Posamezna številka 1 K. Slev. 299. Poštnina plačana v gotovini. V LjnDH, v DSleK. M 3'. Uro 1220. Leto m »SLOVENEC« velja po pošti na T80 strani Jugoslavijo ln v Ljubljani: za osla leto naprej. K 130*— sa pol leta „ .. „ 91)*— sa četrt leta „ .. m 45*— sa ea mesec „ .. „ IV— Z« inozemstvo oeloletno K24(K ea Sobotna izdaja:» Za oelo leto.....K 30*— sa Inozemstvo 35 w m m f&j 1 . : j«? - V: 1 L 1 Enostolpna petltvrsts (58 mm široka ln 3 mm visoka ali nI« prostor) sa enkrat . . . po K |Va poslana itd. . . p« K 9w Pri večjem nro£Qn popeat Najmanjši oglas 58/9mm KU, Izhaja vsak dan lsvssmil po« nedelje* ln dan po nrtaaUHfc ob 5. url zjutraj. W Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 0/IH. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, upravn. Stv. 32C. Političen llsf za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poitae hran. ijabljauske št. 650 sa naročnino ln št 349 sa oglas«, avstr. in čošse 24.797, ogr. 23.511, bosn.-Uero, 7581. 31. decembra 1920. Na meji dveh epoh v svetovni zgodovini se bližamo časom, ki bodo dali novo smer celemu kulturnemu svetu, ludi razvoj političnih dogodkov v naši državi je v bistveni vzročni zvezi s tem procesom. Tisoč kulturnih niti nas veže z ostalo Evropo in morali se bomo hote ali nehote orientirali po splošnem svetovnem toku. Politiki, ki so dozdaj imeli v rokah vodstvo naše države, tega niso razumeli. Ako so zdaj s tako silo butnile na dan struje z maksimalisličnim socialnim programom, so tega v prvi vrsti krivi oni, ki so hoteli dati državi ustavo, slonečo na državnopravnih temeljih enkrat za vselej minule preteklosti. Imenovati velika gibanja naše dobe teoretične sanjarije, ni dosti; treba je z državniško dalekovidnostjo predvideti ono obliko družabnega reda, ki najbolj odgovarja kulturnim in gospodarskim potrebam plemen in stanov, ki fak-tično sestavljajo našo državo, ne pa pod plaščem edinstvenosti države trdovratno vzdrževali razmere, ki so bile več ali manj primerne za dobo pred vojno. Zastopniki naše stranke v vladi, naše časopisje, naše javno mnenje je to neprestano poudarjalo. Rekli smo, da naša država potrebuje temeljite demokratizacije; ne navidezne, ki je samo orodje v rokah plutokracije, kakor na zapadu, ali pa vede do absolutizma delavskega razreda, oziroma par voditeljev, kakor na vzhodu — ampak demokratizma, ki sloni na zavesti moralne odgovornosti vsakega posameznika, vsakega gospodarskega stanu in zgodovinskega plemena za celoto in celote za vsak njen posamezni sestavni del: iz tega našega temeljnega resnično-cle-mokratičnega načela izvira tudi naš avtonomistični program, ki hoče zagarantirati kolikormogoče svobodno sodelovanje vseh raznovrstnih kulturnih, nacionalnih in stanovskih skupin v državi v blagor celote. Ta naš ideal ni nobepa koncesija levim strujam, niti teoretična sanjarija ali politična nerealnost, ampak zrel postulat moderne krščanske sociologije, ki se bo v tej ali oni obliki vresničil, ko bo človeštvo prebolelo sedanjo krizo. Mesto da to vpoštevajo, so demokrati in oni del radikalcev, ki očividno ne razume svojega najboljšega moža in enega najzrelejših politikov v naši državi, krenili po čisto nasprotni poti. Hoteli so že ustavodajno skupščino postaviti na lažno podlago, odreči ji suverenost in izključiti od tvorilnega dela vse skupine, ki ne soglašajo z državnim zamislom male večine. Ni čuda, da je zdaj en d"! teh, ki so ji'i tako menili eliminirati od parlamentarne poli- tične delavnosti, porabil to priliko za to, da prenese svojo delavnost na ulico, naščuva nezavedno maso in se peča z zamislom nasilnega državnega prevrata. In je li bilo politično modro, večino hrvatskih kmetov še bolj odbiti s tem, da - je zahtevala čisto nezakonitim potom vtiho'ap-ljena prisega, ki naj formelno veže poslance na gotove temelje ustave, še preden se ustava parlamentarno sprcj.ne? Pod vtisom takega postopanja s strani strank, ki hočejo konstituanto že izpočetka ukloniti svojim diktatom, ni čuda, da so sc opo-zicionalne stranke postavile na še bolj ne-oajenljivo stališče, da so komunisti šli na ulico, da sc Radičevci zakrknejo v svojem abstinenčnem stališču in da Zajedničarji zdaj zahtevajo, naj se ustava uveljavi potom dogovora med plemeni. Če zdaj stranki, ki sta na tem, da zdaj pod vtisom rdečega puča po dolgem kolc-banju sestavita svojo vlado, menila, da morata še bolj naglasili centralistično stališče, tirata državo oč:to v pogubo. Znani časnikar Božo Savič zagovarja celo misel, naj se srbski del države postavi zdaj na izključno srbsko stališče in gre preko Hrvatov in Slovencev, ki itak sami zr.se nič ne pomenijo. Po naš. n prepričanju je to usodna zmota. Mi sami zase zelo malo pomenimo, to je res, toda tudi samo-srb"ka država bi v današnjih razmerah veli.co ne pomenila. Nevarnost od zunanjih sovražnikov bi ne bila zanjo nič manjša, dočim država v sedanji obliki pomenja mogočnost zveze z Bulgarijo, kulturni stik z zapadno Evropo, bogato gospodarsko bodočnost, providencijalni most med zapadem in vzhodom, element miru in napredka. Hrvatska in slovenska ljudska stranka kažeta edino pot iz sedanjega kaosa. Naj sc ustvari demokratična ustava, ki bo spravila v sklad upravičene potrebe in težnje kuliurno-zgodovinskih in socialno-gospodarskih sestavnih enot s potrebami celokupne države, ki bo značila prelom z državnopravnimi utopijami prošlosti in nas obenem varovala utopističnih socialnih eksperimentov, ki bi nas kot narod in državo gotovo uničili. Program jugoslovanske demokratske stranke s svojim kulturnobojnim ozadjem in liberalno-kapi-talictično smerjo jc najnevarnejši razdiralni element v raz\ oju naše države in vsak korak k njegovemu vresničenju je korak naprej k razpadu naše državne tvorbe. Centralizem, kakor ga hočejo vres^ičiti ti elementi, je voda na mlin državnopravnih separatistov na eni strani in prislašev balkanske sovjetske federativne republike na drugi strani. To naj pomislijo vodilni krogi v 3elgradu, če hočejo dobro državi, ki stoji na usodnem razpotju. Cr. milesiiiD Vesnič. i Pašičev kabinet je sestavljen in ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič jemlje slovo. Pet mesecev je vodil državo in bilanca njegovega delovanja jo naravnost žalostna. Od g. Vesniča je javnost kaj več pričakovala, . pa se je v njeai silno zmotila. Mož nima po- j trobilih kvalitet liiati za državnika srednje I vrsto in če danes časopisje o njegovih neuspe- | liiii takorekoč molči, je pripisovati to zgolj dr. Vesničeveuiu kulturnemu naziranju in je tudi znak neodkritosrčnosti in zgolj strankarskega presoje vanja v veliki v edin jugoslovanskega dnevnega časopisja. Ko je prevzel vladno krmilo Protič v koaliciji z Narodnim in Jugoslovanskim klubom, -se jo občutila takoj močna, a ne nasilna roka. Vsa javnost, ki ji ne lebdi pred očmi zgolj strankarska politika in sta ji pri srcu država in občni blagor, se je tedaj nekako otMahuila, videča, da je pod to Protidevo vlado začela država ozdravljati in je priiiajal v njo pod krepkim Protičevim vodstvom red in sistem. Dr. Vesnič jo bil pa za krepko vodstvo I države preslab iu preveč odvisen. Kadikal je | bil samo po imenu in tradiciji, dejansko je stal popolnoma pod vplivom Svetozarja Pri-bičeviča in Milorada Draškoviča. Zato se jo vodila državna politika, za katero se ui&o mogli navdušiti ue Slovenci ne Hrvati, med katerimi je 7.ačelo rasti silno nezadovoljstvo, kar so povsem jasno pokazale volitve. Ministrski j predsednik dr. Vesnič je pokvaril voe dobro državljansko razpoloženje v narodu, ki ga je prej ustvaril Stojan Protič. Dr. Vesnič je pustil mini^im prosvete uganjati v Vojvodini kulturni boj, kar je tudi z uržavnega vidika danes nedopustna napaka. Namesto konsolidacije se s tein povzroča nevolja in splošno b&jno razpoloženje v narodu po nepotrebnem goji in podžiga. Na pritožbo Bunjevcev je. dal dr. Vesnič odgovor: Ako nisle zadovoljni, pu pojdite kod Madžarsko! Slovence je pa pošiljal pod Avstrijo! Ce bi ne bila naša javnost zastrupljena, kakor je, bi se bil zoper tako luetode dvignil vihar ogorčenja! Belgrajski listi natolcujejo in v svoji popolni ignoranci o razmerah v Sloveniji očitajo Sloven. i ljudski stranici avsti ofilstvo, separatizem, mini-strslti predsednik dr. vesnič pa je pošiljal ! Slovence pod Avstrijo. Človek z zdravim raz- | umom bi sodil, da je le dr. Vesnič avstrofil. 1 Trgovinska pogodba z Nemško Avstrijo in pa j sprejem Avstrije v zvezo narodov to poirju- i jejo. Pod Protičevo vlado je ::r.čelo prodirati načelo plemenske ravnopravnosti, pod Vesni-čevo se je pa začela pojavljati močna velesrb-ska struja, ki je kakor dinamit za državo in mesto da belgrajsko časopisje lantazira o separatizmu strank, ki so pokazale stokrat večji državni zmisel kakor državnik, ki ne mara Slovencev in Hrvatov ter jih podi iz države ven, naj bi si raje od bliže ogledalo velesrb-sko strujo, ki je dejansko ali naperjena proti čustvu države ali pa proti plemenski ravno ravnosti. Tretjega kriterija nfl Hoče morda belgrajsko časopisje velesrbske tendence krili z brezi t' eliiimi napadi na dr. Korošca, ki kažejo ravnotoliko zlobe kakor ignorance? K. .or je bilo ur. Vesničevo državno vodstvo nazuotraj stabi.tno, tako je bila tudi njegova zunanja politika suženjska. Pred tujci je dr. Vesnič klanjal glavo in se jim samo klanjal. Zato smo pod njim izgubili Koroško, čisto po nepotrebnem, iu belgrajsko časopisje je potem pisarilo o slovenskih robskih dušah namesto da bi bilo sc0lasno obsodilo popustljivost dr. Vesniča, kakor so jo obsodili poslanci Jugoslovanskega kluba. Pod dr. Vesni-čem smo dobili rapallsko pogodbo, na Hrvatskem pa nemire, le proti Albaniji in Bolgariji, ki išče z na1".'! prijateljskih odno.šajev, sme bili mc čni in energični. Napram Nemški Av-slriji pa, ki še vedno preži na naše ozemlje, je pa Vesničeva politika kazala tako prijazno lice, da se je zastopnik našo države v zvezi narodov ravno tako toplo zavzemal za spre jem Avstrije v Zvezo narodov ka':or je ostre iu odbijajoče nastopal proli Bolgariji. Bilanca dr. Vesničevo politike in državniške. modrosti pri njegovem odhodu z mesta ministrskega predsedstva jo: V notranjosti skrajna nezadovoljnost, nemiri, štrajki, naraščajoča draginja in »rumpfkonstituanta«. Na zunaj pa odbijamo Bolgare, Grke, vojskujemo se z Albanci, ponižujemo se pred Italijo in se klanjamo celo Avstriji, dočim ugled države v krogu entente pada. Bo-li stari in izkušeni državnik Pašič mogel to žalostno bilanco popraviti? Ako bi nadaljeval dr. Vesničevo politiko, potem gotovo ne. Pariz, decembra 1920. Zveza narodov se je torej nedavno konstituirala v Genevi. Zadovoljni so z njo pač samo tisti, ki jo smatrajo za orodje v varstvo svojih enostranskih političnih interesov. dočim narodi sami v pretežni večini nc polagajo vanio posebnih nad. To pa tem mani, ker lista vlast, ki bi edina mogla dati jamslvo, da sc bo Zveza narodov ravnala po nravnih načelih — to je papeštvo — ni bila v zvezo niti povabljena, iega niso obžalovali samo katoliški krogi. Spominjam le na znamenitega protestantskega zgodovinarja dr. I. Lulvesa, ki je v »Deutsche Rcvue« z vso odločnostjo zastopal to za- Mož in siBa naprf sika. Peter Klemen. . /• , y »Moč in sila napredka«, tako je govoril gospod svetnik Bržola na seji Društva za vzgojo mladine, »inoč in sila napredka je«, je kašljal in si z modrim robcem otrl mokre oči in še bolj moker nos, »... moč in sila napredka sta ... napredka sila in moč.« »Tako je,« se je oglasil zamolklo nadsvetnik Knof, pogledal preko očal svojega duhovitega podtovariša in zabrenkal s prsti desnice po mizi, na kateri je ležalo več poi papirja in svinčnikov. Drugi gospodje okrog mize so bili več ali manj svetniki, svetniki pa so bili vsi brez izjeme. Bele, sive in sivkaste brade so govorile o njihovih zaslugah za moč in silo napredka. Svetnik Godlja je bil suho človeče, ki je štelo kakih petinštirideset let. Segal je x žep in prigrizoval suhe hruške in nohte za moč in silo napredka. Svetnik Golida si je trebil ušesa s peresnikom, ovitim v velik, rdeč, na ro-beh žc strgan robec. Nadsvetnik Miška jc dihal v zaprašena očala in si jih snažil z robom salonske suknje, ki je bila nova tedaj, ko je bil j ac praktikant. Nosil jo jc vsak dan samo l iz pijetete do svoje ranjke žene in za spomin na svojo veliko ljubezen do nje. Med njimi je bil tudi tajnik doktor Klofuta, ki še ni bil svetnik, ampak nekoliko niže, torej podsvetnik. Vodil je zapisnik. Stcnografiral je in pisal, kadil cigarete in beležil vsako modrost svojih vzvišenih nadiovarišev. »Torej, gospodje,« je povzel svetnik Bržola, »gospodje, o tem smo si na jasnem, moč in sila napredka sta napredka sila in moč. Naša država sc jc porodila, povili smo jo v plenice in z.daj jc potrebno, da jo dojimo z močjo in silo n-; redka. Ker pa smo mi že stari in ne moremo več opravljati poslov skrbne matere, pač pa lahko dajemo kot izkušeni možje in pedagogi vsakemu njemu primerne nasvete. Mi nismo nc sol ne poper naše mlade države, pač pa moramo biti njeni odgoji-telji, in geslo, ki naj nas pri tem delu vodi, bodi: Moč in sila napredka!« Preccj dolg odstavek Bržolovega govora jc prisotne svetnike utrudil. Gospod Golida se je glasno useknil, svetnik Godlja si jc z desnico odgnal muho, ki mu jc bila sedla na glavo in promenirala po njegovi pleši, nadsvetnik Knof pa jc v naglici pojedel šc zadnjo suho hruško, ki io je imel s seboj. »Torej, gospodje, sila in moč napredka sta potrebni naši Da, gospod nadkolega, vzeli l sle mi besedo z jerika, zato še enkrat poudarjam in upam, da upravičeno poudarjam: Naše milo, nadebudno dijaštvo zdi-huje v miliuju, v katerem živi. Zato je nujna potreba, da ta milieu preustrojimo in korenito popravimo. Ta milicu je gnil, ta milicu je kvarljiv, ta milieu jc naravnost barbarski in ncdopustliiv. Popravimo ga, dokler jc naše dijaštvo šc milo in nadebudno, dokler imamo šc kaj zmisla za moč in silo napredka Moči in sile pa ni, ako r.i popolne prostosti. D^jak naj čuti, da ga ljubimo iz dna svojega srca, da verujemo .vanj iz ys.c svoic duše. in u&ajna htevo. Tudi kardinal Mercier je na nedavnem kongresu krščanskih strokovnih društev v Liežu izjavil, da je storila Zveza narodov temeljno pogrcško, ko je iz članstva izključila glavarja katoliške cerkve. Posebno pažnjo pa zasluži sklep devetega kongresa nemških pacifistov, ki je zboroval meseca oktobra v Braunschvveigu ter se pečal izključno s problemom Zveze narodov, Kongres je sklicalo dvanajst različnih, deloma ostro si nasprotujočih Organizacij; med poročevalci in govorniki ni bilo nobenega izrečnega katoličana, pač pa so imeli prvo besedo svobodomiselci in socialisti, protestanti in drugi nekatoliča-ni. Kljub temu je kongres brez pridržka priznal veliki pomen duhovnih sil, posebno katoliške cerkve in papeštva za Zevzo narodov. Sprejel je naslednji sklep: »Deveti nemški pacifistični kongres se zahvaljuje papežu Benediktu XV. za vsa njegova prizadevanja, posebno pa za njegovo binkoštno okrožnico o svetovnem miru. Kongres pričakuje v imenu mirovne stvari od katoličanov celega sveta, da bodo brez pridržka osvojili misel Zveze narodov, kakor zahteva papež v tej svoji poslanici. Kongres smatra le za prav in pravično, da imej v Zvezi narodov sedež in glas tudi papeštvo kot najstarejša, svet obsegajoča kulturna vlast.« Tudi škof Drossaerts v San Antoniju v Teksasu je o priliki kongresa rimokatoli-škega osrednjega društva izjavil o versail-leskem miru, da od pogodbe, pri kateri ni bil papež v nobenem oziru udeležen, ni mnogo pričakovati, kakor tudi ne od Zveze narodov v njeni sedanji sestavi. Ta uspeh, da je papež izključen iz Zveze narodov, pa prostozidarstva še ni zadovoljil. Zbira se na kongresih in kuje nove načrte proti Rimu. Na praškem kongresu svobodne misli je rekel Bartošek v svojem govorit pred Husovim spomenikom, da je ostala po razpadu Avstrije, Nemčije in Turčije le še glava reakcije: Vatikan, papeštvo; podreti še to, je prva naloga svobodne misli. Italijansko prostozidarstvo s prežečimi očmi zasleduje tenke niti, ki se neki pletejo med uradno Italijo in Vatikanom in poživlja svoje zveste, naj z vsemi silami delajo proti nevarnosti, da bi došlo do sprave med cerkvijo in državo. Tudi portugalski prostozidarji so sklenili, da znova požive boj proti cerkvi in papeštvu. Na Francoskem so iste tajne moči preprečile zadnji čin za ustanovitev poslaništva pri sv. stolici. Kakor znano, je bilo treba v to svrho le še zadnjega sklepa francoske zbornice in Millerand je bil dal zastopstvu zbornične desnice pod častno besedo zagotovilo, da bo dal dotični predlog kot prvo točko na dnevni red v prvi seji jesenskega zasedanja. Millerand je bil mož, ki bi bil svojo besedo tudi izpolnil. Toda v tem je odstopil predsednik Deschanel in zamenil ga je Millerand. Novi ministrski predsednik Leygues je predlog za ustanovitev poslaništva v Rimu proti vsemu pričakovanju odložil z dnevnega reda jesenskega zasedanja in ga odgodil na januar. S tem so sovražniki Rima pridobili čas za svoje podkope proti predlogu. Tako vidimo temne sile, ki sovražijo katoliško cerkev in ji žele pogin, povsodi neumorno na delu. Te sile pa prezrejo vedno eno: da je cerkev v boju z njihovimi metodami izkušena, da se v tem boju njene notranje sile le podvoje in da ona s tem le pridobiva na notranji enotnosti, medtem ko njenih nasprotnikov ne veže nobena slcup-katoliške cerkve in papeštva za Zvezo na-vraštvo. prispevajte za sklad s. L. s.! vanj z vso svojo pametjo, kolikor je imamo. Dijak bodi popolnoma prost kakor bik na gmajni in srednja šola bodi hlev, kjer so vrata odprta dan in noč, jasli pa polne leto in dan. Zato mu jc treba odvezali mučne verige, v katere ga je vklepal dosedanji milieu, treba mu je dati sile in moči za napredek, gospodje, dijak naj dobi tiskano navodilo za napredek, dati mu moramo nov disciplinarni red, ki ga bo vodil po vseh njegovih nad-cpolnih potih in ga bo spremljal povsodi, kamorkoli bo krenila idealna smernica njegovega časti in spoštovanja vrednega razuma.« »Globoko ste govorili, gospod svetnik Bržola, jc rekel tajnik Klofuta, »in še glo-bokejše poslcdice vaših besedi sc morajo kmalu očitno in jasno pokazati.« Tako je govoril ter pisal s samoznaki in samovoljnimi okrajšavami. In z glavo je pritrjeval venomer, ker se jc hotel otresti muh, ki so mu kar rojile krog glave. »Da, gospodje, dijak mora najti pametnih smernic, po katerih bo hodil, korakal in stopal, kakor mu bo ljubo.« »Dijak bodi prost! Zato pa danes slovesno prekličemo prepoved rabe nikotina v katerikoli obliki. Lahko kadi, njuha in čika. Konštatiram na tem odgovornem mestu, da nikotin dijaški higijeni ne škoduje toliko kakor ovire, ki so se do sedaj stavljale na pot sili in moči napredka. T«i/i{ irJ»*7inLr» 7 n f\r\ cm«>l< i. uvu JUb ituutiu » i » «-»• v WM »11 li ti j v «jjx. drage rajnke žene in se zavedam, kako 0&£nl z&or Mtam&kmv. zbszsi. Dne 28, t. m. se je vršil ob nepričakovani udeležbi občni zbor »SI. zveze«. Zbralo se j c 150 članic in članov vkljub različnim neugodnim časovnim pojavom. Lep dokaz krščanske zavednosti! Zborovanje je vodil predsednik Štrukelj. Uvodoma jc pozdravljal tovarišice in tovariše, okrajne šolske nadzornike, zastopnici Prekmur-cev, vrnivše se koroške tovarišice in tovariše ter zastopnika hrvatskega učiteljstva tovariša Marka Vuniča iz Zagreba. Med predsednikovim pozdravnim nagovorom je prišel na zborovanje tudi višji šolski nadzornik gosp. Franc Gabršek, ki mu jc priredilo navzoče učiteljstvo spontane ovacije in ga enodušno izvolilo za njegove velike zasluge na šolskem polju za častnega člana »Slomškove zveze«. Gospod višji šolski nadzornik Gabršek je bil o tej nepričakovani časti vidno presenečen. Zahvalil se je na lepem odlikovanju ter obljubil, da bo tudi v bodoče delal za prospeh šolstva in se v svojem poslovanju držal vsikdar strogo objektivnosti. Predsednik mu je iskreno čestital, se zahvalil zborovalcem, ki vedo ceniti zaslužnega šolnika bolj, kakor oni, ki so v to poklicani. Nato se spominja predsednik tekom leta umrlih članov. V prvi vrsti največjega učiteljskega dobrotnika f kanonika Antona Kržiča ter nadučitelja Josipa Bregarja in Jerneja Ravnikarja. V kratkih stavkih opiše vrle značaje vseh treh. Delovanje Slomškove zveze v minulem letu opiše predsednik na kratko. Iz njegovega poročila povzamemo, da je osrednji odbor uravnaval vse delo v edino pravo, t. j. kulturno smer. Pri tem seveda ni opustil z vidika stanovskih koristi. Tajniško poročilo je bilo jedrnato. Iz njega povzamemo, da je imel osrednji odbor 28 sej, na katerih je razpravljal tekoče zadeve. Število sej že dovolj jasno govori o marljivem delu osrednjega odbora, ki je tudi skrbel, da so se podružnice gibale in prirejale predavanja, Posebno veliko dela je imel odbor ob proslavi dvajsetletnice »Slomškove zveze«, ki se je vršila v Mariboru ob priliki Orlovskega tabora. Tam se je bilo sešlo prvič večje število krščansko mislečega učiteljstva s Hrvatske in Češke, ki si je k vzajemnemu delu bratsko podalo roke. Veliko posla je imel odbor tudi z izdajo knjig, kakor »Oskrba manj-nadarjencev« in »Pastirci pri kresu in plesu«. Izdati pri sedanjih razmerah 2 knjigi v teku enega leta — je skoraj drzno! Kaže pa to, da ima »Slomškova zveza« veliko življenjske sile v sebi. Najlepši pojav v tekočem upravnem letu pa je bila ustanovitev nove podružnice »SI. zveze« za bivše Štajersko, ki šteje že prvo leto 62 članov in članic. Skupni pregled članov: lansko leto 496; izstopilo med letom 23, pristopilo 42, tedaj nad 500 članov. Blagajniško poročilo je podal v daljšem in podrobnem navajanju števil gosp. nadučitelj Julij Slapšak. Omenimo samo, da znašajo aktiva 79.000 kron, pasiva 70 tisoč kron. Ko vplačajo vsi člani naročnino in razpečamo vse knjige, tedaj ostane zvezi 9000 kron za tekoče zadeve. Uredniško poročilo o »Slov. Učitelju«. Dosedanji urednik g. Franc Fabinc poudarja v svojem poročilu pomen lista za organizacijo, za šolstvo, za šolsko politična vprašanja. Kaže na velike težave z redno izdajo lista ter vabi k sotrudništvu nadzornike in vse druge, ki jim jc razvoj »Slomškove zveze« in pa krščanska vzgoja pri srcu. Navaja imenoma najpridnejše I sotmdnike, kakor: R. Pečjaka, Tov, Lu-[ žarja, J. Polaka, Kržišnika, Silvestra in druge. Priznava, da je bila včasih pisava »Slov. Učitelja« trda, ostra, pikra, a to sa-t mo tedaj, kadar se je bilo treba braniti pred napadi. Prizna pa sedaj potrebo o literarnem odseku, ki naj prevzame uredniške posle ter skrbi, da se list povzdigne v edino pravoznanstveno pedag. revijo. Interpelacije. Predsednik kamniške podružnice g. Primožič vpraša predsednika, kaj je z zadevo udruženja. Štrukelj odgovarja v daljšem izvajanju, da je odbor vse storil, kar je bilo v njegovi moči, spraviti prizadevanje do uspeha za stanovsko udruženje ter tudi prebere tozadevna pisma, kakor tudi pravila UJU, iz katerih pa odseva poleg stanovske tudi kulturna tendenca, katere pa odbor »SI. zveze« ne more sprejeti v stanovsko organizacijo dotlej, dokler ne dobi garancije, da se stanovska organizacija ne bo vmešavala v kulturna vprašanja. Na jedrnata izvajanja tovariša Vuniča, ki je z »Narodno prosveto« t. j. s centralnim glasilom UJU neovržno dokazal, da tako pojmovano UJU ne more biti stanovsko; ta »Narodna prosveta« pobija namreč krščansko kulturo in je tedaj zaveden krščanski učitelj ne more naročati, dokler ne izpremeni pisave. V stanovsko glasilo trditve, kakor: biblija je verska zabloda, črni klerikali-zem etc. ne sodijo. Tudi se ne moremo odločiti že vnaprej, da bomo podpirali različne ustanove, dokler ne vemo za njih smotre. Dalje zahtevajo, da se opuste'vse dosedanje pedagoške revije, ki naj se spoje v eno. Tudi to je nemogoče, ker znanstveno pedagoške revije slone na principih, a principi ne poznajo kompromisov. Vsi navzoči pa se odločajo, da naj se pogajanja nadaljujejo, in sicer ne samo potom poverjeništva UJU v Ljubljani, ampak tudi s centralnim odborom. Sklene se v ta namen več resolucij, izmed katerih navedemo le načelno: Ponovno pozdravljamo stremljenje po močni, enotni, stanovski organizaciji z edinim smotrom: korist učiteljskega stanu in razvoj šolstva! Izrecno izjavljamo,, da smo pripravljeni vstopiti v UjU, ako nam poda nedvoumno izjavo, da se UJU ne bo vmešavalo v kak kulturni boj in se zavzemalo za protiver-ski nravni pouk. Sprejetih je bilo še nekaj konkretnih predlogov. Na vodstvu UJU je sedaj, da pride do ujedinjenja. Če sprejme naše predloge, tedaj skličem izredni občni zbor in proglasimo »Slomškovo zvezo« urbi et orbi za samo kulturno organizacijo. Več o tem objavi »Slov. Učitelj«. O šolsko-političnem informacijskem glasilu. Ker »Slov. Učitelj« izhaja mesečno in še to neredno, je občutna potreba po takem informacijskem glasilu. Sprožile so se različne misli. Tako so bili nekateri za to, da bi naj prinašal »Slovenec« tako prilogo, ali pa naj bi imel posebno kolono z naslovom »Učiteljski vestnik«. Ne eno, ne drugo ni zadovoljilo zborovalcev. Po temeljiti debati se soglasno sklene, da naj odbor tekom enega meseca poskuša z izdajo stanovsko-informacijskega glasila, ki naj izhaja vsakih 14 dni. Člani sami pa se zavežejo, da bodo v pokritje stroškov prispevali letno po 100 kron. Članarina in naročnina »Slov. učitelja«. Članarino določijo na 70 kron. Od te članarine pa dobe podružnice po 20 kron za vsakega člana. Naročnina na »Slovenskega učitelja« pa se zviša od 30 kron na 50 kron. Uredništvo »Slov. učitelja« prevzame literarni odsek, v katerega so bili izvoljeni: Fortunat Lužar, R. Pečjak, Fr. Fabinc, Julij Slapšak, Lebar Anica, Štrukelj Ivan. Remedure po podružnicah. Veliko število članstva, ki ga je navedla g. tajnica, ni bilo tov. Kržišniku všeč in je zahteval pojasnil — koga smatramo še članom »Slomškove zveze«. Predsednik mu je pojasnil, da vse, ki so kdaj vstopili v »Slomškovo zvezo«, pa doslej še niso formelno izstopili. On ve, da je nekaj takih še zraven, ki po svojem delovanju ne sodijo več v zvezo, zato prosi, da izvrše vse podružnice remedure, ker ej boljše, če imano tudi manj članov — toda zavednih! Na vprašanje, kaj je z učitelji Sokoli ali Soko-licami, sklene zbor, da se izključijo, če sami ne poznajo toliko takta, da pravilno prijavijo svoj izstop. Protest. Na predlog gospe Peterlino-ve, kakor tudi na utemeljevanje tovariša Polaka protestirajo zborovalci proti temu, da jc ministrski svet draginjske doklade odmeril poročenim učiteljem za polovico manjše, kakor neporočenim. Plača naj se delo! Po tej odredbi imajo učiteljice-začet-nice večje dohodke, kakor mnogo starejše* omožene. Ugovori proti nasilnemu odtegovanju 5 % drag. doklad za neke državne konsu-me se opuste, ker je po poročilu uradnika deželnega knjigovodstva ta zadeva prostovoljna in nc obvezna. Volitve. Kot predsednik je bil izvoljen z vzklikom tovariš Štrukelj, ostali odborniki pa po listkih in sicer: Kleinmayr Marica, Lebar Anica, Ojstriš Anica, Slapšak Julij, Pečjak Rudolf, Fabinc Franc, Sadar Adolf, Lužar Fortunat, Vrhovec Stanko, Kržišnik Franc, Brglez Avgust. Dne 29. t. m. je imelo krščansko misleče učiteljstvo še socialen tečaj, ki se ga je udeleževalo 32 učitcljic in učiteljev. §Ce. Gospodarske težave. Kakor se vidi iz poročil o vseruskem komunističnem kongresu, ki te dni zboruje v Moskvi, se borita v boljševiški stranki med seboj dve struji: imperialistična, ozir. militaristična in miroljubna, ki posvečuje svojo glavno pažnjo gospodarskemu, vprašanju. Medtem, ko vprizarjajo v Čehoslovaški in Jugoslaviji agenti boljševizma bunte, ki naj povedo do svetovne revolucije, mase v Rusiji propadajo od gladu. Lenin hoče žalostnemu gospodarskemu stanju Rusije odpomoči s koncesijami tujemu kapitalu, Trockij pa je zdaj tudi priznal, da so sovjeti s svojimi nepre-stanimi vojskami Rusijo popolnoma iz6r< pali. Predsednik sovjeta narodnih komisarjev, Rvkov, je izjavil, da sovjeti že tri leta žive na račun rezerv, nakopičenih že za časa carizma in da je zato zdaj nujno treba štediti, razhode zmanjšati in dvigniti produjkcijo. V tem oziru se namerava zdaj velika akcija. Verhoturskij meni v »Pe-trogradski Pravdi«, da boljševiki, ki se razumejo samo na politično propagando* ne bodo kos tej nalogi. Med sovjetsko vlado in predstavite^ Ijem gozdnih podjetij v Angliji Mac Du-glasom, ki je te dni prispel v Moskvo, so se začela podrobna pogajanja zarav slučaju upora v njihovih domačih vaseh Ittstreljeni. — Kavalerijski oddelek vstaške-ga generala Gula je zasedel Stari Konstantinov. — V Kamenem Podoljskem so boljševiki iztrebili vse desničarske socialiste, Politične nowicea f-f- Domovina je rešena. Vladni stranici sta torej po enomesečnem boju in prerekanju vendarle srečno razdelili med se-jlboj ministrske sedeže, pri čemer so jima Žli na roko največ komunisti, ki so vpri-zorili ponesrečeni državni prevrat ter tako dali gospodom v Belgradu najlepšo prili-iko, da se složijo. Kaj bo od tega imelo zapeljano delavsko ljudstvo, se najbolj razvidi iz odredb vlade proti komunističnim političnim in strokovnim organizacijam, časopisju in združevalni svobodi, kar se bo zdaj seveda s še večjo energijo nadaljevalo, kajpada ne v prid državi, ker sila pač rodi protisilo. Če bi nas ne skrbela bodočnost države, ki se lahko škodoželjno smejali, ko so demokrati in del radikal-cev na tak način državo privedli do tega, da se bo zdaj začel usodni boj med vladnim velesrbskim centralizmom na eni in z radikaliziranimi masami na drugi strani. Medtem pa Italijani, Nemci in Bolgari pridno kujejo svoje načrte, ki so vse kaj drugega nego nam prijazni. Vendar pa položaj še ni tako obupen, ker se je posrečilo demokratom, da razun šest ministrov dobe še šest ministrskih pomočnikov iz vrst svojih parlamentarcev, kar bo gotovo v največji prid strokovnemu vodstvu naših državnih poslov, odstranitvi korupcije v upravi in tako dalje ... Res — demokratom je zadostovala doba dveh let, da zedinjeno državo pred celim svetom kompromitirajo in jo vržejo v vrtinec najhujših političnih in socialnih bojev, ki hi nas mogli privesti celo do državljanske ,vojne. Seveda boj zoper klerikalizem je nekaj tako važnega za demokrate, da niso imeli nobenega nujnejšega posla nego da so čimipreje razdrli solidarnost strank, ki so 1918 osnovale edinstveno državo in so zdaj postavljeni pred fakt, da bodo s svojimi tovariši iz protiprotičevega tabora ra-dikalcev nosili odgovornost za vse, kar bo prišlo nad Jugoslavijo. -j- Taktika Samostojne kmetijske stranke. Poslanci Samostojne kmetijske stranke so zanesljivi stebri centralistične politike in so po svojem klubovem načel- niku Laziču objavili, da bodo vlado in njen centralistični program podpirali. Ker pa ta centralizem ni združljiv z obljubami, ki so jih dajali kandidati samostojnih svojim volivcem, zaLo ne mislijo stopiti v vlado; tako bi po eni strani podpirali centralistični program vlade, n drugi strani bi pa pri svojih ljudeh valili krivdo s sebe, češ, saj nismo v vladi in nismo odgovorni za to, kar dela vlada. »Domovina« jim sedaj daje dobre naujke, ker sc ji zdijo kot centrali-sti premalo odločni, preveč obzirni in bojazljivi: »Kmetje sicer vidijo, da je potrebna za srbske kmete druga taktika, druga pa zanje, vendar ni med njimi nikogar, ki bi bil v moči ubrati pravo pot. Doma kmetje neprestano pritiskujejo na demokrate, da naj jim stoje na strani v obrambi proti klerikalcem, njihovi poslanci v Belgradu pa indirektno podpirajo klerikalce ter delajo proti koristim svoje lastne stranke (ker ne gredo v vlado. Op. ured.). Od sedanjega trenotka zavisi vse. Ako jo sedaj zavozijo, bo konec njihove slave. Povedali smo odkrito besedo, da nam ne bo kdaj kdo očital, da ni3mo svarili političnih otrok ob pravem času.« ;—1— Krščansko časopisje je moč, ki našim nasprotnikom prizadeva veliko skrbi, To nam dokazuje cela šuma notic, ki so jih prinesli naši liberalni in socialistični listi, ko so izvedeli, da »Večerni List« preneha, pa so istočasno bili obveščeni, da bo mesto njega izhajal »Novi Čas«. Dve taki rovici naenkrat — to je bi'o preveč za naše nasprotnike, ki zdaj ne vsdo, ali bi se veselili ali žalovali. Mi jim priporočamo, naj mirno čakajo, kaj pride, saj »Novi Čas« izide že v ponedeljek. + Ravnopravnost in centralizem. Sarajevska »Hrvatska Sloga«, glasilo hrvatske težačke stranke, je objavilo dne 28, decembra 1920 dva članka, v katerih se peča z aktualnimi vprašanji. V prvem članku: »Oni nas ne poznaju . ,,« graja odločno demokrate, ker zagovarjajo upravni centralizem, v katerem vidi prikrite hegemo-nistične težnje srbskega plemena, Člankar je zabeležil, da je demokratska »Tribuna« s strahovitim nepoznanjem razmer pisala o izidu volitev v Bosni in Hercegovini. V drugem članku »Ravnopravnost i centra-lizam« je poudarjal člankar: »Naša nova očetnjava mora biti dom enakopravnih bratov,« Opozarja dalje na subotiški list »Neven«, kateri je pisal: »Propast centralizma, proti kateremu so se takorekoč enodušno dvignili vsi Hrvati in Slovenci, smatramo za veliko srečo v naši državi in za prvi predpogoj mirnega in srečnega življenja, za glavni predpogoj plemenskega pomirjenja in pozitivnega dela na mestu dosedanjega prerekanja,« »Hrvatska Sloga« nato poudarja: »Največja nevarnost bi bila, če bi se dosedanji vladni način oktro-iral.« O centralizmu pa pravi: »Tak pokret je enako nevaren Srbom, Hrvatom in Slovencem.« Najlepšo slovo od starega leta vzameš nocoj pri Silvestravem večeru ->Ljubijane« y Unionu. — Novoletno voščilo pri knozoškofn. Ljubljanska duhovščina se je poklonila danes knezoškofu in mu izrazila svoja novoletna voščila. Prošl Kalan je v njenom imenu čestital za novo leto, z zahvalo za njegovo naklonjenost, ki je vedno skazuje duhovščini, skrbeč za njen duševni in gmotni blagor, z željo, da ga milost Gospodova tudi zanaprej podpira v njegovem apostolskem delu in z zagotovilom, da se hoče duhovščina pod njegovim vodstvom in v edinosti ž njim truditi za razširjanje in vtrjevanje kraljestva božjega med nami. Ako motrimjo spremen leta z natornim pogledom, vidimo, kako izginja kakor sanje pred nami staro leto s svojim veseljem in svojim trpljenjem!, s svojim zasluženjem in svojim zadolženjem, s svojimi srečnimi in manj srečnimi dnevi. Novo leto pa vstaja pred nam,i kakor gosta jutranja megla, v katero gledamo z upom in strahom, ali bo prodrlo skoz njo soince sreče ali se pa zgosti in nam donese burje in vikarjev. Ako pa ta spremen leta gledamo z nadnaravnim pogledom, vidimo v tem vrvenju in spreminjanju let in časov Njega, ki Brezčasni vlada nad namk ki je danes in včeraj in vekomaj vedni Isti, ki je Oče nas vseh, čegar previdnosti se lahko zaupno in vdano izročimo. To je skušal Silvester papež, s katerim završujemo vrsto svetnikov v letu, ki je pretrpel preganjanje Cerkve za Dioklecijana in Licinija, ki je pa tudi doživel vstajenje cerkve iz katakomb za Konstantina. — Bodoče lelo je posvečeno po navodilu sv. Očela varhu kat. cerkve sv. Jožefu in uprav v njegovem življenju je orisana usoda iu zgodovina kat. cerkve. On je vstal in bežal z Detetom, ki ga je iskal Herod, da bi ga umoril, pa se je zopet vrnil, ker so umrli, ki so stregli Detetu po življenju. — To je delež kat. cerkve vojskujoče se na« tem svetu: v tem prepričanju pripravljeni in mirni glejmo v novo leto. — Teb čutil in misli polni Presvetlemu želimo, da se mu izpolni beseda Kenipčanova v novem lotu, ut hiter multas curas quasi sine je zahvalil za izrečena voščila, opozarjal je etira transire possit. — Presvetli knezoškof se je zahvalil za voščilo in opozoril na vuJkanično ozračje, v katerem živimo, vsled tega ker se človeštvo oddaljuje in iz-neverja svojemu Bogu in njegovim zapovedim, ki so najtrdnejši temelj vsemu javnemu "in zasebnemu redu. Zato je treba, da uevstra-šeno iu vztrajno oznanjujemo svetu te zapovedi po rodnem duhovno-pastirskem delovanju in po izrednem. Tu omenja Presvetli vzlasti misijonskih duhovnih vaj, ki posebno vplivajo, da se ljudje zopet duševno orientirajo in umire. Poleg strogega dušnega pa-stirstva treba duhovnom z vsemi močmi podpirati krščanske organizacije cerkveno in svetne, posebej tu pohvalno omenja orlovske organizacije, prepričani, da so Cerkvi in državi po veri živeči kristijani najzanesljivejša opora in bramba. Presvetli izraža svoje veselje, da je duhovščina edina s svojim škofom v vsem stremljenju in delu ter upa, da temu združenemu delu v blagor naroda Bog podeli obilnost svojega blagoslova; posebe pohvali škof duhovščino, da vkljub svojemu skrajno slabemu gmotnemu položaju, za katerega zboljšanje se je in se bo on trudil, poleg svojih strogo stanovskih dolžnosti vrši tudi razne druge posle na karitativnem, kulturnem in gospodarskem polju. Presvetli izrazi trdno nado, da se s pomočjo božjo tudi v naši državi iz sedanjih kriz dokopljemo do lepših časov. — Grol Alfred Coronini. V ponedeljek dne 13. dec. se je razširila po Gorici žalostna vest, ki je posebno goriške Slovence hudo prizadela, namreč da je v noči od nedelje do ponedeljka izdihnil svojo blago dušo, previden s svetotajstvi svete vere grof Alfred Coronini-Cronberg, veleposestnik, bivši deželni in drž. poslanec itd. Pokojni gospod grof je bil do zadnjega časa čvrst in krepak, a srčna kap je naredila njegovemu življenju nagel konec. Dne 15. dec. so položili njegove zemeljske ostanke v kapelici na Cingrafu k večnemu počitku. — Vsi goriški Slovenci se hvaležnim srcem spominjajo njegovega krepkega in odločnega nastopa kot dež, in drž. poslanca v prilog naših pravic ter našega gmotnega napredka. N. p. v m.! — Umrl je v Rožičkem vrhu obče spoštovani gospodar Simon Herman. — Koroški večer bodo priredili dne 11. januarja 1921 v mariborskem Narodnem domu. — Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: V soboto dne 1. januarja in v nedeljo dne 2. januarja izostanejo nastopni osebni vlaki: Na progi Zagreb— Zidanmost osebna vlaka št. 523 in 522; bila stvar zveze narodov, urediti to vpra-5.15 in prihaja v Zagreb ob 7,32. Osebni-vlak št. 522 odhaja iz Zagreba ob 12.55 in prihaja v Zidanmost ob 15.39. Na progi Zagreb—Sisak izostaneta vlaka št. 514 in 515. Vlak št. 514 odhaja iz Siska ob 5.54 in prihaja v Zagreb ob 7.10, vlak št, 515 odhaja iz Zagreba ob 17.15 in prihaja v Sisak ob 18.28. — »Frančiškan lahlcoživec in morilec.« Pod tem kričečim naslovom je »Domovina« v svoji 134. številki prinesla cel roman o frančiškanskem patru Salvatorc Ciavellini iz frančiškanskega samostana St. Antonio di Portici. Pripoveduje, nc navajajoč seveda svojih virov, da ta fcnadar-jeni« mladenič, ki je bil prisilno že v mladih letih oddan v samostan, kljub temu, da je tu vneto iskal »blagodejnih vplivov za svojo dušo«, ni našel, česar je iskal, marveč se je sredi »propalih bratov sv, Frančiška« izpridil in »zaplul v iste vode«, kakor njegovi sobratje. Tako je začel la-hkomišljeno živeti, zapeljevati ženski svet, celo »najodličnejše dame klerikalnih krogov« (katere, je seveda posl anska stvar), naposled je umoril svojega gvardijana p. Nikolaja Grossi s tem, da ga je zadavil z redovniško vrvjo, ga ograbil in za*o prišel pred napoljsko poroto. Tega je seveda poleg »moralno pokvarjenih menihov« kriv v prvi vrsti »katolicizem«, o katerem je glasom »Domovine« dokaz-1 slavni učenjak Lombroso, da je »edini vzrok zločinov in duševne zaostalosti ljudskih mas zlasti v Italiji«, Ko je »Domovina« na ta način storila za zločine patra Salvatora odgovoren ne samo njegov samostan in splch vse fratre in patre v Italiji in po celem svetu, marveč celo ves katolicizem, opominja starše, naj ne dado svojih sinov v »lcmenat«, ker da »postanejo hlapci in agitatorji katoliške stranke« in utegnejo sčasoma še postati morilci. — Dasi. take vrste romani pač nc morejo več vplivati na ljudi, ki debro poznajo metode takih listov, pa menda tudi ne na količkaj razsodnega človeka, naj bo bel ali črn, smo se o zadevi tega patra na merodajnem mestu informirali in dobili sledeče avtentično pojasnilo; Dotični pater se piše Salvatore Ciavclino in je bil kot mladenič po končani laični, to je državni brezverski šeli, sprejet konventualcev (torsj ne frančiškanov minoritov), pa je tu vedel tako prikrivati svoj značaj, da je bil po dokončanih študijah v mašnika posvečen. Ko so prišle na dan njegove pregrehe, je bil takoj iz reda spoden in suspendiran, Ker pa je bil očitno nagnjen k zločinske-™ življenju, je nosil dalje reclovniško ob.cko in rodovniške oblasti pr0ti temu niso mogle nič ukreniti, saj v Italiji država cerkveni jurisdikciji ne gre na roko, če ji ne kaže. Na ta način je nesrečni mož vršil dalje svoje goljufije pod redovniškim habitom ter je celo prosjačil časih miloščine po konventualskih samostanih, kjer ga niso dodobra poznali. Pred štirimi leti je povabil na svoje stanovanje ministra reda, provinciala Patra Nicolo Grossi pod pretvezo, da se hoče temeljito poboljšati, kajti Grossi je bil znan svet mož, ki je pod haljo nosil spokorniško raševino in imel velik vpliv na padle ljudi. Tu ga zločinec nenadoma napade, davi in naposled z udarci s polenom ubije. Potem mu vzame iz žepa ključ pisalne mize, se poda v samostan v Portici, gre neopažen v provincia-lovo ceiico, ki je zmiraj odprta, in Ugrabi tam več tisoč frankov. V dokaz njegovega zločinskega značaja služi zlasti to, da je nato šel k gvardijanu, rekoč, da ga je pro-vincial, ki ni bil nI' omur povedal, kam da gre, srečal na cesti in da mu je iz usmiljenja dovolil, naj gre v samostan povečerjat njegovo večerjo, ker da se on (provincial) odpelje v Rim po opravkih. Ciavolino je mirno povečerjal in potem šel ugrabljeni denar zapravit z vlačugami, Vsled znane počasnosti laške justice se je razprava proti propalemu eksmenihu vršila šele zdaj v Napolju in je seveda ta zločinec, zagovarjajoč sebe, izbruhal proti svojim sobra*om kopo laži, katere mu verjamejo seveda le tisti, ki imajo interes od tega. Sloveča pisateljica Matilda Serao pa je ob tej priliki napisala več lepih člankov v obrambo reda, ki je storil toliko dobrega za Italijo kakor nobeden drugi. Sicer pa so pošteni in dostojni listi o tem zločinskem tipu poročali čisto objektivno in le taka glasila kakor je »Domovina«, so se čutila poklicana zaradi enega ničvredne-, ža oblatiti ves stan. — Za kratek čas. Včerajšnja »Jugoslavija« poroča iz škofje Loke: »Vsled poraza pri zadnjih volitvah so naši klerikalci vsi iz sebe. Izbrali so si sedaj kot cilj svojih napadov škofjeloškega Sokola. V ta namen se poslužujejo skrajnega sredstva _ očetov kapucinov. Neverjetno, kajti z oo, kapucini smo se razumeli dosedaj čisto dobro, pripadnost tej ali oni politični stranki ni ovirala medsebojne naklonjenosti. Umljivo torej, da smo jih vedno rad podpirali z izdatnimi sredstvi. Dejstvo pa, da razdeljujejo potom svojega cerkovnika protisokolske brošure hujskajoče (!) vsebine, da iste dele celo na porti ljudem, ki jim prinašajo darove, nas odvrača od dosedanje naklonjenosti in sili, da revidiramo svoje stališče do njih.« — Doslej smo trdili, da naši nasprotniki lažejo. Zdi se mi da smo jim delali s tem krivico. Oni uvajajo pri nas le novo terminologijo, nov jezile, če hočete. Svobodomiselni listi pišejo o »nečedni sorlrgi, ki jc prilezla iz farovških hlevov in svinjakov«, Sokol kriči na javnem trgu, da je treba vzeti »nož v roko in poklati vse farje« itd.: to vse je po njihovi novi terminologiji verska strpnost ozir. vernost. Liberalci in njim sorodni elemeini slikajo clr. Korošca bratom Srbom kot separatista in veleizdajalca, Slovencem pa kot takega, ki je prodal Slovence Srbom: oni imenujejo to politično poštenost. Na ta način pomeni tudi 225 »klerikalnih« glasov od 416 oddanih (23 »narodnosocialnih« !) poraz »klerikalcev«. Samo privaditi se je treba novi terminologiji, kar je seveda težko za črne nazad-njake in neverne Tomaže, ki nc verjamejo, da je sneg v Ljubljani bel, po hribih pa črn. — Mislili smo, da je bil 28. novembra »vslea poraza ... ves iz sebe« neki dični Sokol, ki jc pred mestno hišo kričal: »Zdaj pa nož v roko in poklati vse farje!« Pa je moral že biti zmage pijan, saj je dobila JDS celili 99 glasov.! — Kaj pa je z oo. icapucini, oziroma njihovim cerkovnikom? Ta nesrečnež, ki ima sicer več soli v glavi kakor vsa loška liberalna lažiinteligen-ca, je mislil, cla ima iste državljanske pravice, kakor n. pr. kak Joško Ziherl, in je razširjal poučno knjižico »Ajmo mi Sokoli«, iz katere naši nasprotniki niso ovrgli nc enega stavka. (Če pravijo v svojem časopisju pomirjujoče vsebine, da ima knjižica, ki hoče ljudem pojme bistriti, »huj-skajočo vsebino«, prosto jim!) Oo. lcapu-cinom »naklonjeni« liberalci (med njimi že omenjeni »farški mesar«), ki so oo. kapu-cine »vedno radi podpirali z izdatnimi sredstvi«, take črne nelivalcžnosti seveda niso mogli trpeti in tako je eden njih, trgovec Pccher, poslal predstojništvu samostana odlok, v katerem kot velik dobrotnik samostana zahteva, cla se hujska-joči cerkovnik odslovi. Naj omenim, da je cerkovnik pri tem velikem dobrotniku dobil letos za »kapucinskega prešička« 1 (beri in piši: enol) žigosano in 2 nežigosani Hocdš ob S. uri mi m kroni. Res »izdaten« dar, posebno, če upoštevamo darovalčevc neugodne gmotne razmere! Dar uboge vdove! — Toliko v pojasnilo k zabavni notici. Drugič nam preskrbite še kako berilo v svoji novi terminologiji! — Poročil se je vladni svetnik g. dr, Rudolf pl. Andrejka z gdč. Miciko Tavčar iz Selc nad Škofjo Loko. Čestitamo! — Današnji »Uradni list« prinaša besedilo začasnega poslovnika za ustavotvorno skupščino. Podpisani so vsi ministri, tudi tisti, ki niso dali svojega podpisa — Nadzorstvo finančnih delegatov. Današnja številka Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo objavlja naredbo osrednje vlade, po kateri se predpisujejo izpre-;nembe in dopolnitve uredbe o začasni ureditvi delegacij ministrstva za finance. Finančnim delegatom so prideljeni pomočniki, katerih čin in plača sta enaka činu !n plači odsekovega šefa glavnega knjigovodstva pri generalni direkciji državnega računovodstva. Nadzorovanje delegacije Je glede izvrševanja proračuna in blagajniške uprave razširja na vsa civilna oblast-va, ki izvršujejo državni proračun dohodkov in izdatkov. Pravice in dolžnosti pomočnika finančnega delegata še predpiše minister za finance s posebnim pravilnikom. — Zj&gorje ob Savi. V soboto, 1. jan. (JOpoldne po Iitanijah se vrši občni zbor Slov. kat. izobraževalnega društva v Društvenem domu. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za procvit in napredek krščansko-izobraievalnega dela med našim ljudstvom in ki žele sodelovati na tem polju. Obenem se bodo sprejemali novi člani. — Odbor. — Pastirci nri kresu in plesu. Kaj tako ljubkega, otroško psiho upodabljajočega že dolgo nismo dobili na književni trg. Zadeti otroško nrav je znal Levstik, Župančič in k njima po vsej pravici lahke prištevamo tudi Franceta Bevka. Knjižico, ki stane vezana 16 K, nevezana 12 K, je dobiti v Jugoslovanski knjigarni in pri radučitelju Juliju Slapšaku v Mostah. Primernejšega darila za Novo leto ne dobite! Šolska vodstva opozarjamo na ta nenavaden knjižni pojav. — Dva otroka zgorela. Marijana Osredkar iz Bodoveljskc grape pri Škofji Loki je nedavno odgnala svoji dve kozi na semenj v Škofjo Loko; v bajto je zaprla svoja dva otroka: eno leto starega Ivana in 3 letno Lojziko. Nesreča jc hotela, da je nastal ogenj, kateri je v najkrajšem času upepelil bajto. Brata Jakob in Matevž Sodnikar s hriba sv. Petra sta zapazila požar in sta tekla na pomoč. Ko sta prišla do pogorišča, sta slišala iz sobe zdiho-vanje in plakanje otrok, a ker so bila vrata zaklenjena, nista mogla v hišo. Razbijala sta po vratih, da bi vdrla v hišo, toda na nju so padale goreče trske in tudi skozi okno nista mogla priti v hišo, ket se je vdrl leseni strop. Ostanke zgorelih otročjih trupel so potegnili orožniki iz bajte in jih odnesli v škofjeloško mrtvašnico. Nesrečni materi je poleg obeh njenih otrok zgorelo celo njeno imetje: vsa obleka, ena koza in ena kokoš; škode je približno za 15.000 kron. — Zaprtje: »Medica! Mirror«, odlični ameriški strokovni časopis poroča, da se »Franz-Jose!«-grenčica izkaže vedno dobro. za šnji višini, samo slanina se je nekoliko pocenila. Na debelo se kupuje po 48 kron kg. Goveji mesarji zahtevajo z največjim poudarkom podraženje govejega mesa za 4 krone pri kg ter se opirajo na dejstvo, da so surove kože padle od 50 na 34 kron kg ter loj od 26 na 18 kron, to znači izgubo 800 do 1200 kron pri enem volu. Temu nasproti pa so pričele padati cene živi teži in je pričakovati v najkrajšem času zena-čenja. Opozarjajo se interesenti, da ne bo dovoljena nikaka podražitev rfovejeg.1 mesa, ker bi se s tem samo zajezilo padanje cen živi teži ter celoten konzum občutno oškodoval. — Sadni trg je dobro založen. Južno sadje se je pojavilo v obilnejši meri po naslednjih cenah: Rožiči 20 kron kg, fige 24 do 26 kron, dateljni 40 kron, mandelni 96 kron, kostanj maroni 16 kron, orehi - celi 16 do 18 kron, luščeni 60 kron, limone 1 do 2 krone kos, pomaranče 1 Krono 50 vin. do 4 krone kos, mandarine 2 krone kos. — Zelenjava je omejena na trgu na najnujnejše predmete, vse špecija-litelc primanjkujejo popolnoma. — Jajca so se zopet pojavila na trgu v zadostni množini; plačujejo se 3 krone 50 vin. do 4 krone kos. — Mleka je zopet v Ljubljani dovolj, kvaliteta je pa slaba. — Špecerijsko blago stoji na prejšnjih cenah. Java sladkor stane 54 kron kg, sladkor v kockah 64 kron. Moka v nadrobni prodaji: št. 0 IS kron kg, moka za kuha 16 kron 50 vin., bela krušna moka 14 kron 50 vin., koruzna moka 7 kron, koruzni zdrob 8 kron, pšenični zdrob 18 kron. lj Nepoštena uslužbenka. M. C., zaposlena v neki trgovini, si je prilastila večkrat razno blago v vrednosti okoli 10.000 kron. To blago je pošiljala C. prodajat svojega 19letnega brata ter 16letncga J. V. raznim strankam. Policiji se je posrečilo najti večino ukradenega, oziroma že prodanega blaga. Vsi trije so bili po ugotovitvi kaznjivega dejanja izpuščeni na svobodo. Zadeva se je izročila deželnemu sodišču. lj Nevarni vlomilci prijeti. Oddelek kriminalne policije, ki izvršuje nadzorstvo tujcev, je minule dni opazoval v Kolodvorski ulici tri neznane moške, ki so se zelo sumljivo vedli in se zadrževali po gostilnah. Neki večer so se osumljenci dogovorili, da se bodo odpeljali zjutraj na deželo, izvršili v neki večji gostilni v Kamniku vlom in ukradeno obleko in perilo odnesli v Zagreb. O tej nakani so zvedeli kriminalni organi in so še isto noč aretirali 24-letnega Josipa Lebana iz zasedenega ozemlja, ki je bil 1. 1913 pri okrož. sodišču v Celju v preiskovalnem zaporu zaradi vloma v trgovino v Celju in je pobegnil, 34letnega Antona Cvetrešnika iz Svetine, ki je bil zaradi tatvine v preiskavi in je eskorti pobegnil, ter nekega Franca Gor-ška, 211etnega delavca iz Griž, ki je bil oktobra meseca izpuščen iz zapora. Kakor se sluti, je bil Cvetrešnik, ki si je nadel ime Franc Kermelj iz Pečuha in bil v kriminalni razvidnici kot 16krat radi tatvine predkaznovan, ugotovljen kot vodja te tatinske družbe. Policija sluti, da imajo are-tiranci več vlomov na vesti. -— Tatinska družba je bila izročena dež. sodišču. lj Silvestrov večer »Ljubljane« v Unionu bo imel pester spored, prepleten z orkestralnimi točkami in lepimi pesmimi mešanega in moškega zbora. O polnoči bo pestra alegorija: Pozdrav Novemu letu. Vabimo vse prijatelje poštene zabave. — Vstopnice se dobe pri blagajni, sporedi brezplačno na mizah. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani priredi Novega leta dan točno ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu (Komenskega ulica) božičnico. Spored: 1. J. Pogačnik: Božična pesem, moški zbor. 2. J. Aljaž: Na dan!, moški zbor. 3. A. Monar: Oče Kolping, hvala Tebi!, tenorski samospev. 4. * * * Oj vstani, solnce moje!, tenorski samospev. 5. Bctle-hem. Božična igra s petjem in živo sliko v štirih dejanjih. — Cene prostorom: I. prostor 12 K, II. prostor 10 K, III. prostor 8 K, IV. prostor 5 K. Stojišče 3 K. Vstopnice se dobe v predprodaji v soboto dopoldne od 10.—12. ure v Rokodelskem domu. lj Šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob 6. uri bo predaval g. Franc Krem-žar o velevažni stvari. Vabimo k obilni udeležbi! li Za deželno sodnega svetnika v VIL čin. razredu pri deželnem sodišču v Ljubljani je imenovan g. dižavni pravdnik dr. Ivan Modic. lj Pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani je povišan za nadkontrolorja revizor g. Klemančič. lj Novoletni dar oslepelim vojakom. V počaščenje spomina blagopokojnega g. (vana Beliča je nabralo v njegovi gostilni Eri št. 6 omizje njegovih prijateljev 600 K ot novoletni dar oslepelim vojakom, lj Ljubljanski trg. Med prazniki je bil trg živahen. Cene mesa so ostale na prej« POGOJI GENERALA CAVIGLIA. LDU Rim, 30. dec. (Štefani.) Najvažnejši pogoji, ki jih je naznanil general Caviglia reškim zastopnikom, so: Vrnitev ujetnikov, ki so jih zavojevali legionarji, odhod vojnih ladij iz reškega pristanišča, vrnitev orožja, municijc, vojnega materijala itd., ki je bilo vzeto italijanski armadi, vsi legionarji, ki niso rojeni na Reki, morajo v petih dneh zapustiti Reko in vsi reški legionarji se morajo razorožiti. D'Annunzio mora zapustiti Reko, ko odveže legionarje prisege. Rab in Krk morajo legionarji takoj zapustiti. Reška regenca bo tekom današnjega dne odgovorila. Odgovor bo, kakor se čuje, ugoden, regenca bo pogoje sprejela z nekaterimi pridržki, ki se tičejo načina izvršitve pogodbe. ZMANJŠANJE VOJNEGA BRODOVJA. LDU London, 30. dec. (Brezžično.) Pobudo državnega tajnika za mornarico v Zedinjenih državah glede zmanjšanja vojnega brodovja so sprejeli najvišji politični krogi ugodno. Vendar pa se sodi, da bi osebni vlak št. 523 odhaja iz Zid. mosta ob šanje; obžaluje se, da Amerika še ni pristopila zvezi narodov in da zato razpravljanje o tem vprašanju ni mogoče. RUSIJA IN RUMUNIJA. LDU London, 31. dec. (Wolff) »Daily News« objavlja brezžično brzojavko, da je Take Jonescu poslal čičerinu dve noti, s katerima opozarja sovjetsko vlado na koncentracijo ruskih čet ob Dnjestru. čičerin je odgovoril, da Rusija in Ukrajina nimata proti Rumuniji napadalnih namenov. Ako se sprejme predlog za mirovno konferenco, bi bila odstranjena vsaka možnost konflikta. SOCIALISTI IN KOMUNISTI. LDU Curih, 30. dec. (ŠBA) Na skupščini socialno-demokratske stranke, ki se je vršila v sredo zvečer, je dobil predlog novih komunistom da se odstavi predsed- nik stranke Nobs, 846 glasov novih komunistov in 699 glasov socialnih demokratov. LDU Tours, 30. dec. (Havas.) Ko so komunisti zborovanje nadaljevali in skon-čali, so se sestali obnovitelji in člani odpornega odbora ter izvedli fuzioniranje. Za predsednika je bil izvoljen Pressmann. Skilenili so, da naj stranka enostavno predstavlja nadaljevanje unificirane stranke, da naj sprejme amsterdamski program iz 1. 1919. in da naj odkloni sodelovanje v vladi. Izdal se bo manifest na 150.000 pristašev socialistične stranke, ki so odklonili pristop k moskovski internacionali. Mayeras jc prečital izjr.vo nove socialistične stranke, ki povdarja potrebo, da se prepreči vsaka nova vojna in da stranka ostane združena s strokovnimi organizacijami. Zastopniki nove stranko bodo šli meseca februarja na Dunaj, da se dobi podlaga za resnično novo internacionalo. Končno se je sklenil protest proti smrtnim obsodbam mažarskih socialistov. PROTI OSEMURNEMU DELU NA KMETIH. LDU Pariz, 30. dec. (Brezžično.) Ministrski predsednik je izjavil, da je vlada proti temu, da bi se na kmetih uvedlo osemurno delo ter da so bila vladnim zastopnikom, ki se pošljejo na mednarodno delavsko konferenco, v tem zmislu dana navodila. ZVIŠANA PRODUKCIJA PREMOGA NA ANGLEŠKEM. LDU London, 30. dec. (Brezžično.) Sodelovanje lastnikov premogovnikov in rudarjev za povečano pridobivanje premoga je imelo presenetljiv uspeh. Po izkazu zadnjega tedna se jc nakopalo za 100.000 ton več premoga, kakor prejšnji teden. Poprečno se je pridobilo, odkar sc je zopet začelo delo, na teden 5,200.000 ton, kar bi znašalo na leto 260 milijonov ton. Razen že dovoljenih dveh šilingov bodo delavci vsled tega uspeha dobivali šc 18 pencev dnevno. NEMŠKA ARMADA. LDU Berlin, 30. dec. (Wolff) Po poročilu »Berliner Tageblatta« je dokončano zmanjšanje državne brambe na 100.000 mož. Ker pa še 10.000 mest ni popolnje-nih, znaša sedaj število brambe 90.000 mož, LDU Pariz, 30. dec. (Havas.) Leygues je imel z angleškim in italijanskim poslanikom razgovor glede razorožitve Nemčije. Francoska vlada bo menda poslala kabinetoma v Londonu in Rimu noto in prosila, da bi se zedinili glede nujne ureditve stvari in bo eventualno predlagala tudi sklicanje konference. DOM IN SVET. V težkih razmerah zaključuje >Dom in Svet« svoj XXXIII. letnik. Ali so se izplačale žrtve, s katerimi ga je založba omogočila, naj presodijo čitatelji. Ako ga primerjate z drugimi sočasnimi jugoslovanskimi leposlovnimi listi, upamo, boste našli njegov obstoj popolnoma opravičen. Kdor ima priliko, da lahko pregleda celo dolgo vrsto od |1. letnika do danes, bo videl, da je >Dom in Svet« kon-sekventno rastel notranje in zunanje in v tem oziru nima para v slovenski literaturi. Organizacija, ki ga je omogočila, si je s tem postavila trajen spomenik v zgodovini naše kulture. Vojna leta so se dala sicer res tudi njemu občutiti. Deloma se je zmanjšal, izhajal je neredno, a vsaj izhajal, — priznati pa mora vsak, da je vsebinsko od leta 1914. dalje kon-sekventno rastel, da je postajala njegova oprema z vsakim letom popolnejša, s Dom in Svet« je postal v tem času glasnik naše literarne bodočnosti, izločil je polagoma iz sebe, kar je prej opravičevalo njegov naslov ^zabavi in pouku«, ter postal res leposlovno in umetnostno glasilo. Število naročnikov se je sicer držalo ves ta čas več ali manj konstantno isto — najlepši dokaz, da je potreben — in držalo se je kljub temu, da je naročnina leto za letom rastla in da so gmotna sredstva ravno istih naših krogov, ki v prvi vrsti vzdržujejo našo kulturo s svojo požrtvovalnostjo — duhovščina in dijaki — zaostajaj e vsako leto bolj občutno za eksistenčnim minimoni. — Ko letos vabimo na naročbo za prihodnje leto, smo zopet prisiljeni zvišati iiaročnino. Težko nam je, da moramo zahtevati od svojih prijateljev vedno novih žrtev, toda storimo to v zavesti, da vršimo dobro in potiebno delo in zato tudi pričakujemo, da nas ne zapuste tudi v najtežavnejših razmerah. Beriva je namreč potreba Lu cenejšega in boljšega in bolj okusno opremljenega beriva Vam danes ne more nihče nuditi. Izmed gradiva, ki ga imamo pripravljenega za prihodnjo leto, oj ozarjamo na Pregljevo štiridejanko >Azazel« in na Lovren-čičevega > Trentarskega študenta«, ki bo predelan in opiljen tiskan prvikrat v celoti. Leposlovne doneske so nam dalje obljubili pesniki: Bevk Fr., ,larc Miran, Kosovel St, Molč Vojeslav, Podbevšek A., Kemec Al., Silvin Sardeuko ter Vodnik A.; daljo pisatelji Ce-bokli A., dr. Detela Fr., Dornik I., Finžgar Fr. S., Majcen Stanko, Meško Fr. Ks., Veliko-nja N. in Zoreč 1. Izmed znanstvenih prispevkov opozarjamo ua dr. Pimtarjevo študijo O Prešernovih gazelah; o umetnosti bosta pisala dr. Iso Cankar in dr. Voj. Mol6; objavili bomo portret Primičeve Julije: največji jugoslovanski umetnik Ivan Meštrovič nam je dal na razpolago več fotografij svojih najnovejših del; dr. Debevec bo nadaljeval prevod Di-vine Comraedie; opremo lista ie prevzel slikar in kipar Fr. Kralj, ki jo ilustroval tudi Trentarskega študenta«. Urednik o st a n e dr. F r. S t e 16. Izhajal bo prihodnje leto kot mesečnik v trojnih številkah; žalibog tehnične ovire za letos še no dopuščajo mesečnega izhajanja. Štev. 1—3 izide začetkom marca Naročnina stane za cclo leto 120 kron. m fDort. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija* priredi v petek ob 8. uri zvečer v gostilni Lo-zar na Sv. Jakoba trgu družinski Silvestrov večer s prosto zabavo s sodelovanjem salonskega orkestra. Vstop vsakomur prost, (k) Vremensko poročilo iz Bohinja dna 31. deccmbra 1920. — Zjutraj ob 7. uri — 4" C, suh mraz, barometer 735 (stalno), do približno 10. ure dopoldne tanka meglica v dolini do 1000 m, po 10. uri običajno jasno s prijetno imsolacijo. — Sankališče ;:Belvedere« do zgornjega damskega starta popolnoma izgotovljerio, zabavno sankališče tudi odprto in popravljeno. Ravenska pot za sankališče dobro porabna. — Saninec izboren do Sv. Janeza. — Smuka izvrstna, na 92 cm stari snežni podlogi do 4 prste debel suh srež, — Blejsko jezero v Zaki zamrznjeno, sankališče urejeno. Vsem vetecenjenim naročnikom, inserentom in prijateljem srečno novo leto! Uredništvo in upravništvo. Jugoslovanski skladni koledar za leto 1921 je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust. Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust. Ste preveč občutljivi za tmzII zrak? Vsa- Učvrstilo bolečino se t.akoj pojavljajo? Slabost? O j. kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnutih nli 2 špeci.jalni steklenici 42 kron. Državna troSarina posebej. Potrebovnli bi odvalajoče; želodec okrep-čujočn sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza-krofcljic! 6 škntljis 18 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — E u k e n V. Feller. S t. ubica don i a, E 1 s a t r g št. 134, H r v a t s k a. F. augaslauanska tiskarna u hjubljani Tiskarna * bitagrafija * Klišarna želi suojim cenjenim odjemalcem srečno in ueselo nouo leto ter se priporoča za usa u tiskarsko stroko, litografsko in fotg-kemigrafsko obrt spadajoča dela. t » j i "v ----------rr i Strma S, 1921 Srečno in veselo Novo leto žele vsem čitateljem »Slovenca", osobito svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem, priporočujoč se njihovi nadaljnji naklonjenosti, naslednje tvrdke: Josip Adamič, mehanična vrvarna Domžale. Ignacij in Helena Banko, Ljubljana, Sv. Martina c. 3. 0. Bernatovič, konfekcijska trgovina, Ljubljana, Mestni trg 5 — 6. P. Bizjak, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Spodnja Šiška 136. Tomaž Bizilj, gostilna pri > Kolo vratarju«, Ljubljana, Pred Škofijo. Ivan Buzzolini, delikatesna trgovina, Lingarjeva ulica, Ljubljana. ___ Trafika Blaž. Ljubljana, Dunajska c. 42. Tvrdka I. Blas, trgovina s čevlji, Ljubljana, pod Trančo št. 2. Ivan Bricelj, stavbenik, Slomškova ulica, Ljubljana. Anton Bokal, pokladalec parketov, Ljubljana, Slomškova ulica. Fani in Karol čenčič, gostilna, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71. Ludovik čeme, juvelir, Ljubljana, Woliova ulica 3. Andrej Černe, stavbeno podjetje, Sv. Petra cesta 23, Ljubljana. Marija Černe, gostilna, Ljubljana, Sv. Petra c. 85, Angela Češnovar, trgovina, Ljubljana, Kolodvorska ul. F. Čudon, zaloga ur, zlatnine in srebr-nine, Ljubljana, Prešernova ulica. F. Čuden sin. trgovina zlatnine in srebr- nine, Ljubljana, šelenburgova ul. Josip flufcr, kavarna »Egia«, Ljubljana, Turjaški trg. Dragotin Dinter, brivski mojster, Ljubljana, Hrvatski trg 1. Dobeic Osvald, trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. T. Egor, modna trgovina. Ljubljana, Sv. Petra cesta. Alojzij Fuchs, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. Ivan Gajšek, trgovina s papirjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Grand hotel »Union«, restavracija, kavarna in vinska klet, Ljubljana. Gričar & Mejač, konfekcijska trgovina, Prešernova ulica, Ljubljana. Ivana Gorše, restavracija »Novi svet«, Ljubljana, Mar. Terezije c. Aleksander Gjud, brivec, Ljubljana, Kongresni trg 6. Aleksander Gotzl, podobar, Ljubljana, Sv. Petra t cesta 7. Ludvik in Ivanka Uaidingor, »Hotel Južni kolodvor«, Ljubljana, Kolodvorska ul. Ivan Križnnr, krovec, Ljubljana, Hrenova ulica 9, Fran in Franja Kavčič, gostilna, Ljubljana, Privoz (Prule) 4. I, Korenčan, trgovina galanterijskega in drobnega blaga, Ljubljana, Mestni trg. Stanko Kelšin, 'brivski salon, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 11. Teodor Korn. klepar, Ljubljana, Poljanska cesta 8. Ivan in Ana Košeiiina, mesarija, Ljubljana, Kolodvorska ul. .Tnlins Klemene, mesarija, Šolski drevored 2, Ljubljana. Franc Kune, fotografski atelje. Prvi domači zavod za povečavanje slik. Ljubljana, Wolfova ulica 6. Anton Kunstck, trgovina z usnjem, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4. Fran Kos, •/ trgovina pletenin, Ljubljana, Židovska ulica. Josip Kozak, mesarija, Ljubljana. Šolski drevored. I. Kostevc, manufakturna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Otlon Koutny, trgovina z orodjem, Ljubljana, Kolodvorska idica 37. Ivan Kregar, pasar, Ljubljana, Zrinjskega cesta. Ivan Logar, sedlar in jermenar, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. £3, Gostilna pri »Lozarju«, Rožna ulica 15, Ljubljana. Jos. in M. Lončar, trgovina manufakturnega blaga, Ljubljana, Stari trg. Lekarna »Levstik«, Ljubljana, Itesljeva cesta 1', Ivana Lauter, gostilna »Činkole«: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4, Hotel »Lloyd«. hotel in restavracija, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Andrej Marčaii, mesarija, Prešernova ul. 5, Ljubljana. I. Marchiotti, trgovina z usnjem, Sv. Petra c. 30, Ljubljana. Valentin in Antonija Mrak, restavracija, Ljubljana, Rimska cesta 4. Ivan Mohorič, krojaški mojster, Sv. Pelra cesta 6, Ljubljana. Josip Maček, gostilničar, Ljubljana, Krojaška ulica 8. Štefan Miholif, kavarna »Centrala, Ljubljana, Sv. Petra nasip. Emil More. sodavičar, Ljubljana, Martinova cesta IL Medic, Rakove & Zanki, trgovina barv, firnežev in lakov, Ljubljana, Resljeva cesta i". Josip in Tinea (Hup, gostilna iu trgov, z oblekami, Ljubljana, Pod Trančo 2. — Stari trg 2. Ivan Ogrin, stavbeno podjetje, Grubarjevo nabrežje štev. 8, Ljubljana. Ivan Ogrin. vinska veletrgovina, Laverca pri Ljubljani. Ivan Pengov, podobar in kipar, Kolodvor, ul. 20, Ljubljana. Josip Podkov. mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. Karol Polajnar, kavarna »Prešeren«, Ljubljana, Sv. Petra nasip. Peter Pire, pekarija, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. M. Ph. Vinko Proehazka, lekarna pri »zlatem orlu«, Ljubljana, Jurčičev trg. M. Tifar, trgovina papirja in razglednic, Ljubljana, Sv. Petra c. 26 in Šelenburgova ulica i1. Anton in Mici Pucihar, žaganje drv, Poljanski nasip štev. 22, Ljubljana. Leopold in Alojzija Tratnik. hotel »Tratnik«, Sv. Petra cesta, Ljubljana. Martin Plut, trgovina, Črnomelj. Ub. pl. Trnkoczy, f lekarnar, Ljubljana, Mestni trg. Filip Prigtou, Specialist za slikanje napisov, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Unionska klet, Julija Albert, Ljubljana. R. Ranzinger, spedicijsko podjetje, Ljubljana, Cesta na juž. žel. F. & A. Uher, Spedicijsko podjetje in zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. ul. 4. M. Ravtar, delikatesna trgovina in pivnica, Ljubljana, Jurčičev trg 3. Vojnovif & Oomp., r elektrotehnični zavod, Dunajska cesta, Ljubljana. Anton Ravhekar, špecerijska trgovina, Pred Škofijo 20, Ljubljana. Josip Vidmar, dežnikar, Ljubljana, Pred Škofijo 19. Josip Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, Frančevo nabr. 9, Ljubljana. Ign. Vok, zaloga šivalnih strojev in koles, Ljubljana, Soduijska ulica. Brata Sever, zaloga pohištva, Ljubljana, Gosposvetska c. I. Wanck, k rana r in trgovina s kožuho-vino, Ljubljana, Sv. Petra c. 21. Jnlijsna Štor, .črevljarna, Ljubljana, rrešomova nI. 5. Franjo Zajec, brivec, Ljubljana, Dunajska c. 12. Prane in Margareta Scagnntti, gostilna, Ljubljana, Metelkova ul, 'J9. Ivan Zamljon, čevljar, Gradišče 4, Ljubljana. Franc Sever, , ■, mesar, Ljubljana, Jurčičev trg št. iT. Jakob Zalaznik, kavarna, pekarija in slaščičarna, Ljubljana, Stari trg 2J. Slapar Oroslav, y krojaški mojster, Ljubljana, Ravnikarjeva ul. 13. Fr. P. Zajee, optik in urar, trgovina % zlatnino in srebrnino, Ljubljana, Stari trg 9. Hotel »Slon«, restavracija, kavarna, kopelj, Ljubljana, Dunajska cesta. Zadruga sodavičarjev za Slovenijo, Ljubljana. Martinova c. &1. Schneider & Verovšek trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta. Zalta in Žilic, f trgovina železnine, \ Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10. Anton in Torciija ToHoje, kavarna »Evropa«, Ljubljana, Dunajska cesta. Ign. Žargi, manufakturna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. ANONČNI IN REKLAMNI ZAVOD 1 ,.HERMES" —-- „HERMES" \ L. MAJNTINGER ° ZG. ŠIŠKA 89 | mm eHspedlclla fll MiK MM imi Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Anončni zarod DrflQ0 BCSCljSK informacni zavrni Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5. Veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka THE REX Co, Ljubljana, Gradišče štev. 10, trgovina s pisalnimi računskimirazmnoževalnimi in dr, pisarniškimi potrebščinami Prodajalnica Kat. tisk. dr. Ljubljana, Kopitarjeva idica. Delikatesna trgovina Anton Tavčar, Maribor Jurčičeva ulica, Anončna ekspedicija Ivan Sušnik, Maribor Slovenska ulica 15 Kavarna ,Laon' (Pogačnik) Stari trg, Ljubljana. imiminiimnMimnuHiiimumniiimiiiiHtiiiMiiunninMiiintMii^^ Srečno fn veselo novo leto želt vsem o lefo 1921 želi vsem svojim cenj. gostom, znancem in prijateljem 3. ISeliČ, gostilna Št. 6, Cjubljana, Dunajska c. 8 i xi m ga ■< i»g w ^ME^^gpmg imjL^-iv-iii u-sm -Mmp^-mr Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem in se obenem priporoča nadaljnjemu zaupanju j^arol h^ajce in drug — Ljubljana — čevljarski mojster Radeckega c. 6 =qdd= Hreaništvo ,&člresar za Slovenijo4 forčl^a Drago Eeseljal^, Cjubljana, Cankarjevo nabr. <5 želi vsem cenjenim naročnikom - Srečno 1921! - Veselo nopo leto želi Kolirtsl^a tovarna javnih primesi, Cjubljana 3 ®ms»<1®!«sj|ksxs»<"<■"*•'»'-' blagoslovljeno novo leto. I tu- in onstran meje Yeselo in srečno novo leto 1921 želi USaa JVC. bolničar restavrater na glavnem kolodvoru v £jubljani. t - = Veselo in srečno noVo leto L želi Vsem svojim cenjenim odjemalcem Delniška družba pivovarne .Ufiiori' Srečno in veselo novo leto ^ 1921 želi Viktor Bajt, cvetličarna ^th Ljubljana, Šelenburgova ulica J •o Veselo novo leto 1921 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Jos. Senica, pomžale - trgovina z mešanim blagom. - Srečno not>o leto vsem cenjenim oHjemctlcem, prijateljem in znancem želi turška 3Uiliael Omamen, "Oišnjagora Anton Muller, star. veletrgovina z vinom : Domžale: želi vsem cenjenim odjemalcem veselo novo leto! Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. narfoonikom RUBirlfl BOGHTflJ « SITA J^ izdetovalniea perila Ltjubljana, Židovska ul. l/II. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Prva Mariborska Tovarna MILR = MARIBOR. — Srečno in veselo novo leto Želi vsem cenjenim odjemalcem puškar Vragofin Cutič, Maribor <39 Slovenska ulica št. 18 & gostilna pri »Starem Tišlcrju" v Kolodvorski ulici. prečno in veselo novo fefo j92j žefi vsem naročnikom ter prečastiti (lufiovščini in se priporoča za Moče Ivan j£ošaR sfi£ars£i mojster, Sfeiweisova cesta JS. Srečno novo leto1921 želi vsem svojim velecenjenim gostom Hotel ,Meran', Ivan Friedl, Mariboru, Aleksandrova cesta. Srečno novo leto 1921 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka f. "[{. l^ham delila in specer. trgovina Miklošičeva cesta 8 v £jubljani. Srečno in veselo novo leto želita Vsem cenj. gostom restavracije in kavarne Alojzij in Terezija Zoreie Grand Hotel »Triglav", Iijubljana, Kolodvorska uliea „ ----© o (o) ič LJubljana, Mestni trg 5. je največja zaloga moških in ženskih oblek po najnižjih cenah. >SLOVENEC<, 'dM RJ. decembra mrl. Stran 7. 1921 Veselo novo leto 1921 želi vsem svojim cenjenim naročnikom Jjlatnik l^arel, čevljarski mojsler, ijubliana, 5ko/ja ulica številka 13 in se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost. int. leleion Slev. 461. Slovenska eskomptna banka Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. Brzojavl: Eskomplno. - - - — ---—mm Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko ln Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denar^ge^Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut - Eskompt menic, terjatev, faktur. ■ Akreditivi. - Borza. Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim gostom )\leš in Cerezija ^alaznik, restavracija pri Slonu. ProU se po ceni dilna soba ter spalna soba za eno osebo. Poizve se v upravi pod Stev. 5X73. z gimn. maturo išče primerne službe z mesečno plačo. Ponudbo pod »Abiturjent« 5100. Kabite S celo 110 kra! slajši; po sladkobi stane napram sladkorju niti cele 3 K kg. 300 tatici stane 25 K, pri večjem naročilu popust. Zu osebo zadostujeta 2 tableti. Samo proti povzetju ali predplačilu. D. ScJer. BelšaU — Sv. Danijel, poŠta Prevaljo Koroško. Drnriam p° nizki ceni dve civilni obleki H UUUUl Židovska steza št. l/III levo. I fltfll Pr'Praven za delavnico sc išče v LUAul ljubljanski okolici. Ponudbe se :osi mu .(pravo lista pod šifro nLokal.a Za dnevno proizvajanje 2 vagonov kristalnega ledu urejeni pogonski stroji tovarna ledu in to s 50 SP Elektro- in 45 HP Diesel motorjem, v popolni sposobnosti za obratovanje, radi drugega podjetja sc proda. — Pojasnila: la f\m\, Apatin (laika). ISčejo se za takojšnji nastop: iznrJen slzlsfrik, Islepar, SfirfflIS©S5SlE2 in OrfSiar. Ponudbe z označbo starosti, rodbinskih razmer in prepisom spričeval naj se pošiljajo ravnateljstvu tovarne, Luko-vac, Bosna. * r "• ''' " pl/]n zdravo in vajeno otrok 3fi,'i v- CSllG, se sprejme za takojšnji rašati Spodnja Šiška 91 II. i.z.rM v.sdsti ■evo. 5188 , Se,,Akademski dom" za svojo , oslopje na Miklošičevi cesti. V ros-. ■:■•! no vanje. Nastop po dogovori*. šnje na upravništvo Slo 70JCI. „Akadomski dom 5122" do :>&. jan i- . i 1921. 5122 I ! . a in eieKtrolennitno stroko dpaunjucu dela (proračune, načrte Ud.) Izvršuje Ing. Potrovvicz, Ljubljana, Celovška cesta 66. 4890 Vodovodne cevi S^i^K oddaia mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka J. RazborSek, Šmartno pri Litiji. Clflailitfnita sprejme tovarna železa. uRluulobiliitU Želczninarji, ki so bili že v tem svojstvu nameščeni imajo prednost. Ponudbe na: „Bistrau, kovinska industrija, Domžale. ^ Črno deteljo . plačujemo po najvišji £r ceni. — Sever & komp., Ljubljana, \Volfova 12. rlMsiti! Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej Ima v veliki zalogi in tudi lepe velour-klobuke FRANC CERAR, tovarnar v Stobu pošta Domžale. Tovarna je 7 minut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizko, postrežba točna. KLHSlIStJI M OBROKE harmoniji, violine in vse glasbeno potrebščine. .'j .rune na debelo in drobno. IHSfanz Breznik, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. Specijelno zdravljenje za vsakovrstne rane na nogah. ZfMšče I. Boder, Egenberg. b. Graz. Sijajni zdravilni uspehi. Na vprašanja se takoj odgovarja. V. Marsano „TIMEX" Zagreb. Poslovni ca za moderne urejene tvornice strojev in orodja. Glavni zastopnik za Jugoslavijo in področje mesta Reke tvrdka: RIETSCHEL & HEfttNEBERG, W3en, VJ .., centralne kurjave priprave za zračenje, vodovodne naprave, sušilnice, ventilatorji, itd. Prospekte pošiljamo brezplačno! — Zahtevajte naše špecijelne ponudbe! ZAGREB, Nikoličeva uiica 8. Tclelon 2-28. Na drobno! Na debelo 3 Jos. Fabiani Ljubljana, Prešernova nlica 54, nasproti glavne pošte telefon interurb 548. Velika zaloga špecerijskega in koloni-jalnega blaga, likerjev, namiznih in dezertnih vin. shranjute sirsko zime iordka OREC Ljubljana, Gosposostaka c. 14. Naprodaj nov umetni valjični mlin z Bistriško vodno močjo in gospodarskim poslopjem ter zraven spadajoče zemljišče. Mlin so proda prostovoljno radi smrti gospodarja. — Poizve sc pri lastnici Mariji Rihtar, Štnda, p. Domžale ali v Ljubljani Franc Ravnikar, Linhartova ulica 25. ^TAMP^fr ANT. ČERNEVt^' LJUBLJANA ORNI I. vrsto novo povia godna dobiva se povsod Prva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa in masti M. GAVRILOVIC SINOVI D. D. Petrinja. 2 motorna kolesa, 2 godbena avtomata, 2 velika gramofona, 6 Šivalnih strojev, veC dvokoSes v prav dobrem stanju, se cono proda. Ljubljana, Karlcvska c. i. Ofertaina licitacija. Dravski artil. polk v Regenta Aleksandra vojašnici bode oddajal gnoj za leto 1921. od povprečno 9580 konj mesečnega staleža. Oferti naj se vpošljejo do 18. januarja do 9 ure zgoraj imenovanemu polku. Pogoji so razvidni na magistratni deski v Ljubljani. Prememba vseh sistemov aparatov za sodavico kompletne naprave, vsi dodatki za izdelovanje sodavlce in pokalic najboljše in najkulantnejSe po tvrdki Benno GRtlNBERGER, Wien, 18. Bez. Kreuzgasse 35. Tovarna JOS. REICH litina, PoljansHi nasip 4. Podnižmca: šclenburoova ul. i PODRUŽNICE: MARIBOR Gosposka ul. 38. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. "koCevje štev. 39. novo mesto Glavni trg. Naročajte .Slovsnca'! Klobuke m slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu poŠta In železniška postaja Domžale pri LJubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i TrSan v PreSernovi ulici St S, kjer se sprejema v sredo in soboto. 9 KOLONIJ/1LNO Najcenejša dobava na tiebolo .FRUCTUS' d. d. za promet zem. proizvodov, kolonljalnim in drugim blagom prejo V! (ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška ul. 12. Telefon 106. Brzojavl: Fruetos, Trsi Amerika Angleška parobrodna družba Cunard-Line Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov I. II. in III. razreda preko TRSTA in CHERBOURG-a v NEW-YORI(. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslovijo. Natančna pojasnila daje: Cunard Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. 15. Knjigovodja popolnoma samostojen, bilance zmožen, dober korespondent ln zanesliivkalk.^-lant perfekten v slovenSCInl, srbohrvaščini in nemščini v govoru in pisavi se takoj sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Prednost imajo tisti, ki so bili za-posljeni v kamenolomsklh ali stavbenih podjetjih in ki obvladajo italjar.ščino. Istotam se sprejme gospodična z večletno prakso zmožna strojepisja, stenografije in vseh pisarniških del, ki obvlada popolnoma slovensko in nemško korespondenco. Natančne ponudbe z prepisi spričeval, navedbo reference in plačo ter sliko je doposlati Kamnoseški industrijski družbi v Celju. ftnmata tordka. Solidne cene. 5FECERU5K0 i BL4Q0 » near & Meiač Ljomjona, Prešernova nlica si. 9. naSnooelil kroji. Točna postrežba. Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in snknje, daljo vata za krojače v kosih in na metre. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posie pod najugodnejšimi pogoji. Pred nakupom vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, ranglanov i. t. d si oglejte zalogo Vetja naroČila ^CIJSKA ^(/J/a Samo na debelo, po meri. «— FRANDE LJUBLJANA, Emonska cesta št. 8. — Brzojavi: DERENDA. — Telefon iuterurb. št. 313 BRNO — PROSTEJOV (Čehoslovaška) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji ter nima nikako konkurence v svojih solidnih nizkih cenah. Lastna izdelovalnima perila in čevljev, Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu~ in inozemstvu. t Stran 8. »SLOVENEC«, dne 31'. decembra 1020. Stev. 299«. tPfaff šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle olje, itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča IGN. V O K, LJubljana, Sodna ulica št. 7. 3*rvo vrstne Priporoča se jbolja in naj- zriravejša vr: 'tnega papirja Pnosfa^no in ameriško knjipo-vodsivo Krottmajer- DoEenec Edina knjiga v slovenskem jeziku. Zelo važno za trgovce, obrtnike, tovarnarje, uradnike i. t. d. — Dobiva se v vseh knjigarnah in v knjigarni Heinz v Mariboru, Gosposka ulica. — Cena K 14'—, s povzetjem K 19—. pristno norveško je sveže došlo in so dobi na drobno — in debelo. — Drooer:"Ja ,SANITAS', Celje. TVORNICfl KEKSOV, PREPECENCEV, OBLflTOV IM VEFELJNOV V.BIZJRK m DRUQ f ROGflSKR SI RTI N priporoča svoje ROGflSKR SLRTINR fine izdelke. Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 4. priporoča svojo veliko zalogo Rnton Kunstek usnja in čevljar, potrebščin na drobno in debelo. m CONTINENTAL Caoutchoue & Gutta Percha Compagnie, Hannover. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: | jMUNJH* THGi/fHof!: g Telefon.- 7—38. Brzojavi: Contipneu, Zagreb. Dobavlja: Gumijeve obroče vseh dimenzij za auto-mobile, tovorne vozove, kolesa itd. — Gumijeve tehnične, kirurgične iu športne predmete. — NepremoF.ljivo gumijevo blago in gumijeva obleka, 5 H. Suttner Ljubljana 3, Mestni trg 25. 3 Največja zaloga ur, zlatnine in sre- 5' * brnine. Lastna protokolirana tovarna 2 ur v Švici. BKHC.i^MCJMKBB« VZAJEMNA POSOJILNICA V LJUBLJANI r. z. z o. j. preje Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Kongresni trg St. 19. Poleg nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po 4% vloge v tek. računu po 3 V2 % Vrednost vlog je zajamčena v popolnoma varnih posojilih In drugih dobrih naložbah, poleg tega jamči za vloge lastno premoženje zadruge v znesku 600.000 K ter člani z jamstveno glavnico z 3,000.000 K daje posojila na osebni kredit, proti vknjižbi na posestva, na vrednostne papirje, menice in proti zaznambi na službene prejemke i. t. d. Prodaja srečke državne razredne loterije. Vsakdo naj si kupi srečko ie za prvo žrebanje, ker mora pozneje, če se hoče udeležiti prihodnjih štirih žrebanj, doplačati kupnino za prejšnja žrebanja. Cena Vi = 192 K; - 96 K; »<« = 48 K in '/„ = 24 K. Pojasnila in prospekti brezplačno 1 „SELffilT proizvod domače tvornice cigaret-pupii ja, Zagreb Maksimirska c. 10. Telefon 9-56. drael&zno podleige ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva c. fl. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. te kavčuka ^ CIRIL SITAR LJUBLJANA i«tra ce« | Mekaj za Vasi Racionelno negovanje lepote. Iločelo li obraz in roke racionelno negovati, pege, mozolco odpraviti, hrapavo kožo mlu-doMtno in prožno napravili, uporabljajte Fellerjovo pravo Elza-obrazno in kožo-ob-varuiočo pomado 1 voliki porcelanski lonček 15- K. Kisa toaletne umivalne pastilje 1 škat.lj. 10 0« K. Pomada za ustnice 2 - in 4'- K. Prvovrstno naravno negovanja las. llast las napredujo, kožo na glavi krepča, plešo in prorano osivelost proprečuje Feller-lova prava Tannokiua pomada za rast, las, 1 voliki porcelanski lonček 15 - li. Močno katrauovo milo za glavo M-- K. Ogrska pomada za brlto po 0-- in tj - K. Neškodljiva olja za lase. orehovo oljo mala stekleu. 8'- K, vol. 30*- K. Sehampon za umivamo las •»•-K. Ideal vseh mil ie Kellorjcvo Kisa lilijno mlečno milo li)1- K, Tekočo lilijno inloko 12 - in 15- K. Najfi-nojši Glyc,erin 0-- in 30 - K. Vasolin po 3 -. 7 - in 12-- K. Neškodljivi puiior za obraz v vrečicah po 5-- K. Harvilo rdečo za obraz 10 pisom 50*- K. Najmočnejše francosko žganje najdišča predvojna roba, manjša steklenica 15'- K, volika 35 - K. Kisa Kolonska voda T steklenicah in 35 - K. Proti potenju telesa doluje zanesljivo Follorjov Kisa sipalni pr». tek 1 skatluea 10-50 K. Puder gospe, katera se v to razume je pravi dr. Kluger-jov Hoga-pudor, bel, rosa, velike olegantno škatlje 24'- K. Kaj je »Elsa Fluid« to zna vsak! 0 dvojnatih «1 i 2 npociialni stoklenici 42--K. Kurja očesa bradavice, trdo kožo, odpravljata brr.o in temoliito tfollerjev turistovski obliž ,Klsa" v atcatljah po 5 - K m 7-50 K in Fellorieva turistovska tinktura steklenica 10-- K. Za usta in zobe! Hegn zobni prašek b kisikom, 1 škatljioa 20-- K. Ur. Hoider-jev zobni prašek 1 škaUja 8'- K. Ejsa voda za usta 80-- K, zobne krta-čico od 201- K naprej. Fini pariemi francoski, originalno steklenice (0 - K: na tohtnioo od 20 - K naprej. Sachet (ovitek di-šočoga praška za perilo) 8*- K. Proti mrčesom kakor muho, bolho, stenico, rusi, zanesljivo in tomeljito dolnjo Kisa mrčesni prah, velika škntlju 15 - 1\. Tinktura zoper stenica 30'- K. Naphtalin od 2'- K naprej. Kaj se vsak dan potrebuje ? Angleški obliž 2-- K. ljyaotorm 30'- K. l'o-polni Inigator najboljši 150 - K. Pravi Lyaol 30 - K. Kafra 3-- K Kafrno kTOgljice 0-- K. Arnika 0 - K in 30 - K. Po smrekovem gozdu dišeči parlem za sobo 35 -K. Konjak 30'-K. Malinov sok 30 - K. Kina železno vino 30'- K. Esenc zn rum 7 - in 35 - K. Kineški čaj na toktnieo od 3-- K naprej. Miši in podgane! Mišji strup 8 -K. Strup zoper podgane 8-- K in 10 - K. Omot in poštnina Pri vprašanjih naj so priložo poštno znamke za odgovoP. so računa poBoboj, toda najconoje. Cim v.8 se na enkrat naroči, tem manj dražo stroški to robo. I. Naročila se adresirajo na: EVGEM V. FELLER, lekarna, Stubica donfa, Eisatrg 134. Hrvatska. tailJl, o> GARJE srbečico, hraste, tiia|e, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo, i lonček za eno osebo po povi K 15"— poštnine prosto. — Prodala in razpoiiifa lekarna Trnkoci v Ljubljani, zraven rotovža. 1631 Priporoča se tvrdka Jos« Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip 7. ET™ Šivalnih stroiev original Cylinder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele tt za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo, ^BSMSUI Zadnji teden! Kupile srečke Državne ra2a*. loterije! Izmed 100.000 srečk j ili bo v petih razredih polovica izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene! Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju >re 4,000.000 Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron. Ne zamudile prilike! Žrebanje v prvem razredu se vrši že dne 3. januarja In 4. Jan. 1921. Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina: Zadružna Gospodarska banka d. d. ' v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, I. nadstr. Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice v Splitu, Celovcuf Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah Ser ekspozitura v Ptuju. fiibljanska kreditna Delniška glavnica z rezervnimi zakladi okrog 35.000.000 kron. Sprejema vloge na knjižice l°3€ilif% proti ugodnemu obrestovani«. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovritne kredite.