Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod če i dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. v V lijubljani, v četrtek, 18. februarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 3. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — InseratI se računalo cnostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. v reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. U pravniškega telefona štev. 188. flzija in Balkan. Tiho je bilo čez zimo na Balkanu, mirovalo je orožje, vstaški voditelji so po Evropi iskali prijateljev in denarja, ker brez tega je vsaka vojska, resna vstaja nemogoča. Ledene sveče pa bo že Bkapale od streh, pomlad se bliža in ž njo tudi običajna doba za vstaške poskuse. Sicer se čuje iz Zofije, kjer imajo zveze z vstaškimi voditelji, da hočejo vstaši počakati vsaj do srede ali konca aprila, ali ima Turčija resno in dobro voljo, da prične s potrebnimi reformami. Toda v dveh mesacih Turčija pač ne bode storila čudežev, ki bi mogli zabraniti nove nemire, ki se ponavljajo vsako leto v večji ali manjši meri. Saj se je po novejših poročilih ie pričel boj v albanskih gorah. In ta je skoraj gotovo le pričetek požara, ki se bode razširil po Makedoniji. Že štije meseci so pretekli, odkar sta avstrijski in ruski cesar v Mtirzstegu odobrila novi načrt za reforme v Makedoniji. In kaj je v tem času storila Turčija? Imenovala je komisijo, ki morda še danes pije črno kavo v Carigradu, ker Turku čas ni denar. Turški sultan je bil mej tem menda celo obolel, da se zavleče posvetovanje o reformah. Razmere pa so letos nevarnejše, nego lani osorej. Turčija se boji za Makedonijo, Bolgari pa bi radi pomaknili svoje mejnike globoko doli proti Solunu in Carigradu. Turčija pomnožuje svojo armado v Evropi, in Bolgari tudi ne drže križem rok. Pa to iskro bi Evropa še poteptala, ko bi Rusija imela proste roke. Vojska v Aziji utegne zmotiti bojaželjne rodove na Balkanu, da poskusijo na svojo pest in odgovornost srečo v vojski s Tur čijo. To sicer ni gotovo, a je verjetno. Ker pa je Avstrija z Rusijo glede Balkana soporok in je Rusija vsled angleških intrig zapletena z Japonci v veliko vojsko, ki utegne trajati dolge mesece, zato je vsem na jeziku vprašanje: Kaj stori Avstrija v slučaju, da so resno spopadejo Bolgari in drugi rodovi s Turki ? Rimska »Tribuna", navadno v takih vprašanjih resen list, že ve povedati, da ima Avstrija že 300.000 mož pripravljenih, ki morejo vsak dan prestopiti mejo na Balkan. Da pa jo to poročilo le predpustna šala, kaže že to, ker trdi, da bodo prve avstrijske čete prodirale v Makedonijo preko Trsta in M e t k o v i c a. Tole kože, da tudi ital. vladni list vedno sanja o Trstu, Adriji in Albaniji, koder hočejo Italijani razobesiti svojo zastavo. Italijanom se pač vedno vzbuja slaba vest, kadar zagledajo avstrijskega orla. Za Avstrijo pa to vprašanje ni prazna stvar. V avstrijski in ogrski delegaciji so hoteli delegatje zvedeti od ministra za vnanje posle, kaj stori Avstrija z ozirom na vojsko v Aziji in mogoče večje nemire na Balkanu. Grof Goluchowaki je odgovoril, da jo Avstriji vojska v Aziji Hekuba. Je že mogoče, da avstrijske koristi v vzhodni Aziji gospodu ministru ne kratijo spanja, toda danes ste Azija in Balkan v ozki zvezi. Grof Goluchow8ki sam ni tajil, da ne bi bila mogoča bolgarsko - turška vojska. In v tem slučaju, meni grcf Goluchowski, bi Avstrija vzajemno postopala z Rusijo. Ta odgovor ne more nikogar zadovoljit', ter je mcgoče, da bode morala Avstrija sama iti na Baikan mirit. Uradna ,Wiener Abendpost« sicer trdi, da so izmišljena vsa poročila o avstrijskih pripravah za vojsko, toda kar še ni, more biti. Mi želimo, da se mirnim potom reši makedonsko vprašanje; ako pa ne, je pa ravno tako naša želja, da se zaveda svojega pravega poklica in da ne hodi za druge po kostanj v ogenj. Zmešnjave na Balkanu. Ponosni gorjanci, „najzvestejši služabniki" padičaha, Albanci, so oboroženi do zob in začeli divji upor Ze pred meseci so reformam sovražni agitatorji, fanatični Turki sami vzbujali Albance k vstaji, ki so se res vzdignili zoper izvedbo »form. Znano je, da bo lani ubili dva ruska reformna konzula, a letos zadajejo turškim četam krvave poraze. Albanci iz štirih okrajev so sklenili krvno zavezo, mnogo vasi je ca nogah, da vsak hip Bkočijo v boj zoper turške čete, ki se z nevoljo bore zoper somišljenike in za uvedbo sovražnih reform. Iz Soluna se pcroča, da reformna dela za Makedcnijo jako počasi napredujejo. Porta jih zavlačuje in ovira na vse možne načine. Noče ustanoviti novih in precsnovati starih scdišč ter popolniti nezadostno bcdno osebje z novimi, izobraženimi juristi, povzroča sitnosti pri p'ačevanju uiadnikcv, in sploh po vsod zavira delo civilnima agentoma in jima vali na pot vsakojake zapreke. V Albaniji nemiri vedno naraščajo. V okraju D j a k o v o so izgredi najhujši in so se pojavili ie pred meseci. Nezadovoljnfži so dobili iz raznih krajev pcmoč in so pretrgali obstoječo zvezo med Ipekcm in Dja-kovom. Dne 13. t. m. so se spoprijeli s turškimi četami pri Babaitlocesu, dne 14. t. m. so vdrli v Djakovo in so tri ure pobijali po cestah. Porta zatrjuje, da bo izgrede kmalu zatrla; poslala je nad vstaše deset baterij in tri bataljone. Nekaj čet stoji pripravljenih. Iz Dunaja se zatrjuje, da je never jetno. d» bi se poslabšal balkanski položaj. Samo to je rrogeče, da se bo Turčija vsled dejstva, ker je Rusija na vzhodu zapletena v vojsko, branila izpeljati reforme. A v tem šo ni nikake nevarnosti, ker porta na Zlatem regu bo že spoznala, da Evropa ne popusti Turčiji niti za las cd svojih reformnih naredb. Tudi vstaške čeie ne povzročajo tolike nevarnosti ket pred letem, ker nimajo denarja in ker so baje vodje vstaSev nesložni. Diugače bi se seveda obrnila vsa stvar, da jim Bolgarija priskoči na pomoč, v tem slu čaju pa bi posegla vmes Avstrija. To je bilo dogovorjeno že v Miirzstegu, in so vse vojne odredbe na Dunaju že sklenjene. V slučaju potrebe bo Avstrija nastopila z vso irrpo-nujočo močio. Rusko-japonska vojska. Končno postaja treznejše celo židovsko časopisje. Neki večji židovski list je včeraj zapisal, da je rusko brodovje od Port Artura odplulo proti jugu, iz česar sledi, da v bojih 8. in 9. t. m. ni bilo tako poškodovano, kakor se je pisalo. Ako je pa rusko bro dovje moglo zapustiti Port Artur — piše isti list — tedaj se iz tega zopet lahko sklepa, da je bilo japonsko brodovje močno poškodovano, ker ni moglo z uspehom preprečiti odhoda ruskega brodovja iz Port Artura, ali pa je japonsko brodovje imelo posla na ka- kem drugem kraju. Poročevalec londonske »Daily Mail», ki je videl prve boje in zapustil Port Artur, je svojemu listu, kakor smo že omenili, poslal poročilo, da so Ja ponci v bojih od 8. do 9. februarja zgubili 1 veliko bojno ladjo, 1 križarico, 4 torpedovke in 1 manjšo ladjo, da pa je bilo tudi mnogo drugih japonskih ladij poškodovanih. Japonsko brodovje je baje nato cdplulo v Saseho na ctoku Kiušiu, da se ondi popravi. Ako je bilo japensko brc dovje tu, petem ni čudno, da ga rusko brodovje nekaj dni ni moglo najti. Po nekem porcčiiu iz Petrograda pa tudi ni izključeno, da je japonsko brc dovje po bojih pred Poit Arturom demonstriralo ob izlivu reke Jalu, da bi odvrnilo rusko pozornost od zaliva Liautung, kjer se je pod varstvom japonskih križaric vršilo izkrcanje japonskih čet, ki naj bi pretrgale železniško zvezo s Port Arturom. Ondi bi po japonskem tajnem načrtu napravile japonuke čete utrdbe in tako osamile Pcit Aitur, katerega bi na drugi strani aastražilo japonsko bredovje in — izstradalo. Ce pa je japonsko bredovje imelo tudi to delo, posrečilo se mu n i. Ako smemo verjeti poročilom iz Petro-fersda, bili so Japonci tudi na tej točki odbiti z velikanskimi izgubami. Japonci bodo vsekakor še dolgo morali čakati na kapitu lacijo Port Artura. Nemški strokovni listi poročajo, da je Port Artur založen z živežem, ki bi za 300.C00 trož zadoščal za šest mesecev. Ker pa je Aleksejev še vse nepotrebne ljudi odstranil iz trdnjave, se o kaki kapitulaciji sedaj pač še ne more govoriti. Port Artur bi megli Japonci zajeti od vseh strani le tedaj, ako bi pri Niučvargu in pri Vitsju izkrcali vojake in tako pretrgali vse zveze na polotoku Liautungu Da pa to preprečijo, zbiraio Rusi pri trdnjavi Feng-bungčang 87 000 mož, H bodo ondi imeli veliko nalogo. Z ozirem na to je admiral Aleksejev preložil svoje glavno taberišče v Mukden. Aleksejev mera biti ondi, kjer se združujejo vse niti ruskih operacij in to Port Artur ni bil. Da si je izbral Mukden, kaže ruske ofenzivne načrte. Japonski načrt pa ima tudi to napako, ker bi bilo skoraj ne mcgoče redno z živežem zalagati večjo četo na Liautungu. Japonci delaio račun brez krčmarje, ker Rusi zbirajo v Mandžuriji veliko armado, ki zapodi Japonce v morje. Japorci pa tudi na morju ne bodo imeli tako lahkega dela, kakor so sanjali. Ako sc rusko bredovje vsaj deloma združi, tedaj je pričakovati te dni zanimivih poročil o dogodkih na morju, Vsak čas mora pripluti sredozemsko ru&ko brodovje pcel poveljstvom admirala Vireniusa v Kitajsko morje. Dokler Japonci ne uničijo ruskega brodovja, toliko Č£Si tudi niti misliti ne morejo, da bi se jim posrečila vojska na kepnem. Ako namreč Rusi premagajo japentko bredotje, na suhem pa ruske čete nablestijo japonsko armado, tedaj je japonska armada na Koreji uničena ali od ruskega erežja ali pa od lakote. Iz tega sledi, zakaj je bilo doslej rusko brodovje v Port Arturu nedelavno. Najnevarnejša bi mogla sedaj biti za Japonce bitka na morju z enako močnim sovražnikem. Zopet ruska »naga? London, 17. februarja. »Times« po ročajo iz Port Artura, da so Rusi imeli v bližini Kiučova (v zalivu Cili) boj z oddelkom japonskih vojakov, v katerem so Rusi imeli 70 mrtvih, 150 Jaforcev so pa vjeli. London, 16. februarja. »Daily Te-Iegraph« poroča iz Nagasaki: Govori se, da so Rusi presenetili japonsko transportno ladjo, na kateri je bilo 1890 moi. London. »Times« poročajo, da so se izkrcali Jsponci v Mandžuriji, a so bili v bliž ni železnice pri Kinčo\u od Rusov poraženi. Tudi japonsko patruljo, ki se je iz krča I a pri Piegeonu, vzhodno od Port Artura, so Rusi uničili. Nov japonski naskok na Port Artur. N e w Y o r k , 17. februarja. Neka i z Tokia došla brzojavka poroča o zopetnem napadu japonskih torped na Port Artur 14 t. mes. sledeče: »Ker je močno snežilo, dc.šli sta le dve japonski ladji do vhoda v pristanišče in še ti sta napadali posamezno. Baje je neki torpedo zadel eno ruskih bojnih ladij. Ko je ob 3. uri zjutraj priplul »Asagin", vsprejeli so s streli iz trdnjave in stražilnih ladij, na kar je izstrelil več torped in streljal toliko časa na stražilne ladje, da so se umaknile. Rušilec torped „H»ya-tory" je dešel ob 5. uri zjutraj ter zadel na dve bojni ladji, katerih imena sta neznani. Izstrelil je na eno torpedo, ki je tudi eksplodiral. General Togo poroča, da je ta napad napravil gotovo velik m o r a 1 i č e n vtis na sovražnika." Danes dopoldne smo z Dunaja dobili o tem naslednje telefonično poročilo: Dne 14. t. mes. je japonsko bredovje zopet napadlo Port Aitur. Japonsko brodovje je s pravim obupom skušalo prodreti k Port Arturu. Rusi so japonsko brodovjez uspehom odbili in ga prisilili, da se je moralo umakniti. Vsled brezuspešnih svojih napadov in Port Artur bo Japonoi jako obupani. Kedaj bo prva bitka na kopnem? London, 17. februarja. Prva bitka ra reki Jalu bo mej 22 in 25. t. m. Skoro gotovo se bo bla na mandžurijski strani, ker ruska taktika je navadno defenzivna. Do tedaj bodo Japorci dovršili izkrcavanje svojih vojakov na Koreji. Japonci nameravajo priti preko reke Jalu na mostovih, zgrajenih iz velikih čolnov. Za Japonce je velevažno, da še tekem tega meseca pridejo preko reke Jalu, ker bi pozneje radi kopnečega snega ne bilo mogoče. Vstaja na Kitajskem? Pariz, 17. f^br. V kitajski provin-ciji Čiensi je upor. Uporna množica jo umorila državnega pravdnika in carinskega ravnatelja. Več sto ruskih vojakov utonilo? Pariz, 17. febr. Kakor se poroča, je več sto ruskih vojakov utonilo pri prehodu čez zamrznjeno Bajkalsko jezero. Poroča se nemreč, da je nastala močna nevihta ravno, ko eo polagali ruski pijonirji po jezeru tir. Ker se je led na dveh krajih udri, utonilo je mnogo ruskih vojakov. Delo se je moralo za več dni pretrgati. Rusija in Angleška. — Nova vojska? Pred tedni so Angleži poslali v Tibet vojaško tkspedicijo. češ, da bodo sklenili trgovsko pogodbo. Rusija je vprašala, kaj da Anglija s tem namerava? Zunanji minister je osorno odgovoril, da to Rusije nič ne briga. Na Ruskem bo tedaj uvideli, da so Ar.gleži v najneugodnejšem zimskem času samo zato udrli v Tibet, da delajo Rusiji v zahodni Aziji sitnosti in Japoncem olajšajo boj v vzhodni Aziji. Ruski generalni guverner v Turkestanu je zato dobil ukaz, naj mobilizira svojo čete, da v slučaju, ako A n - R 1 e ž i šo dalje prodirajo proti Tibetu ali drugim bližnjim provincam, takoj odidovAf-g a n i b t a n. Rusija sc ie od leta 1890. pripravlja na takšen upad; vso bolj severno ležeče krajo si je osvojila in utrdila. Rusija je prodirala še vedno daljo, dobila jo Tur- k e s t a n , Mer v, prav do ozemlja afgani Btanskega, večji del P a m i r s k e visoke planote ter ss tako približala angleški tri butni državi Citral, da leži med obema na nekih mestih le še komaj 30 km. široka po krajina Makone, ki plačuje tribut Afganistanu. Car je zaukazal svojim guvernerjem, da ne smejo v Tibetu napram Angliji karati ni-kake slabosti. V Trbetu je Rusija glavarja te dežele znala pridobiti na svojo stran, tako da je zaupnikom belega c*rja pripravljen pot v deželo. Vendar pa Anglija menda ne misli na vojno, ker glede armado mnogo zaostaja za Rusijo ; boCe samo doseči, da ruske čete, ki so v zahodni Aziji, ostanejo tam in ne meri jo na vzhodno bojišče preti Jjspon cem, angleškim zaveznikom. Poroča sa, d a se Rasi z a d u j i čas vsejedno prav resno pripravljajo na boj proti Angležem, če bodo hoteli Rusiji škodovati v Tibetu ali Perziji Angleška, ki se sicer silno repenči bi prišla v velike z&drfge, ako so zaplete v vojsko, ker v njenih kolonijah je n hče ne mara in vsa koma| čaka, da ae je — znebi. O možnosti take vojske in o njeni nevarnosti za Angleško smo pred dnevi že pisali. Iz Pariza smo dobili naslednje poročilo: Iz poročil francoskega momančnega ministra P e 1 1 e t a n a na odlične parla-mentarce se sklepa, da je obramba indijske Kine proti morebitnim napadom Japoncev ali kake druge države popolnoma zagotov ljena. Vlada zahteva od pailamenta, da naj ne bo o tem nikakih debat. Posebno neljubo bi bilo vladi vprašanje o namenih Francoske, ako se bodovsledangleške invazije v Tibetu poostri le razmere mej Londonom in P e t r o g r a d o m. V londonskih vladnih krrgih menijo, da odhod ruskega vojnega ministra Kuropatkina v Turkestan (?) in tajne njegove naloge pomenijo, da so v Petrogradu tudi v tej zadevi pripravljeni na vse slučaje. Z D u n a j a se poroča : Princ Viktor Napoleon, polkovnik v ruski armadi, je prišel pod imenom Conte de Montcaliere iz Pariza. Odtod odpotuje v Tiflis. Ie Londona smo dobili to le senza-cijonelno poročilo : Iz H a 1 i f a x a poročajo, da so VBe garnizije, vštevši topničarstvo, dobile povelje, vse trdnjave po angleških lukah zasesti. Vršile se bodo tri dnevne vojaške vaje. Visok vojaški dostojanstvenik se je izjavil: »Te vo jaške vaje so velike važnosti. Ne ve se sicer, kedaj in če bo Angleška prisiljena, za grabiti za orožje, a pripravljena bo za vsak slučaj.« Žalostna vloga Poljakov. Lvov, 17 febr. V Kievu so se pri manifestacijah za zmago ruskega orožja dijaki stepli 300 poljsko radikalnih dijakov je napadlo mamfastanta, ki so končno premagali poljske dijake. Množica maniiestantov je vedno bolj naraščala ter pretepla poljske dijake. Enajst poljskih dijakov je težko ranjenih. Prepeljali so jih v bolnico. Kozaki so napravili pretepom konec. Stališče držav. V sedanjem boju se Nemčija kaže silno prijazno Rusiji, ker ve, da bi zmaga Japon ske vzbudila mongolsko zavest, kar bi imelo žalostne posledice tudi za nemške naselnike v vzhodni Aziji. Nemška naselbina Kiančov ni zelo oddaljena cd bojišča, in če pade Port Artur, mogli bi Kitajci vreči se z boksarji na Kiančov. Ta izbruh kitajske narodno zavesti bi bil enako nevaren Rusom v Mandžuriji, kakor Nemcem v Kiančovu. Tudi v tem oziru so interesi Nemčije in Rusije enaki, n« glede na veliko rumeno nevarnost za vso Evropo. Padec kurza ruskih papirjev je bil vsled angleških poročil tako velik, da znači izgubo ene milijarde frankov na narodnem posojilu Francozov, ki so dali Rusom posojilo za zgradbo s birske žtleznice i. t. d., vendar le malo Francozov je prodalo papirje, ker vedo, da Be bodo skoro zopet dvignili. Danci se pripravljajo za vojsko. Mogo3e je namreč, da končno pridejo Angleži na pomoč Japoncem. V tem slučaju bi Angleži s svojim brodovjem napadli Ru«e v Evropi ter bi morali mimo Danske t Baltiško morje. Ia tako bi bilo mogoče, da ali Rusi ali Angleži zasedejo Dansko, kar hoče ta s svojim brodovjem za braniti, da ostane nevtralna. Manj verjetno pa je poročilo, da hočejo Danci dati svojo mornarico na razpolago Rusom, ako bi bili v skrajni sili v vojski z Japonci. Bazni glasovi o vojski. Dunajska .Zeit" piše : Dosedanji nastop Rusije kaže, da nikakor ne misli na odločilno pomorsko bitko, temveč ruski strate-gični načrt meri na to, da na suhem, kjer leži glavna ruska moč, če mogoče z enim navalom odloči vojno srečo. Zato ne ovira izkrcanja japonskih čet na Koreji. Na severu Jalu-reke pa je vse strategično važne točke zasedla in zavzela jako močno stališče. Razen tega je Rusija v prijetnem položaju, da si more izbrati bojište; zato bode v primernem trenotku, ko bo imela Japonska na Koreji dovolj čet in skuhala prodirati proti Mindžuriji, koncentrirala tam svoje čete in lahko pričela odločilno borbo. Ako Rusija pri prvem navalu na suhem ne zmag3, bo poklicala novih čet na bojišče, a de Japan podleže, bo rusko brodovje oviralo prevoz japonskih čet iz Koreje domov. Japonsko armado Rusi v tem slučaju lahko popolnoma uničijo, ali pa vsaj vjamejo. Avstrijske bojne ladje v Aziji. Danes dopoludne smo dobili brzojavko, da 'je avstrijska križarica „C carica Elizabeta" dobila nalog odpluti iz Batavije, k er se sftdaj nahaja v zalivu Čili. V družbi z v Sangaju se nahajajočo avstrijsko bojno iadjo »Aspern« bo v*-ovala ondotne avstrijske podanika in avstrijsko trgovino. Armenci za Ruse. Ii Biku v Aniji ja, kakor sa nam po roča a D maja, priredila 16 t. m. armenska duhovščina cerkveno slavnost za zmago rus koga orožja. Ko je množica pela cesarsko pesem vrgul je nekdo proti duhovščini bombo. 10 os3b je ra njenih, tri mrtve. Napadalca ho prijeli. Ko so je množica pomirila, šla je noseč car jevo podobo pred palačo ruskega guvernerja, kjer je prirejala navdušena manfj-staciie za Ruse, Armenci so guvernerju izročili 2500 rubljev za ruake ranjene 3. Ruski car bolan? Lvov, 17. februarja. »Slovo Polskie« poroča, da je car radi zadnjih poročil iz vzhodne Azije nevarno zbolel. Dsjal je baje, da nima sreSe z Japonci. Že kot prestolonaslednika ga je napadel s sabljo neki japonski vojak, ko je prišel obut v neko japonsko cerkev. Tako brzojavka iz Lvova. Iz Petrograda se pa poroča danes: Predvčerajšnjim so bile zopet ovacije dijakov pred carjevo palačo. Car je prišel na balkon ter se zahvalil dijakom s kratkimi besedami. Carju se pozna, da vsled vojske jako trpi. Rasna poročila. 0 voiski se poroča veliko, a popolnoma zanesljivih podatkov še vedno ni. Poročila priobčujemo brez premembe, prepuščajoč sodbo čitateljem: D r a ž d a n i, 16 febr. 120 tu živečih Rusov je dobilo povelje, naj se takoj vrnejo v domovino, da vstopijo v armado. Rusi, večinoma poročeni, so pustili tu svojce. London, 16 febr. Rauterjev urad javlja: Rusi utrjujejo trdnjavo Niučvang. Admiral Aleksejev je s svojim štabom odpotoval nadzorovat Harbin. 1 r k u t s k , 17. februarja. Včeraj zvečer je odšla prva četa odtod v Port Artur. Dunaj. »Fremdenblatt« poroča iz Rake: Ruska vlada je naročila pred kratkim pri tukajšnji tovarni torped večje število torped. Delalo se je noč in dan in 16. t. m je bilo odposlanih 6 torped v velikih zavojih v Petrograd. N o v i Y o r k , 17. lebr. Včeraj so došle sem vesti, da so ob izlivu reke Jalu kozaki pobili 3500 Japoncev. Tu so mnenja, da se je vršil boj na kopnem pri izkrcanju Japoncev, ker tukajšnje rusko poslaništvo trdi, da so Rusi videli japonske patrulje blizu Niufivanga. Čifu, 17. fabr. Sest japonskih ogle-duhov je bilo prijetih v bližini žaleznica. London, 17. fabr. Do ponedeljka so Japonci 10 ruskih trgovskih ladij vzeli. Pariz, 17. fabr Toulonska družba za vzgojo poštnih golobov je poslala v Port Artur 150 takih golobov. Petrograd, 17 febr. Razni listi obžalujejo, da grof Goluchovski ni dal podrobnih pojasnil, v čem je avstrijska nev traliteta. Da Avstrija ne bo poslala svojih čet v vzhodno Azijo, je itak gotovo. Važnejša bi bila izjava, ako Avstrija brez Rusije ne namerava storiti nobenega koraka na Balkanu. London, 17. februarja. Neka 13. t. m. v Port Arturu oddana brzojavka poroča »Timesu«, da se vedno vrSe ponočni spopadi sovražnih brodovij. London, 17. februarja. Trgovskim parnikom je uhod v Port Artur in Daljni prepovedan. Iz Port Artura in Niučvanga se poroča, da je zapadlo veliko snega. Pri N učvangu je skoro vsa morska gladina za mrznjena. Ruska topničarica »Sirovč« je popolnoma zamrznjena ter se ne more premi kati. Ladijin poveljnik je prosil admirala Starka dovoljenja, da razstreli ladjo, ako se Japoncem posreči se izkrcati. Govori se, da je bilo več Japoncev, ki so skušali po škodovati mandžursko železnico, v s t r e -1 j e n i h. Petrograd, 17. februarja. Govori se, da bo Witte zopet imenovan za finančnega ministra. Petrograd, 17. februarja. Bregovje mej Takušanom in izlivom reko Jalu je po plavljeno. Poplavljena je zemlja 20 vrst na široko, vsled česar je izkrcanje težko mogoče. London, 17. fobruirja. Japonci pravijo, da se je pri nakupovanju živil za Port Artur tako goljufalo, d» more trdnjava vzdržati obleganje h dva meseoa. London, 17. februarja. Kakor se poroča iz Stnghaja, se je japonske ladievje razdelilo. Večji del je na severu Moekpha, da opazuje rusko bojno moč v Port Arturu. Drugi del japonskega brodovja je odplul proti ju*u, da prepre-Ji združenje od Singa-pore prihajajočega ruskega brodovja z drugim delom ruskega brodovja. Tokio, 17. februarja. Tri transportne ladje z moštvom in vojnim materijalom, ki ao bile pretkani taden odšle iz Nagasakija, so došie v Čamulpo in izkrcile svoj tovor. Dalje je odplulo 8 prevoznih ladij z moštvom in nekoliko drugih ladij z vojnim ma-tarijalom proti zahodnemu korejskemu obrežju. Konjeniške patrulje aosa izkrcale pri Vidfiu. Varšava, 17. februarja. Vsi polki na Poljskem, razven gardnih »oikov, so skoro za polovico zmanjšani. Skoro vsak drugi mož jo odpjtival v vzh Asijo. Berolin. 17. fibruirja. Kakor po roSa dopis lik »Birmnglumar Post«, bo baje ruska vlada vložila protest, kar ovirajo rui kim bojnim iadjam prehod skozi suoški pre kop. Rusija sicer priznava, da pelje prekop skozi egiptovsko ozemlje, toda ta prekop je mednarodna pot in Rusija ima pravico, uporabljati prekop v vso svrhe in vselej, da le ne škoduje mednarodnim ali pa posameznim interesom. Berolin, 17. fabr. Japonska je dobila posojilo 100 milijonov jenov. Petrograd, 17. fabr. Car Nikolaj se je izjavil, da zaupa na Boga, da pomaga Rusiji iz sedanjih težjih skušenj. Praga, 17. fabr. Mestni svet je pooblastil župana dr. Srba, daPetrogradu imenom Prage izreče simpatije Prage in sploh vsega praškega prebivalstva ter željo, da Rusija zmaga na čast in slavo vsega slovan-s t v a. Dunaj, 17. febr. „Neue Fr. Presse« pravi, da se doslej Japonci sploh niso izkr cali ne na L!atungu in ne ob izlivu reke Jalu. Novi topovi. Avstrijski in ogrski delegatje so včeraj na povabilo vojne uprave si ogledali nove topove in bili navzoči pri Btrelnih poskuš-njah pri Duj. Novem mestu. Vršile so se po skušnje s starimi in z novimi topovi, ter so zadnji pokazali nepričakovane vspehe. V daljavo 15.000 korakov so prebili ne le tarčo, temveč tudi za njimi postavljeno več metrov debelo leseno steno ali pa jo celo popolnoma razrušili. Zlasti silen je bil učinek razstrelilnih granat, ki so razsule na stotine strelov, in so pojedini streli pokazali zopet upostoševalne vspehe. Delegatje so bili skriti za širokim nasipom, in so iz bližine gledali razstrelitev granat in njihove učinke. Vsi so govorili le o grozotah bodoče vojne. Štajerske novice. š Umrl je posestnik mlina in oljarnice v Framu g. Janez Černej. š Porotne obravnave v Mariboru se pričnn 7. marca. š Nov slovenski odvetnik v Celju. Graška »Tagespost" žalostno javka da je vpisan v odvetniško listo kot nov slovenski odvetnik za Cilje g. dr. Josip Karlov š e k. »Tagespoet« pa pozabi povedati, da vsled narodne nezavednosti Slovencev v Calju poslujejo žo štirje nemški odvetniki, ki večinoma od slovenskih strank živijo. š Shod vinogradnikov v Mariboru. Štajerski vinogradniki prirede dne 6. m 7. marca posvetovalni, odnosno protestni shod za odpravo sedanje vinske klavzule. Ker je tudi našim vinogradnikom dobro znano, koliko škoduje uvažanje italijanskega vina pod sedanjimi pogoji, je pač naravno, da prebivalstvo vseh vinorodnih krajev energično protestuje proti obnovitvi za italijanske producente ugodne carine. Protest pa ima pravi uspeh le tedaj, če se množice za katero stvar zavzamejo; zato pa apelujemo tudi na naše kranjske vino gradnike, naj sa omenjenega shoda po možnosti udeleže ter povzdignejo svoj glas. š Prememba posestva. Grad Lem-ber pri kopališču Dobrna je kupil posestnik g. Galle s Kranjskega. Primorske novice. p Občinski zastop v Ronkah je namestništvo razpustilo in je imenovalo (v sporazumljenju z deželnim odborom) gosp. Aleksandra Bias ga upraviteljem občino z na logom, da u^eda nove volitve. p Goljufan zlatar. Ziatarju Gaspari niju v Raštelu ata dve ženski prinesli neko zlatnino v popravo. Čez nekaj časa prideta in pravita, da sta iistek pozabili doma Zla tar jima reče, naj torej brez listka izbereta svoj predmet. Idnreta nekaj in gresta. Čas nekaj časa pa pride gospa z listkom,' ia zlatar vidi, da sta oni ženski vzeli njeno zlatnino. p Socialni demokrat tožen. Voditelj socialnih demokratov v Korminu, Jožef Pizzin, ima tri pravde. Mad drugim ga toži državni pravdnik zaradi hudodelstva hujskanja k uporu in proti javni oblasti, katero je baje zakrivil v nekem go/oru. p O. dr. C&mpitelli, bivši deželni glavar istrski, je defi litivno zapustil Poreč in se je preselil v Rovinj, v svoje rojstno mesto. p V Dornbergu itrajka okoli 120 že lezniških delavcav, kar imajo premajhno plačo. Delavci so večinoma iz Djraberga in Prvač ne. p Tunel Podbrdom. Vrtanje tunela od strani Bohinjske Bistrice kakor od strani Podbrda napreduje dobro. Do konca januarja so prevrtali z ororenjske strani 3000 m, od Podbrda s>a 2466 m. Manjka še 868 m. p Viteški križec Franc Jožefoveg«0 reda je dobil g Ernest Holzer, pred sadnik društva za pospeševanje obrti in član trgovske in obrtne zbornica. p »Korber« na morju. Die 16 t. m. se je vršila poskušn|a novega L'oydovega parnika „Korbar" Ladja je vozila z izvan-redno hitrostjo 17'/* morskih milj. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. februarja. Papež Pij X in slovenski jezik. Pred kratkim se je razgovarjal monsigtior d e W a a 1 s sv. očetom o dunajski »Leonovi družbi«. Vprašal ga je vmes, če razume nemško. Papež pravi, da je prejšnja leta razumel dobro nemško, da pa leta in leta ni rabil tega jezika in ga precej pozabil. .Znam pa tudi nekaj slovenskega«, pristavi sv. oče in za poizkušajo izpregovori nekaj slovenskih besed. Bilo bi zanimivo poizve-deti, kdaj in kje se je sv. oče naučil teh slovenskih besed. Papež Pij X, in nemški »Centrom". Sveti oče je sprejel v avdienci barona Hartlinga. Sveti ofie je v toplih besedah hvalil program in delovanje katoliškega centra ter zlasti priporočil društva za pro-učavanje socialnega vprašanja. Red sv. Silvestra je podelil sv. oče ravnatelju hrastniške kem. tovarne g. vitezu pl. F. F. G o s s 1 e t h u za mnogotere zasluge. Falzifikatorji. Kdor je mislil, da sa liberal. časopisje še kaj sramuje pred svojimi lastnimi naročniki, ss je temeljito zmotil. Se zdaj „Gorenjec" in „alov. Narod" ponavljata, da je po papeževem »Motu proprio« „klerikalcam" politika prepovedana in da je „Slovenec" papežu nepokoren, ker neče Slovencem tega objaviti, kar je Italijanom namenjeno. Obžalovanja vredni naročniki „Slov. Naroda" I Ali vas ni sram, da vas vaši listi tako vodijo za nos? Ali niste bedasti, da za take umazane falzifikate plačujete 25 K na leto? Tako neumnih in zlobnih ljudi ni več na svetu, kakor je ta duševno popolnoma ctrpela liberal. čreda. Naše pomilovanje in — proč z 1 i b e -raloi povsod, proč s falzifikatorji, proč z agenti Gustav Adolf Verein a! Iz Inomosta se nam poroča: V soboto, 13. t. m. je izročil poseben papežev odposlanec njegovi ces. visokosti nadvojvodi E v g e n u , velikemu mojstru nemškega vi-težkega reda, lastnoročen breve sv. očeta in Kristusov red. Gabrščkova tiskarna. »Soča« se je spustila v jok in v uvodnem članku »Bojeviti klerikalci« toži, da »klerikalci« nečejo pošiljati Gabrščku denarja za »Knajpovca«. Da bi prišlo vendar kaj denarja, je »Soča« začela naenkrat milo vabiti »klerikalce«, naj vendar bodo tako dobri in naj imajo kaj srca za plemenite, tako silno dobročutne liberalce. »Soča« piše: »Ker smo vsestransko človekoljubni, tolerantni, v resnici liberalni, in ker v programu nimamo revolucije ne proti cerkvi, ne proti državi, zato smo uverjeni, da nastane šele po naši končni zmagi doba miru in zadovoljnosti na vseh straneh, zadovoljni bodo tudi vsi pravi, Kristusove cerkve vredni služabniki. Sporaz,-umljenje ž njimi ne bo tažavno!« — Tako daleč gre hinavščina! Zdaj pa pride infam-nost! Takoj na to »Soča« laže, da imajo klerikalci načelo: »Namen posvečuje sred- tstva« (pri »Soči« pa denar posvečuje lat i) ter iste »klerikalce«, pri katerih berači za denar, imenuje »sebične, pogubne nazad-njake«, »ultramontansko strahovlado«, »nun-ci«, »farji«, zasramuje ljubljanskega škofa, kateri dela za občni blagor, ne pa ia svoj žap, kakor liberalci, govori o »klerikal nih podrepnikih«, »klerikalnih šom«h« itd. Kdo je pripravljen plačevati v to blagajno? — Vihar na Gorenjskem. Iz Poljan nad Škefjo Loko: V noči od 14 —15. t m. je pri nas razsaja! hud vihar; mnogo opeke je pometal raz strth, podri več dreves, katerih eno ie padlo na brzojavno žica in jo pretrgalo. Večjih nesreč »i bilo. — Na pustns torek so pa pri L iatiski m m jstu potegnili iz Sovre do sedaj še siozn&nega utopljenca. V okolici ne pogrešajo nobenega človeka. Najbrž bo kakšen tujec, a!i brezposelni rokodelski oomočnik. — Uboj. V noči od 15 na 16. febru-arja 1904 je bil ubit Andrej Nograšek