedemo nekaj glavnih zna-"|kov, po katerih je mogoče tudi navadnemu Pbloveku spoznati ponarejen bankovec. Na licu ponarejenega bankovca (to je tista stran, kjer kmet orje) skoro ni razlikovati drevja v ozadju, dočim se na pravem bankovcu dobro vidi ; (7 dreves). Na drugi strani bankovca se žito II ',ko razločuje, ker nima sence. — Na klo-I buku zadnjega kmeta (drži za plug) se na pravem bankovcu razločno opažajo okraji klo-jrpuka, na ponarejenem pa ima ta kmet nekakšno kapico brez okrajkov. Drevje v ozadju pravega bankovca se izgublja v podnožju planin, pri ponarejenem se pa jasno odraža. — Na drugih bankovcih so pa napisi slabi in nepravilno razdeljeni. Beseda »Finansija«, ki je i; napisana s cirilico, je napisana z enim rim-"skitn I namesto s cirilskim (cirilski tiskani I je naš veliki tiskani n, samo da je narobe obrnjen). — Pri četrti vrsti ponarejenega bankovca je pa papir veliko svetlejši kot pa papir pravega bankovca; to začutiš, če ju otiplješ ali pa obrneš proti svetlobi ter gledaš skozi »jiju. — Ko so ljudje zvedeli o ponarejenih bankovcih, so kar trumoma prihajali v Ljubljano zamenjavat. Narodno banko oblega vsaki dan na stotine ljudi. V splošno pomirjenje naj služi dejstvo, da je pri nas ponarejenih bankovcev zelo inalo, kajti med 1000 bankovci se najde k večjemu en ponarejen bankovec. Doslej so ugotovili okoli 50 ponarejenih bankovcev. Bankovci se bodo zamenjavali še ves mesec februar pri podružnicah Narodne banke, pri centrali Narodne banke v Bel-gradu pa do 30. aprila. Umestno bi bilo, da bi se zamenjava bankovcev poverila tudi drugim bankam in davčnim uradom po deželi. Pot v Ljubljano je v današnjih razmerah zelo draga. g Uvoz zaklane živine v Nemčijo. Nemška vlada je dovolila uvoz zaklane živine v Nemčijo. Ker je pri nas izvoz zaklane živine dovoljen, se lahko razvije živahna trgovina, dokler je vreme dovolj mrzlo. g Tobak za pipe. Državni monopol je dal predelati slabše vrste tobak v Bosni in Hercegovini in ves tobak iz Hrvatske, Slavonije in vojvodine v tobak za pipe, ki se bo prodajal v zavojčkih po 2 K. Računa se, da bodo Hrvatska, Slavonija in Vojvodina dale okrog dva in pol milijona kg tobaka, kar bi zadostovalo za ves konzum v državi. g Zadolžena Mažarska. Mažarska ima do-sedaj 57 milijard dolga. K temu pridejo še novi krediti v znesku 17 in pol milijarde kron. g Kolci pri mladem drevju. Ali so potrebni ali ne? Nazori so o tem različni. Neki vrtnar poroča, da še nikoli ni opazil, da bi bilo drevesce brez kolca raslo slabše od drugih, ki so imeli oporo. Samo ob potih in cestah, kjer hodijo tuji ljudje mimo, je dobra opora zavoljo varstva. V sadnem vrtu pa se nekaterim gospodarjem zdi ko-lec ne samo nepotreben, ampak naravnost škodljiv. Ako drevesce močno ob-režeš v kroni, ti požene krepke poganjke in listje se bolje razvije, vsled tega bo tudi njegova prehrana boljša. Vsled tega se razvijejo tudi krepke korenine, ki utrdijo drevo v zemlji. Ko se krona poveča, je tudi učinek vetra na drevesce močnejši; čim bolj pa maje veter drevo, toliko bolj se zavirajo korenine v zemlji. Kol pa škoduje drevesu, ki se pri vetru drgne ob njem in mu lahko poškoduje tudi krono Tudi jemlje kol drevesu solnce in svetlobo. Zato je boljše kupiti toliko močnejša drevesa, kolikor bi stal kol in delo ž njim, in saditi brez kolcev. g Nova stavbinska družba. Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka ter Jos, Rohshandler, glavni ravnatelj fal-ske elektrarne, so osnovali v Mariboru »Splošno stavbeno družbo«, d. d. s kapitalom 20 milijonov. g Zvišanje cen tobaku, Monopolska uprava namerava zopet povišati cene tobaka, ker se je podražil tudi pridelek. g Ponudba Nemčije. Nemčija je ponudila naši vladi v zameno za odškodnino, ki nam jo mora dati v blagu, 10.000 bran, ki jih ceni na 30 milijonov mark. Na ta način bi stala eia brana 3000 mark, to je nad 6000 naših kron, kar je vsekakor mnogo predrago. g Znižavanje plač in mezd v Ameriki. V raznih ameriških podjetjih sc je pričelo z znižavanjem plač in mezd uslužbencem in delavcem. Proti vsakemu pričakovanju delavstvo mirno prenaša znižavanje mezd, ki znaša n. pr. v tekstilni industriji 22 odstotkov, Delavstvo samo uvideva, da je bolje, delati za nižjo plačo, nego da se zaprejo tovarne. Že doslej je v ZedinjeniH državah približno tri milijone brezposeln nih delavcev. S padanjem zaslužka pa padajo obenem tudi cene življenjskih po* trebščin. Tako so se znižale cene kruha, mesa in oblačilnih potrebščin. g Cene v Karlovcu za 1 kg žive vage s volov £3—,18 K, krav in junic 12—15 K, telet 16—20 K, prašičev 28 do 34 K. Vsled tega ker so cene surovim kožam padle za 50 od> stotkov, se je podražilo meso pri mesarjih* g Žitni trg v Novem Sadu. Pšenica 970 do 1000 K, rž 910 do 930 K, oves 290 do 300 K, ječmen 520 do 540 K, koruza; 350 do 358 K, moka nularica 14.80 do do 15.20 K za 100 kg. g Kronskih bankovcev ne sprejemajo v Kariovcu. Banke v Karlovcu so skleni-* le, da ne bodo več sprejemale 1-, 2- in 10 kronskih bankovcev, ker so že popol-« noma poplavljene z njimi. g Izkuhavanje voska. Vosek ima vedno lepo ceno, posebno pa danes, ko ga doma premalo pridelamo, od zunaj pa ne pride. Pri nas stane 1 kg lepega čistega' voska že 100 K, v Avstriji celo 300 avstr, kron, dočim si ga časih dobil po 3 K. Iz kuhanega voska iz satja, posebno iz starih voščin, je zelo zamudna reč; vedno pa ostane v voščinah še nekaj voska, ki ga sam na noben način ne moreš dobiti iz njih. Ta zadnji vosek je mogoče doseči le kemičnim potom ekstrakcije, kakršno ima v Sloveniji, v kolikor nam znano, edinole Gospodarska zveza v Ljubljani, in sice? na Viču (bivša Semanova svečama in mit larna). Mali čebelar po navadi tako-le izr kuhava vosek: Satje razdrobi in ga nabaše v vrečo, ki jo dobro zaveže in dene v lonec z deževnico. Nato zavre vodo in tlači z lesenim kolcem neprestano vrečo, jo masira, toliko časa, da pride večina voska! do vrha vode. Izkuhane voščine takoj postavi na solnce, da se dobro posuše in se jih ne prime plesnoba in ko jih imaš večjo množino, stopi s sosednjimi čebelarji v zvezo, da pošljete večjo množino voščin podjetju, ki razpolaga z ekstrakcijsko nepravo. Vprašajte pri Gospodarski zvezi y Ljubljani, da vam pove, kako in kaj. g Preložitev gorske ceste v serpentine, Cesta iz Ptuja v Rogatec je znana po strmem bregu pri Ptujski gori, ki je zelo nevaren za voznike. Že v stari Avstriji se je začela nova cesta graditi v serpentinah, toda se ni dogradila. Želji prebivalstva se hoče sedaj ustreči in se bo izvedla cesta; vsaj do stare ceste nazaj, in pozneje pa odtod na vrh, g Izvoz lesa. Minister za šume in rude je izdal naredbo, ki regulira sekanje i drv in izvoz lesa za kurjavo. Računajo, da bodo lahko izvozili drv za eno milijardo dinarjev. g Na mnoga vprašanja glede posojil bivše Avstro-Ogrske objavlja generalno ravnateljstvo državnih dolgov: Po členu 206 mirovne pogodbe z Avstrijo in členu 188 mirovne pogodbe z Madžarsko naša država ni prevzela in tudi ne priznava ni-kakih obveznosti glede podpisovanja in Stran 58 DOMOLJUB 1921 Stev. 5 Žigosanja vojnih posojil teh dveh držav. {Glede žigosanja in izmenjavanja teh po-oojil se bo vlada ravnala popolnoma po dotičnih določbah mirovnih pogodb. Glede Vojnih posojil izpregovorimo kaj več v eni prihodnjih številk »Domoljuba«. g Ribarski zakon. Te dni se je mudila v Ljubljani komisija, poslana od ministrstva poljoprivrede in voda iz Belgra-!da, da prouči ribarske odnošaje v Sloveniji in nabere materijal za enotni državni lokvirni ribarski zakon, V komisiji so se nahajali referent ribarstva v ministrstvu poljoprivrede vseučiliški profesor Mihajlo Petrovič, profesor zagrebške biološke centrale dr. E. Rossler in inšpektor ministrstva poljoprivrede Marko Mojsilovič. Zglasili so se pri poverjeništvu za kmetijstvo in pri Kmetijski družbi, ki začasno ,vodi posle bivšega ribarskega odbora. Tu se je vršila daljša konferenca, h kateri se je pritegnil tudi rib. svetovalec kmetijskega poverjeništva, za slovensko ribarstvo yelezaslužni prof. I. Franke, g Koliko je vreden denar drugih držav? 'Ameriški dolar 137—138.50 K,- avstrijska krona 24—25 v, ruski carski rubelj 65—75 vin., nemška marka 2.40—2.48 K^' rumunski lej 2.02-2.04 K, italijanska lira 5,15—5.20 K, bolgarski lev 1.65 K. češkoslovaška krona ■1.75-1.85 K. Najboljša in nafsigurnejša prilika za štedenjel IjMska posojilnica v LJv.bl anl, Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) Obrestaje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudski posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem aecembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nBd K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu. Listek Ponočnjaki. Povest, Po resničnih virih spisal * * * (Dalje.) Peter mu je natočil grenke rakije, Mihec pa mu je dolil še vina, ki je ostalo pivcem, ter se je lusato na policah in v omarah. Jurček je V enem dušku izpraznil kupico, nakar jo je spravil v zep. Odložil je culo in čevlje ter e prisede! k mizi, »Piti znaš, Jurček,« — ga je pohvalil Mi-Iiec, — »za delo nisi kaj prida.« . »Starrr ssem, naduduha mme ttlači,« _ se je izgovarjal in ker mu ni nihče ugovarjal, g. pnceT razkladati, koliko lanu. da je osmu-kal. koruze okopal in fižola omlatil ter da je SEU^Ti KpiovraSko, kjer bo cepil drva n napravhal steljo. — Počasi je govoril in ori n±.„beredi Se, TJe ^^akčifo čelo S na" govorjenje ed težave' ki mu >° * delalo 3" »Kkakko jjeclja.« — ga je miloval Smolar, kateremu se je vsled sočutja do siromaka ohladil prejšnji srd, zakaj žele nocoj sta se prvič srečala s tem ubožcem, pomilovanja vrednim, a muhastim obenem. .... »Oponaša vas,« — je lagal Jernej, ki je medtem priliznjeno sedel k Smolariu. »Mmene, tta ccapinl« — je poskočil smolar, verujoč Jernejevim besedam. Razjarjen je zagrabil palico ter jo je zavihtel nad Jurčkom, pred katerega je planil od mize. — »Tti mme opponaššaš!« — je kričal in oko mu je žarelo togote. »Ttti mme opponnaššaš!« — se je branil Jurček, ki ga je Peter, sedeč poleg njega, prepričal, da Smolar jeclja z namenom, da bi raz-kačil njega. Tudi on je prijel za palico, ter je nameril protivniku. Udariti pa ni mogel nobeden, ker sta Jernej in Peter preprečila vsak udarec. Smoiar, ki je bil po naravi močnejši, ie pod pritiskom Hribarjevega Petra moral od-jenjati, kar je osrčevalo slabotnega Jurčka, katerega je ščitil Jernej. Po kratki borbi je zmagal Jurček; Smolar se je moral umakniti za mizo, kamor ga je bil potegnil Peter, Jurček pa mu je sledil tako nerodno, da je prevrnil posodo, iz katere se je v debelem curku vlila črna tekočina. Smolar je bil zopet pripravljen na spopad, in vnovič sta se jela prerekati, kdo da oponaša. Vsemu pa sta bila kriva le Peter in Jernej, ki sta ju hujskala in zagovarjala, ščitila in branila. Končno se je Mit lec naveličal smeha in vrišča: pomirjevalno je odslovil razljutenega Smolarja, Jurčka pa je, ker se ni dal odpraviti zlepa, vrgel na cesto. Molk, ki je po odigranem prizoru zavladal v gostilni, ni trajal dolgo časa. Spet je zaropotalo v veži in v sobo je prišel »leseni« Jaka. Naročil je steklenico piva ter je neredno sedel. »Nocoj pa tako pozno?« — se je začudil Mihec, ko je ustregel njegovi ž cilji. Fantje pa so natihem ugibali, kako bi se dala zopet izvesti kaka šala. »S kupčije prihajam,« — je odvrnil kratko Jaka. Izvlekel je iz žepa kos črnega kruha ter ga je slastno prigriznil. Lačen je bil, zato se mu ni ljubilo govoriti; pa tudi druščina mu ni ugajala, ker sta bila z Lukom radi pipe še vedno nespravljiva sovražnika in radi njega je črtil tudi njegova tovariša. »Jaka,« — se mu je začel dobrikati Peter, — »videti ste nekam otožni. Recimo katero, za pojmo I« »Dajte, vi ste mladi,« — ga je zavrnil navidezno hladno, v dušo pa mu je pričelo sijati solnce ljubezni, zakaj nedopovedljivo je ljubil petje, ki mu je okrajšalo že toliko dolgočasnih ur. »Če niste hudi...« — je omenil Luka nekako boječe. — »Sicer pa, Jaka, pozabite tisto malenkost, odpustite!« »Eh, kaj bi...« — se je nasmehnil Jaka, vesel, da ga je Luka prosil odpuščanja. — »Vse je pozabIjtv,o, zapojmo!« »Pa dejmo!« — so rekli fantje, čakaje, da se bo J tka prvi oglasil. Obrisal si je dolge brke in iz grla mu je zadonela pesem, ki jo je slišal nekje na božji poti: »Ura pet odbila je, zvon zakliče romarje: pritecite na goro k Mariji po slovo!« »Ta je cerkvena,« — se je vznevoljil Luka. — »Zapojmo kako okroglo!« Ni mu bilo treba veleti dvakrat: zamižalje kakor petelin in zapel z močnim glasom; »Prišli so, prišli štirje Gorjanci, ki so lovili muhe na klanci; muha pa pika, muha te grize, kdor se boji, ne hodi od mize.« „o.m?laSni0 s®.zaJ"-?hotali pivci ob k pesmice, katere živahni napev je vsem ugaial !H J"ka ie "IT1 Ponavljati toliko ča£ da so se ga naučih na pamet. Pa še drugih Pf®mi,!f znal- ®ičnih in otožnih, ki na Hribrih niso bile znane in prav nocoj je hotel izliti vzdiZ^V8 86 Prikupi kitom ter po. Pozno v noč se je mučil in na- penjal, fantje pa so mu skrival nalivali in na-v pivo žganja, druge šale namreč niso smeli uves(; ker jim je Mihec to odločno prepovedal S-le proti jutru je staremu pevcu odpov» dal glas in tedaj se je spomnil, da bo treba odrniti domov. S tresočo roko je prižgal sve tilko, ki jo je nosil vedno pri sebi; koraki so mu bili negotovi in dolgo je iskal kljuke pre dno jo je otipal in odprl vrata. Zunaj 'Se i." razlegalo petje vaškh petelinov in danica se je smehljala nad vasjo, ko se je Jaka med p0|. glasnim mrmranjem zibal proti domu. Večkrat se je bil opotekel ter je pomeril v blato, i? katerega je počasi zlezel ter nadaljeval svojo pot. Čim delj je hodil tem bolj je slabela nje. gova moč; zavžita pijača mu je pričela segati v možgane. S težavo se je privlekel do konca vasi in šele tukaj je zapazil, da je zavozil v nasprotno stran. Vrniti se, ni imel poguma, ker so mu odpovedale noge. Naslonil se je na mejo, za streljaj od zadnje hiše; svetilko, ki mu je med potjo ugasnila, je postavil poleg sebe, nakar je utrujen zadremal. Kmalu za Jakom so tudi fantje sladko-otožno razpoloženi — kakor so mileje izražali pregreho, ki jo drugi imenujejo pijanost -ostavili Mihčevo pivnico. Zavili so po vasi, zakaj običajno rogoviljenje tudi to noč n! smelo izostati. Privriskali in pripeli so do mesta, kjer je počival Jakec. Utihnili so ter obstopili sta' rega znanca, smrčečega na meji. »Domov ga nesimo,« — je silil Luka, -»zaklenimo jja v robo in skrijmo ključ.« »Časa ni,« — je ugovarjal Jernej. — »Dani se, gospodarji vstajajo, lahko nas kdo opazi.« Tovariša sta odjenjala, nista pa mogli ukrotiti žilice vihravosti, Peter se je sklonil k spečemu Jaku, rahlo ga je potegnil raz mejo ter ga je noravnal ob poti, Luka pa je prižgal svetilko, ki mu jo je postavil poleg glave. Takrat pa so zaškripala vrata v zvoniku vaške kapelice, in fantje so izginili med hišami. Na vzhodu se je bočila zarja in na Hribcih je zazvonilo jutrnjico. Zvonček sv. Antona še ni izpel svoje jutranje pesmi, ko je po vasi prilezla sključena ženica, stara Meta, ki je kljub visoki starosti hodila v ranem jutru v farno cerkev k sv. maE Lesen molek se ji je ovijal koščenih prstov in njena usta so polslišno izgovarjale besede žalostnega dela rožnega venca. Njeno oko pa je občudovalo naravo ter sc divilo nad okolico, ~ zakaj Meta je med molitvijo tudi ogledala, če že vstajajo sosedje, na katerem vrtu lepše raste in čijjava njiva je boljše obdelana. Kadar je zapazila kako stvar, ki ji je ugajala, tedaj je prekinila molitev in s polglasnim mrmranjem je izrazila svojo zadovoljnost; nasprotno pa je polna nevolje grajala, kar ji ni dopadlo. Kakor hitro se je zavedla svoje raztresenosti, se je ponovno zaglobila v trpljenje Gospodovo, dokler je ni iznova premagala izkušnjava. (Daije sledi.) I "Junakinja iz Štafra. Povest. Prevaja"* (Dalje.) »Je-li res?« je vprašal Albert. »Saj je luleranec, ne more ga prejeti, najpreje se mora odpovedati krivi veri, in šele potem fr more prejeti.« »0. gospod, potem ga pustite odpovedati se, ne lažem, rekel je, ne njegov, ampak naJ zakrament.« Albert je sledil možu v mestno hišo, toda ni še mogel prav verjeti v čudež. Ako je res — potem ima prav mrtvi angel, Štefana, P0' tem 5? )e zS°dilo samo na njeno priprošnip. Molče je stopil menih v temno sobo, či|« železna vrata mu je odprl Rudolf. Nasproti so se mu zasvetili luteranski ke-lihi in bogokletni Kristus s črnim Hendelno-vim obrazom je bodeče zrl nanj. Pokazal I« hrbet; gnusobi. Toda desno od podobe, res, tukaj je pod s krvjo prepojeno odejo dolgo iz; tegnjen ležal morilec, nekaj mož je bilo P« njem m je nekoliko kvišku držalo zgornji del njegovega života, po njegovem sncženobelei« obrazu te v škrlatastih trakovih kapala kri' Dobro ga drže strelci, toda drži ga »e aekdo drugi, oni, ki ga ie danes okoli polnoči poklical v hišo revščine, koščeni mož s koso. Albert takoj vidi: te človek umira. Silni, trdi dnus pred morilcem slabotne nedolžnosti, ki e* je doslej imel popolnoma v oblasti, prelaga apostolska volja, v zadnji uri rešiti za loga in njegovo kraljestvo tudi to tako glo-»oko padlo in omadeževano dušo, kakor je red mnogimi dnevi rešil dušo brezbožnega 'lorina. Albert je svojo suho postavo sklonil nad 'umirajočega in je počasi, glasno in razločno, prekel: »Henrik Hendel, duhovnik je tukaj. Ta-le mož mi je rekel, da hočeš prejeti katoliški zakrament. Je-li to res?« Umirajoči mladenič je odprl svoje oči. Smrt gre iz njih, brez barve .so. Toda spoznal je meniha Alberta. Nemirno • '-je je po svilnati odeji premikala sem ter tja njegova roka in okoli brezbarvenih usten mu je priigrala sled kljubovalnosti. Toda hitro je minila, in na duhovnikovo vprašanje je odgo-Vvoril slabotno, toda razločno: »Da .., želim ,,. ga... prejeti.« Torej je res? V Albertovi duši .vstaja začudenje in radost. In vedel je, to je devica Štefana, in nihče drugi. In bila je. Ona, 'le ona je vzbudila v umirajočem srcu, ki jo je nekdaj nadvse ljubilo, hrepenenje po svetem kruhu, ki so ga nekoč v velikonočni noči nje-;ne nežne roke nesle h kužnemu možu... »Hvala Bogu,« je globoko rekel duhovnik. — V Loretu naj bi bil molil za fantovo izpre-obrnjenje, in rekel je Štefani, to se ne bo nikdar zgodilo. In sedaj se godi. . j »Toda, da moreš prejeti naš zakrament,« je rekel, spustivši se na eno koleno, da ga timirajoči more dobro umeti, »moraš najpre|e Izpovedati katoliško veroizpoved.« In zopet so se kalvinskemu fantu zgenile mečaste obrvi in umirajoče ustnice. Res je že dolgo zorel za katoliško vero, ne "da bi se bil sam tega zavedel. Danes pa, ho je čul o junaškem činu ljubezni deklice, ki jo je tako kruto umoril, je zmagala v njem Štefanina vera. Pa vendar... odpovedati se očetovi in Inaterini^ veri,.. pred menihom ... to je težko ... njemu, ki mu je zvestoba nadvse... to fe trdo ,.. zelo trdo in težko. .:' Nekoliko je dvignil glavo, teman, vprašujoč pogled, poln sramu ia muke je zadel duhovnika: »Dobro vem — toda, menih — moja mati •— je bila evangelijska ., . svojo mater hočem Zopet videti, kadar umrjeml • 0, hudič, dobro predeš svojo mrežo, toda, duša. ti si vendar moja, je mislil Albert. In rekel je glasno in razločno: »Kaj je oče, kaj »ati nasproti Bogu, njegovi volji in kraljestvu »ožjemu? Ako je bil Bog tvoji materi milost-ljiv, jo boš zopet našel v nebesih, kamor vodi lamo pot katoliške vere, ako pa ne — potem ne smeš želeti, ta bi bil ž njo združen.« Umirajoči je kvišku dvignil ugasujoče oči: »Duhovnik, vem, da je pri Bogu.« Potem rekel trudno in s slabotnim glasom, med-ko se je na ustnah prikazala rdeča lisa je rel tem 1 krvi: »Dobro, storil bom, kar moram, da izpo-Vem vero ,.. svete.,, umrle.,, device.« Zopet je rekel Albert: »Hvala Bogu« .■rotem se je obrnil k enemu izmed mož: »Prinesite prižgano svečo.« Ob pasu je imel usnja-to torbo, v kateri je imel vse za pot potrebno, tudi katoliški obrednik je bil notri. Potegnil Ka je iz žepa, možje pa so mu prinesli gorečo svečo, V tem hipu je bilo čuti zgoraj v hiši močno gibanje, tudi spodaj na cesti je sem ter tia valovalo morje ljudi, ker se je razvedelo, • da je menih notri pri morilcu, na katerem so Istrelci prezgodaj dovršili rabljevo opravilo, in ;ga izpreobrača. Albert se pa niti najmanj ni menil za lu-up, ki je divjal okoli molčeče smrtne sobe. Vzel je v roko umirajočega. Pri tem ga je obšlo čudno čustvo, ker to je bila roka, ki je prebodla pobožno deklico, bila je fina in lepa, kakor bi bila izrezana iz slonove kosti, in je bila okrašena s pisanimi dragimi kameni. (Dalje.) Književnost. L, Poalin: Na poti ▼ večnost. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Stane vezana 26 K, »To je knjiga,« mi je dejal prijatelj, »ki sem jo z ljubeznijo bral, ki jo s skrbečo ljubeznijo hranim in jo vedno znova z veseljem prebiram.« — So namreč trenutki, prijetni in srečni in resni trenutki, ko se duša zbere in se srce poglablja vase in preudarja preteklost, ter gleda v prihodnjost ir» se nenadoma zave, da je pot do tistega dneva, ki ga ne pove nobena pratka, vedno krajša. Mordr že sluti konec, ali že celo vidi mogočni portal, k' se vale skozenj sleherni dan tisoči in tisoči: jekleno krepkih mož, nežnih deklic, cvetočih dečkov, ljubkih otrok, ljubečih in ljubljenih žena in onemoglih starčkov, V takih trenutkih se gabi človeku vse vsakdanje, neodoljivo zahrepeni po res nici-vodnici, ki vodi varno po tej poti, ki je š. nihče ni dvakrat prehodil. In taka vodnica j. knjiga: »Na poti v večnost«. Kakor lepa pesem se glase njene besede, tiho in iepetaje ti govore o večnolepih resnicah in z ostro in resno besedo svari in opominja, da se človekovo srce oklene — hčerke resnice — čednosti in kreposti. Kakor odmev cele pesmi o življenju pa zadoni na koncu knjige vabeč in proseč klic k zaupanju in veri Vanj, ki nam je vse to obljubil in je zvest in pravičen, da nam bo vse to tudi dal. Kdorkoli si, ki to čitaš, vzemi in beri — rečem ti— ne boš se kesal. Fr. Ks, Steržaf: Getzemani in Golgata. Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Za. ložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Stane vez. v rdečo obrezo 26 K. — Zopet se nam bliža postni čas. Mnogi misijo, da je dovolj, da se pač gotove dni v postu zdrže mesa in mesnih jedil, opravijo svojo velikonočno dolžnost in s tem je opravljeno vse. Pa to ni res. Je sicer to katoliška dolžnost, toda je le neko zunanje katoličanstvo, o katerem srce malo ali nič ne ve. Koliko pa je ljudi, ki se zavedajo, kaj pravzaprav hoče sveta Cerkev doseči pri vernikih z vsakoletnim postnim časom. In zakaj? Zato ker jim manjka tistega, kar katoličana šele dela pravega katoličana, manjka jim čutenja s Cerkvijo. Kdor živi in čuti s katoliško Cerkvijo, bo ne samo na zunaj prisostvoval njenim obredom, ampak bo skušal vmisliti se tudi v duha postnega časa. Sv. Cerkev hoče tedaj vernike spomniti na največjo ljubezen, ki nam jo je Boga pokazal s tem, da je za nas trpel in umrl in tako obuditi hvaležnost in ljubezen do Boga, Predpogoj tega pa je, da se človek zatopi v trpljenje Kristusovo, ker le tako more spoznati vso veličino božje ljubezni do nas. Najboljši kažipot za vse, za tiste, ki že znajo premišljevati, ipr8>iti, rakavo itožo mladostno in prožno napraviti, uporabi i&j t« FeJJorjevo praro Klaa-obrar.no ju kožo-ob-varujočo nomailo l veliki porcelanskiloueek 16- K. Elsa toaletne umivalno »aatiiie 1 ukatljica 1050 K. Pomada ua ustnice ž - jn 4- K. Ideal vseh mil 7® Foilerjevo Iilsa iilimo mlečno milo 19'- K. Tekoče lilijno mleko 12 - in 13*- K. NajfineišiGlvoonn e - tn 30 - K. Va*eltn p-3 -, 7 - in 13 - K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 6 - K. Barvilo rdeče za obraz 10 pisem 20-- K. Puder gospe, katera se v to razume i* pravi dr. Kluger-jev He-ra- puder, bel, rosa, velike elegantne skatlje 24 - K. Kurja očesa bradavice, trdo kožo, odpravljala brto in teme-litto Follerjevturistovekl obit * rKlsa4 v Skatl jab po 5 - K. in 7 50 K in Feller-jevnturistovska tinktura steklenica 10 - K. Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, kozo na glavi kropča, ple-io in prerano osivelost preprečuje ellorjeva prava Tannokina pomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15 -K. Močno katranovo milo za glavo 14 - K. Ogrska pomada za brke po 6 - in 8 - K. Neškodljiva olja za laso, orobovo olje mala steklenica 0 - 11, velika 30 - K. »champon za umivanje las 4 - K. Najmočnejše francosko žganje najoišča predvojna roba, maniša steklenica 16 - K, velika S6 - K. Elsa Ko-lonska voda v steklenicah 7 - in 35 - K. Proti potenju telesa deluje zanesljivo Felier-jev Elsa sipalni prašek 1 škatljica 10 50 K. Fini partemi francoski, originalne iteklonioe 40 - K; na tehtnico od 20 - K naprej. Bacbet (ovitek dišečega praška za perilo) 8- K. Ka] se vsak dan potrebuje ? Angleški obllž 2- K. Ly-sotorm 30- K. Popolni Irrigatornajboljii 150-K. Pravi Lysol 30 - K. Kafra 3- K. Kairne krogljice 5-- K. Arnika 0-- K in 30-- K. Po smrekovem gozdu dišeči pariem za sobe 35 - K. Konjak 30 - K. Malinov sok 30 - K. Kina Kolesno vino 30 - K. Enenp za rum 7 - in M - K. Ki-neški čaj na tehtnico od 3-. K naprej. Pri vprašanjih naj se prilože poštne znamke za odgovor. Kaj-Je „Elsa Fluid" to zna vsaki 6 dvojna! ih ali a speot-jaliu »teklenici 42-- K. Za usta In zobe I Hoga Kobni prašek s kisikom, 1 ftkatljica ŽO-- E. Dr. Hoider-jev tobni prašek i Skatlja a - K. Elna voda sa usta SO -K, Eubne krtaiico od J0-- K naprej. Proti mrčesom kakor mahe, bolhe, stenice, ruši, zanesljivo In temoljito deluje Elsa mr-česnl prah, velika šhatlja 14'- K. Tinktura lopor stenioe 80-- K. •Naphtalln od »■- K naprej. Mlil In podgane I MUji sirup 6'- K. Strup zoper podgane 8 - K In 10 - K. Omot in poitnlna te računa posebej, toda nticeneje. Čim to« so na eikrat naroSi, tem manj draie atroiki to robo. L NaroČila se adresirajo na t EVGEN V. FELLER, lekarna, Stabica donja, Elsatrg 16. Hrvatska. Izdaj« konzorcij »Domoljuba«. 1* C varilni Dotične, ki raznašajo slabe govorice o OVfllllO! meni, opozarjam, nn| to opuste, sicer bora sodniisko proti njim postopal, ker so mi imena dobro znane. ir.mnHcu Franc Bespalec v KamrnKU. npinin rdeče, prvovrstno blago se dobi pri Fran Drilijt! Pogačniku v Ljubljani Dunajska cesta 36. raK Mm kole] po nizki ceni na prodaj. Janez Orehek, posestnik na Viru pri Domžalah. domačena izdelun v vseh modernih slogih, zla-sti iz trdega in tudi iz mehkega lesa, vedno v zalogi. Izvr-ujejo se tudi vsa stavbna mizarska de i a. Tvornica lese.nh podplatov itd. Solidno delo i Cene zmerne 1 FRAN ŠKAFAR, strojno mizarstvo s parno silo v LJubljani, Rimska cesta štev. IG. Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupuje vse virs&e klavno živino in prašiče po nafvišji ceni. Mlatilnice poljedelski stroji za ročni ln vratilnl pogon, vratila, čistilnike, slamoreznlce za pogon na roko in silo, sadne In vlnsve stiskalnice, sadne mltno, brzoparilnlke, bakrene (kulrene) kotle za žaanjekuho in druge stroje ima vedno v veliki izbiri lastnica po umrlem soprogu Francu Hitti, ».1: Edina zaloga poljedelskih strolei tvornlce Umrath & Komp. Dobro koborco nik v okolici Vukovara (Srem). Ponudbe ni anončno ©Kspedlcijo Al. MateiiC, Ljubljana. Preklic. * Jožefa Kos, Šivilja v Novem mestu, prekli. cujem vse žalitve, ki sem jih v svojem pismu od 6. decembra l'J20 pisala g. p. Pavlu Poto. Cinku, sedaj v frančiškanskem samostanu v Ma. riji j\azarotu pri Mozirju ter Bem hvaležna, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni. Novomesto, dne 28. januarja 1921. _____Jožefa Kos, Hišno ois enem psiuiija t: rssME biti dobro in punctno osebo, katera ;e bila že dalj t asa v taksni službi pri boljši družini, da je sposobna, pridna, poštena ter d«i skrbi na snago in red. Vstop takoj, plača doDra po dogovoru, Pismene ponudbe jc poslati na: PoStnl predal St. £7, Ljubljara. Proda se radi opustitve čebelarstva rnzno ž@fo®Sa?sko ©r©dief več proznih panjev kranjičev Gerstung in Kund-schak. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini Duuaiska ccsta 10, Ljubljana, t Cmo laško l»rin|c in suhe slive oddaja tvrdka Ivan Je^aCin, Ljubiana, Emonsk« cesta štev. a. _ llkisi - pcdgane | stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate mo(a najbolje preizkuš. in spložno hvaljena sredstvi VoU proti poljskim miSim 12 K, za podgane in miši 12K, za ščurke, posebne močne viste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevaleč molje* 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, marilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na :«• lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 14 K. Pošilja po povzetju Zavod za ekspert: M. JONKER, Pelrinjska ul. 3, ZAGREB i, ERJAVEC & TUM : TRGOVINA Z ŽELEZNINO : pri „ZLATI LOPATI" pre e Hammerschmtdt (MUhleisenj LJubljana, Valvasorjev trg St. 7, — nasproti Krlianske cerkve. — Zaloga cementa. H Agitirajte za »Domoljuba1 Rnton Kunstek Ljub,ja7Kopitt"t4 priporoča svojo veliko zalogo usnja in cevlj. potrebščin na drobno in debelo. Tovarna JOS. REICH Barva vsakovrstno blago. Kemično Cisti obleke. Svetlolika ovratnike, z.a-pestnice in srajce._ PODRUŽNICE: MARIBOR Gosposka nI. 38. 1.4. _ NOVO MESTO Glavni trg. KOČEVJE Stev. 39. Odgovorni urednik Anton Sašnik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna. \\