TEDNIK
Leto XXVII. št. 9
PTUJ, 7. marca 1974
CENA 1 DIN
Nova ustava
SRS
V četrtek, 28. februarja
t. .]., je — teden dni po
sprejetju ustave SFRJ — re-
publišld zbor skupščine So-
cialistične republike Slove-
nije sprejel odlok o razgla-
sitvi (nove) ustave Sociali-
stične republike Slovenije.
Istočasno so novo ustavo
sprejeli gospodarski, pro-
svetno-kulturni in socialno-
zdravstveni zbor skupščine.
Podobno kot sprejetje no-
ve zvezne ustave, so sprejetje
nove ustave Socialistične
republike Slovenije sprem-
ljale slovesnosti in prilož-
nostna zborovanja v vseh
večjih krajih republike.
Seje, na kateri je skup-
ščina sprejela novo ustavo
soc. republike Slovenije so
se poleg poslancev republi-
škega zbora udeležili tudi
poslanci drugih zborov, slo-
vendci člani sveta federacije,
delegacije družbenopolitič-
nih organizacij, člani ustav-
ne komisije skupščine SR
Slovenije in drugi.
Obrazložitev nove ustave
je podal predsednik komisp
za ustavna vprašanja skup-
ščine SR Slovenge Sergerj
Kraigher, za tem pa so bile
seje zborov skupščine. Ko so
zbori sprejeli novo ustavo, je
predsednik republiškega
zbora prebral odlok o njeni
razglasitvi.
Istega dne popoldne je bil
sprejet ustavni zakon o iz-
vedbi slovenske ustave.
Novo slovensko ustavo so
sprejeli delovni ljudje Slo-
venge že v času njenega
nastajanja, ko so o njenem
predlogu razpravljali ter ute-
meljevali dopolnitve in izpo-
polnitve v želji, da bi še bolj
izražala hotenja slovenskega
delovnega človeka.
Naša nova slovenska usta-
va je sedaj stvarnost. Sedaj
nas čaka obsežno delo, da
bomo to ustavo tudi realizi
rali. Z njo smo sprejeli nam-
reč tudi nove obveznosti, pa
tudi nove odgovornosti.
Kako različni so kraji ljudje, navade; vendar je povsod nekaj skupnega,
enakega. Nekaj je,^čemur pri nas pravimo MATERINSTVO.
Foto: M. Ozmec
DANES SPREJEM STATUTA OBČINE
PTUJ
Danes v četrtek 7. marca 1974 , je
skupna seja občinskega zbora in
zbora delovnih skupnosti skupščine
občine Ptuj.
Za današnjo sejo je bil pripravljen
naslednji PREDLOG DNEVNEGA
REDA:
1.	Sprejem statuta občine Ptuj;
2.	Razprava o dopolnitvah in
sprejemu programa družbeno eko-
nomsk^a razvoja občine Ptuj v
letih 1973-1977;
3.	Razprava o programih samo-
upravnih interesnUi skupnosti za
financiranje skupne porabe v letu
1974;
4.	Odlok o določitvi števila dele-
gatskih mest po področjih in dejav-
nostih, števila delegatov, ki jih te-
meljne samoupravne organizacije in
skupnosti" delegirajo iz sestava svojih
delegacij in o oblikovanju konferenc
delegacij za delegiranje delegatov v
zbor združenega dela skupščine ob-
čine Ptuj;
5.	Odlok o določitvi števila dele-
gatov, ki jih delegacije krajevnih
skupnosti delegirajo v zbor kr^ev-
nih skupnosti skupščine občine
Ptuj;
6.	Odlok o prepovedi prodaje in
točenja alkoholnih pijač v določe-
nem času za območje občine Ptuj;
7.	Odlok o pristojbinah za veteri-
narsko sanitarne preglede in kon-
trolo v občini Ptuj;
8.	Potrditev ureditvenega načrta
za gradnjo športno rekreacijskega in
zdraviliškega centra v Ptuju •
9.	Odlok o ugotovitvi splošnega
interesa za gradnjo športno rekrea-
cijskega in zdraviliškega centra v
Ptuju;
10.	Odločba o ustanovitvi Zavoda
za varstvo ostarelih občanov občine
Ptuj;
11.	Imenovanje ravnatelja Sol-
dcega centra za kovinsko stroko v
Ptuju;
12.	Predlogi in vprašanja odborni-
kov.
vreme
do nedelje, 17. marca 1974.
Polna luna bo v petek, 8.
marca ob 11.02. Napoved:
Mrzlo bo, v glavnem pa lepo
vreme. Dež bo prešel v sneg.
Nestalno bo tudi v soboto, 9.
marca, in v nedeljo, 10. marca.
Izdatnejših padavin v marcu ni
pričakovati.
Alojz Cestnik
DANES SPREJEM
STATUTA
OBČINE SL. BISTRICA
Danes, v četrtek 7. III. 74 se
sestanejo v Slov. Bistrici na skupni
seji člani občinskega zbora in zbora
delovnih skupnosti občine Slov.
Bistrica.
Med najpomembnejšimi točkami
dnevnega reda je sprejem statuta
občine in odloka o določitvi števila
delegatskih mest po dejavnostih za
zbor združenega dela in določitvi
števila delegatskih mest po krajevnih
skupnostih za zbor krajevnih skup-
nosti skupščine občine Slov. Bistri-
ca.
Posebno pozornost bodo posvetili
tudi programskim izhodiščem repu-
bliških, regionalnih in temeljnih
samoupravnih skupnosti za leto
1974, poročilu sveta za kmetijstvo
in gozdarstvo ter komisije za vohtve
in imenovanja.
Pričakovati je, da bodo ob tej
priložnosti sprejeli tudi odlok o
prenehanju veljavnosti odloka o
ustanovitvi sklada za razvoj fizkul-
tume dejavnosti v občini.
Na vprašanje odbornikov bode
odgovaijali najvidnejši družbeno
politični delavci in gospodarstveniki
občine.
V. H.
S SEJE PREDSEDNIKOV
KRAJEVNIH ORGANIZACIJ
SZDL
Zaradi izredno kratkega roka za
izvedbo temeljnih kandidacijskih
konferend je bila v torek dopoldne
v sejni dvorani magistrata seja pred-
sednikov krajevnih organizacij
SZDL, na katero so bili povabljeni
tudi vodje krajevnih pisarn.
Na seji so prejeli predsedniki
material in pojasnila za izvedbo
kandidacijskih konferenc, katerih
rok je od 3. do 10., oz. 11. tega
meseca.'
2 stran
tednik — ČETRTEK, 7. marca 197<
PRED X. KONGRESOM ZKJ IN VII. KONGRESOM SRS
Družbeni sektor -
temelj gospodarstva
Jugoslovansko ^spodarstvo je v
povojnem obdobju - gledano v
celoti - hitro napredovalo. Od 1947
do 1973 se je družbeni proizvod
povečal za petkrat, na prebivalca pa
za 3,6-krat. V prvih šestih letih
povojne graditve z administrativnim
sistemom vodenja gospodarstva je
znašala stopnja gospodarske rasti le
2% na leto, v času 1953-1962 pa
je bila rast 8,5 % letno.
To je čas novega gospodarskega
sistema in uveljavitve novih druž-
benih odnosov. V naslednjih desetih
letih je bil porast nekaj manjši (7 %
letno), pač glede na že doseženo
višjo stopnjo razvitosti, pa tudi
zaradi manjše rasti v letih 1965-72.
V celoti vzeto pa je bila rast
sorazmerno zelo visoka. S to rastjo
se je Jugoslavija uvrstila med tiste
evropske dežele, ki so se v tem času
najhitreje razvijale.
V ozadju te visoke rasti skupnega
družbenega proizvoda je nenavadno
liiter razvoj družbenega sektorja
gospodarstva, posebno industrije. V
v sem povojnem času je zavzemala
vodilno mesto, ker je ta dejavnost
edia bila sposobna dati predvoj-
nemu gospodarstvu potrebno pobu-
do za razvoj. Medtem, ko je 1947.
leta industrija sodelovala v druž-
benem proizvodu z 18 %, se je njena
udeležba 25 let kasneje povzpela na
38 '/(. Industrija je zaposlovia leta
1952 le 560.000 ljudi, v letu 1972
pa že 1,600.000 ljudi.
Delež industrijskih proizvodov v
izvozu se je povečal od 59 % v letu
1952 na 85 % v letu 1972. Glede na
leto 1939 je bila industrijska proiz-
vodnja leta 1972 dvanajstkrat večja,
gjede na leto 1946 pa petnajstkrat
večja.
Največji porast je dosežen v
proizvodnji potrošniškega blaga, sle-
dijo delovne priprave in repro-
dukcijski material. Glede na to se
sedaj pojavljajo problemi v oskrbi
industrije z domačimi normami,
zato' pa je tudi dana prioriteta
surovinski bazi v srednjeročnem
načrtu.
Proizvodnja industrijskih izdelkov
po prebivalcu na svojstven način
kaže dolžina razvojne poti industri-
je. Tako se je npr. proizvodnja
surove nafte od 1952 do 1972 leta
povečala za 20-krat, elektroenergije
in papiija za 10-krat, jedilnega olja
in piva za 8-krat; železa, sladkorja,
mila in detergentov za 5-4crat,
bombažnih tkanin in obutve za
3-krat.
Jugoslavija je začela proizvajati
veliko število industrijskih izdelkov,
ki jih pred vojno ni proizvajala.
Proizvodne kapacitete industrijskih
podjetij so se povečale v zadnjih 20
letih za 5,4-krat. Moč pogonskih
strojev je porasla za 3,8-krat. Pro-
duktivnost dela pa" se je povečala v
dvajsetih letih za 2,6-krat.
MK
Z večjo proizvodnjo
proti inflaciji
Temeljna sila v pobijanju vzrokov
inflacije je združeno delo. Program
protiinflacijske akcije, ki je bil
sprejet pred nekaj dnevi omogoča
gospodarstvu, da postane nosilec
akcije, ki naj ublaži slabe posledice
inflacije na jugoslovansko gospodar-
stvo. Ustvarjeni bodo pogoji, da
samoupravno organizirane asociacije
gospodarstva in drugih družbenih
dejavnosti, kjer je to le mogoče,
prevzemajo gospodarske fuiSccije
zveze in drugih družbeno-političnih
skupnosti na področju cen in
tržišča, kreditov in gospodarskih
odnosov z inozemstvom pa tudi v
drugih sektorjih družbene reproduk-
cije.
Izhajajoč iz dejstva, da je
protiinflacijski program del akcij-
skega programa za realizacijo
resolucije o osnovah ekonomske
politike v 1. 1974, bodo smeri akcije
izdelale poleg zveze še republike in
pokrajine in vse organizacije združe-
nega dela. To je razumljivo, ker je
temeljni vzrok v uspešnem boju
proti inflaciji dinamična gospodar-
ska rast Jugoslovansko gospodar-
stvo bo šlo, kot je predvideno v
ekspanzijo proizvodnje in spre-
membo njene strukture. Brez tega ni
mogoče bistveno prispevati k
zmanjšanju inflacije stroškov. S
povečanjem proizvodnje pa se tudi
širi prostor za rast zaposlenosti in
produktivnosti.
Po programu bi morali v 1. 1974
povečati delež investicij v osnovna
sredstva gospodarstva. To bi, kot
ocenjujejo, prispevalo k dolgoročni
stabilizaciji, seveda pod pogojem, da
bi zagotovili zadovoljivo strukturo
investicij z njihovim usmerjanjem v
prioritetne dejavnosti. Posebej je
treba upoštevati uporabo v strukturi
proizvodnje za mednarodno menja-
vo - pač glede na rastoče neskladje
med porabo in ponudbo surovin,
hrane, goriv in v stremljenju dežel v
razvoju, da bi dosegle pravičnejšo
delitev energetskih in surovinskih
virov in svetovnega bogastva sploh.
Nujno je treba odločno povečati
kmetijsko proizvodnjo tistih dobrin,
kjer je to mogoče v kratkem roku.
Gre predvsem za meso, zelenjavo in
sadje. Omejujoč dejavnik za hitro
povečanje proizvodnje je nedvomno
elektroenergetska situacija v državi.
Občine mest in potrošniških
centrov bi morale ob sodelovanju
sindikatov že v začetku leta
pripraviti programe za zboljšanje
oskrbe prebivalstvu z življenjskimi
potrebščinami. Eden od teh načinov
je dogovarjanje s proizvajalci.
V protiinflacijskem programu je
posvečena posebna pozornost vplivu
davka na promet na rast cen in
življenjskih stroškov. Mislijo, da bi
morali dosledno spoštovati načelo,
da zvišanje cen ne sme zvišati davka
na promet. Nasprotno, v takšnih
primerih bi morali zmanjšati davčne
stopnje, da se ne bi povečevala masa
davka na promet.
NK
Kako oblikujemo delegacije v temeljnih
samoupravnih skupnostih?
Kako naj se v vsaki temeljni
samoupravni skupnosti lotimo pri-
prav za oblikovanje delegacije?
Izhajamo iz načela, da se delovni
človek s pomočjo svojega delegata
oziroma .delegacije sporazumeva in
dogovarja za zadovoljevanje vseh
tistih svojih interesov in potreb, ki
jih lahko zadovolji le skupaj z
drugimi zunaj svoje emeljne samo-
upravne skupnosti. Torej se posa-
meznik s pomočjo delegacije vklju-
čuje v celotni proces sporazumeva-
nja, družbenega dogovarjanja in
odločanja, zato je logično in prav,
da bo delegacija sestavljena tako, da
bo na kar najbolj uspešen in
avtentičen način zagotavljala prisot-
nost te temeljne samoupravne skup-
nosti povsod tam, kjer se interesi
njenih članov zadovoljujejo in kjer
se upravlja s sredstvi, ki jih ta
skupnost ustvarja in namenja za
razširjeno reprodukcijo, za skupne
in za splošne družbene potrebe.
Vsaka temeljna samoupravna
skupnost mora zato najprej čim
bolje spoznati potrebe svojega raz-
voja, svoj lastni položaj v združenem
delu in v svoji ožji oziroma širši
družbenopolitični skupnosti. Spo-
znati mora svoje posebnosti, svoje
interese, potrebe in naloge in nato
tem nalogam, potrebam in intere-
som ustrezno oblikovati delegacijo.
Zategadelj bo sestava delegacij v
različnih temeljnih samoupravnih
skupnostih različna. TOZD v težki
industriji bo najbrež oblikovala
delno drugačno delegacijo kot pa
TOZD v trgovini. Prav tako bo vaška
krajevna skupnost imela delno dru-
gačno delegacijo kot pa zelo razvita
ter pb prebivalcih, interesih in
funkcijah zelo raznolika mestna
krajevna skupnost. Ko razmišljamo
o tem, nam je vnaprej jasno, da ne
bo mogoče za vso mandatno dobo
štirih let vnaprej predvideti vseh
potreb po sporazumevanju, dogovar-
janju, a da je vendar mogoče
pokazati na tiste najpomembnejše.
Med njimi je v prvi vrsti gotovo
proizvodni interes vsake TOZD, pa
naj ^e v gospodarskih delovnih
organizacijah za proizvajanje materi-
alnih dobrin ali v kulturnih, izobra-
ževalnih in drugih institucijah za
duhovne stvaritve in storitve: za
znanstveno delo, za izobraževanje,
za zdravljenje in varstvo itd. Po
drugi strani pa im^o vse TOZD tudi
tiste interese, ki v bistvu pomenijo
združevanje in povezovanje dela ter
„svobodno menjavo dela";, to se
pravi povezovanje materialne proiz-
vodnje od surovin do končnega
izdelka pa do transporta in, seveda,
povezovanje gospodarstva z izobra-
ževanje, z znanostjo, s kulturo,
zdravstvom, z urbanističnim in
stanovanjskim gospodarjenjem itd.
Seveda velja tudi obratno: povezo-
vanje znanosti z gospodarskim in
družbenim življenjem, povezovanje
izobraževanja, kulture in zdravstva z
družbenimi potrebami po izobraže-
vanju, kulturnih in zdravih ljudeh,
da bodo čim boljši proizvajalci; da
bodo humani in pošteni ljudje.
Podobno kot za TOZD veljajo ta
načela tudi za krajevno skupnost, le
da se tukaj delovni človek vključuje
v dogovarjanje o zadovoljevanju
svojih potreb (o varstvu, zdravstvu,
komunalni urejenosti, itd.), kot jih
čuti v kraju bivanja - kot član ožje
oziroma širše družbene skupnosti.
Zato se je ob pripravah na
obhkovanje in volitve delegacij v
temeljnih samoupravnih skupnostih,
vsekakor pomembno dogovoriti, ka-
ko naj bo sestavljena delegacija, da
bo zajela vse naše poglavitne potre-
be in interese - oqe in širše in kako
številčna naj bo. V ustavnih osnut-
kih zanjo ni določena niti spodnja
niti zgornja številčna meja. (Predvi-
deno pa je, kot smo že rekli, da v
temeljnih organizacijah združenega
dela, v katerih ne volijo delavskega
sveta ali drugega organa upravljanja,
ker opravljajo to funkcijo vsi člani
delovne skupnosti, izvršujejo vsi
delovni ljudje te skupnosti tudi
pravice in dolžnosti delegacije.) Prav
tako pomembno, če ne še bolj, pa
je, kateri izmed na^ bodo naši
delegati, ki bodo jutri sestavljali
našo delegacijo, kako bo delegacija
delovala, kakšna bo njena odgovor-
nost, kakšen bo delegatov mandat
itd.
ŽIVA
PREDVOLILNA
AKTIVNOST
Ni slučajno, da se v tem času
največ govori in piše o predvolilnih
pripravah v raznih krajih občine. V
krajevni skupnosti Kidričevo je
živahno predvolilno aktivnost čutiti
na vsakem koraku. Pred nekaj dnevi
je koordinacijski odbor za izvedbo
volitev sklici že tretjo sejo. Na
programu so bile kadrovske priprave
na volitve skupščinskih organov in'
pa na volitve v krajevno skupnost in
družbenopolitične organizacije v
krajevni skupnosti. Izmed precejš-
njega števila evidentiranih z vseh
območij krajevne skupnosti so
predvideli kot možne-kandidate za
razne družbenopolitične organiza-
cije in krajevno skupnost vrsto ljudi,
ki bodo prav gotovo svoje naloge, če
bodo izvoljeni z zadovoljstvom in v
korist vseh opravljaU. Ugotovljeno je
namreč bilo, da več takih organiza-
cij zadnji čas ni bilo posebno
aktivnih in da je treba napraviti
določeno zamenjavo. Razumljivo je,
da so pri predlaganju možnih
kandidatov upoštevali vsa zakonska
določila v zvezi s predkandidacij-
skim in kandidacijskim postopkom
kot tudi potrebno strukturo. O vseh
teh predlogih so v ponedeljek že
razpravljali občani na svojem zboru.
F. M.
rpednik — Četrtek, 7. marca 1974
stran 3
r	\
OB 8. MARCU
NI VSE
V CVETJU
Od 365 dni v letu smo enega
razglasili za DAN ŽENA.
8. marca bomo torej kot povsod
po svetu na številnih prireditvah,
pogostitvah, s šopki cvetja itd.
prosalvili ta dan. Moški bodo tega
dne, kot vsako leto, posebno
pozorni nasproti ženam.
Ce pa bi vprašali žene, kako bi naj
proslavili njihov dan, bi gotovo
odgovorile: z manj formalne pozor-
nosti, pa z več tovariške, socialistič-
ne solidarnosti, s polnim zaupanjem
v politično, samoupravno in delov-
no sposobnost žena.
Cve^e, seveda, ne škodi. Skoda pa
je, da poleg tega ni še nečesa.
Tem željam moramo veijeti če
vemo, da jugoslovanske ženske
nikdar niso poudarjale svojih proble-
mov kot izključno ženskih, temveč
kot splošne družbene probleme,
probleme vseh delovnih ljudi naše
socialistične skupnosti.
Zdi se, daje sedaj pred praznikom
žena trenutek, da pogledamo,
analiziramo, seštejemo dosežene
rezultate pri emancipaciji žena. Res
je, da je mnogo stoijenega. Vendar
ne tudi dovolj.
Nasprotno vplivu in sili patriarhal-
nega odnosa naših dedov in babic je
življenjska resnica ta, da tvorijo žene
danes v Jugoslaviji tre^ino zaposle-
nih. Točneje: polovica delavcev s
srednjo strokovno izobrazbo je
žena, 30% pa jih je med
zaposlenimi z visoko izobrazbo.
Med študenti je 40 Š deklet. Za
primeijavo: leta 1930 je bilo
zaposlenih le 200.000 žena, danes
nad milijon 300.000. Številke so
impresivne in zgovorno pričajo o
tem, da se ženska v naši družbi vse
bolj osamosvaja in se vse bolj
poslužuje pravice - do dela.
V	naši deželi pa, žal, nove
kvalificirane generacije žena še ne
zavzemajo ustreznih delovnih mest v
vseh sferah družbenega življenja.
Posebno malo jih je v organih
samoupravljanja in družbenopoli-
tičnega odločanja.
Položaj delovne žene v družbi je
izraz položaja delovnega človeka v
njej. Zato je dejanska osvoboditev
žena mogoče edina na poti
osvobajanja delovnega ljudstva. Na
pot takšne emancipacije žena v
Jugoslaviji so stopile v NOB. V njej
je z orožjem v roki sodelovalo
100.000 žena, 25.000 jih je padlo,
40.000 je bUo ranjenih. Med njimi je
19.000 nosilk spomenice, 88 pa
narodnih herojev. S tem pa je bila
utrta pot k njihovi dejanski
osvoboditvi.
Kot smo zapisali, da žene delijo
usodo celotnega delovnega ljudstva,
tako je v spopadu med socialistič-
nim samoupravljanjem in socializmu
tujih teorijah bila žena do pred
kratkim potisnjena iz samoupravlja-
nja in odločanja.
V	sedanji bitki ZK in drugih
naprednih sil so napredne sile žena
zopet sestavni del armade za
re^izacijo dejanskega sociahzma. V
fsj bitki pa vidijo še eno
komponento: prebroditev neenako-
sti med spoloma.
D. M.
PRED VOLITVAMI
Dober začetek
Sociahstična zveza kot organiza-
tor in nosilec celotne predvolilne
dejavnosti je zaslužila že na začetku
predvolilnih priprav dobro oceno.
\ Največje število organizacij namreč
aktivno deluje pri pojasnjevanju
kriterijev za volitve delegatov in
delegacij, rezultat takšnega dela pa
je veliko sodelovanje in dobro
razpoloženje delovnih ljudi in
državljanov v predkandidacijskem
postopku, ki je, kot je znano, v
teku.
Ne zanemarjajoč aktivnost in
pozitivne rezultate je vendar treba
podčrtati, da je le malo stoijenega
3ri razlagi prave funkcije delegacij
crajevnih skupnosti in temeljnih
organizacij združenega dela. Pre-
malo vztrajnosti je v trditvi, da je
delegacija sestavni element skup-
ščinskega sistema kot stalne vezi
med skupščino in delovnimi ljudmi,
kar je tudi bistvena razlika glede na
prejšnji predstavniški sistem. Večje
organiziranje v tej smeri bi pomenilo
vsekakor tudi lažje opredeljevanje
delovnih ljudi za tiste, ki bodo v
naslednjem obdobju zastopali nji-
hove interese.
Zdi se, da je še ena zadeva, ki ji je
treba v predvidenem času posvetiti
posebno pozornost. To je demokra-
tičnost volitev. Narobe je namreč
misliti, da že pravica delovnih ljudi,
da kandidirajo in volijo delegate od
občinskih do zveznih in da
delegatski sistem že avtomatično
gumeni popolno demokratičnost.
e bi izostala organizirana družbena
akcija vseh naprednih sil v ZK na
čelu, bi lahko prišlo do zapiranja
ozkih krogov, do pojavov pritiska in
drugih nezaželjenih posledic. Prav
zaradi tega so na mnogih sestanikih
Soc. zveze pod črtali potrebo vpliva
družbeno-pohtičnih organizacij na
celoten potek volitev. Treba je
opozoriti, da ta vpliv, naj bo še tako
velik, ne pomeni pritiska na
izvolitev določenega kandidata, ker
je znano iz dosedanje prakse, da
javno obravnavanje osebnosti in
izčrpna in dosledna obrazložitev
nikdar ni naletela na odpor v
javnosti.
Ce že ^vorimo o odporu je treba
podčrtati, da v dosedanjem pred-
kandidacijskem postopku nikjer ni
zabeležen organiziran odpor proti
izvedbi volitev. Toda to ne pomeni,
da ni nikjer nasprotnikov našega
socialističnega razvoja. Tu in tam se
namreč pojavljajo parole, katerih
cilj je omalovaževanje celotne
akcije, ki jo vodi ZK in druge
napredne sile. Najbrž ni treba
posebej naglasiti, da je potrebna
skupna organizirana akcija vseh
družbeno- političnih organizacij, da
bi te odpore pravočasno one-
mogočili.
Na koncu bi bilo treba - se zdi -
opozoriti še na en pojav. Ponekod se
namreč vse preveč ukvarjajo s
proceduralnimi in organizacijskimi
problemi. Vsekakor bi morali imeti
pred očmi, da bližnje volitve in
vzpostavitev delegatskega sistema
predstavlja politično bitko za
realizacijo vsega tega, kar je
zapisano v ustavi, izhodiščih za
kongrese in v drugih dokumentih.
D. M.
V bistriški občini uspešno končali evidentiranje
Pretekh teden je bila v Domu
kulture v Slov. Bistrici občinska
delegacijska konferenca, ki je imela
osnovni namen pregledati in oceniti
dosedanje priprave na volitve.
Ker je bila seja prav v času
sprejetja nove ustave SFRJ, so
udeleženci posvetili uvodni del prav
temu dogodku. Sekretar OK SZDL
Slov. Bistrica Vladislav Cvahte je ob
tej priložnosti osvetlil razvojno pot
današnje ustave in pomembnost
časa v katerem je bila sprejeta, ob
zelo razgibanem političnem in eko-
nomskem življenju v domovini ka-
kor tudi v svetu.
Vladislav Cvahte je v nadaljevanju
svojega poročila osvetlil organi-
ziranost in rezuhate predvodUnih
priprav na območju občine in ob
tem tudi poudaril, da so pri OK
SZDL, skupno z osnovnimi organi-
zacijami na terenu od leta 1971 do
1973 posvečali posebno skrb načrt-
ni kadrovski politiki in sistemu
stalnih kad rov ^ih pripr av za vo-
litve, kar se je še posebno odlikovalo
skozi evkientiranje, ki je bilo v prvih
dveh letih skromnejše, da bi nato v
letu 1973 doseglo svoj pravi namen
in pričakovanja. Medtem ko je bilo
v letu 1973 evidentiranih komaj.795
možnih kandidatov za delegate pa je
to število močno porastlo v letoš-
njem januarju, ko je bilo že
evidentiranih skupno 1539 mežnih
kandidatov za delegate. Do danes pa
se je to število že povzpelo na 1754
možnih kandidatov. Pričakovati pa
je, da bo v obdobiu predkandi-
dacijskih postopkov skupno evkien-
tiranih še okoli 200 možnih kandi
datov za delegate. Skupno bi tako
bilo v občini Slov. Bistrica evidenti-
ranih od 1900 do 2000 možnih
kandidatov.
Po prvih ugotovitvah bo v
temeljne delegacije zajetih okoli 800
delegatov, pri čemer je upoštevati
da ima več delovnih organizacij v
občini manj kakor 30 zaposlenih in
bodo tako v njih vsi tvorili
delegacijo.
Gotovo je, da vsi ne bodo zajeti v
temeljnih delegacijah, zato bodo iz
njihovih vrst lahko v bodoče iskali
kadre za samoupravne interesne
skupnosti ter družbeno politične
organizacije. Med ugotovitvami pa
so poudarili da je evidentiranih
rfialo število žena, obrtnikov in
zasebnih kmetovalcev.
Da bi kar najuspešneje izvedli
kadrovanja v pripravi na volitve, so
v sredini preteklega leta po občinski
volilni konferenci izvolili novo
volilno komisijo, kije sprejela bogat
akcijski program dela. V posa-
meznih okoljih so pokazali nedo-
voljno dejavnost koordinacijski
odbori za volitve, ki so svoje naloge
prepustili svojim predsednikom ali
so te naloge izvrševali predsedniki
odborov v krajevnih konferencah
SZDL. Po večkratnih posvetih v
okviru OK SZDL pa so tudi ti
odbori zaživeli in pokazali svojo
pravo aktivnost, kar je pripisati tudi
vodstvom in medsebojnemu sode-
lovanju v akciji OK SZDL in
občinskega sindikalnega sveta kakor
tudi drugih odgovornih faktorjev, v
občini, TOZD in krajevnih konfe-
rencah.	'
V	letu 1974 so razširili občinski
izvršni odbor za evidentiranje tudi v
bistriški občini in tako vključili v
predpriprave še več predstavnikov
ZK, sindikatov, ZM in ZB.
V	okviru priprav na volitve so pri
OK SZDL Slov. Bistrica ustanovili
še koordinacijski odbor za kadrov-
ska vprašanja, katerega razen
predstavnikov SZDL sestavljajo tudi
predsedniki kadrovskih komisij pri
posameznih družbeno političnih
organizacijah, ki so sodelovali tudi v
pripravah predlogov za možne
kandidate za družbeno politični
zbor občinske skupščine in katere
so na tej seji evidentirali kot možne
kandidate za družbeno politični
zbor občinske skupščine.
Občinska delegacijska konferenca
je na svoji seji sprejela tudi nadaljnje
naloge v volilnih pripravah predkan-
didacijske faze, kjer so iz evidentira-
nih možnih kandidatov predlagali
možne kandidate, ki jih bodo
obravnavah v kandidacijskem po-
stopku in bodo delovni ljudje
bistriške občine na kandidacijskih
konferencah določih kandidate za
člane delegacij oziroma delegate.
V	tem okviru so člani delegacije
konference na zadnji seji sprejeli
tudi več konkretnih nalog in
zadolžitev.
V. H.
IZVOLITEV
SAMOUPRAVNIH
ORGANOV V IGA
V tovarni glinice in aluminija
„BORIS KIDRlC" v Kidričevem so
minuli četrtek izvolili nove samo-
upravne organe v novoustanovljenih
TOZD, kot tudi delavski svet TGA.
Najprej so po vrstnem redu v
predloženi obliki sprejeli zaključne
račune podjetja, obrata družbene
prehrane in počitniškega doma v
Crikvenici, istočasno pa naročili
splošnemu sektorju, da v roku enega
meseca izdela sanacijski program
obrata družbene prehrane, nato pa
sprejeli vrsto predlaganih aktov, ki
sta jih predlagala odbor za poslovno
politiko ter odbor za družbeni
standard, oziroma delavski sveti v
TOZD, ki so dah predhodna
soglasja. Za osebje v počitniškem
domu so določili nekatere spremem-
be v številu točk in določili tudi
ekonomsko ceno in cene penzion-
skega dne v počitniškem domu.
Tako so določili, da bo ekonomska
cena 110.- din, sprejeli pa so tudi
cenik in sicer za člane kolektiva
50.- din dnevno, za otroke do 10
let starosti - 30.- din: zakonci,
zaposleni v drugih podjetjih bodo
plačali po 60.- din na dan,
prehodni gosti pa samo za prenoči-
šče 35.- din na dan in 75.- din za
hrano. Ker smo pred dnevom žena,
niso pozabili tudi na zaposlene
delavke in so sprejeli predlog, da
bodo poravnali stroške proslave, ki
lahko znaša največ po 100.- din po
osebi in prevozne stroške.
F. M.
temeljna telesno
kulturna
skupnost ptuj
razpisuje po sklepu IG —
TTKS — Ptuj delovno me-
sto
gospodarja
na stadionu Drava, Ptuj.
Imeti mora. dokončano os-
novno šolo, poznavanje de-
javnosti v športu in orga-
nizacijske sposobnosti.
Stanovanje bo na razpo-
lago.
4 stran
tednik — ČETRTEK, 7. marca 197<
Kaj vse do leta 1977?
KMETIJSTVO
Kmetmtvo občine Ptuj razpolaga
z 41.520 ha kmetijskih površin ali s
64 odstotki skupnih zemljišč v
občini in predstavlja drugo najpo-
membnejšo gospodarsko dejavnost.
V izkoriščanju je prevladujoč
zasebni sektor ki razpolaga s 87
odstotki vseh kmetijskih površin,
ostalih 13 odstotkov pa odpada na
družbeni sektor, katerega vodihii
Predstavnik je Kmetijski kombinat
tuj.
Po ekoloških pogojih je ptujsko
kmetijstvo usmerjeno v živinorejo,
vinogradništvo in sadjarstvo. Njivske
kulture se izkoriščajo pretežno za
potrebe samooskrbe kmečkega pre-
bivalstva z žiti in okopaninami vse
ostalo pa je namenjeno pridelovanju
živinske krme. Pomembnejše tržne
viške njivskih kultur ustvaija zasebni
sektor le pri krompirju in deloma
pri koruzi, družbeni pa pri hmelju.
Glavne značilnosti obstoječega
razvoja in stanja pa so:
-	močno je napredovala prašiče-
reja v družbenem sektorju, medtem
ko je v zasebnem nazadovala,
-	pravtako je napredovala vzreja
piščancev brojlerjev v obeh sektor-
jih, vendar bi se jo dalo še znatno
povečati, saj so potrebe tržišča
velike,
-	govedorejska proizvodnja se je
izboljšala v zadnjih treh letih s
načrtnim pitanjem in rejo, kakor s
stalno izobraževalno dejavnostjo
med zasebniki.
-	močno je v zadnjem času
nazadovalo sadjarstvo, ki ga v
zasebnem sektorju sploh ne moremo
več uvrščati v dohodkovno struk-
turo kmetijskih pridelkov,
-	v skoraj podobni situaciji se
nahaja vinogradništvo, ki nenehno
nazaduje, saj so vinogradniške
površine zmanjšale od 2526 ha iz
pred petnajstih let na sedanjih 1821
ha. Proizvodnja grozdja pa je padla
od 630 vagonov na 310 vagonov.
V	srednjeročnem programu do
leta 1977 je v prvi meri podčrtano,
da je potrebno preusmeriti pred-
vsem zasebno kmetijsko gospodar-
sko dejavnost v tržno to pa seveda
omogočiti s modernizacijo postop-
kov obdelave površin, uvedbo
mehanizacije in specializacijo, tako
kultur, kakor ^etov, saj je
izobraženega in izšolanega kmeč-
kega kadra še vedno premalo -
predvsem tistega, ki je pripravljen'
obdelovati zemljo. Kmetje se še
vedno opremljajo z neustrezno
mehanizacijo, tako po tipih, kakor
po zmogljivostih ter potrebah, ki je
draga - ekonomsko pa zelo slabo
izkoriščena zaradi prevladovanja
zasebniških interesov. Zaradi tega se
bo precej delalo tudi na vključe-
vanju zasebnih kmetij v pridelovalne
in strojne skupnosti« ki se bodo
medsebojno dopolnjevale in si
pomagale pri osvajanju tržišča.
V	naslednjem obaobju je predvi-
dena večja proizvodnja koruze,
pravtako pa tudi krompirja, če bodo
urejene odkupne cene omenjenih
pridelkov. V družbenem sektorju se
bodo povečali nasadi hmelja in
bodo omogočili porast proizvodnje
za 48 odstotkov.
Kmetijski kombinat bi naj predvi-
doma povečal števih) vzrejenega
pitanega goveda za 10.200 stojišč in
s tem povečal prirejo govejega mesa
za cca. 4 tisoč ton. Prav toliko ton
bo letna proizvodnja tržn^a mleka,
zaradi česar bodo s kooperanti
vzredili okoli 5000 krav molznic.
Povečala se bo tudi vzreja
mesnatih prašičev, ki se bo dvignila
njo obeta tudi Mesokombinat
perutnina Ptuj in to s stopiyo
porasta indeksa proizvodnje na 203
odstotke.
Vinogradništvu bo posvečena po-
sebna skrb, predvsem obnovi in
modernizaciji vinogradniških povr-
šin. Proizvodnja grozdja naj bi
koncem leta 1977 dosegla 430
vagonov vina, temu primerno pa bo
potrebno prilagajati tudi živilsko
predelovalno industrijo.
Kmetijski kombinat namerava
obnoviti tudi večje sadonosne
površine, pravtako pa naj bi se
uvedle tudi nove industrijske pre-
hrambene kulture, kot jagodičevje
in nekatere vrste lupinast^a sadja.
Vsekakor bo potrebno v tem času
zaradi potreb po strokovnem kadru
mnogo narediti na čim bolj
organizirani pospeševalno-izobraže-
valni službi razvoju poljedelsko-živi-
norejske šole v Ptuju, ki naj bi
dobila tudi višje stopnje in morda
tudi dodatno vejo za smer vinograd-
ništva.
Vsekakor pa bo ves naslednji
razvoj v kmetijstvu vezan tudi na
kreditne pogoje in ugodnosti, ki jih
bo lahko dobil naš kmečki proizva-
jalec pa tudi družbeni sektor pri
razširitvi sedanje proizvodnje.
Ormoški komunisti
o resoluciji
Sredi februarja se je na
območju občine Ormož pričela
javna razprava o resoluciji za Vil.
kongres ZKS. Potekala je v osnovnih!
organizacijah ZKS poleg komuni-
stov so k obravnavi tega pomemb-
nega dokumenta pritegnili tudi
vodstvene organe drugih družbeno-
političnih organizacij posameznega
kraja oziroma delovne organizacije.
Tako je v teh razpravah, ki so bile
končane v dogovorjenem času,
sodelovalo nad 500 ljudi. Če
dodamo še obravnavo po olah (7.
in 8. razred!) potem lahko rečemo,
da, doslej e noben partijski
dokument ni bil tako široko
obravnavan.
Kvaliteta pa ni bila dosežena
samo po številni udeležbi temveč
tudi glede vsebinskih pripomb in
predlogov. Resolucija dejansko za-
vzema vsa področja in je s svojo
vsebino prisotna v vsaki delovni
organizaciji, krajevni skupnosti, v
določenem smislu pa tudi v delu in
interesih posameznikov. Kot prvo
pripombo iz razprave naj omenimo
ugotovitev, da je resolucija skoraj
preveč splošna in obširna, pa bi jo
zato bilo treba bolj konkretizirati in
časovno opredeliti: kaj pred kongre-
som in kaj po njem? V zvezi s tem
je bilo pojasnjeno, da resolucija ni
konkreten delovni program, marveč
samo osnova za izdelavo le-teh.
Drugo področje vprašanj v
razpravi je zajemalo probleme
neposrednega vplivanja proizvajal-
cev-delavcev na celotni dohodek v
OZD in TOZD. Doslej so nekatere
te odločitve šle mimo neposrednega
odločanja tistih, ki dohodek ustvar-
jajo. Mnogokrat' so odločale ožje
skupine, delavci pa so bUi postavlje-
ni na stranski tir. Tako je prihajalo
do neuspelih vlaganj in naložb,
nihče pa zato ni nosil neposredne
odgovornosti. V tej zvezi so
razpravljalci podčrtali pomen na-
daljnjega razvoja neposredne delav-
ske kontrole, budnost delavcev kot
razreda ter inšpekcijskih služb na
vseh ravneh, ki bi se naj približale
interesom delavcev in okrepile svojo
učinkovitost. Pri tem so podčrtdi
tudi pomembno vlogo ZK, ki si
mora tudi v bodoče prizadevati za
krepitev neposredne kontrole delav-
stva pri odločitvah.
Naslednje področje vprašanj, ki
so se pojavljala v razpravah o
resoluciji za VII. kongres ZKS je
zajemalo ugotavljanje dohodka v
zasebnem kmetijstvu. Obremenitve
na osnovi katastrskega dohodka so,
po mnenju razpravljalcev, preživele.
Pojavljajo se namreč posamezniki,
ki izven združenega dela dosegajo
pomemben dohodek, ki ni obdav-
čen. Podobne stvari se pojavljajo
tudi pri nekaterih kooperantih, zato
so se razpravljalci. zavzeli za
primerno kontrolo dohodkov in
formiranje preprečevanja previsoke-
ga bogatenja tudi na področju
kmetijstva. Razumljivo, da gre pri
tem samo za tiste primere, kjer
pridobljeno premoženje ni produkt
vloženega dela posameznika. Zavzeli
so se za obdavčevanje po dejanskem
dohodku, obremenitve po KD pa se
naj opustijo.
Razpravljalci so nadalje podprli
težnjo po skladnejšem razvoju naše
republike in tako podprli prizadeva-
nja ZKS. Pri tem so poudarili, da se
manj razvitemu območju občine
Ormož s tem zagotavlja hitrejši
razvoj, predvsem povečevanja zapo-
slovanja in s tem večje ostajanje
ljudi doma. Ob tem je bil posebej
podčrtan pomen domače, to je
lastne iniciative predvsem na po-
dročju gospodarstva (razvojni pro-
grami ip.).
Na nekaterih razpravah so
ocenili tudi pozitivne premike na
področju kmetijstva ob sočasni
ugotovitvi, da je e vedno premalo
sredstev, predvsem bančnih, za
zasebno kmetijstvo. V zvezi s tem je
bila izražena želja, da naj ormoški
delegati na VII. kon^esu ZKS
spregovorijo o kmetijski problema-
tiki.
Posebej so bili v razpravi zajeti
problemi KS. Predvsem gre za
vprašanje financiranja, ki je odvisno
od zavestnega odločanja občanov na
sploh in od odločanja delovnih ljudi
v TOZD za odvajanje dela dohodka
za kritje interesov v KS in podobno.
Nova vloga krajevne skupnosti pa bo
po drugi strani mnogo odločneje
vplivala na delovne ljudi, da bodo •
bolj zavzeto, odločno in odgovorno
ter organizirano razmišljali in
reševali probleme svoje KS. Doslej je
marsikje bilo to delo odvisno od
posameznikov, manj pa od širše
organiziranosti prebivalcev. Poudari-
li so tudi, da se problemi krajevne
skupnosti v bodoče ne bodo mogli
reševati brez profesionalno zaposle-
nega človeka. Ta problem in vse
druge bo potrebno rešiti ob
sodelovanju SZDL, ZKS in drugimi
organizacijami.
Razprava se je v svoji širini
dotaknila tudi vrste družbenopoli-
tičnih - idejnih problemov, fted-
vsem je prišla do izraza kadrovska
problematika v šolstvu, beg iz
prosvetne službe in vzroki, problem
osipa, učnega programa in uspeha
ter povezave šolstva z gospodar-
stvom. Ob tem je bilo tudi izraženo
mnenje, da idejnost pouka v
osnovnih šolah ni bila nikoli v taki
krizi, kot na primer na srednjih,
višjih in kadrovskih šolah. Poudarili
so tudi neenak start naših otrok v
življenje, v primerjavi z razvitejšimi
območji. Obravnavana so bila tudi
vprašanja štipendiranja v zvezi s
potrebami gospodarstva ip.
RAZPISNA KOMISIJA
sveta delovne skupnosti uprave SKUPŠČINE OBČI-
NE PTUJ llAZPISUJE
v upravnih organih skupščine občine Ptuj naslednja pro-
sta delovna mesta: ^
1.	referenta za požarno varnost
Pogoj: srednja gradbena šola ali druga ustrezna sred-
nja izobrazba
2.	referenta za registracijo motornih vozil
Pogoj: srednja prometna ali upravna šola
3.	referenta za varstvo odraslih
Pogoj višja šola za socialne delavce
4.	davčnega inšpektorja
Pogoj; višja ekonomska ali druga ustrezna šola
5.	referenta za odmero davka in prispevkov od kmetij-
stva
Pogoj: višja ekonomska ali pravna šola
6.	referenta za odmero davka od obrtnih in drugih dejav-
nosti ter intelektualnih storitev
Pogoj; višja ekonomska ali pravna šola
7.	matičarja (in pisarniškega delavca) v krajevni pisarni
Rogoznica
Pogoj; srednja upravna ali ekonomska srednja šola
Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi dohod-
ka in osebnega dohodka v upravnih organih skupščine
občine Ptuj in v skladu s samoupravnim spcazumom.
Poskusno delo traja 1 mesec.
Pismene priglasitve, kolkovane z 2.00 din upravne takse
ter s priloženimi dokazili o zahtevani izobrazbi in dose-
danjimi morebitnimi službovanji naj pošljejo kandidati
razpisni komisiji sveta delovne skupnosti uprave skup-
ščine občine Ptuj najpozneje do 20. marca 1974.
rpednik — Četrtek, 7. marca 1974
stran 5
Obdavčitev skupnega dohodka občanov
Skupščina SR Slovenije je 7.
februarja 1974 sprejela spremembo
zakona o uvedbi in stopnjah republi-
ških davkov in taks, kije objavljen v
Uradnem listu SRS, št. 4-29/74.
Neobdavčljivi del skupnega čistega
dohodka, iznad katerega se' odmeija
davek iz skupnega dohodka obča-
nov je povečan od 25.000 na
35.000 dinarjev.
Ta zakon določa tudi višje olajša-
ve za vzdrževane družinske člane in
sicer za vsakega otroka po 13.800
dinarjev, za druge vzdrževane dru-
žinske člane pa se priznava po
11.500 dinarjev.
Olajšava za otroke se priznava do
18. leta starosti, če so na rednem
šolanju pa največ do 26. leta
starosti. Upošteva se tudi za delo
nezmožne otroke ne glede na
starost. Vnuk se šteje za vzdrževa-
nega družinskega člana pod pogo-
jem, da ima zavezanec pravico do
olajšave za enega od njegovih
staršev, ali če vnuk nima staršev.
Za vzdrževane družinske člane se
štejejo še zakonci in starši zavezan-
ca, ki jih vzdržuje, če živijo z njim v
skupnem gospodinjstvu in če nimajo
lastnih sredstev za preživljanje, ali
če imajo manjše dohodke kot
znašajo zneski olajšave. Ce sta
zavezanca davka v družini oba
zakonca, lahko olajšavo za istega
če znaša letna osnova dinznaša davek
Republiška skupščina je 26. de-
cembra 1973 sprejela spremembo
zakona o dodatnem davku iz skup-
nega dohodka občanov za leto
1973. Višina skupnega čistega do-
hodka, iznad katerega se odmerja ta
davek je povišana od'25.000 na
30.000 dinarjev.
Dodatni (stabilizacijski) davek
plač^o vsi občani, ki so v letu 1973
imeli iz kakršnihkoli virov nad
30.000 dinarjev skupnega čistega
dohodka. Davek se plača po stopnji
1 % od zneska, ki ga dobimo po
odbitku olajšav za vzdrževane dru-
žinske člane.
Napoved za leto 1973 morajo
torej vložiti do 15. marca vsi
občani, ki so presegU 30.000 dinar-
jev skupnega čistega dohodka. Zave-
družinskega člana uveljavlja samo
eden, drugi pa le morebitno razliko
do celotne višine olajšave.
Osnova za odmero davka se
zmanjša še za naslednje izdatke:
-	prispevek za zgraditev spomin-
skega doma borcev NOB in mladine
v Kumrovcu;
-	znesek, ki ga je v letu, za
katerega se odmerja davek, vložil
zavezanec v nakup obveznic, če je
rok za vračilo sredstev daljši od treh
let;
-	plačane članarine družbenim
organizacijam, kot so sindikati, ZK,
SZDL in podobno;
-	plačane in dokumentirane pro-
stovoljne denarne prispevke humani-
tarnim, kulturnim, telesno kultur-
nim; z nanstveno-raziskovalnim,
vzgojnim, zdravstvenim, otroškovar-
stvenim in šolskim organizacijam ter
gasilskim društvom;
-	odškodnine in nagrade, ki jih
občani prejmejo od organizacij
združenega dela kot avtorji izumov,
tehničnih izboljšav in drugih korist-
nih predlogov.
Te izdatke vnašajo zavezanci v
ustrezne rubrike na tretji strani
napovedi.
Repubhški davek od skupnega
dohodka občanov za leto 1973 se
bo plačeval po naslednjih stopnjah:
zancem, ki bodo po priznanju
olajšav imeli več kot 35.000 dinar-
jev osnove, bo odmerjen davek iz
skupnega dohodka in dodatni da-
vek. Tisti občani, ki tega zneska ne
bodo presegli pa bodo plačali samo
1% dodatnega davka od ugotovljene
osnove.
V preteklem letu so plačali
akontacije za leto 1973 vsi občani,
ki so v letu 1972 presegli znesek
25.000 dinarjev. Po novih predpisih
je znesek neobdavčenega čistega
dohodka povišan na 30.000 oziroma
35.000 dinarjev, zato bodo imeli
nekateri občani, ki so plačali v
preteklem letu predpisane akonta-
cije pre plačil o, ker po rrovih pred-
pisih niso davčni zavezanci.
Nekaterim občanom pa bo za leto
1973 odmerjen samo dodatni davek,
ker ne bodo presegU 35.000 dinarjev
čistega dohodka, čeprav so v prete-
klem letu plačali akontacije na
račun obeh davkov. V takih prime-
rih bo možno ugotoviti znesek
preplačila šele po končani odmeri
davka.
Tisti občani, ki v letu 1973 niso
dosegli 30.000 dinarjev skupnega
čistega dohodka in po spremembi
predpisov niso zavezanci davka,
lahko vložijo zahtevek za vračilo
vplačanih akontacij. V vlogi, ki jo
naslovijo na davčno upravo skupšči-
ne občine, naj navedejo znesek
preplačila in se izjavijo o tem, da
niso zavezanci za druge vrste dav-
kov.
Vloge za vračilo preveč plačanih
davkov so oproščene plačila akse.
Glede na izjemne okoliščine v tem
letu, ko je podaljšan rok za odmero
davka in bistveno menjan krog
zavezancev davka, ni bilo rnožno
predpisati akontacije^ za prvo trime-
sečje tekočega leta. Te bodo predpi-
sane po izvršeni odmeri davkov za
leto 1973 skupno za prvo in drugo
trimesečje 1974.
IV
V CERKVENJAKU DOBILI
STRELSKO DRUŠTVO
Mladinski aktiv Cerkvenjak v
Slovenskih goricah je pred nedavnim
ustanovil strelsko društvo. Na
svojem prvem ustanovnem sestanku
so sprejeli obširen delovni program
za razvoj tovrstne športno-rekreacij-
ske dejavnosti. Seveda pa s tem ni
rešen ves problem. Potrebno bo še
mnogo sredstev, da bodo nabavili
ves potreben inventar in pribor.
Strelci tamkajšrijega novo ustanov-
ljenega kluba so izrazili željo, da bi
zelo radi navezali stike s sorodnimi
organizacijami iz Ptuja, kjer je
strelski šport zelo razvejan in ima že
dolgoletno uspešno tradicijo.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
skupščine občine Ptuj
RAZPISUJE
po 35. členu stafuta osnovne šole Maksa BRACiCA Cir-
kulane in po petem členu odloka o ustanovitvi Komisije
za ugotavljanje izvora premoženja in o imenpvanju nje-
nih članov skupščine občine Ptuj, naslednja delovna me-
sta;
1.	Ravnatelja Osnovne šole Maksa BRACiCA Cirkulane in
2.	Tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja
skupščine občine Ptuj.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še
naslednje pogoje;
pod 1) da ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobraz-
bo pedagoške smeri, strokovni izpit in vsaj pet let
vzgojno izobraževalne prakse.
p'od 2) da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in
vsaj tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati pod ena in dva morajo biti družbeno politično
aktivni in neoporečni.
Pismene priglasitve, kolkovane z dva dinarja upravne
takse in z dokazili o izpolnitvi razpisnih pogojev, naj
pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi tega razpisa
komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj.
Ptuj, dne 20. februarja 1974	Komisija
za volitve in imenovanja
skupščine občine Ptuj
Izvolili so delegate
za VII. kongres
ZKS in X. kongres ZKJ
v ponedeljek, 25. II. 74, je bila v
Slov. Bistrici druga redna seja
konference ZKS Slov. Bistrica, kate-
re so se razen članov konference
udeležili tudi kandidati za delegate
obeh kongresov, predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij, člani ko-
miteja, predsedniki komisij pri kon-
ferenci ZK in sekretarji osnovnih
organizacij ter aktivov ZK.
Uvodoma so bili enotnega mišlje-
nja, ko so potrdili sklepe prve seje
konference, da bi nato z manjšimi
dodatki sprejeli še okvirni program
dela organizacije ZKS občine Slov.
Bistrica. Potrditev programa ni bila
težka, saj so udeleženci prejeli
predlog programa že nekaj dni prej.
(O programu govorimo v dodatnem
prispevku).
S posebno pozornostjo pa so na
tej seji spremljali obrazložitve in
nato še izvolitev delegatov za Vil.
kongres ZKS in X. kongres ZKJ,
predlog možnih kandidatov za dele-
gate družbenopolitičnega zbora ob-
čhske skupščine in dopolnitev
statutarnega sklepa o kandidacij-
skem postopku za delegate držbeno-
političnega zbora občinske skup-
ščine.
Po obrazložitvah in razprav* o
njih so člani konference s tajnim
glasovanjem potrdili, da bodo obči-
no Slov. Bistrica zastopali na VII.
kongresu ZKS naslednji delegati:
Boris Plošinjak iz Poljčan, Franjo
Ledinek iz Slov. Bistrice, Jožica
Kodelič iz Crešnjevca in Vilko Jerič
s Prage rskega
Ker se delegira na vsakih 1000
članov po en delegat na X. kongres
ZKJ bodo občine Ormož, Lenart in-
Slov. Bistrica skiipno izvolile enega
delegata. Med.tem ko sta se občini
Ormož in Lenart in Slov. Bistrica
skupno izvolile enega delegata. Med-
tem šole Zg. Ščavnica, so komunisti
bistriške občine enoglasno potrdili
njegovo kandidaturo na ponedelj-
kovi seji. V nadaljevanju so predla-
gali tudi delegate za druženopolitič-
ni zbor občinske skupščine iz vrst
konference ZK. Kandidati za delega-
te družbenopolitičnega zbora občin-
ske skupščine Slov. Bistrica, katere
so potrdili na tej seji, so tako postali
Vlado Zafošnik iz IMPOL-a, Vilko
Jerič, Jelka Plošinjak, Rudi Levart
in Alojz Kores.
Komunisti bistriške občine so
tudi tokrat spregovorili o novem
vodstvu občinske skupščine, kar
velja predvsem za vodilne funkcije
kot so predsednik občinske skup-
ščine in predsednik izvršnega sveta
skupščine občine. Tako so za
kandidata za mesto predsednika
skupščine občine v novi samouprav-
ni ureditvi izvolili Alojza Koresa. V
organizaciji združenega dela IMPOL
Slov. Bistrica je zaposlen kot vodja
sektorja.
Za predsednika izvršnega sveta
skupščine občine je kandidat Stevo
Eberl, kar so potrdile tudi ostale
družbenopohtične organizacije in
aktivi ZK, kar velja tudi za dodatni
predlog kot kandidata za predsed-
nika izvršnega sveta občine Slov.
Bistrica. To je Franc Jagodič,
sodnik za prekrške pri skupščini
občine Slov. Bistrica.
Vsi omenjeni predlogi kandidatov
so sedaj v razpravah skupnb s
statutom občine v osnovnih organi-
zacijah in krajevnih skupnostih.
V. H.
6 stran
tednik — ČETRTEK, 7. marca 197<
RODNI VRH V HALOZAH
OB 70-LETNICI MAKSA BELOGLAVCA
Na pobudo ravnatelja osnovne
šole na Rodnem vrhu Franca Lačna
je bila v soboto, 2. marca 1974 v
šoli skromna slovesnost v zvezi s
70-letnico prejšnjega ravnatelja te
šole Maksa Belogiavca. Pol^ članov
učiteljskega zbora se je udeležil te
slovesnosti tudi Stane Stanič, pe-
dagoški svetovalec Zavoda za šolstvo
SRS, org. enota Maribor.
Jubilantu Maksu Beloglavcu je
izročil ob tej priložnosti ravnatelj
šole v imenu učiteljskega kolektiva
umetniško sliko - motiv iz Haloz,
delo akademskega slikarja Albina
Lugariča profesorja. Ta slika naj bo
jubilantu v spomin in priznanje na
dolgoletno učno vzgojno delo med
učenci iz Haloz in skupno 32
učitelji in učiteljicami, večinoma
učiteljicami, v sedaj 82 let starem
šoldcem poslopju na Rodnem vrhu.
Generacije njegovih učencev
(150-176), skromna finančna sred-
stva zastarela oprema in velik entu-
ziazem učiteljev in učiteljic, so
pomenili del vsega, kar pomeni za
Haloze Rodni vrh. Stane Stanič je
prinesel jubilantu šopek nageljčkov
in buteljko žlahtne kapljice. Po
prejemu in nagovoru obeh izroči-
teljev spominskih daril je dejal jubi-
lant: ,,Močno presenečen nad vašo
prisrčno pozornostjo ne na^em be-
sed, da bi se vam za vse skupaj od
srca zahvalil!"
Stane Stanič je v nagovoru med
drugim dejal: „Skoraj 3 deceniji so
mimo. od^r
sem prišel prvič na Rodni vrh na
sestanek kot politični delavec, našel
sem te, dragi jubilant Maks, sredi
tvojega vsestransk^a dela in slabi in
se med drugim dobro spominjam, da
si me v temni noči spremljal v
Podlehnik po vijugasti, spolzki, dol-
gi poti. Sedaj sem ti prinesel 7
n^eljčkov, za vsakih 10 let enega,
ki te naj spomni ria tvojih 10 let
življenja, otroštva, razvoja, šolanja,
dela. skrbi in uspehov.
S tega hriba v Halozah si prihajal v
Ptuj peš, s kolesom in avtobusom in
vedno te je ^remljal velik nahrbt-
nik. V Ptuju si ga napolnil z
marsičem za šolo, za družino in tudi
zdravila za ljudi ki so te prosili za
pomoč.
Vsi smo te poznali kot izredno
požrtvovalnega ravnatelja med 150
do 176 učenci in med skupno 32
učitelji in učiteljicami, večinoma
učiteljicami ki so se prepričale, da
mora imeti Rodni vrh s^sobnega,
iznajdljiv^a in požrtvovalnega uči-
telja in ravnatelja. Ti si svojo dolgo-
letno nalogo vestno in uspešno
opravljal. Nešteto družin in otrok s
teh hribov ti je hvaležno za vse, kar
si jim dobrega storil. Se učiš in še si
mladini učiteljskemu zboru in pre-
bivalstvu potreben in koristen. Zato
ti želim še mnogo let moči in
zdravja!"	J. V.
UVOZ PLINSKIH JEKLENK
V gospodarski zbornici Jugoslavije
je bSo doseženo soglasje za uvoz
60.000 plinskih jeklenk vsebine
10 kg namenjenih tekočemu gospo-
dinjskemu plinu. Razdeljene bodo
domačim distributeijem plina, ki
jim primanjkuje tovrstne embalaže
in zaradi česar prih^a do zastojev
pri oskrbi gospodinjstev s plinom.
Domači proizvajalci jeklenk (Lifam
in Pretiš) bodo proizvedli v
letošnjem letu okoli 420.000 kosov
jeklenk in predvidevajo, da bo to
zadostna količina, da ne bo več
pomanjkanja tovrstne embalaže.
»Kmečko veselje«:
Letošnji pustni karneval v Ormo-
žu je bil za razliko od lansk^a
nekoliko manjši. Število udeležen-
cev je bilo po nekaterih ocenah sicer
večje (od 4 do 5 tisoč) bilo pa je
manj karnevalskih skupin. Posebej
velja omeniti in pohvaliti delo žirije,
ki je letos ocenjevala idejo, izvirnost
in estetski izgled posameznika ali
skupine. Prav zaradi navedenega ni
nič čudno, da so prav ,.upokojenci"
s Hajndla pri Veliki Nedelji odnesli
I. nagrado.
Skupina, ki ie imela naslov
,,Kmečko veseljeje prikazala ti-
sto. kar trenutno naše kmete najTiolj
žuli - to je njihovo starostno
zavarovanje. Vsi so sedeli na vozu in
se z žalostnimi in razpotegnjenimi
obrazi pri svojih 75 letih „veselili"
250 dinarjev pokojnine, ki jim je
prinesla zvišan življenjski standard.
Nedvomna dobra in izvirna ilustraci-
ja , tega „zvišanega" življenjskega
standarda je bil prikaz letnega oddi-
ha enega izmed prizadetih, ki si je
lahko privoščil razkoge kopanja v
kadi na domačem dvorišču.
V tej skupini je bil tudi neki
Tomaž Kline, ki ni upošteval zakona
o starostnem zavarovanju kmetov in
umrl 3 dni preden je dopolnil 75 let
starosti ter tako ostal brez pokojni-
ne. Njegovi vdovi so sotrpini izrekli
iskreno sožalje s priporočilom,da si
čimprej poišče kak^a upokojenega
direktorja s 4.000 dinarji pokojnine.
Tu je bil tudi kmet Jaka Garač, ki se
je dal zmrzniti v zmrzovalniku s
prošnjo, da ga oflmrznejo čez 50 let.
Upa namreč, da bo takrat kmečka
pokojnina vi^a.
Izmed gostujočih skupin, to je
tistih izven domače občine, od
katerih so vse sodelovale tudi že dva
dni prej na karnevalu v Ptuju, je v
Ormožu dobila nagrado skupina gu-
sarjev iz Gorišnice, IIL nagrajena pa
je bila spet domača skupina iz
Hardeka pri Ormožu, kije prikazala
življenje in probleme KRANA.
Bilo je tudi več drugih zelo
posrečenih skupin, ki so pomnile
na napake iz preteklosti ali pa
nakazale ormoške potrebe in po-
manjTcljivosti. Velja omeniti skupino
iz Senežc ter skupino, kije nak^ala
potrebo po pralnici za avtomobile,
kar v Ormožu že dolgo pogrešajo.
Omeniti velja tudi ormoško godbo,
ki je nastopila v znamenju naftne
krize.
Ob koncu lahko zapišemo, da je
pustni karneval v Ormožu postal že
tudi turistično zanimiv, saj je bilo
po njem polno predvsem tujih go-
stov v ormoških gostinskih lokalih,
kjer je pustno rajanje trajalo skoraj
vso noč.
ir
»Kmečko veselje" s Hajndla pri Veliki Nedelji
Foto: S. Kosi
DELO MLADINSKEGA AKTIVA
V GORIŠNICI
Mladinski aktiv Gorišnica je spet
začel z resnim in vztrajnim delom.
GorišniSci mladinci smo letos že
izvolili nov mladinski odbor, ki
ureja in skrbi za razne prireditve in
sestanke.
V letošnjem letu imamo na
programu vrsto prireditev, s kate-
rimi hočemo dokazati, da smo
aktivna mladinska skupina. V marcu
bomo imeli dve prireditvi in sicer bo
prva posvečena dnevu žena. Najprej
bo eno urni kulturni program, h
kateremu bodo prispev^ svoje
točke učenci osnovne šole Gorišnica
in člani mladinskega aktiva. Po
kultiurnem programu bo prosta
zabava. Druga prireditev pa je
sodelovanje gorišniških mladincev
na'kvizu v Forminu. Trije izbrani
člani bodo odgovarjali na vprašanja
s področja zgodovine, glasbe in
športa.
V programu pa imamo še
sodelovanje z dramskimi skupinami
iz ptujske občine. S pripravami na
igro smo že pričeli in upamo, da jo
bomo brez večjih težav tudi uspešno
izvršili Na dan borca bomo obiskali
matere padlih partizanov, posebno
pozornost pa bomo posvetili osta-
relim in osamljenim. Sredi aprila pa
bomo priredili .,Pokaži kaj znaš".
Govorili smo še o nekaj podobnih
stvareh, vendar pa še ni dokončno
sklenjeno, ali bodo ali ne, kajti
odločili smo se, da bomo program
dela sestavljali vsak mesec sproti.
Naš mladinski aktiv je torej spet
začel resno delovati in vsi člani
želimo, da bi uspešno izvršili
program, ki smo si ga postavili.
Marjetka Levanič
TEDNIK — ČETRTEK, 7. marca 1974
stran 7
Uspehi in težave šole v Markovcih
Osnovno šolo v Markovcih obis -
kuje 555 učencev. Z uspehi smo
zadovoljni, saj je bil v lanskem
šolskem letu učni uspeh 96 %. Lepe
uspehe smo dosegli tudi z nastopi
naših učencev v telesni kulturi, saj
so na zadnjem jesenskem krosu
osnovnih šol občine Ptuj prejeli od
štirih pokalov kar dva in več
diplom. Ob 40 obletnici telesno-
vzgojne dejavnosti v Markovcih smo
skupno s TVD „Partizan" organizi-
rab velik telovadni nastop, na
katerem je nastopilo nad 400 naših
učencev. Pri telovadnem društvu
deluje tudi sekcija mladih folklori-
stov, ki so učenci naše šole in jo
uspešno vodi učiteljica iz našega
kolektiva. Na šoli deluje tudi krožek
narodopisnih običajev, ki se je
udeleži poleg drugih nastopov tudi
vseh štirih republiških pionirskih
festivalov. Prejeli so zelo lepe ocene.
Zelo uspešni so tudi drugi krožki,
kot lutkovni, šahovski, matematič-
ni, biološki, prometni itd.
Pionirska organizacija deluje na
osnovi svobodnega 'samoupravnega
načela. Vsako leto organiziramo
pod vodstvom KO SZDL skupno s
pioniiji in mladinci šole nabiralno
akcijo poljskih pridelkov za šolsko
kuhinjo.
Pioniiji tudi redno skrbijo za
plošče in spomenik padlih kurirjev
NOB v Spuhlji. Vsako leto
6. decembra, ob obletnici boja v
Spuhlji, organiziramo ob spomeniku
komemorativno slovesnost, katere
se udeležijo vsi učenci, učitelji in
drugi.
Skupno s SZDL pripravimo vsako
leto v sedmih vaseh prireditev za
novoletno jelko. Lutkovni in dram-
ski krožek pa pripravita celoten
spored.
Naši učenci tudi delujejo v TVD
„Partizan", gasilskih društvih in
drugih organizacijah.
Se bi lahko našteval uspehe, kijih
rodita skrb in delo naših otrok,
predvsem pa požrtvovalnih učite-
ljev, ki poleg uradnega šolskega
procesa žrtvujejo ogromno časa za
delo po šoU z našimi pionirji, saj
delajo tudi s predšolskimi otroki.
Naši učitelji delajo tudi v družbe-
nem življenju od vodstva družbeno-
političnih organizacij, jdruštev do
vodenja pevskega zbora itd. Veliko
bi lahko pisal o njihovi požrtvoval-
nosti - toda vem, da jim je največja
zahvala njihov uspeh. Pri uspehih
šole naj omenim še naše občane, ki
nam ob vsaki priliki pomagajo in
imajo skrb za šolo. Dolžnost mi je,
da se jim zahvalim in jih še nadalje
vabim k sodelovanju.
Velika zahvala pripada svetu
krajevne skupnosti, predvsem pa
predsedniku Konradu Bezjaku in
tajniku Konradu Janžekoviču za
skrb in vso pozornost za pripravo
gradnje nove šole.
V naslednjem pa moram omeniti
tudi težave, ki jih imamo pri svojem
delu. Šolska zgradba v Markovcih je
bila zgrajena 1892. leta Zgradba je
sedaj v kritičnem stanju, saj so
stropniki strohneli in je celotno
pritličje že sedem let podprto.
Pokajo tudi zidovi in oboki.
Najbolj hudo je, da imamo za 555
učencev na razpolago samo 7
učilnic in eno zasilno v drugi stavbi.
Zaradi zelo občutnega pomanjkanja
prostora imamo več zakonsko
pre številnih oddelkov, tako da je na
naši šoli v občini in verjetno v SRS
največje povprečno število učencev
v oddelkih razrednega in predmetne-
ga pouka. Nimamo tudi delavnice za
tehnično vzgojo, pouk gospodinj-
stva pa je v neprimermh kletnih
prostorih, kjer istočasno kuhamo
malice za približno 500 učencev. Za
organizacijo kabinetnega pouka
nimamo nobenih prostorskih mož-
nosti.
Torej najhujši problem za našo
šolo je obupno pomanjkanje prosto-
rov. Ce računam, da je povprečno
število učencev v oddelku v občini
okrog 26, je naša šola s sedmimi
učilnicami v eni izmeni pripravljena
za okrog 180 učencev. Za 1,5-iz-
menski pouk, kar je zakonski
normativ, bi šola zadostovala
prostorsko za 270 učencev, kar pa
še ni polovica od naših 555. Indeks
obremenjenosti stavbe (v primerjavi
z enoizmenskim poukom) je 310,
seveda pa brez kabinetov in drugih
nujnih prostorov.
Pri vsem tem pa moram omeniti,
da število otrok v našem šolskem
okolišu narašča in da bomo v
prihodnjih letih še v hujšem
položaju.
Ce bi delili zakonsko preštevilne
oddelke in vključili priliv naraščOb-
čega števila novih učencev, bomo v
n^krajši bodočnosti morali organi-
zirati še 7 do 8 novih oddelkov. Za
celotno organizacijo pouka bi
potrebovali tako še 10 učiteljev, za
katere pa nimamo na razpolago
stanovanj.
Zahvalil bi se Skupščini občine
Ptuj in Temeljni izobraževalni
skupnosti Ptuj, ki sta uvidela
potrebo gradnje nove šole in sta jo
prvotno planirala z začetkom
gradnje v letu 1972, da bi tako v
letu 1973 imeli večje prostorske
možnosti. Razumemo, da so razne
težave in potrebe spremenile ta
načrt. Toda nujnost položaja
narekuje, da bomo morali s
pripravami pohiteti.
Vsi, ki se trudimo za napredek
našega šolstva, pa vemo, da občine v
nerazvitih predelih zelo težko
gradijo in vzdržujejo svoje šolstvo.
Zato bi bilo nujno, da bi se tudi pri
investicijah za novogradnje šol
uredil sistem ne samo kreditov,
ampak dotacij za gradnjo novih šol
iz republiških solidarnostnih sred-
stev.
Ob koncu moram omeniti še
članek v vašem listu, ki omenja, da
imamo sredstva za začasno urejanje
sedanjih prostorov, kuhinje, popra-
vila peči itd. Pripomniti moram, da
vsako leto belimo v lastni režiji
nek^ prostorov in popravimo
n^nujnejše. Sami smo v glavnem
prebarvali okna in vrata. Vsako leto
in tudi lani smo preložili peči.
Naročili smo tudi nov večji štedilnik
in opremljamo šolsko kuhinjo. V
večini učilnic imamo nov inventar.
Res je, da so učilnice hladne, toda
dotrajan sistem dimnikov in nevar-
nost zaradi podprtih učilnic ne
dopušča, da bi postavili večje peči.
Sicer imamo nekaj sredstev, ki pa
smo jih skrbno varčevali, da bi dali
tudi svoj prispevek pri začetku
gradnje nove šole. Del sredstev pa so
vse šole prejele 31. decembra 1973
za modernizacijo pouka, SMK in
druge namenske stvari za letošnje
leto; to pa je že naročeno, ni pa še
dobavljeno in ne plačano.
Zares slovesno
ob prazniku žena
Vsako leto doslej je krajevna
organizacija SZDL Kidričevo orga-
nizirala in izvedla svečano proslavo s
prosto zabavo ob mednarodnem
prazniku 8. marcu, dnevu žena. Tak
program si je postavila tudi za letos,
vendar s to razliko, da bosta
sodelovala e krajevna skupnost ter
DPD „SVOBODA" Kidričevo. Že v
januarju so se dogovorili, da bodo
izvedh letošnji program ob dnevu
žena s skupnimi močmi. Posebna
zanimivost letošnjega praznovanja
bo v tem, da bodo s celotnim
kulturnim pro^amom sodelovali
gostje iz zamejstva, in sicer iz
GLOBASNICE na Koroškem, s
katerimi ima tako Ptuj, kot
Kidričevo že izredno dobre stike na
kulturnem področju. Glede na to bo
proslava dneva žena v Kidričevem v
soboto, 9. marca 1974 ob 18. uri v
veliki dvorani tovarne glinice in
aluminija. Po kulturnem programu
bodo vesele ter poskočne igrali za
dobro voljo domači fantje iz
ansambla ..METULJČKI", ki jih
občani krajevne skupnosti Kidri-
čevo že dobro poznajo, najbolj z
lanskoletnega sprejema starejših
občanov, ko so sicer na zaprti
prireditvi igrali le za povabljene
starejše občane, prisluhnili pa so jim
seveda tudi drugi. Čeprav je vse to
zvezano s precejšnjimi stroški, jih
bodo združeni prireditelji prav
gotovo zmogli, predvsem e, ker je
svoj delež prispeval tudi delovni
kolektiv TGA Kidričevo, ki je
odobril KO SZDL Kidričevo za to
prireditev brezplačno uporabo dvo-
rane. Tako lahko upamo, da bo
letošnja prireditev ob dnevu žena v
Kidričevem dosegla primeren uspeh.
F. M.
VIDEMČANI IN OKOLIČANI DOBIJO
VODOVOD
Naposled se bo prebivalcem Vid-
ma in okolice uresničila večdeset-
letna želja, da bodo dobili v svoje
domove zdravo pitno vodo, ki jim
bo pritekla iz mestnega vodovoda. S
tem bodo za vedno usahnih hišni
vodnjaki, v katere se je stekala voda
z dvorišč, marsikje pomešana z
vsemogočimi fekalijami, ki ni bila
dobra, še manj pa zdrava.
Glavne vodovodne cevi je Komu-
nalno podjetje, ki je glavni investi-
tor, napeljalo do Vidma že lanske
jeseni. Zima je delo nekoliko zavrla,
vendar dela kljub temu napredujejo.
Vse več je domačij, ki so že
priključene na glavno vodovodno
omrežje. Ponekod imajo vodo že v
stanovanjih.
' Za napeljavo vodovoda mora
vsaka domačija prispevati po 4000
novih dinarjev. Poleg tega si morajo
interesenti sami skopati od glavnega
vodovodnega omrežja kanal, v kate-
rega delavci komunale položijo
priključek vodovodnega omrežja ter
vodo napeljejo v domačijo. Notra-
njo napeljavo vodovodnega omrežja
si morajo interesenti sami napeljati,
oziroma se ta dela posebej obraču-
najo.
Naj omenimo, da so že pred tem
dobili prebivalci Lancove vasi, in
Tržca vodovod, letos pa se bo ta
želja uresničila tudi prebivalcem v
Vidmu, Pobrežju in bhžnji okolici.
Tako bodo sčasoma dobili prebival-
ci pod vznožjem Haloz zdravo pitno
vodo. Njih želja bo uresničena.
Ostane pa še seveda vprašanje, kdaj
bodo pili zdravo pitno vodo tucii
prebivalci v hribovitih predelih Ha-
loz, kjer jim že od nekdaj marsikdaj
zmanjkuje celo deževnice, ki jo
lovijo s svojih slamnatih streh v
vodnjake ...	p. h.
8 stran
tednik — ČETRTEK, 7. marca 197<
Ob GO-letnici Ivana Bratka
15. februarja je praznoval svojo
60-letnico Ivan Bratko, publicist,
pisatelj, založnik in politični
delavec. Ob tej priliki so se ustavili
ob njegovem imenu osrednji sloven-
ski časopisi. Ker pa je Ivan Bratko
do vstopa na ljubljansko univerzo
preživel v Ptuju svojo mladost in so
prav tista leta usmerila njegovo pot
socialističnega revolucionarja in
kulturnika, je prav, da tudi naš list
napiše kaj besed o zaslužnem
slavljencu.
Največ se bomo pomudili ob
njegovih ptujskih letih, v kratkem
pa spoznali še njegovo nadaljnjo
pot.
PTUJSKA LETA -
Rodil se je v Gaberju pri Celju.
Njegova mati. delavka se je z njim
naselila okrog leta 1920 v Ptuju,
kjer je obiskoval v letih 1921 do
1925 osnovno šolo, za tem pa
gimnazijo. Stanoval je v skromnem
podstrešnem stanovanju na tedanji
Ljutomerski danes Potrčevi cesti -
v soseščini sošolca in prijatelja
Dušana Kvedra. Oba sta že od
petega razreda gimnazije ogrevala za
socialistične ideje, v osmem razredu
pa stopila v Komunistično partijo.
Da se nista navezala malomeščan-
ske miselnosti sredine, v kateri sta
živela je pripisati ne-le njunemu
socialnem čutu, ampak tudi vzgoj-
nim vplivom naprednih profesorjev,
predvsem slavistke Marje Boršni-
kove, ki je razvijala posluh za
socialne probleme in dr. Pranja
Žgeča, pedagoga in filozofa, ki je
vzbudil zanimanje za socialistično
ideologijo. Poleg tega je bil za
oblikovanje njunega svetovnega
nazora - stik s komunistom
Spolenjakom odločilnega pomena.
Spoznala sta ga v osmi gimnaziji
Ivan Bratko in Dušan Kveder sta
že v šolskem letu 1929/30, ko sta
obiskovala peti razred gimnazije,
nastopila v zagovor revnim sošol-
cem, ki si niso mogli kupiti
telovadne opreme, kakor jo je šola
zahtevala. Svobodomiselna sta na-
sprotovala priganjanju k nedeljski
maši in se zavzemala za pravičnejše
ocenjevanje, kar vse je. nekaterim
profesorjem presedalo. Ko sta se ob
koncu šolskega leta 1930/31
udeležila nekega tepeža v razredu
so izkoristili priložnost in ju
izključili iz šole. Šesti razred sta
končala v Celju, sedmi in osmi pa
opravila spet v Ptuju. V 7. razredu
gimnazije ^ je Bratko ustanovil
dijaško literarno društvo „Oton
Župančič" in dal pobudo za izdajo
dijaškega literarnega glasila RAST,
ki ga je sam urejal. Prvi letnik Rasti
tipkan na pisarniškem papirju, se v
Ptuju ni ohranil, pač pa drugi, ko so
izšle v šolskem letu 1932/33 štiri
številke v dveh zvezkih. V prvem
zvezku drugega letnika je Bratko
priobčil venček štirih sonetov z
naslovom MOJA SAMOTNA RAST.
V pesnitvi izraža mnenje, da se
jebog rodil iz naivne mish da je
življenje kaos in večno spreminjanje.
Življenjska radost pa klije kljub
osebnim porazom, ker jo ^odbuja
želja za življenjskim ciljem. V
psihološki črtici KLJUČ govori o
fantu, ki je pozabil ključ od
drvarnice v žepu in ga je mati zaman
vsepovsod iskala. Ko ga je našel je
to utajil. V črtici TEPTANI
NAROD je opisal doživetje s poti po
Goriškem. Na Doberdobu je opazo-
val otroke slovenskega rodu, ki so
krasili grobove vojakov iz prve
svetovne vojne. Ko so se nenadoma
zgnetH ob grobu s slovenskim
imenom in se vanj zastrmeli jih je
učitelj surovo razgnal V potopisu
ZEMLJE IN OBRAZI je v tem
zvezku opisal počitniSco potovanje
od 16.junija do 1.julija 1932 s
prijate^em Dušanom po Avstriji in
Nemčiji.
V drugem zvezku Rasti je priobčil
dramsko sliko MLADA KRI. V njej
prikazuje na šegav način pogovor
dijakov o bogu. Dijaki izražajo
vzroke nastanka in obstoja religij in
dvom v boga. Ognjevit pogovor jih
pripelje do pričkanja in tepeža. V
tem zvezku je izšlo še nadaljevanje
Bratkovega potopisa ZEMLJE IN
OBRAZI, v katerem niza vtise spoti
po Švici od 2. do 18. julija 1931 V
Bratkovih literarnih prvencih se
izraža nenavadna življenjska zrelost
in razgledanost 18-letnega fanta in
njegova pisateljska nadarjenost.
Posebno bogastvo misU in opažanj
kažejo potopisi. Želja po spoznanju
življenja v svetu, ki se je v njem
zbudila v Ptuju, ga je spremljala še
naprej v življenju. Analize pestrih
vtisov s potovanj je podajal še v
poznejših tekstih.
Zaradi revolucionarnih misli Brat-
ka in Ivana Potrča v sestavkih,
objavljenih v Rasti in zavoljo
Bratkovega govora na proslavi sv.
Save 27. januarja 1933, ko je
omenil da v Makedoniji ni šol v
materinščini, se je zameril neka-
terim profesorjem. Vplivali so na
ravnatelja, daje prepovedal društvo
„Oton Zupančič ' in hst Rast.
V.R.
(Dalje prihodnjič)
AKTIVI MLADIH
ZADRUŽNIKOV V
BISTRIŠKI OBČINI
Pred kratkim so v okviru OK ZMS
Slov. Bistrica ustanovili komisijo za
kmetijstvo. Njen namen je združe-
vati in organizirati mlade kmetoval-
ce v enotno organizacijo mladih z
območja bistriške občine.
Da bi delo potekalo kar najbolje
organizirano, .so izvolili 7 člansko
komisijo, ki je že sprejela okvirni
kratkoročni pa tudi dolgoročni
akcijski program. V njem so
posvetili posebno pozornost usta-
navljanju aktivov mladih zadružni-
kov. Tako bodo že ta mesec skupno
s TOZt) kooperacija kmetijskega
kombinata KZ Slov. Bistrica pričeli
ustanavljati prve aktive. Med prvimi
bodo ustanovili aktiv v Slov.
Bistrici, ki bo združeval mlade
zadružnike iz krajev Crešnjevec, Sp.
Nova vas, Lapoqe, Cigonca in
Videž. Drugi aktiv bo združeval
mlade kmetovalce iz krajev Makole
in Studenice. Tretji bo v Oplotnici,
četrti v Šmarnem na Pohorju in peti
v Zg. Polskavi.
Med najpomembnejše naloge uvr-
šča komisija za kmetijstvo pri OK
ZMS Slov. Bistrica organizacijo
seminarja za mlade zadružnike,
predavanja po interesnih področjih,
ekskurzije strokovnega značaja in
seminar za vodstva novoustanovlje-
nih aktivov.
V. H.
•"^DNIK
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PiniSKE ZAPORE
9
Ko je dr. Remec nepremično obležal na dvorišču ptujskih
zaporov, so jetničar Jerman in policisti odvedli druge jetnike z
dvorišča nazaj v celice. Med jetniki za zaklenjenimi celičnimi vratije
vršalo od ogorčenja. Danes je bil na vrsti Remec, prejšnje dneve so se
znašali nad njimi. Vedeli so, da sadizem, ki raste v okupatorjevih
krvnikih, ne bo splahnel da ga bodo gojili kar naprej, saj jim ga nihče
ne brani.
Krvoloki so se po odhodu jetnikov v ,celice zbrali okrog
nezavestnega Remca. K zavesti ga niso mogli več spraviti, zato so
poskrbeli za prevoz v ptujsko bolnišnico. Precej dni je poteklo, da so
ga spravili tam k sebi in je bil sposoben za transport v Srbijo, kamor
je moral s svojo družino. Pozneje mi je pripovedovala bolniška sestra
Flora-Roza Tumpej, da so Remca tepli po vsem životu, kajti povsod
je imel od udarcev podplutbe nekaj reber pa strtih.
JETNIK JE ODKRIL, KDO JE DR. GOERGER
Bilo je tiste dni leta 1941, ko so Nemci pripravljali seznam za
prvi transport slovenskih družin v izgnanstvo. Tedaj je dal nekega dne
dr. Goerger s policisti izgnati vse jetnike iz celic na hodnike, kjer so
morali stati tesno ob stenah v pozoru. Nihče ni smel niti treniti. Ko
so vsi stali morda že dvajset minut, tako da so se z nosom dotikali
stene, nekateri niso več vzdržali in se malo premaknili, za kar so jih
policisti suvali z brzostrelko v rebra.
Medtem, ko so jetniki stali na hodniku, so privedli v zapore
skupino ljudi, družinskih članov tistih, ki ^ stali kakor vkovani ob
zidu. Med došlimi je bila žena notarja Ivanjška. S seboj je prinesla
košarico, pokrito s papirjem ljubljanskega dnevnika Jutro. Dr. Goer-
gerja je zbodel slovenski časopis. Zaliteval je, da ga takoj odstrani,
ona pa tega ni storila ampak je uporno odgovarjala šefu varnostne
službe. Za njo bi se vse slabo izteklo, če bi v tem dva policista ne
pripeljala v zapore župnika Franca Jazbinška iz Haloz. Ko ga je
dr. Goerger zagledal je takoj pristopil k njemu in ga vprašal če je on
župnik Jazbinšek.
Jazbinšek se je zazrl v zloglasnega dr. Goergerja in povedal nekaj
kar me je hudo presenetilo. Dejal je nekako takole: „Mislim, da te.
poznam. Videla sva se menda pred triindvajsetimi leti, ko si bil ti
Stipe Grgič in ne Goerger. Takrat si se ločil od nas Jugoslovanov, ki
smo se v vojski odločili za novo jugoslovansko državo. Ti si se, čeprav
Hrvat odločil za Avstrijo."
Dr. Goerger mu je nekako takole odgovoril: ,,No, me le poznaš,
pa še bolj me boš spoznal da boš vedel, kdo je Stipe Grgič. Ti si pa
tisti svinjski pop, ki si tedaj v Pulju prvi odtrgal s čepice cesarsko"
kokardo ter jo vrgel po dvorišču in še pljunil si nanjo. Tebi so sledili
še drugi!"
V	dr. Goergerju se je stopnjeval gnev do župnika Jazbinška.
Njegov glas se je tresel, iz ust so mu vrele psovke, kletvice,
obdolžitve. Novemu jetniku je dejal da so on in njemu podobni krivi,
da je razpadla mogočna Avstro-Ogrska in so se oblikovala nova
državna gnezdišča za politične lopove, komuniste in cigane, ki
uprizarjajo v Evropi le zdraho. Dejal je še, da bodo vsi taki kot je
Jazbinšek prišli njim v roke. On, Jazbinšek, popovski falot pa bo „še
danes" polagal dr. Cioergerju račune.
Jermanu je dr. Goerger ukazal naj Jazbinška zapre v pritlično
celico s številko 13.
V	tem času je prišel v službo tudi paznik Pihler, ki seje vrnil iz
razsule jugoslovanske vojske.
Tisto noč, ko so privedli v zapore Jazbinška, sem opravljal
nočno službo. V straliu sem čakal, kako bodo trpinčili novega
jetnika, ki ga je dr. Goerger posebno sovražil. Ker je bil Jazbinšek v
celici sam, gaje zasliševal dr. Goerger kar tam v prisotnosti policistov.
Na hodniku sem prisluhnil. Slišal semje psovke in vpitje zasliševalca,
za tem pa pretepanje in stokanje. Župnikovih ocfgovorov ni bilo
slišati. Najbrž sploh ni odgovarjal.
(Dalje prihodnjič)
tednik — četrtek, 7. marca 1974
stran 9
r	A
Pisma bralcev
_^_y
ZAKAJ TAKA RAZLIKA
Ker se dosti govori tudi okoli cen mleka, bi mi pri tomaževski zbiralnici
imeli pripomniti oziroma vprašati, zakaj takšna razlika pri plačevanju
oziroma pri merjenju maščobe? Kontrola, ki jo imamo v naših hlevih nam
daje namreč drugačne rezultate.
Že nad 20 let imam krave pod kontrolo pa tako nizkega odstotka
maščobe še ni našel noben kontrolor, kot nam jo označuje in plačuje
ptujska mlekarna.
Ko nam kontrola nameri 4 % ali celo 6 % nam račun mlekarne
označuje in plačuje le polovico teh odstotkov. Ce bi bila maščobnost res
tako nizka, ne bi plemenilne postaje od teh krav vzele vsako leto
plemenjakov.
Da gre za nepravilnosti, se je pokazalo tudi v tem, da smo v zbirakici
vzeh mleko s 4 % maščobe in smo iz ene zajemalke napolnili 3 vzorce za
mleko. Bih smo ocenjeni čisto različno, nobeden pa ni dobil označene
ocene. Škoda denarja za drago merilno napravo, kije baje bila naročena celo
iz Švice, če tako pokvarjeno meri. Vprašanje je, ali to mleko, ki je tako
nizko ocenjeno in tudi nizko plačano toliko ceneje lahko kupijo potrošniki.
P. A.
Tomaž pri Ormožu
Rezervacija tudi pri zdravnilcih?
Bolnik se je pred dnevi (v četrtek, 28. februarja) z napotnico odpravil v
zdravstveni dom v Ptuju, kjer ga naj bi pregledal specialist za uho, nos in
grlo. Koot v večini ordinacij tudi pri omenjenem specialistu, ki v
popoldanskih urah prihaja iz Maribora v Ptuj, delijo kartončke s številkami;
oziroma vrstnim redom, po katerem zdravnik sprejema bolnike.
Ko je okoli sedme ure zjutraj prvič prišel v zdravstveni dom, so mu
povedali, da ambulanta deluje popoldne, podrobnejše podatke pa bo dobil
od sestre, ki pa je še ni in naj pride vprašat po dopoldanski malici. Ob
desetih je bolnik izvedel, da mora ob dvanajstih priti po številko in da je prej
ni mogoče dobiti. Ob dvanajsti uri in dveh minutah je stal ponovno v isti
pisarni, kjer mu je sestra povedala: „Zakaj niste prišli ob dvanajstih, vse
stevUke smo že razdelili".
„V dveh minutah? " jo je vprašal in ona mu je pritrdila. V čakalnici je
zvedel, da zdravnik približno pregleda od dvajset do trideset pacientov in da
so brez številk ostali udi mnogi, ki so prišli tudi precej pred dvanajsto. V
dveh minutah ni mogoče razdeliti številk, prav tako marsikaterega pacienta
zanima, kam izginajajo številke že pred dvan^sto uro in da največkrat
pridejo na vrsto (seveda s številkami) ravno bolniki, ki jih sploh ni bilo,v
cakalnici ob najjovedani uri delitve številk; temveč so prišli naknadno in so
že imeli kartončke s številko.
Vsekakor bo potrebno uvesti drugačen odnos do bolnikov, ker pa se
tudi dodatno ugotavlja, da jih je celo mnogo več, kakor jih lahko zdravnik v
normalnem delovnem času pregleda, bo morda potrebno, da se razmisli, da
bi omenjeni specialist ali kdo drug prihajal ordinirat še kateri drugi dan,
zraven rednih, v katerih vsi bolniki ne morejo priti na vrsto.
f.b.
VOJNA IN ZLOČINI g
(ODLOMKI IZ SPOMINOV PTUJCANA)
Ako bi mi četudi povsem opravičeno, na
svojem ozemlju in v svoji državi kakorkoli
ukrepali proti petokoloncem iz njihovili vrst. bi
jim to brez dvoma prišlo prav da bi nekoč pred
svetom skušali opravičevati, ali pa vsaj omilitj
svoja nečloveška grozodejstva in krivico, ki so jo
sejali povsod.
Bataljon se umakne čez dravo
Prikriti in pomešani med meščani smo se
pripravljali na umik iz mesta in počakali da je
'cgel mrak. Med pripravami je bilo najvažneje
Oskrbeti se z najnujnejšim sanitetnim materia-
'om, ki ga verjetno iz sabotažnih razlogov nismo
Pi^ejeli. Ker ni bilo drugega izhoda smo se
odločili za nekakšno rekvizicijo. Potrebno
•količino smo pravično podelili na vse tri lekarne
H? po posebnih spisih zadolžili vojni proračun.
jc bilo vse nared in so se v mraku ulice
J^praznile, smo se postrojili in umaknili na desni
Ofeg Drave.
Prek Turnišča ih Vidma se je pomikala
kolona brez pomembneišili neprilik čez Varejski
breg proti Leskovcu, kjer smo planirali krajši
nočni počitek. Štuke so od časa do časa
razgledovale tudi našo. cesto. Popotnike, ki so nas
dohiteli ali prišli naproti smo iz previdnosti
pridržali da bi se zavarovali pred vohuni. Vojsko
smo porazdelili na manjše skupine. Povsod, kjer
je bil ob cesti gozdiček, ali večje skupine dreves,
smo poskrili vozila in pontone. Z največjo
skupino pa smo se pomaknili v Leskovec in se
podali k počitku. Z nekaterimi štabnimi častniki
smo prenočili v obednici pri poznanem župniku.
Skromno smo nekaj malega povečerjali iz torbe
in polegli po tleh. Največja skupina je prenočila v
šoli
Preden se je zdanilo, smo se odpravili dalje po
cesti "ižj -g^ r d^ p-oM "rvaški ''^aš c'lj je
namreč bil Osijek, kjer naj bi gradili in
popravljali potrebne mostove. Tako daleč pa
nismo nikdar prispeli.
Pot nas je vc^ila skozi zanimive, večinoma
bolj primitivne in revnejše kraje. Smer, ki smo si
jo izbrali, je bila nekoliko neobičajna, izbrana pa
je bila namenoma tako. da bi čimdalje ostali
prikriti sovražnikovim izvidniškim letalom. Nem-
ška letala so razgledovala v glavnem pomemb-
nejše in večje ter bolj direktne ceste. Izvidniške
polete so opravljali navadno vzporedno in vzdolž
ob cestah.
Ko smo se pomaknili že globlje v Hrvaško
Zagorje, je eno sovražnikovih letal počez
preletelo našo cesto in ga radi tega nismo opazili
dovolj zgodaj. Pilot nas je na goli cesti hitro
zagledal. Zakrožil je nad nami in nas podrobneje
opazoval. Letalo se je spustilo v strmi let
navzdol, zatulila je strahu namenjena sirena in ko
je bilo dovolj nizko, je zaregljala tudi strojnica.
Napad ni trajal dolgo in letalo je zopet zakrožilo,
da bi ocenilo uspeh svojega napada. Vojaki so
poskakali s ceste in vsakdo se je skril kakor je
vedel ia znal. Ko smo se zopet zbrali, smo
ugotovili, da ni bilo nobene žrtve in nadaljevali
smo pohod. Bili smo že blizu soteske, ki vodi na
Golubovac.
napad na kolono
Golubovac je bilo tedaj manjše naselje in je
kot majhen pridobitniški kraj životaril od
skromnih zaslužkov. Ko smo se vzpenjali više v
sotesko in je prispel vod z glavnino že do vrha, je.
završalo v zraku. Priletela je skupina strmoglavih
letal. Soteska je bila na eni strani zaprta z golo
steno pobočja, na drugi strani pa tudi ni bilo
primernega kritja. Zastraševalne sirene so ogla-
šujoče zatulile in že so regljale strojnice. Tudi
posamezne lažje bombe so padale med naše
pontone. Večina vojakov je kljub pomanjkanju
izkušenj zbežala čimdalje od vozil. Posamezniki
pa, ki so zaostali in so iskali kritja pod vozovi, so
tudi kmalu uvideli kje je večja varnost.
Dalje prihodnjič
10 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 7. marca 197<
DR. FRAN BRUMEN:
Putika
NADALJEVANJE IN KONEC
Sklepi na prstih rok, ali pa
zapestja so prizadeti le v približno
7 % obolelih primerov. Tako obliko
imenujemo CHIRAGRA. Še redkeje
je prizadet komolčni, ali pa kolenski
sklep. Navadno oboli le en sklep. Ce
pa sta prizadeta dva, ali več sklepov,
potem je značilno, da se vnetje ne
pojavlja simetrično. Napaden sklep
je testeninasto-mehko natečen in
koža nad njim je pordela. POSEB-
NO ZNAČILNA JE ZELO HUDA
BOLECNOST. Zvišana telesna to-
plota in glavobol so spremljujoči
znaki.
Prvi napad poneha običajno že po
3 do 5 dneh spontano, brez
zdravljenja. Ponovni napadi trajajo
10 do 14 dni. V 1/3 primerov
nastopi po umiritvi ZNACILNO
LUSKANJE KOŽE NAD OBOLE-
LIM SKLEPOM, kar diagnozo nak-
nadno pojasni.
Včasih sledi akutnemu napadu
NAVIDEZNA OZDRAVITEV, KI
LAHKO TRAJA NEKAJ TEDNOV,
ALI CELO VEC let. Ponovni
napadi kronično potekajoče putike
v svoji jakosti popuščajo, vendar so
le zelo REDKI PRIMERI, KO BI
NAPADI POPOLNOMA ZA VE-
DNO PRENEHALI. Po večkratnem
vzplamtenju obolenja se v nekaterih
primerili razvijejo, najpogosteje v
spodnjih mehkih delih uhljev, zna-
čilne dobro otipljive bunkice, ki jih
imenujemo TOPHI. Take bunkice se
redkeje pojavljajo tudi na rokah in
nogah, ali v predelu ramenskega
sklepa. Kadar bolezen napade tudi
kite, mišice in njih ovojnice, takrat
nastanejo vidne DEFORMACIJE,
razoblikovanja na rokah, ki povzro-
čajo funkcionalne motnje.
Tipične oblike obolenja pri ugo-
tavljanju RAZPOZNAVNE DIAG-
NOZE ne delajo posebnih težav.
Colchicin, ki je pripravek iz jesen-
skega pod lesk a je specifično zdra-
vilo izbora in s svojim promptnim
uspešnim delovanjem potrdi diagno-
zo. Pri tistih oblikah obolenja, ko se
protinski napad pojavi naenkrat na
več sklepih, je TREBA POMISLITI
NA REUMATICNO OBOLENJE.
Laboratorijske in rentgenske pre-
iskave pomagajo diagnozo podrob-
neje osvetliti.
Kakor pri številnih drugih obole-
njih, tako IMAMO TUDI PRI
PUTIKI OPRAVITI S KOMPLIKA-
CIJAMI in sicer najpogosteje na
ledvicah. Posebno mesto zavzemajo
LEDVIČNI KAMNI - nephroli-
thiasis. Od vseh primerov ledvičnih
kamenčkov jih odpade ca 40 % na
take bolnike, pri katerih ugotovimo
čezmerno izločanje sečne kisline.
Ca 20% je takih, pri katerih se
giblje izločanje sečne kisline v
normalnih mejah. Zelo redki so
primeri bolnikov z ledvičnimi kam-
ni pri katerim nikdar niso bili
opaženi znaki putike. Redkejše so
posledične arteriosklerotične spre-
membe na debelem črevesu, trebu-
šni slinavki in srcu. Najpogostejši
smrtni vzroki pri putikarjih so
zvišan krvni pritisk, srčni infarkt in
posebno še uremija.
ZDRAVLJENJE SPADA V RO-
KE ZDRAVNIKA; že zato, ker j(
potrebno z dobrim znanjem ugoto-
viti diagnozo. Prej omenjen col-
chicin je vodilno zdravilo. S pridom
uporabljamo vzporedno sredstva iz
vrste protirevmatičnili zdravil. Po-
sebno radi nagnjenja k ledvičnim
kamnom je važno ob pravem č^su
UVESTI PRIMERNO DIETO. V
nekritični fazi po prenehanju akut-
nega napada uporabljamo zdravila,
ki odstranjujejo odvišno senčnino.
(Nadaljevanje na 14. strani)
Obisk pri dvojčicah
Pred enim letom, 9. februarja
1973 leta sta v ptujski bolnišnici
privekali na svet dvojčici, ki |ih je
rodila komaj 13-letna JOŽICA
EMERŠiC. Skrb je seveda bila
velika, saj se je Jožičini materi
naenkrat povečala družina, ki jo bo
treba preživeti, kajti sama je vdova
in dela kot čistilka v tovarni glinice
in aluminija v Kidričevem. Takrat so
nekatera podjetja in ustanove
pokazale zanimanje in skrb za mali
dvojčici mlade mamice Jožice, saj
trenutno ni imela kam z malčicama,
ker ni bilo ustreznih prostorov v
tedanjem stanovanju v Ptuju. Vso
pozornost je temu posvetila tudi
tovarna, v kateri dela mati mlade
mamice Jožice, ki jim je dodelila
stanovanje v Kidričevem ter jih tako
rešila vehkih skrbi. Ker sta mala
MARJETICA in MARTICA - tako
je namreč dvojčicama ime - pred
dobrim tednom (sedaj že več)
praznovah svoj prvi rojstni dan, sva
majhni punčki in mlado mamico
obiskala na njihovem domu v
Kidričevem št. 21 s tovarišem
Kondradom Zorecom, ki je napravil
tudi posnetke za spomin ter jima
oziroma vsem skupaj zaželel obilo
zdravja in sreče v bodočem
življenju. Obe punčki sta bili
izredno živahni ter veselo razpolo-
ženi, veseli pa sta bili tudi mlada
mamica JOŽICA ter stara mama, ki
zelo dobro skrbi za mali dvojčici.
Prepustili smo jim besedo - seveda
mamici in stari mami, ki sta
povedali tole:
„Res veseli sva, da se nas je nekdo
še spomnil in nas obiskal, da se ne
počutimo tako osamljene, kajti
sedaj vidimo, da imamo še prijatelje.
Z velikim veseljem sta nam povedali
tudi to, da sta pred dobrima dvema
mesecema dobili kot darilo od
Izbire ali Gorenja lep pralni stroj, ki
jih je rešil težkega vsakdanjega
pranja. To še posebno velja za
mlado mamico Jožico, ki je še
učenka 8. razreda OŠ v Kidričevem
in ji je pranje vzelo veliko
dragocenega časa, ki ga rabi za
učenje. Ob tem nam je dejala, da bi
po končani 8-letki zelo rada
nadaljevala učenje na administra-
tivni šoli v Ptuju, če bo le mogoče.
Zato je razumljivo bila tudi njena
največja želja, da bi bil izkaz ob
koncu šolskega leta čim boljši. Prav
tako sta nama povedali, da sta
dvojčici dobili že v začetku precej
raznih daril, ki jih je mlada mamica
nujno potrebovala in o od
videmske šole, od trgovskega podje-
tja IZBIRA in MERCUR, od
tovarne Zlatorog ter raznih posa-
meznikov iz Maribora, ,ki so jim
poklonili mnogo uporabnih stvari,
ki jih nujno potrebujeta MARJETI-
CA in MARTICA. Izrazili sta tudi
željo, da v imenu vseh skupaj
posredujemo njihovo iskreno zahva-
lo prav vsem, ki so jim pomagali v
najtežjih trenutkih.
Danes v odsotnosti mamice
JOŽICE, ki mora vsak dan v šolo in
njene matere, ki hodi na redno delo
v tovarno ^inice, skrbi za njuni
majhni dvojčici soseda Marija
PŠAJD-ova iz sosednjega bloka, ki
za obe skrbi prav tako skrbno kot
oni sami Mali .MARJETICA in
MARTICA se izredno dobro razvija-
ta ter sta v Kidričevem zelo
priljubljeni, posebno je to bilo še
poleti, ko sta bili z mamico na
sprehodu v lepem vozičku, iz
katerega sta brezskrbno zrli okrot
sebe in občudovali naravo. Pozani-
mali smo se tudi, če jih kdo kai
obišče in se še spomni na majhni
punčki „dvojčici" mlade mamice-
iičenkel DejaH sta nam, da so jih
včasih še kaj obiskali, da pa zadnj«
čase pride le še tu in am kdo od
socialnega skrbstva, da ugotovi,
kako in kaj se dogaja s punčkama.
Želita tudi, da bi se jih v bodoče
kdo še spomnil, saj sami le težko
zmore ta vso breme, kajti skrb zi
majhna usteca naj bi bila širša
zaradi česar zaupata v dobre ljudi
ki ju niso pozabili v najtežjil
trenutkih. Obe sta zelo skromni, ko
bosta prav gotovo tudi .Marjetica ii
Martica in si predvsem še želita, d;
bi majhni dvojčici tudi v napre
dobro napredovali, da bi bili še
naprej pridni in zdravi in, da bi ji'
še kdaj kdo obiskal! Tudi mi smo d
slovesu želeli mladi mamici te
njenima dvojčicama, da bi kmal
dočakah pomlad ter se spet pojavi
zunaj med stanovalci in ostalin
otroci, da bi zdravi še tako napr'
napredovaU, in da bi še kdo naši
kaj primernega časa ter jih o
priložnosti obiskal, saj so to r(
mnogi pozabili ob prvem rojstnei
dnevu malih živahnih dvojčic
Kidričevega. Se stisk rok in želja p
v eselem svidenju ob drugi obletn
rojstva mahh dvojčic mlade mami"
JOŽICE EMERŠ^IC iz Kidričeve!
21.
France .MEŠK
Foto: Konrad ZORt
Vse tri so prešerne ob prvem rojstnem dnevu
rpednik — Četrtek, 7. marca 1974
stran 11
Kaditi prepovedano
v sosednji Hrvaški v zadnjih
tednih tečejo številne javne tribune
na katerih razpravljajo o problemih
kajenja v javnih prostorih, o pravni
zaščiti nekadilca in sopojavih, ki
spremljajo kajenje.
Kajenje, nepotrebna razvada na-
šega časa, nepotrebno zlo, bo
verjetno že v kratkem času omejeno
na minimum z ustreznim zveznim inl
drugimi področnimi, oziroma delov-
no-organizacijskimi predpisi.
„Ničesar nimam proti kajenju, če
nam ne bi začelo delati preglavic pri
naši redni proizvodnji m ce ne bi
ugrožalo tudi tistih, ki ne kadijo,"
so bile besede mnogih gospodarskih
in družbeno-političnih delavcev.
„Kajenje je razvada, zaradi česar
se mora kadilec prilagajati nekadilcu
in ne obratno kakor se to dogaja pri]
nas", je poudaril predstavnik repu-
bliškega sveta za zdravstvo.
Zaradi kajenja naše delovne orga-
nizacije izgubljajo milijone. Mnoge
gostinske organizacije so prikrajšane
za številne goste, ke ti raje ostanejo
doma, kakor da bi se ,,zelhali" v
zakajenih in slabo zračenih gostin-
skih lokalih. Kajenje v jedilnice ne
sodi, že zaradi higienskih razlogov!
zaradi česar bi moralo biti prepove-
dano, kot je v večini visoko razvitih
držav pa tudi v SZ, Kitajski in
morda še drugod.
Kljub jasno označenim kupejem
na vlakih, nekadilci niti v svojih
oddelkih niso zaščiteni pred cigaret-
nim dimom. Kajenje v avtobusih je
prepovedano, v prvi polovici tega
leta pa ga bodo verjetno zabranili v
vseh sredstvih javnega transporta,!
kjer potnik potuje v zaprtem prosto-
ru.
Cestokrat se dogaja, da mora
zaradi enega kadilca tudi po pedeset
drugih vdihavati smrad njegove
cigarete. V mnogih delovnih organi-
zacijah je padla delovna storilnost
nekadilcev zaradi kajenja sodelav-
cev, ki ga nekadilec ne prenese.
Pli polavtomatskih in avtomatskih
strojih storijo največ nesreč kadilci,
ki zaradi cigareta ali trenutnega
ukvarjenja z njim pozabijo na
kontrolo stroja. Kadilci povprečno,
po izračunih statistike, potrošijo
uro in pol obveznega delovnega časa
zaradi kajenja.
Prepoved kajenja med delovnim
časom lahko sldene kar sam delovni
kolektiv in ga uredi s svojim
internim predpisom. V dveh zagreb-
ških tekstilnih podjetjih pa so pred
dnevi opravili z njim po drugačnem
postopku. Cigareta je dovolj, da
onesnaži zrak poprečne pisarne.
Povprečno jo kadimo 5 do 7 minut.
Dim cigarete zasmradi skoraj vse
umetne in volnene tkanine, katere je
potrebno zračiti do pol ure. Po vseh
teh ugotovitvah so člani delovne
komisije vsako zasmrajeno pisarno
zračili po pol ure ali več in kadilec
je moral v tem času normalno
delati, čeprav je bila zunanja tempe-
ratura pod nič stopinj Celzija. Po
dveh dneh niti v enem izmed
uradnih prostorov niso več kadili.
Pravtako se zahteva od Zvezne
skupščine, da se sprejme zakon o
popolni prepovedi kajenja v vseh
zdravstvenih ustanovah, vzgojno-var-
stvenih ustanovah in šolah. Prepo-
ved naj bi bila splošna in bi veljala
tako za bolnika kakor zdravnika.
tako za profesorja kakor za dijaka!
Kdor želi kaditi naj kadi na
prostem ali tam, kjer s tem ne bo
prizadet nekadilec, pravtako se je
Kadilec dolžan prilagajati nekadilcu
na vsakem mestu. Kajenje v vseh
javnih prostorih je potrebno prepo-
vedati, predvsem velja to za razna
predavanja, posvetovanja in sestan-
ke, kjer se pogosto dogaja, da se
zaradi dima cigaret ne vidi na drugi
konec dvorane.
ZAHVALA
Vsem, ki ste pospremili na zadnji poti našega dra-
gega in skrbnega moža, očeta, brata, svaka in strica
Janeza Herneca
iz Špuhlje
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, so-
sedom in znancem, gasilskemu društvu Spuhlja za
častno stražo in spremstvo, gasilskemu društvu Avto-
opreme Ptuj, upokojencem, duhovniku za obred in
poslovilne besede govornikom.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin Janez, hčerka Reza z družino in
brat Jožef z družino.
12 stran
tednik — ČETRTEK, 7. marca 197<
PISMA NAJMLAJŠIH
Ti si moj zaklad, mama
Majčken je in nebogljen pa že
čeblja beseda mama. Za skrb in
dobroto, prav posebno pa za
ljubezen ji je neizmerno hvaležen.
Vso veselje in radost ji izrazi z eno
samo besedo, ki ji je v zadoščenje za
ves trud in vso slab.
Ko smo bili še majhni še nismo
razumeli, kaj nam pravzaprav po-
meni mama. Vedeli smo, da je to
bitje, ki nam reže kruh in nas včasih
poboža s toplo roko. Nismo še
doumeli da smo odvisni od nje, da
nam je najbližja. Danes čutimo
drugače. Mati je naš zaklad, naše
življenje. Zavedamo se, da ji nikoli
ne bomo mogli povrniti vse njene
velike ljubezni s katero premaguje
vse težave in žahtve, kajti otrok je
često trd in neusmiljen.
Mladost moje mame ni bila posuta
z rožicami. Prav tako, kot mnogi je
tudi ona preživljala težke ure, ki jih
ni in ni bilo konec. Ko je odrasla, se
je poročila in zaživela novo
življenje. Z možem, mojim očetom,
sta zgradila lep in topel dom, v
katerem živi danes naša štiričlanska
družina svoje življenje, ki je
vsekakor lepše in srečnejše, kot je
bilo njuno. Vendar pa je poleg
številnih nesrečnih dogodkov, ki
človeka spremljajo na vsakem
koraku, doživela tudi nekaj lepih,
svečanih in srečnih dogodkov,
dogodkov, ki jih bo do konca
svojega življenja nosila v svojem
srcu.
Spominjam se, bila sem stara šele
dve tri leta ko sem prvič spoznala,
kaj mi pomeniš ti zaklad dobrote in
ljubezni, zaklad veselja, smeha in
radosti.
Nekoč si me morala pustiti v
bolnišnici. Dnevi so tekli ne da bi se
zavedala. Vse, kar sem počenjala v
tistih dneh, je zastrto z gosto
neprozorno zaveso, ki ne dopušča,
da bi spomini zagledali beli dan.
Vendar se enega samega utrinka
spominjaiTi, trenutka, ko sem vsa
srečna zakričala: ,,Mamica!" Klicala
sem te in ti si me slišala pa nisi
smela k meni.
Ležim v beli sobi zakopana v bele
rjuhe. Igram se z neko igračko in se
dolgočasim. Okna zrejo v prostrano
snežno belo izbo, v kateri je mnogo
belih postelj. V vsaki postelji leži
majčken nebogljen otročiček, ki
čaka, da pride bitje, tisto božansko,
lepo bitje ter ga odnese iz te zatohle
bolniške sobe. Gledam luči in
neprijazne stene, ki oklepajo naša
mlada nedorasla srca, ki še ne vedo,
kaj je pravzaprav dobrota in
materinska ljubezen. Vso belino vrat
poživita dve stekleni plošči, skozi
kateri se lahko vidi na hodnik. Po
mojem hodijo ljudje v bolniških
oblekah. Držijo se togo in čemerno.
Z njihovih obrazov odseva otožnost.
Med temi žalostnimi ljudmi se kdaj
pa kdaj pojavi človek od zunaj. Pa
tudi medicinske sestre in zdravniki
so vsakdanji pojav na hodniku.
Mimo okna pride bolniška sestra in
pogleda v našo sobico. Ker opazi, da
jo gledam, se mi nasmehne. Toda -
za njo se prikaže znan obraz, obraz
mlade žene, matere. „Mamica,
mamica! Pridi pome!
Domov hočem," zakričim, znani
obraz pa se skrije. Nikjer ga več ne
vidim, nikjer ga ne zasledim. Mar je
bila prikazen? Ne, ni bila prikazen.
Mati moja dobra in ljubeča
mamica, ona je bila. Jočem, kričim,
kličem, toda vse zaman. Namesto
tolažečega materinega obraza stopi
v sobo bolniška sestra.
„Kaj pa se je zgodilo, punčka? "
vpraša. Poboža, me po laseh, toda
potolažiti me ne more.
„Mamico hočem. Ona naj pride!"
„Kje pa je?, Saj je ni tukaj.'
,,Ja, videla sem jo. Mamico
hočem. Domov bom šla. Mamica!"
kličem še naprej in vztrajam v joku.
„Punčka ni res. Neka druga je
bila," me prepričuje in obrne
p<^ovor drugam. Toda jaz vztrajam
pri svojem.
„Bom pa šla pogledat," zaihtim
ter skočim iz postelje. Sestra me v
zadnjem hipu ujame in posadi v bele
rjuhe. Nato vstane, stopi k vratom
in reče: „Gospa pridite. Hčerka vas
je opazila."
Med vrati se pojavi mlada, lepa
žena. Na obraz privabi veder,
božansko osrečujoč nasmeh. Oble-
čena je v rjav plašč, v rokah pa drži
lepo črno torbico.
„Mama, mamica! Pa si le prišla,"
zakličem in se vržem v njeno
naročje.
Toda pred mano se stemni. Ne
vem več, kaj se je zgodilo z menoj,
ne doživljam tistih srečnih sekund,
ne čutim tistega toplega objema,
tiste blažene radosti ki sem jo
občutila tedaj, ko me je stisnila v
svoje naročje.
Mamica! Bilo mi je komaj dve ali
tri leta, pa sem te že čutila,
pravzaprav sem čutila tvoje neznan-
sko ljubeče srce, tvoj blagi topel
pogled, tvoje mehke, prijazne roke.
Nisem še vedela, kdo pravzaprav s,
a vedela sem, da te imam rada. Tii
me naučila živeti, govoriti in Ijubj^
ti si mi dala občutek sreče j
veselja, naučila si me osrečeva.
ljudi. Mama! Za vse to in še ^
mnoge druge stvari sem ti neznaj
sko hvaležna. Mamica ti si mt,
največji zaklad, zato te imau
neizmerno rada. To niso prazn;
besede. Vem, da moje besede invs
topla čustva, ki jih gojim zate, n.
morejo odtehtati velike in blažen
ljubezni, ki jo imaš ti zame, mej
ljuba mama.
Nekoč bom odšla v svet, a v sic^
bom nosila nekaj skrivnostn^j
božanskega, spomin na te, ki sin
dal4 zaklad dobrote in Ijubezij
Zato sem ti neizmerno hvaležna.
MARJETKA LEVANI(
ŽELOD	]
Želod ima kapico. Želod raste
na hrastu. Iz želoda smo naredili
verižico.
Elica Gajser, 1. a
OŠ Majšperk
rpednik — Četrtek, 7. marca 1974
stran 13
Zlatoporočenca iz Drstelje
v soboto, 2. marca 1.1. sta praznovala Terezija in Anton Bezjak iz Drstelje
pri Ptuju zlatoporočno slovesnost.
Zakonsko zvezo sta sklenila 2. marca 1924 v Desterniku.
Slavljencema tudi naše čestitke!
(Foto: Langerholc)
MATURANTJE SO ZAPLESALI
Preteklo soboto so maturantje
ptujske gimnazije priredili maturant-
ski ples, pod pokroviteljstvom
Kmetijskega kombinata Ptuj. Za
zabavni del so poskrbeli ..AKORDI"
iz Ormoža in gledališki igralec
Marjan Bačko.
Ko so maturantje zaplesali, se je
marsikateri starejši spomnil na ta
veličasten dogodek, tretješolci pa so
z zavistjo gledali na srečne
maturante. Po plesu s profesorji in
starši so maturantje prikazali nekaj
učnih ur z gimnazije. Prijetno
vzduge se je stopnjevalo in doseglo
višek s plesom pod letvijo.
Ples je minil, maturante pa še
čaka velika preizkušnja.
Želimo jim kar največ uspeha.
M. POTOČNIK
Foto: S. KOSI
14 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 7. marca 197<
GIMNAZIJCI ZA KOROŠKE SLOVENCE
V okviru svoje mladinske organi-
zacije si dijaki Gimnazije »Dušana
Kvedra" v Ptuju prizadevamo, da bi
kar najbolj uspešno pomagali svojim
sovrstnikom in rojakom v zamej-
stvu, na avstrijskem Koroškem.
Našim rojakom je potrebna stalna,
ne samo moralna, temveč tudi
materialna pomoč v njihovem boju
za socialne in nacionalne pravice.
Komisija za mednarodne odnose
pri republiški konferenci ZMS je
prvotno dala pobudo, da bi dijaki
vseh slovenskih gimnazij zbirali
rabljene učbenike za slovensko
gimnazijo v Celovcu, pa tudi druge
knjige za knjižnico. Pozneje se je
izkazalo, da je boljše, če jim
pošljemo nove učbenike in druge
knjige. Naših učbenikov tudi ne
morejo v celoti uporabljati, ker je v
Avstriji drugačen učni sistem. Zato
državna gimnazija v Celovcu tudi
nujno potrebuje razmnoževalni st-
roj, ker morajo iz naših učbenikov
marsikaj prepisati in prilagoditi
njihovemu učnemu sistemu.
Vse to je narekovalo potrebo, da
smo se odločili za zbiranje denaija.
Le tako bomo lahko našim rojakom
poslali nove in kvalitetne knjige. Pri
tem gre tudi za ugled tako naših
rojakov na Koroškem kot naše
slovenske domovine.
Na nedavni razširjeni seji aktiva
ZMS na gimnaziji „DuSana Kvedra"
smo sklenili, ali bolje povedano -
demokratično se dogovorili, da bo
vsak dijak naše gimnazije prispeval 5
dinarjev za pomoč koroškim Sloven-
cem. Akcija je v teku in razredni
blagajniki že zbirajo denar. Vsi smo
na strani naših rojakov, ki trpijo
nacionalno zatiranje in se morajo
boriti za najosnovnejše človeške
pravice. V tem boju jim želimo tudi
materialno pomagati.
Republiška konferenca ZMS bo v
sodelovanju z drugimi družbeno-po-
litičnimi organizacijami začela tudi
z akcijo za zbiranje denarja za
postavitev kulturnega doma v
Celovcu. Tudi tej akciji se bomo
ptujski gimnazijci odzvali in bomo
njeni glavni pobudniki. Prepričani
smo, da pri tem ne bomo ostah
sami, temveč se nam bodo pridružili
vsi zavedni delovni ljudje. Pri tem
bomo tesno sodelovaU s komisijo za
mednarodne odnose pri občinski
konferenci ZMS Ptuj; nosilci akcije
pa smo ^mnazijci, ki smo tudi
aktivni dejavniki te komisije. Skrb
za ohranitev slovenskega življenja na
avstrijskerfi Koroškem je dolžnost
nas vseh, ki živimo v svobodni
samoupravni socialistični Jugoslavi-
ji-	JOŽICA FIDERŠEK, 3/a
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SPOMLA-
DANSKEM KROSU
V	nedelo, 3. 3. 1974 je bilo v
organizaciji TVD Partizan Tabor v
Savinjski dolini republiško prven-
stvo za vse kategorije. Tekmovalo je
okoli 200 tekačev iz 13 klubov
SRS. Krosa so se udeležili tudi atleti
iz Ptuja in Markovec.
V	kategoriji mlajših mladink se je
od Ptujčank najbolje uvrstila Cvetka
Fras ki je za las zgrešila bronasto
kolajno, saj je osvojila dobro četrto
mesto. Marjana Vrabl je bila deseta,
Marija Horvat pa trinajsta. V tej
ekipi so tekle še Lklija Skaza,
Angela Pukšič in Silva Kozel. Kot
ekipa ^ so atletinje iz ptujskega
območja osvojile tretje mesto, pr^
Branikom iz Maribora in Kladivar-
jem iz Celja. Zmagale so tekačice
ljubljanske Oiimpije.
Tudi pri st. mladincih je
pripadlo med posamezniki četrto
mesto Črtu^ Solinu, Partizan Ptuj.-
I^tok Matjašič je bil trinajsti, Milan
Zohar štirinajsti in Boris Vinkler
osemnajsti Tako kot mladinke so
tudi mladinci osvojili v ekipni
konkurenci bronasto odličje. Med
članicami je bila najboljša pripad-
nica Ptuja, Nežika Vrabl z osvoje-
nim dvanajstim mestom, Slava
Golobic pa je bila šestnajsta. Ker so
nekatere tekmovalke v tej kat^oriji
odstopile, članice iz Ptuja niso imele
ekipne uvrstitve.
Tekmovanje je bilo v zelo težkih
pogojih, saj je čez noč na Taboru
zapadlo čez 2 cm snega, ki je
napravil tekmovalno progo zelo
mehko in blatno. Ostala organizacija
je bila v rokah domačega TVD
Partizana, ki je svojo nalogo dobro
opravil.
Nedeljski spomladansid kros na
Taboru ni bil prvi letošnji nastop
ptujskih atletov, saj so ti pred nekaj
dnevi že nastopili v Celju na
dvoranskem prvenstvu, kjer je Miki
Prstec osvojil srebrno medaljo v
skoku v da^avo. Naslednjo nedeljo
pa bodo tekmovali mladinci in
mladinke na državnem prvenstvu v
spomladanskem krosu, ki bo v
rudarskem središču Stovenije, v
Velenju.
OP
KINO
SLOVENSKA BISTRICA
7. 3. 1974: italijansko-španski
fihn APOKALIPSA JOE"; pred-
stava ob 19. uri in švedski barvni
film .J^IKA NOGAVIČKA", ob
16.3o;
9. in 10. 3. 1974: ameriški barvni
film .JVIACKE iz VISOKE DRUŽ-
BE", predstave dnevno ob 16.3o in
19. uri;
13. 3. 1974: ameriški barvni film
.Avtomobili smrti", predstavi dnev-
no ob 19. uri
LJUTOMER
9. 3. ob 19.30 in 10. 3. od 15. uri
17.15 in 19.30 francoski barvni film
AGENTI LJUBIJO STRELJANJE.
13. 3. ob 17.15 in 19.30
itahjanski barvni film PREPOVE-
DANE STRASTI.
^OSEBNA ^
KRONIKA
Rodile so:
Marija Pospeh, Zg. Polskava 6 -
Danila; Marija Slodnjak, Juršinci 67
-	dečka Alenka Simonič, Janežov-
ski vrh 48 - Heleno; Silvestra Rajh,
Presika 22 - Damjana Otilija
Kaučič, Senešci 29 - dečka Milena
Stoklas, Zg. Leskovec 20 -
Francko; Marija Bezjak, Placarovci
n. h. - Andreja Terezija Lukačič,
Rakovci 14 - deklico; Marija Soko.
Grajenščak 5 - dečka Marija
Šandor, Krčevina pri Vurberku 77
-	deklico; Angela Majhenič, Stanov-
no 21 - Marjana Ana Petrovič,
Podvinci 8 - Janka Neža Črešnik,
Spuhlja 110 — "dečka Anica Hedl.
Grajena 42 - dečka Matilda
Letonja, Breg 33 - dečka Marija
Janežkovič, Bukovci n. h. — Tatja-
no; Angela Vršič^ Slavšina 2 -
deklico; Ana Kovacec, Sp. Velovlak
46 - deklico; Marjeta Sekol
Krčevina 127 - Igora Marija
ŠamperI, Spuhlja 28 — dečka
Marija Vuaklič, Kpčice n, h. -
Klavdijo; Ida Ivančič, Kidričevo 80
-	dečka Marija Farič, Rabelčja vas
23 - Borisa Cvetka Horvat,
Zamušani 46 - deklico; Štefka
Zemljarič, Spuhlja 72 - Mojco;
Irena Krajnc, Maistrova 5 - deklico;
Zora Rosenfeld, Cankarjeva 3 -
deklico; Alojzija Čuš, Bratislavci 45
-	dečka.
Umrli so:
Franc Filipič, Vinski vrh 23, roj.
1911., umrl 24. 2. 1974; Antonija
Štrucl, Kicar 100, roj. 1914, umrla
25. 2. 1974; Janez Hernec, Spuhlja
127, roj. 1902^ umrl 27. 2. 1974;
Terezija Pukšič, Spuhlja 93, roj.
1899, umrla 27. 2. 1974.
PUTIKA
(Nadaljevanje z 10. strani)
Na podoben način zdravimo tudi
kronično potekajočo putiko.
Iztek bolezni - PROGNOZA - je
pri nekompliciranih primerih za
preživetje ugodna. CiM MLAJŠEGA
ČLOVEKA NAPADE PUTIKA,
TEM TEŽJI JE POZNEJE POTEK
BOLEZNI. Protin, ki se pojavi v
starejših letih, ne nagiba h kompli-
kacijam. To so kriteriji, ki spravljajo
to bolezen v sorodstvo s sladkorno
boleznijo. Pri putiki ni mogoče
doseči popolne ozdravitve, možen je
le prehod v mirujočo fazo.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega zlatega moža, ateka in starega
ateka
Jožefa Steinbergerja
upokojenega ključavničarja iz Ptuja, pokopanega
na mestnem pokopališču
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, daro-
vali vence in cvetje, č. duhovščini in vsem, ki so ga spre-
mili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Apolonija, hčerka Milica iz Kanade z dru-
žino, hčerka Slavica z družino, brat z Vrhnike s sinom
Milanom in Valdijem, sestra iz Hoč in vnukinja Slavica
Steinberger.
rpednik — Četrtek, 7. marca 1974
stran 15
Dober den no lep pozdrof fsen
fl^up! Gnes naj začnejo gučati drugi
1,0 mo zato prepusta besedo
Frančeki izpod Haloz, ki piše:
Drogi nan Lujs: Najbrž mi brolci
Tednik^ ne bodo oporekali, če ti
poven, da nas je dosti tokih, ki
najpret pogledamo v tvoj rezervirani
kot no seveda preštejemo fse od
pive črke do zodje pike. Zal pa
prihojan z besedo na den: Ugotova
sen, da neše laže. Tvoja karikatura,
kije vsoki tjeden narisana v tedniki
je okrogle mesarske postove^ to
enkrat pa si nan pisa, da si shujsa no
greta boj šlank. Vena je to od
mantrnij, ki so te doletele na štora
leta pri delu na grunti. Zanimle me
tudii na keren Prlešken bregi je tvoj
dum. Rad bi te jjriša enkrat obiskat
no bi se te kaj več pogučala. Piši mi,
kokšna cesta je do tvoje hiše. Se do
pelati z avton, peciklon, mopi
prdalon ali pa ^e možno k tvojemi
gnezdi samo pes priti. Tejko za gnes
no drugič vec. Brez zamere no lep
pozdrov - Franček izpod Haloz.
ZDRAVO FRANČEK!
Ti si že mcy stori no zvesti
dopisnik no bos se vena z menoj
vred v mojen rezerviranen koti
bližajoče se penzije včaka. Pišeš mi,
da na karikaturi preveč mesarsko
zgledan_ no da najbrž nesen tak
polovjačke postove, kak sen naslika-
ni. Res je, da sen zodje cajte malo
shujša no še fseeno s štampeton vred
nekaj nad stu kil vogan. Zavolo
moje debelosti sen meja že vejke
težove. Še boj nerodno pa je to, ker
sen na hrbti tudi malo puklasti. To
se seveda na karikaturi ne vidi, ker
sen pač namolani samo sta predje
blekaste strani. Zavolo tistega pukla
na hrbti man težove tudi te, gdo čen
pasoš ali boj razumlivo povedano
potni list doj zapreti. Napoti mi je
pukel na sliki no ga nemren nikol do
kraja doj zapreti. Tudi, če na hrbti
spin, nikol pujštra ne nucan. Pa kaj
si čen, toksno je pač živleje malo
puklasto po rovno, drgoč šajtravo
no fčosik tudi na glavo postovleno.
Med drugin mi pišeš, naj ti poven,
na keren prlešken bregi sen duma.
Ze večkrot sen napisa, da je moja
rojstna ves: Suhi breg, številka 00
Združena republika Prleška. K hiši
je spelana boj kozja stpzica kak pa
cesta, no je zato najbojše, če se k
meni s helikopteron pripelaš na
obisk. Še najboj gvišno prevozno
sredstvo pa so noge. Če prideš
slučajno z avton, te ti že naprej
poven, da mo te mogli z dvema
poroma juncof vun z blata vlečti.
Saj resen, še to te moren pitati,
kak ste kaj v Halozah ustovo,
občinski statut no druge pomembne
akte sprejeli. Veš Franček, meni se
tota ustovna določila joko dopodne-
jo, saj so tudi nerazvita območja
notri zajeta no se nan pre zaj Prle-
kon no Haložanon obeta malo boj
hiter skok iz srmaščine. Mi se v Prle-
kiji že dugo zavzemlemo, da bi tudi
v naših krajih nekšno fabriko dobili,
ke bl naše lidi zaposlili, da jin ne bi
več trebalo na švabsko hoditi delat.
Ja veš to neje hec. Mlodi lidje nan
odhojajo no se v glovnen na gruntih
samo še mi ta stori kripli montramo,
ki niti več praf nemremo motke za
rep cukati. Fčosik pa je tudi resen
tak, ke preveč jomramo, namesto,
da bi fkup stopili no z združenimi
močmi vsokodnevne probleme rešo-
Veš Franček, meni se fse boj zdi,
da smo ostali Prleki no Haložani na
repi razvoja naše republike. Vsi dru-
gi so si nekak vun z dreka pomogali,
mi pa pomalen caplomo za njimi.
Jeb^ ga na iglin spic, neše de pje
moga ostoti na totih naših bregaoah
ge žlahtni vinček rose, sodje rodi no
se ponujajo možnosti za razvoj
kmečkega turizma. Naša narova je
še tak neoskrunjena, da mika marsi-
kerega meščona za oddih no razve-
drilo. Samo kak naj pridejo k nan,
če pa mamo tokšne ceste kak, da bi
se med krateri po luli, pardon - luni
vozili.
Naj bo zadosti o haloških no prle-
ških težovah, mija jih tak nema
rešla, ker sma že prestora. Neše pa
de moga začeti na to misliti.
Tebe Franček no fse brolce Te-
dnika lepo pozdrovlja Lujz
RADIJSKI PROGRAM
NEDELJA, 10. marca:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas;
7.00 Nedeljska kronika; 7.20 EP;
7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50
EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV
spored; 8.07 Radijska igra za
otroke; 8.43 Skladbe za mladino;
9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite,
tovariši ... 9.55 EP; 10.00 Poročila;
10.05 Iz naših krajev; 11.00
PoročUa; 11.15-14.00 Poslušalci
čestitajo - vmes ob 11.5 0 Pogovor s
poslušalci; 12.00-12.15 V nedeljo
opoldne;	13.00	Poročila;
13.15-13.30 Obvestila in zabavna
glasba; 14.00 Poročila; 14.05
Humoreska; 14.25 Veliki orkestri;
14.50 EP; 15.00 V nedeljo
popoldne; 15.10-17.15 Športno
popoldne — vmes ob 17.00
Poročila; 17.15 Reportaža; 17.35
Operne melodije; 18.00 Poročila;
18.04	Radijska igra; 18.48 Plesni
orkester; 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči-
la.
PONEDELJEK, 11. marca: 14.00
Poročila; 14.10 Amaterski zbori
pojo; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.5	5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 V madžarskem koloritu;
16.00 Vrtiljak; 17.00 Poročila;
17.10 Po željah poslqšalcev; 18.00
Poročila; 18.15 Lahka glasba; 18.45
Interna 469; 19.00 Lahkonoč,
otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15
Henček in njegovi fantje; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Opera „Kastor in Poluks"; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 2 3.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15
Popevke; 24.00 Poročila.
TOREK, 12. marca: 14.00 Poro-
čila; 14.10 Ali jih poznate? ; 14.40
„Na poti s kitaro"; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Iz opusa Lucijana
Marije Škerjanca; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Naš podlistek; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Koncertni oder; 17.45
Družba in čas; 18.00 Poročila;
18.15 Orkester Waldo de los Rios;
18.30 V torek nasvidenje; 19.00
Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvesti-
la; 19.15 Jazz; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Slovenska
zemlja v pesmi in besedi; 20.30
Radijska igra; 21.23 Melodije v
ritmu; 22.00 Poročila; 22.15 Popev-
ke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Angleški sklada-
telji; 24.00 Poročila.
SREDA, 13. marca: 14.00 Poroči-
la; 14.10 Noč na Kleku; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Recital Jožeta
Pogačnika; 16.00 Loto vrtiljak;
17.00 Poročila; 17.10 Tekmovanje
amaterskih zborov; 17.45 Jezikovni
pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 Pop
ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Koncert simfoničnega orkestra;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno;
23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poroči-
la.
ČETRTEK, 14. marca: 14.00
Poročila; 14.10 Za mlade; 14.40
Med šolo, družino in delom; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Tenorist Albert Lance; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.10 Simfonični koncert;
18.00 Poročila; 18.15 Plesni orke-
ster; 18.30 Kasetna produkcija;
18.45 Znanstveniki pred mikrofo-
nom; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Latinos; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Domače pesmi;
21.00 Pesnica Svetlana Makarovič;
21.40 Glasbeni nokturno; 22.00
Poročila; 22.15 Popevke; 23.00
Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno;
23.15 Nočni koncert; 24.00 Poroči-
la.
PETEK, 15. marca: 14.00 Poroči-
la; 14.10 Iz mladih grl; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Beethoven: Sonata za
klavir; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Poroči-
la; 17.10 Operni koncert; 17.50
Človek in zdravje; 18.00 Poročila;
18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa;
19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10
Obvestila; 19.15 Zadovoljni Kranjci;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Stop-pops 15; 21.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 16. marca: 14.00
Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Pojo operni pevci; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Glasbena medigra;
16.40 S knjižnega trga; 17.00
PoročUa; 17.10 Orgle v ritmu; 17.20
Gremo v kino; 18.00 Poročila;
18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost;
19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Atija
Sossa; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in
domovino; 21.15 Zabavna glasba;
22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za
izseljence; 23.00 Poročila; 23.05 V
novi teden; 24.00 Poročila.
198,5m-1511kHz
radio PTUJ
ČETRTEK, 7. marca: 16.00 -
Napoved sporeda; 16.05 — Poročila
in obvestila; 16.20 - Gospodinjam v
pomoč; 16.30 Med mladimi
kmetovalci na OS Juršinci; 17.00 -
Čestitke delovnih kolektivov za 8.
"larec; 17.45 - Za vas in vaš dom.
PETEK, 8. marca: 16.00 -
Melodija dneva; 16.05 — Poročila in
obvestila; 16.15 - Čestitke poslušal-
cev; 17.15 — Cicibani in pionirji za
tlan žena; 17.35 - Reklame in
Zabavna glasba.
SOBOTA, 9. marca: 16.00 -
Napoved sporeda; 16.05 - Poročila
V* obvestila; 16.20 - Rezerviran
'^as; 17.00 - Naloge občinske zveze
prijateljev mladine; 17.15 - Eko-
nomsko- propagandna oddaja; 17.40
— Spored v prihodnjem tednu;
17.45 - Za vsakogar nekaj.
NEDELJA, 10. Viarca: 11.00 -
Odmevi tedna; 11.15 — Obvestila in
reklame; 11.30 - Novi statut
občine Ptuj; 11.40 — Spomini
poslušalcev na partizanska leta;
11.45 - Delo kmečke sekcije pri
OK SZDL; 12.00 - Čestitke
poslušalcev.
PONEDELJEK, 11. marca: 16.00
- Melodija dneva; 16.05 - Poročila
in obvestila; 16.20 — Za vas in vaš
dom; 17.00 - Iz OZD Komunalno
podjetje Ptuj; 17.15 - Vi in vaš
avto; 17.25 — Z domačimi ansambli
vedro v novi teden.
TOREK, 12. marca: 16.00^ -
Napoved sporeda; 16.05 — Poročila
in obvestila; 16.16 — Ekonomsko-
propagandna oddaja; 17.00 - Na
obisku v KS Ptuj; 17.30 - Kar ste
izbrali, predvajamo.
V ostalem času prenašamo prvi
program radia Ljubljana.
Premog na kredit
Proizvodno 'In trgovsko podjetje
LES Ptuj nam je pred nedavnim
sporočilo, da so za letošnjo leto in
predvsem za zimo, ki b^^o šele prišla,
nabavili dovoljno količino rjavega
premoga iz bosanskih premo-
govnikov.
Rudnik lignita Velenje je sedaj v
celoti ukinil prodajo premoga za
široko potrošnjo, zaradi česar so
potrošniki ostah brez lignita. Mnogi
potrošniki ne verjamejo, da lignita
resnično ni. Mnogokrat si preneka-
teri misli, da lignita nočejo prodaji,
ker zaradi tega stagnira, promet
ostalega premoga. Vsekakor so
govorice neuterneljene. Sprijazniti se
moramo s tem, da ne bomo kurili
več lignita, temveč druge vrste
premog. Vsi vemo, da so naši
štedilniki prirejeni za nizkokalo-
rična kurilna sredstva, ker imajo
zelo tanke šamotne obloge. Strokov-
njaki v podjetju Les Ptuj so nam
povedali, da je priporočljivo, da si
vse gospodinjske kurilne aparate
prikrojimo za močnejša kurila.
V istem podjetju so nam zaupali
tudi, da bodo teto s prav tako kakor
lani kreditirali vsak nakup premoga
in sicer brez pologa, za deset
mesecev/
Tot«j ne čakajte z nakupom
premoga na jesenske dni, ko bo že
zima pri nas. Premog si nabavimo že
sedaj, tako si bomo prihranili
prenekatere skrbi
GPS
16 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 7. marca 197<