NA OBISKU V TOZD PEKARNA CENTER - DO EMONA MERCUR
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana
leto 9	avgust 1978	št. 84
DAVORIN FERLIGOJ:
Smo v polnem razmahu sezone in istočasno tudi že pred polletno bilanco naše DO. Dobili smo tudi rebalanse planov vseh enot Globtoura.
Poznana nam je prodaja pri naših poslovnih partnerjih. Znano nam je tudi kako bodo potekali posli
vse delavce naše DO spomnim na sprejete sklepe in s temi zadane naloge. Storiti moramo naslednje:
• Razširiti obseg poslovanja v IT in DT aranžma-nih, saj je na terenu veliko možnosti za razširitev poslovanja.
IZKORISTIMO REZERVE
na področju DT-ja. Edina neznanka nam je devizni sistem oziroma stimulacija iz tega vira, saj zvezni organi še do sedaj niso sprejeli ustreznih predpisov.
Znani so vam zaključki z zadnjega sestanka vodij Globtourovih poslovalnic in družbenopolitičnih organizacij, da moramo kriti stroške DO iz naslova poslovanja. Pravtako vam je znano, da nov sistem nagrajevanja po delu onemogoča neupravičeno prelivanje sredstev za osebne dohodke po poslovnih enotah.
Če napravimo pregled rebalansov planov po posameznih enotah Globtoura ugotovimo, da nekatere niso dovolj resno in premišljeno dale svojih predlogov rebalansov plana, razlike v ceni in ostanka dohodka. Nekateri predlogi so zelo neprepričljivi, podani brez potrebne dokumentacije. Nekateri pa so Predvideli izgubo brez, da hi vsaj poizkusili najti način kako bi krili svoje stroške iz naslova poslovanja, iz tega lahko sklepamo, da hekatere enote naše DO niso vzele dovolj resno zaključkov in nalog, ki smo jih vsi skupaj sprejeli na spomladanskem sestanku.
Letošnje leto bo za nas finančno izredno težko vkljub temu, da se nam bo obseg posla povečal in to Predvsem iz dveh razlogov:
•	Novi predpisi o bilanci, kjer se knjiži dohodek po plačani realizaciji, har pomeni, da moramo ?bračune in terjatve izvajati ažurno, saj so roki Polletne bilance 30. junij m letne 31. december.
•	Nejasna je še vedno devizna stimulacija turi-stičnih agencij in ostanek retencije. Davčne olajša-Ve so za našo DO predstavljale močan del dohodka, prav tako poraba deviz za razne aranžmane.
Če upoštevamo ta dva Cementa dohodka, ki sta Problematična obstoja bojazen, da bo letna bilan-Ca izkazala minus, kar bi Povzročilo niz problemov tako v samem kolektivu kot tudi izven njega.
. Zaradi gornjih dejstev •zkoriščam priložnost da
•	Do skrajnosti uvesti štednjo na vseh nivojih do maksimuma zmanjšati režijske stroške. Napravi naj se tudi plan za čimce-nejše poslovanje.
•	Veliko skritih rezerv je na aranžmajih, kjer se lahko isto delo z isto kvaliteto izvede ceneje. Mnogokrat pri tem uporabljamo predraga tehnična sredstva, kar bi se dalo izvesti veliko ceneje.
Na tem področju se pojavljajo nekontrolirani aranžmajski stroški iz različnih virov in se največkrat nekontrolirano in ne-provirjeno izplačujejo. Šefi vseh Globtourovih enot so osebno odgovorni za izplačilo vsake fakture, ki jo morajo predhodno preveriti, parafirati in predati v likvidacijo. Tudi na nivoju direkcije se bo vršila stroga kontrola vseh obračunov iz naših enot. Za vse nepravilno obračunane fakture odgovarja vodja enote.
• Kot dokaz koliko rezerv je v zgoraj omenjenih stroških naj omenim našo poslovalnico v Umagu, ki je pod vodstvom neodgovornega vodje vedno izkazovala ca. 40 milj. S din minusa, pod novim vodstvom pa ca. 30 milj. S din plusa.
To je dokaz, da se da z ureditvijo poslovanja doseči dober rezultat tudi v majhni poslovalnici. To naj bo zgled za analizo poslovanja tudi v drugih poslovalnicah.
Dosedanja kontrola aranžmajskih stroškov nas je pripeljala v prepričanje, da na tem področju obstojajo velike rezerve in, če bodo res vsi delavci dosledno upoštevali sklepe smo prepričani, da lahko poslujemo aktivno. Strokovne službe bodo k temu dale tudi svoja navodila.
Smo že v polnem razmahu sezone in vemo, da bo mnogo problemov zaradi prenapolnjenosti hotelov, zato moramo še posebno paziti na dobro izvedbo nalog v zadovoljstvo naših poslovnih partnerjev in gostov. Če bi prišlo do večjih problemov se takoj obrnite na pristojne službe na upravi in zahtevajte ustrezno pomoč.
HLEBCI KRUHA RUMENE OB ZORI
Letno spečejo 6.276 ton kruha in peciva - Sedem milijonov kornetov za sladolede Ljubljanskih mlekarn -Peke tare ročno delo in dostava kruha v jutranjih urah - Do kdaj še nočno delo?
Ljubljana, 26. julija - S samoupravnim sporazumom o osnovah srednjeročnega načrta razvoja DO Emona Merkur se je tudi nam prižgala zelena luč za modernizacijo in rekonstrukcijo centralnega obrata na Tržaški cesti. Vrednost naložbe je glede na sedanje cene ocenjena na 32 milijonov dinarjev, uresničili pa naj bi jo do konca leta 1979. Peka kruha je pri nas še vedno obrtniška in ne industrijska, zato potrebujemo več delavcev in
Za združitev z Emono so se delavci odločili zato, ker so se zavedali, da sami investicijskega programa ne bodo mogli uresničiti, saj je akumulacija v pekovski stroki izredno nizka. Neurejeno je vprašanje cen pekovskih izdelkov, saj cena kruha ne ujame koraka s porastom stroškov.
Prav danes so imeli zbor delavcev, na katerem so obravnavali in sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničenje skup-
kov in povečali izbiro kruha ter ne nazadnje do konca leta 1980 ukinili nočno delo - če nam tega pred tem rokom ne bo narekoval zakon«, je dejal Vojko Cuder.
V pekarni na Tržaški cesti spečejo dnevno 15 ton kruha in peciva, 6,5 tone je osnovnega kruha - črnega, polbelega in belega, kar sedem ton pa je posebnih vrst, kamor štejemo dvo-kilske hlebe kmečkega, koruznega, ržnega, belega (800 gr), francoskega, olj-
ha in peciva gredo skozi pridne roke 45 pekov, ki delajo v nočni in dnevni izmeni. Nočna izmena prične delati ob 22. uri in konča ob 6. naslednjega dne, ko prevzame peko dnevna izmena in jo konča ob 13. uri. Izjema so le petki ko trg zahteva več kruha, pričnejo delati že ob 17. uri, tako da gori ogenj v pečeh do 5. ure zjutraj -polnih 12 ur.
Vsi žele svež in še topel kruh v zgodnjih jutranjih urah. Vsi, smo zapisali-in
Stavba pekarne Pekarne center ob Tržaški cesti v Ljubljani
moramo delati v dveh izmenah - nočni in dnevni, pravi inž. Vojko Cuder, direktor tozd Pekarne Center.
Delavci pekarne Center so od 1. januarja 1976 člani velike Emonine družine. V petih proizvodnih obratih in desetih prodajalnah je zaposlenih skupaj 178 delavcev, od tega je 99 »čistih« pekov, 17 slaščičarjev, 30 prodajalk, 13 šoferjev, 19 delavcev pa dela v »upravi«.
nega programa investicij v SOZD Emona v obdobju 1978-82 in program investicij za obdobje 78-82.
»S tem bi bil naš razvojni program sprejet in začrtan. Zaradi tehnološke dotrajanosti in zastarelosti opreme je res nujno potrebno, da čimprej pristopimo k rekonstrukciji našega centralnega obrata, ker bomo le tako lahko izboljšali delovne pogoje delavcev, dosegli večjo produktivnost, izboljšali kvaliteto izdel-
natega in diabetičnega.
Žemelj, slanikov, makovk, maslenih in pletenih štučk, hlebčkov in rogljičev spečejo poldrugo tono.
V tem obratu predelujejo kruh tudi v drobtine, za kar lahko uporabijo le bel kruh, ki je brez primesi maščob, vse ostale vrste kruha, vključno žemlje, predelajo lahko le za živinsko krmo pri čemer gre čista izguba na rovaš pekarne.
Vse navedene tone kru-
tudi mislimo dobesedno tako. Gospodinje, prodajalne, gostilne, bifeji želijo dobiti kruh med 3. in 8. uro zjutraj, dostavo kruha od
10.	do 12. ure želi le 6,5 odstotka strank, v času od 12. do 14. ure pa le 2 odstotka. Ta logična posledica navade nam narekuje obvezno nočno delo, ki ga v ostalih mestih Slovenije uspešno ukinjajo.
Razen nočnega dela
Nadaljevanje na 2. strani
POROČILO IZ DO EMONA BLAGOVNI CENTER
TITOVA PRIZNANJA NAŠIM DELAVCEM
LJUBLJANA, 30. junija - Mojca Omejec, sekretarka osnovne organizacije Zveze komunistov delovne organizacije Emona Blagovni center, je na 15. redni seji delavskega sveta slovesno razglasila:
»Na predlog družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije je predsednik republike Tito z ukazom podelil:
MEDALJO DELA, ki se
podeljuje za zgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za napredek države v gospodarstvu ANI KUŽNIK in BOGDAN VOJINIVIČU. Imenovana tovarišica in tovariš sta že vrsto let za-
poslena v naši delovni organizaciji in sta z nesebičnim odnosom ter požrtvovalnim delom pripomogla k razvoju celotnega podjetja. Za vestno delo sta prejela že vrsto pismenih priznanj in pohval.
RED DELA S SREBRNIM VENCEM, ki se podeljuje za posebno zasluge pri delu na področju gospodarstva, je podeljen SLAVKU JAGERINCU, DRAGANU KOPRIČU, FRANCU MILAVCU, MATIJI MILAVCU, DRAGU NEREDU, JOŽETU PIRNARJU in ANTONIJI ŠKERJANC. Našteti nagrajenci so naši dolgoletni sodelavci, ki so s svojim delom in delovanjem v
družbenih in političnih organizacijah doprinesli k razvoju delovne organizacije, humanim odnosom v kolektivu in razvoju naše samoupravne družbe.
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO, ki se podeljuje za posebne zasluge pri graditvi socializma in socialističnih samoupravnih odnosov ter zasluge na področju gospodarstva, je podeljen MARKU POTOKARJU. Potokar Marko se je že kot mladinec vključil v obnovo porušene domovine. Sodeloval je na številnih mladinskih delovnih akcijah. V času zaposlitve v Emoni se je izkazal z izrednim smislom za organizacijo dela
in vodenja služb, katere so mu bile zaupane. Že od mladih let je tudi aktiven družbenopolitičen delavec, tako v naši delovni organizaciji, kakor tudi izven nje.
RED DELA Z ZLATIM VENCEM, ki se podeljuje za posebne zasluge, dosežene v gospodarstvu in za delo, ki je posebnega pomena za napredek države v drugih družbenih dejavnostih, je podeljen IVANU MEKINCU in FRANCU POZARŠKU. Imenovana tovariša sta v času dolgoletnega dela pri podjetju pokazala izredno prizadevnost pri delu ter sta s svo-
Nadaljevanje na 2. strani
!Z NAŠE AFRIŠKE PLANTAŽE: NOVI PRIDELEK
ENKRAT VEČ KAVE KOT LANI
Obeti za dobro trgatev: Letos že 375 ha kavovcev - Plantažiramo po načrtu - Boj s strupenimi rastlinami
Ljubljana, 2. avgusta -»Vse kaže, da bomo letos pridelali za sto odstotkov več kave kot lani. Dela pri plantažiranju napredujejo, kot smo jih začrtali. Trgatev, ki se bo pričela v začetku novembra in bo trajala tja v januar, bo dala okoli 60 ton kave,« je povedal Jože Ham, direktor Emona Caffe, Centra-frique, ki ima sedež v Ban-gui glavnem mestu Cen-tralnoafriškega cesarstva.
»O starih in novih plantažah kavovcev sedaj ne moremo več govoriti. Ločimo le rodne in nerodne predele plantaž. Računamo, da bomo imeli do konca leta 375 hektarjev plantaž, od tega 70 hektarjev rodnih, torej takih, ki bodo dajale »črni« sad.
Načrtovano je, da bomo do konca 1981 leta izkrčili in zasadili toliko pragozda, da bomo imeli skupaj 710 hektarjev plantaž kavovca.
Kavovci dobro uspevajo, zato računamo, da bomo prihodnje leto pridelali že okoli 100 ton kave.«
Na Emonini plantaži je sedaj zaposlenih okoli 175 Bantu črncev in približno 50 pigmejcev. Črnci plemena Bantu so stalni delavci na plantažah, dočim so pig-mejci občasni delavci, posebno pri krčenju pragozda nepogrešljivi. Ob robu, kjer savana meji s pragozdom, si postavijo skromne kolibe in delajo toliko časa, da si prislužijo za najnujnejše potrebe, zatem pa odidejo nazaj v pragozd, kajti so predvsem - lovci.
Ko delajo, so izredno prizadevni in vestni.
Delo vodijo le trije Emonci - Jože Ham, Ljubo Podrekar, ki je šef planta-žiranja in Vlado Der, šef
mehanične delavnice, ki ima na skrbi avtomobile in orjaški buldožer D8, težak 27 ton. V kratkem dobe še
Nadaljevanje na 2. strani
Kavovec na naši plantaži v Lidjombu, ki bo dozorel decembra
TITOVA PRIZNANJA NAŠIM DELAVCEM
Nadaljevanje s 1. strani
HLEBCI KRUHA RUMENE OB ZORI
Strokovnjaki za preste, mlince in paličice: Franc Napotnik, Marija Prosen, Brane Kolarič, Ivanka Trobevšek in Pavle Piškur
ter, od teh je le ena v Litiji in ena v Šmartnem, prodajo kar 12 odstotkov lastne proizvodnje. Vse tare le problem prostorov. Premajhni so in brez ustreznih skladišč. Zaradi delovnega časa, odprte so od 5,30 ure zjutraj, priti pa je treba že
od 5. uri, zelo težko dobe prodajalce, posebno za nadomeščanje med dopusti, boleznijo in podobno.
Prodajalne delajo na meji rentabilnosti. Prodajo kruha dopolnjujejo s prodajo delikates, mleka, alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Storili so že vse korake, da bi delovni čas pomaknili na pol sedmo uro zjutraj, vendar so sveti potrošnikov temu nasprotovali. Problem, da velika večina prodajalcev stanuje dokaj daleč in se vozi na delo z avtobusi in vlaki, niso upoštevali.
V Pekarni Center imajo velike težave tudi glede delovne sile. Vse manj mladih se odloča za poklic peka prav zaradi težkih pogojev dela. Nočno delo, vroči-
jim delom na vodilnih delih, aktivnostjo v organih upravljanja ter s svojo prizadevnostjo doprinesla h krepitvi gospodarskega položaja naše delovne organizacije.
Po podelitvi priznanj je Marjan Moškrič dejal: »Odlikovanja imajo velik pomen - priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo,
Prvega dne v tem mesecu smo v svojo sredo sprejeli najmlajše člane našega delovnega kolektiva - 130 novih učencev v gospodarstvu, ki se bodo v prihodnjih treh letih poklicno izobraževali za prodajalce, natakarje, kuharje, slaščičarje, mesarje-prodajalce in peke v naših temeljnih organizacijah Maloprodaja Ljubljana, Trgovski hiši maximarket, ljubljanskem in mariborskem Supermarketu ter Pekarni Center.
Pred odhodom na svoja učna mesta je nove učence in njihove starše na sestanku pozdravila Vesna Raztresen iz službe za kadrovsko in splošno dejavnost DS DO in jim okvirno predstavila Emono, njeno organiziranost in dejavnosti ter jim povedala podrobnosti o načinu šolanja in uku, o pravicah in dolžnostih učencev v času učne dobe. Marija Jakličeva-.poslovodkinja emonskega centra v Kosezah, pa je učencem spregovorila o obnašanju in osebni urejenosti učenca na učnem mestu.
Vse navzoče je nato pozdravil Milan Sax, v. d. di-
ki se čestokrat ne more in ne da plačati z denarjem, vem pa, da odlikovancem pomenijo veliko moralno priznanje. Še enkrat čestitam vsem skupaj in želim, da bi tudi v bodoče vestno izpolnjevali vse delovne naloge in naloge na področju družbenopolitičnega življenja in samoupravljanja.«
rektorja DO Emona Merkur, ki je povedal nekaj podrobnosti o delu in dejavnosti naše delovne organizacije in njenih temeljnih organizacij ter izrazil željo, da vsi, ki sedaj začenjajo uk, ostanejo zvesti Emoni tudi po končanem poklicnem izobraževanju, po končani učni dobi.
Učence je pozdravil tudi Pavle Groznik, vodja službe za kadrovsko in splošno dejavnost DS DO, jim povedal nekaj spodbudnih besed za začetek njihovega prvega delovnega dneva in jim zaželel, da pogumno in brez strahu začno opravljati svoje delo. Pozval jih je tudi k delu in aktivnosti v mladinski organizaciji in na športnem področju v Emoni.
Vsem novim učencem DO Emona Merkur, ki so si na tem sestanku ogledali film o Emoni in prejeli emonske značke, želimo, da bi se prijetno počutili v našem okolju, se vanj dobro vživeli in da bi imeli v času učne dobe čimmanj spodrsljajev in čimveč uspehov pri teoriji v šoli in praktičnem delu na svojih učnih mestih.
Nadaljevanje s 1. strani
vzporedno nastopa tudi problem transporta oziroma dostave kruha in peciva. Večina naših odjemalcev - predvsem trgovin naroča dostavo kruha še pred odpiranjem trgovin, prav v
času, ko sprejemajo še mleko, sadje, meso in podobno blago, kar gre spet v škodo časa in oskrbe potrošnikov. Vprašanje tega je sicer bolj organizacijske narave in bi ga s skupnim dogovorom lahko rešili. Naši problemi, ki dostavo kruha kasni j o, so kadrovskega značaja: če izostane naprimer zaradi bolezni in podobno v nočni izmeni 5 delavcev, lahko kasni dostava kruha tudi do 3 ure. Svoj delež k (ne) točnemu dostavljanju kruha pa doda še ljubljanski promet -jutranja zagatenost cest, rumeni pasovi in vse ostalo, kar sodi zraven.
PRESTE, PALIČICE IN MLINCI
V Eiprovi ulici v Trnovem je obrat, kjer 6 delav-
cev peče preste, palčke, mlince in prepečenec, dnevno okoli 120 kilogramov. Vodja obrata je Pavle Piškur. Delo je ročno in ga vseh 6 delavcev prav spretno obvlada. Posebno iskani so mlinci, ki se prav dobro podajo k pečenemu puranu ali goski na Martinovo pa tu kako drugo nedeljo. Ob našem obisku so jih ravno pekli, Ivanka Trobevšek jih je valjala, Franc Napotnik jih je prebadal, da se ob peki ne bi delali mehurji, peko pa je imel na skrbi Brane Kolarič. Spečene in ohlajene mlince je za prodajo pripravljala Marija Prosen.
»ROČNI« DOMAČI KRUH
V majhnem obratu na Bregu spečejo dnevno poldrugo tono domačega koruznega in polčrnega kruha. Štirje peki izdelajo vse
enega manjšega D 5 (16 ton) za »lažja« dela, s čimer bodo povečali storilnost za 30 odstotkov.
DELOVNI DAN,
DOLG 4 URE
V Lidjombu - skrajno jugozahodnem delu centralne Afrike, kjer raste Emo-nina kava na obalah reke Sanghe, traja delovni dan le 4 ure. Ob 6. uri zjutraj odpeljejo skupine delavcev na plantaže, kjer jih razporede v skupine. Najmanjša skupina je okoli 20 delavcev, največja pa 60 delavk. Delati pričnejo ob 6,30 in delajo do 10,30 ure. Moški opravljajo težja in zahtevnejša dela, ženske pa z motikami prekopavajo zemljo in jo čistijo. Odstranjujejo neke vrste ločja - gvinejske rastline: Herb de Guinee - ki ima strupe-
ročno in pečejo samo ponoči. Ta vrsta kruha je zelo iskana in ga razgrabijo še toplega.
SEDEM MILIJONOV KORNETOV
V Šmartnem pri Litiji, kjer dela 13 delavcev, spe-
čejo dnevno 2,2 tone kruha in peciva za občane Litije, Kresnic in Vač. Čeprav je tu prisotno tudi Žito iz Trbovelj, so lani vtem obratu povečali proizvodnjo za 40 odstotkov, ne nazadnje prav zaradi kvalitete kruha - v promet gredo predvsem dvokilski hlebi osnovne vrste kruha.
V obratu imajo tudi proizvodno linijo za izdelavo kornetov za sladolede ljubljanskih mlekarn. Letno izdelajo in prodajo 7 milijonov komadov.
TORTE, POTICE IN KROFI
Sladko darilo za poroko, rojstvo ali kakšen drug družinski praznik je torta, domača orehova potica ali velik pladenj zlato obrobljenih krofov. Po naročilu
varrrjih spečejo v slaščičarni na Tržaški cesti 20.
V slaščičarskem obratu je zaposlenih 17 delavcev, ki pečejo torte, sveže in suho pecivo (keksi, slano pecivo), potice, krofe in
KUPCI KRUHA:	
Mercator:	25%
Emona:	14%
prodajalne	
Center:	12%
Šole, zavodi,	
dijaški domovi:	7%
Gostilne,	
bifeji:	12%
Ljubljanske	
mlekarne:	4%
Delikatesa:	4%
ABC:	2%
Ostali:	20%
»kremšnite« za lastne prodajalne in po naročilu. Teh imajo vedno dovolj prav zaradi odlične kakovosti!
V 10 prodajalnah, kolikor jih ima pekarna Cen-
ne korenine, zaradi katerih mlad kavovec odmre. Posebno bujno se razraste tudi neke vrste trata, podobna našemu »trenarju«. Ta s široko razpredenimi koreninami zamori vso vlado rast.
Vsaka skupina preneha delati, ko je njihova delovna naloga opravljena. Delajo na akord. Traktoristi delajo do 12 ure.
Osnovna plača tamkaj š-nih delavcev je okoli 4000 frankov.
Centralno afriški frank je 0,08 din. S premijami zaslužijo delavci tudi od 8 do 9000 frankov, so pa tudi delavci, ki z nadurnim delom zaslužijo do 15.000 frankov. Nadurno delo opravljajo le na določenih zemljiščih.
Delo je težavno prav zaradi izjemnih podnepo-dnebnih razmer; visoka vročina in velika relativna vlaga, tudi nad 90 odstotkov.
na, prah in ne nazadnje nizki osebni dohodki, so vzroki, ki odbijajo mlade ljudi od tega poklica, logična posledica pa je ekonomski položaj, ki v našem gospodarstvu pripada pekovski industriji.
Z mokriškim Dogovorom smo točno začrtali, kam mora biti usmerjena pekovska dejavnost in konditorstvo. Spremeniti sedanji proizvodni asorti-man v smeri proizvodnje novih in okusu potrošnikov trajno zanimivih izdelkov, ki jih druge delovne organizacije s to dejavnostjo tržišču še niso ponudile ali pa njihova ponudba ne krije povpraševanja, da bi tako na področju živil dopolnili izbiro Emonine proizvodnje - mesni izdelki, konzerve, delikatese in drugo.
Od julija do decembra traja deževna doba, ki z enim ali dvema nalivoma dnevno, ko pada dež kot gosta zavesa, onemogoča delo.
Ko sadeži kavovca dozore, jih ročno oberejo, posu-še na soncu, strojno izluščijo, ročno odberejo slaba in nedozorela zrna in na koncu napolnijo vreče po 60 kg.
Sedaj nastopi administrativni »boj« za izvoz kave. Najprej je treba dati kot pravi star pregovor: »Cesarju kar je cesarjevega.« Če bo šlo vse po sreči, najprej po reki Sanghi, ta mora biti plovna do Brazzavil-la, zatem pa železnici do pristanišča Point noir in končno po morju do Kopra, lahko pričakujemo najnovejša Emonino kavo v začetku oktobra meseca.
In še napoved za prihodnje leto: »Sto ton kave!«
ZVONE GJURIN
POSLOVNA
STAVBA
SOZD
EMONA
LJUBLJANA, 13. julija -Kljub težavam - sodobni poslovni center EMONE napreduje. Gradnja poslovnega centra EMONA ni izjema v tem, da jo spremljajo raznovrstne težave. Ena izmed teh je slabo vreme, ki bo povzročilo, da se bo gradnja od predvidenega septembra 1979 zavlekla do decembra 1979.
Običajne priprave, ki so s študijami zajele vsa bistvena področja dela in življenja v naši bodoči hiši (družbena prehrana, arhiv in mikrofilm, vzdrževanje in obratovanje, PTT komunikacije itd), kjer nas bo čez tisoč delavcev, so pripeljale do razmišljanj in osnutkov predlogov o ustanovitvi posebne delovne organizacije, ki naj bi se ukvarjala z upravljanjem stavbe in organizacijo storitev. Saj bodo službe (od vzdrževanja do PTT) skupne za vse in bi se že iz tega vzroka bilo nesmotrno ogniti enotni organizaciji.
Tembolj pa je to postalo nujno, ker je število tistih, ki bodo opravljali ta dela, precej čez 1O0 (seveda je večji del v okviru DO že sedaj zajet v delovnih opravilih). ‘Ker bo del te organizacije zadolžen tudi zato, da selitev, drugače organiziran način dela in drugi različni pogoji, ne bodo povzročili občutne prekinitve poslovanja, ob tem pa bi kazalo spremljati in prevzemati zahtevnejše dele stavbe že proti koncu tega leta, je postopek pri dogovoru o ustanovitvi te nove delovne organizacije precej nujna zadeva.
Medtem je izvajalec GRADIS predložil gradbenemu odboru izbiro materialov za fasado (obložena z alu profili), domače tapiso-me, ploščice kamen in druge obloge. Kljub želji, da bi ne bilo sprememb projekta, kaže, da bo prvotno izbrana dvigala Schindler zaradi izjemne kakovosti, spričo uvoznih težav, nujno zamenjati za dvigali Haushahn (IMP).
Večji kot ta je problem okoli rekonstrukcije Šmar-tinske ceste, kjer je za sedaj opravičena bojazen, da ne bo končana hkrati kot objekt. Čeprav smo s projektanti prišli skupaj glede nekaterih komunikacijsko za nas pomembnih stvari: avtobusna postaja in možna posebna linija v neposredni bližini - pa sedaj tečejo pogovori okoli povečanja števila parkirišč (sedaj okoli 150) ter ureditve Šmartinske in Industrijske ceste.
Z izjemo dodatnega zahtevka Gradisa, ki je nastal zaradi slabih tal (2,500.000) doslej dogovorjene naložbene številke niso bile prekoračene.
dipl. inž. Boris Kristančič
Pigmejka - obiralka kave
E-PRESS SERVICE
S sprejema novih učencev
PREKLIC
veljavnosti hranilnih knjižic in čekov Emona Ljubljana - HKP služba
Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov službe za hranilno-kreditno poslovanje Emona Ljubljana:
•	Lavševič Slobodanka, zaposlena v Hotelu Bernardin Portorož, osebna štev. 733162 je izgubila hranilno knjižico št. 164319,
•	Zaviršek Angela iz TOZD supermarket Emona Ljubljana, osebna štev. 053009 je izgubila hranilno knjižico št. 098384,
•	Makovec Lado iz TOZD Blagovni center Emona Ljubljana, osebna št. 321166 je izgubil hranilno knjižico št. 141546,
•	Lučin Jani iz TOZD Emona Merkur - prodajalna Trg osvoboditve 2, osebna št. 631259 je izgubila hranilno knjižico št. 125062,
•	Leban Sandi iz TOZD Emona Merkur, market Nova Gorica, osebna št. 630624 je izgubil hranilno knjižico št. 122036,
•	Dolinar Franc, iz TOZD Emona inženiring, osebna št. 020503 je izgubil hranilno knjižico št. 086637/01,
•	Kores Jože iz TOZD Tovarna močnih krmil, osebna št. 008904 je izgubil hranilno knjižico št. 009563,
•	Niculovič Mira iz TOZD supermarket Emona Ljubljana, osebna št. 101527 je izgubila hranilno knjižico št. 125120,
•	Lavriša Janez iz TOZD Mesna industrija Emona Ljubljana, osebna št. 031179 je izgubil ček v vrednosti 2580 din, ki je bil izdan 12. 5. 1978.
JURE KRIŽNAR
E-IZOBRAŽEVANJE: 130 NOVIH UČENCEV
DOBRODOŠLI V DO EMONA MERKUR
ZVONE GJURIN
ENKRAT VEČ KAVE KOT LANI
Nadaljevanje s 1. strani
2 E-Informator
E-INFORMATOR
LETO 9. AVGUST 1978-ŠT. 84
Predlog
Statut SOZD Emona Ljubljana, o. o.
Predlog
Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v sestavljeno organizacijo združenega dela Emona_____
PREDLOG
Na podlagi 384. in 463. člena zakona o združenem delu in 90. člena samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v SOZD Emona je večina vseh delavcev v vsaki
TOZD in enoviti DO z referendumi od dne...........do
dne.............sprejela
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA EMONA
1.	člen
V glavi samoupravnega sporazuma se ime tega sporazuma spremeni tako, da se glasi:
»Samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Emona.«
49.	čl. obstoječega sporazuma se spremeni tako, da glasi:
»V skladu z določili prejšnjega člena bo SOZD sklepala naslednje posle pravnega prometa:
a)	na domačem trgu
1.	Sklepanje oziroma pristopanje k samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, kadar ti sporazumi ozr. dogovori urejujejo zadeve, ki so pomembne za več TOZD ozr. DO v sestavu SOZD in je zaradi medsebojnih odnosov teh TOZD ozr. DO v SOZD potrebna enotna ureditev.
2.	V poslih prometa blaga in storitev, kadar se posamezni posli nanašajo na več TOZD ozr. DO v sestavi SOZD.
3.	Kreditne in druge finančne posle, če ti posli niso izvedeni preko Interne banke in se nanašajo na več TOZD ozr. DO, ali pa če se nanašajo na eno TOZD ali DO, pa je potrebno jamstvo SOZD kot celote ali več TOZD ali DO v sestavi SOZD.
4.	Posle iz področja skupnega vlaganja, če je pri takih naložbah udeleženih več TOZD ozr. DO, ali če je potrebno skupno jamstvo SOZD ali več TOZD ozr. DO v sestavu SOZD.
5.	Sklepanje poslov s področja skupne ekonomske propagande, skupnega nastopanja na sejmih in v drugih zadevah, ki se v smislu planskih dokumentov nanašajo na več organizacij v sestavu SOZD.
6.	Ustanavljanje predstavništev v državi, kadar naj tako predstavništvo dela za celotno SOZD ali za več organizacij v njeni sestavi.
b)	v odnosih s tujino
1.	V poslih prometa blaga in storitev v katerih je udeleženih več TOZD ozr. DO v sestavu SOZD, če se te ne sporazumejo, da posamezni posel poverijo eni izmed TOZD ozr. DO v sestavu SOZD, ki je registrirana za zunanje trgovinski promet in če tak posel presega 1 milijon ali če več istovrstnih poslov, ki se opravljajo kontinuirano v šestih mesecih preseže znesek 5 milijonov din.
2.	Posle prometa blaga in storitev, če vrednost posameznega posla presega 100 milijonov din ali posle, ki se odvijajo kontinuirano v dobi daljši od dveh let, če je vrednost takih poslov za eno leto povprečno večja kot 50 milijonov din.
3.	Posle poslovno-tehničnega sodelovanja ozr. kooperacije pri katerih je udeleženih več TOZD ozr. DO SOZD ali drugih organizacij, s katerimi te sodelujejo, ali če je v poslu udeležena samo ena organizacija, pa vrednost takega posla presega 50 milijonov din v obe smeri.
4.	Posle prometa blaga in storitev za katere je treba jamstvo SOZD kot celote ali več organizacij v njeni sestavi ter posle blagovnega prometa in storitev, če so ti vezani z mednarodnim kreditiranjem.
5.	Posle skupnega vlaganja s tujimi partnerji ter udeležba SOZD ali posameznih organizacij v njeni sestavi v mešanih podjetjih v tujini.
6.	Finančne posle vključno dajanje in dobivanje garancij, če ti niso izvedeni preko Interne banke in presegajo 5 milijonov din.
7.	Posle v zvezi z nakupom in prodajo licenc, patentov in drugih pravic industrijske lastnine, če vrednost takega posla presega 1 milijon din.
8.	Ustanavljanje podjetij in predstavništev v tujini.
9.	Sklepanje poslov v zvezi z udeležbo na sejmih in razstavah v tujini, kadar je potrebno, da je na takih sejmih in razstavah zastopanih več TOZD ozr. DO v okviru SOZD ali
drugih organizacij, ki sodelujejo z organizacijami SOZD, če se te organizacije ne dogovorijo, da tak posel ne napravi ena od organizacij SOZD, ki je registrirana za zunanje trgovinsko dejavnost.
V poslih pravnega prometa iz tega člena odločajo skladno s sprejetimi plani ali na podlagi neposrednih dogovorov pristojni organi SOZD. Za tehnično izvedbo teh poslov se lahko ti organi dogovorijo z ustrezno organizacijo v sestavi SOZD, ki je za opravljanje takih poslov specializirana.«
2.	člen
64.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Delavski svet SOZD sestavljajo delegati, ki se neposredno volijo v vseh TOZD, enovitih DO, v delovnih skupnostih SOZD in v delovni skupnosti Interne banke, kot sledi:
a)	Vsaka delovna organizacija voli po 2 delegata;
b)	Vsaka delovna organizacija, ki ima v svoji sestavi TOZD, voli dodatno (poleg delegatov pod tč. a) po 1 delegata iz vsake TOZD;
c)	Vsaka enovita delovna organizacija voli dodatno (poleg delegatov pod tč. a) na vsakih nadaljnih začetih 400 zaposlenih delavcev po 1 delegata;
d)	Delovni skupnosti SOZD in Interne banke volita vsaka po 2 delegata.
Delegati se volijo za dobo 2 let in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni v delavski svet SOZD.«
3.	člen
65.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Postopek za izvolitev in odpoklic delegatov, njihove odgovornosti in obveznosti poročanja v TOZD, DO ali delovno skupnost urede te v svojih samoupravnih aktih.«
4.	člen
66.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Delavski svet SOZD odloča soglasno, kadar:
1.	sprejema sklepe in samoupravne akte v zadevah, o katerih se delavci (na zborih ali na referendumu) neposredno izjavljajo;
2.	sprejema razvojni program in letne plane SOZD;
3.	določa poslovno politiko SOZD;
4.	sklepa samoupravni sporazum o pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo SOZD;
5.	sprejema srednjeročni in letni program dela in plan potrebnih sredstev za delovno skupnost SOZD;
6.	razglaša sprejem novih DO v SOZD;
7.	odloča o ustanavljanju podjetij in predstavništev v tujini, če so pri financiranju in zagotavljanju sredstev in prevzemanju jamstva teh predstavništev ozr. podjetij udeležene vse OZD v sestavu SOZD.
Pri odločanju o zadevah iz prejšnjega odstavka ima delegacija ene DO oziroma skupnosti 1 glas.«
5.	člen
67.	člen se spremeni tako, da glasi:
»Delavski svet SOZD odloča z večino glasov vseh delegatov, kadar:
1.	oblikuje predlog statuta SOZD;
2.	oblikuje predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD;
3.	sprejema ukrepe za izvajanje razvojnega plana, letnega plana in poslovne politike;
4.	imenuje ali razrešuje poslovodni odbor;
5.	imenuje ali razrešuje izvršilni odbor;
6.	določa listo arbitrov za notranjo arbitražo;
7.	sprejema ukrepe v primerih, kadar določena DO ne more izvrševati svojih planskih in drugih obveznosti;
8.	sprejema zaključni račun SOZD in obravnava periodične obračune SOZD;
9.	odloča o ustanavljanju podjetij in predstavništev v tujini v primerih, kadar pri financiranju in zagotavljanju sredstev ter prevzemanju jamstva ne sodelujejo vse TOZD ozr. DO v sestavu SOZD, temveč le nekatere;
10.	pripravlja predlog sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma;
11.	odloča o drugih zadevah, ki spadajo v njegovo pristojnost po zakonu ali samoupravnem splošnem aktu SOZD.«
6.	člen
V členu 70. se besede »in njihovi namestniki« črtajo.
7. člen
Člen 71. se spremeni tako, da glasi:
»Delavski svet SOZD imenuje izvršilni odbor na svoji 1. seji po konstituiranju, za dobo dveh let.
Sestavlja ga po 1 član iz vsake DO, združene v SOZD, iz delovne skupnosti SOZD in iz delovne skupnosti Interne banke.
Delavski svet SOZD imenuje člane izvršilnega odbora na predlog delavskih svetov DO in delovnih skupnosti.
V	izvršilni organ ne morejo biti imenovani individualni poslovodni organi niti člani kolegijskih poslovodnih organov DO.«
8.	člen
V	členu 72. se v prvem odstavku vnese nova točka 8., ki se glasi:
8. obravnava in daje mnenje o sprejemu samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s katerimi TOZD ali DO prevzemajo materialne obveznosti v breme njihovega dohodka, v kolikor bi prevzem teh obveznosti lahko vplival na skupno sprejete obveznosti v SOZD; Zaporedne številke točk od 8. do 10. se ustrezno spremene.
9.	člen
V	členu 73, v zadnji vrsti se besede: »generalni direktor SOZD« nadomeste z besedami: »predsednik poslovodnega odbora.«
10.	člen
Poglavje 9.5 s členoma 75. in 76. se črta, zaporedne številke vseh naslednjih členov pa se ustrezno spremene.
11.	člen
Podnaslov 9.6. »Individualni poslovodni organ SOZD« se spremeni tako, da se glasi:
»9.5. Poslovodni organ SOZD«
Zaporedne številke in vsebina dosedanjih členov 77. do
80.	se spremene tako, da glasijo:
75.	člen
»SOZD ima kolegijski poslovodni organ - POSLOVODNI ODBOR.
Poslovodni odbor sestavlja predsednik in 4-8 članov.
Konkretno število članov poslovodnega odbora in zadolžitve članov za posamezna področja določi delavski svet SOZD s posebnim sklepom.
Pri določanju števila članov poslovodnega odbora delavski svet upošteva pravila, da bo eden ali več članov poslovodnega odbora odgovornih za naslednja področja dela:
•	za področje razvoja,
•	za področje proizvodnje,
•	za poslovne povezave na domačem trgu,
•	za odnose s tujino,
•	za ekonomsko in organizacijsko področje,
•	za splošno in pravno področje.
Za finančno področje je odgovoren direktor Interne banke.
76.	člen
Naslednje najpomembnejše poslovodne funkcije opravlja poslovodni odbor kot celota:
•	oblikovanje predlogov za skupno razvojno politiko SOZD in ukrepov za njeno izvajanje;
•	priprava izhodišč za srednjeročne in letne gospodarske načrte SOZD;
•	sprejemanje predlogov za samoupravne organe v pomembnejših zadevah;
•	koordinacija dela in poslovanja med organizacijami združenih v SOZD;
•	priprava predlogov za odločitve o nadaljnem integracijskem povezovanju oz. združevanju drugih organizacij v SOZD;
•	koordiniranje postopkov in izhodišč pri samoupravnih sporazumih in dogovorih, ki jih sprejemajo delavci ali samoupravni organi v TOZD in DO združenih v SOZD;
•	odločanje oz. priprava predlogov o najpomembnejših nastopih SOZD ali posameznih organizacij v okviru SOZD v tujini, zlasti s področja ustanavljanja firm in predstavništev v tujini, skupnih vlaganj ipd.;
• izdajanje ukrepov za izvajanje poslovne politike in planskih zadolžitev;
•	izdajanje ukrepov in predlogov za uveljavljanje vskla-jene notranje organiziranosti in delovanja zlasti na področju izvajanja kadrovske politike, politike OD, informacijskega sistema in notranjih poslovnih in samoupravnih odnosov.
77.	člen
Naloge in pristojnosti predsednika poslovodnega odbora so:
•	organiziranje razvojnih aktivnosti na ravni SOZD in nadzor nad uresničevanjem teh aktivnosti;
•	uveljavljanje SOZD v družbeno-interesnem povezovanju;
•	vodenje poslovodnega odbora in vsklajevanje dela med njegovimi člani;
•	usmerjanje kadrovske politike na področju poslovodnih in visokostrokovnih kadrov;
•	zastopanje SOZD in opravljanje vseh drugih funkcij, ki so po zakonu in drugih predpisih predvideni za poslovodni organ;
•	dajanje nalog, navodil in smernic delavcem delovne skupnosti SOZD;
•	sklepanje pravnih poslov, ki so v skladu s tem sporazumom in drugimi splošnimi ali posebnimi pooblastili preneseni v pristojnost SOZD.
Naloge in pristojnosti članov poslovodnega odbora se določijo v statutu SOZD.
78.	člen
Predsednika in člane poslovodnega odbora imenuje s sklepom delavski svet SOZD po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Predsednik in člani poslovodnega odbora se imenujejo za dobo 4 let in so po preteku tega časa lahko ponovno imenovani.
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predsednik in člani poslovodnega odbora, ter postopek za razrešitev določa statut SOZD.«
12.	člen
Za poglavjem 9. se vnese novo poglavje 10., ki se glasi:
10.	Delo v drugih organizacijah v sestavi SOZD Emona.
79.	člen
Zaradi zagotovitve socialne varnosti vseh delavcev in v skladu z načelom medsebojne odgovornosti in solidarnosti organizacij, združenih v SOZD Emona, se delavci dogovorimo, da bomo v primerih in ob pogojih, določenih v naslednjih členih tega sporazuma, začasno ali trajno delali tudi v drugih organizacijah v sestavi SOZD Emona.
80.	člen
Začasno smo dolžni delati v drugi TOZD, enoviti DO ali delovni skupnosti v naslednjih izjemnih ali nujnih primerih:
1.	v primeru višje sile, ki je že nastopila ali pa se neposredno pričakuje (potres, poplave, požar in druge elementarne nesreče), pa take nevarnosti prizadeta OZD sama nebi mogla odkloniti s svojimi delavci;
2.	da se odkloni nenadni kvar surovin in materiala;
3.	začasna nadomestitev nepredvidenega izostanka delavcev če je treba izpolniti neodložljive delovne naloge;
4.	če zaradi pomanjkanja surovin, materiala in energije v TOZD ali DO ni dela za delavce;
5.	začasna potreba po povečanju števila delavcev v drugi TOZD (DO) ali delovni skupnosti;
6.	zaradi začasne nadomestitve zdravstvena nesposobnost delavca za svoje delo oziroma naloge.
Začasna razporeditev lahko traja le tako dolgo, da se odpravijo posledice oziroma preneha vzrok, ki opravičuje tako razporeditev.
O začasni razporeditvi po točkah 1-3 prvega odstavka tega člena soglasno odločita poslovodna organa prizadetih organizacij, vendar morata svoj sklep najkasneje v 7 dneh predložiti v presojo pristojnim komisijam za delovna razmerja.
O začasni razporeditvi po točkah 4-6 odločita pristojni komisiji za delovna razmerja.
81.	člen
Za trajen prehod na delo iz ene TOZD ali enovite DO v drugo ali v delovno skupnost se bomo - upoštevajoč prednost pri zaposlovanju - dogovorili v naslednjih primerih:
1.	kadar se skladno z zakonom ugotovi, da delavec iz kakršnihkoli razlogov ni več zmožen opravljati svojih nalog, v njegovi organizaciji pa ni ustreznih del ali nalog;
2.	kadar se delavci dveh ali več organizacij sporazumejo, da bi bilo smotrno zaradi uresničevanja skupnih interesov v eni organizaciji povečati število delavcev, v drugi pa to število zmanjšati;
3.	kadar eni organizaciji za nemoteno izvajanje delovnega procesa manjkajo delavci določene strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene zmožnosti, druga organizacija pa ima takih delavcev dovolj;
4.	kadar delo delavca v organizaciji ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je ta zašla ali zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav, in je delavcu treba zagotoviti drugo ustrezno delo;
5.	v primeru likvidacije OZD.
82.	člen
V primerih, določenih v prejšnjem členu, je razporeditev možna samo na dela oziroma k nalogam, ki ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
Razporeditev na delo v drug kraj je dopustna le s privolitvijo delavca in če se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in pogoji njegove družine.
Delavcem v teh primerih preneha delovno razmerje v prejšnji organizaciji in sklenejo delovno razmerje v novi organizaciji, brez oglasa ali javnega razpisa.
13.	člen
Ta samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi je sklenjen, ko ga je z osebnim izjavljanjem na referendumih sprejela večina vseh delavcev v vsaki TOZD in enoviti DO in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij.
AA. člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati osmi dan po objavi v Emona Informatorju, razen člena 2., ki stopi v veljavo s 15. 5. 1979, t. j. dva meseca pred potekom mandata sedanjega delavskega sveta SOZD.
15. člen
Delavski svet SOZD je pooblaščen, da izda prečiščeno besedilo sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona.
V_
dne
Pooblaščeni podpisniki:
Za DO:	Ime in priimek:	Podpis:
Delavski svet SOZD EMONA soglasno sprejme predlog samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v SOZD Emona s spremembami, ki jih je pripravil Izvršilni odbor DS SOZD ter ga daje v razpravo delavcem v delovnih in temeljnih organizacijah v sestavu SOZD EMONA; razprava naj se zaključi s 31.8.1978, eventuelne predloge za spremembe poslati na Službo za splošne in samoupravne zadeve, Ljubljana, Kersnikova 2.
Beležke:
PKEDIOG
Na podlagi 385. in 463. člena zakona o združenem delu in 63. člena samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela SOZD EMONA, je večina vseh delavcev v vsaki TOZD
oziroma enoviti DO z referendumi od dne....do dne.
.........sprejela naslednji
. STATUT
SOZD EMONA LJUBLJANA, o.o.
1.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Sestavljena organizacija združenega dela Emona Ljubljana (v nadaljnjem tekstu: SOZD) je samostojna organizacija delavcev, v katero so se na podlagi spoznanja delavcev o skupnih interesih združile delovne organizacije s področja proizvodnje, trgovine, turizma in hotelirstva ter inženiringa, da na podlagi združenega dela in sredstev in na tej podlagi doseženih rezultatov zagotavljajo razvoj pogojev dela in poslovanja in povečajo družbeno produktivnost vsake in vseh združenih delovnih organizacij.
2.	člen
S tem statutom se skladno z določbami sporazuma o združitvi in splošnih predpisov urejajo zlasti:
•	status SOZD
•	organiziranje samoupravnega odločanja
•	reševanje medsebojnih sporov - notranja arbitraža
•	pristojnosti poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in
•	informiranje delavcev.
2.	STATUSNE DOLOČBE
2.1.	Firma in sedež
3.	člen
SOZD je vpisana v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani dne 1. 10. 1977 pod štev. Srg 966/77 z naslednjo firmo:
»SOZD Emona, proizvodnja, trgovina, turizem in hotelirstvo, inženiring, o.o.« in skrajšano označbo firme:
»SOZD EMONA LJUBLJANA, o.o.«
4.	člen
Sedež SOZD je v Ljubljani, Kersnikova 2.
5.	člen
O spremembi firme in sedeža SOZD odloča delavski svet SOZD soglasno.
2.2.	Zaščitni znak in žig
6.	člen
SOZD ima svoj zaščitni znak, ki je grajen na bazi polnega zaključnega kroga. Na obod kroga se projicira mala črka »e« v eni debelini. Za zapolnitev polnega kroga je dodana še linija, ki krog zaključuje. Z dvema tankima linijama je cel znak razdeljen na štiri četrtine. Na sam znak je povezano tudi ime podjetja ter oblika, stil in velikost črk, s katerimi se to ime piše.
Debelina črke »e« je ena šestina premera kroga. Linija loka, ki črko »e« zaključuje, je dvanajstina premera. Debelina linije, ki krog deli na štiri enake dele je za polovico tanjša od zgoraj navedene linije. Zaščitne črke napisa »SOZO« so tipa »Helvetica«, verzalke, svetle in so za polovico manjše (v višino) od napisa »Emona«, ki so tipa »Helve-tica-Medium«, male polkrepke in so visoke eno šestino premera, po potrebi pa se lahko višina črk zviša. Dolžina napisa »Emona« je premer kroga, na znak se lahko veže na desni strani kroga v horizontalni osi ali pa horizontalno pod samim krogom. Napis se lahko po potrebi podaljšuje še z imenom »Ljubljana« prav tako v malih črkah (tipa »Helvetica« svetle, male), ali pa se ime »Ljubljana« postavlja pod napis »Emona« pod samim znakom.
Osnovna p\osV^ev	n-arve. OxV.a »o« "\n
linija loka, ki črko zaključuje, sta živo rdeče barve. Tanki liniji, ki krog delita na štiri enake dele, sta v črni barvi.
Konstrukcija znaka se ne sme spreminjati. V slučaju, da se zaščitni znak pojavi v enobarvni izvedbi, sta liniji, ki krog delita na štiri dele, v barvi znaka.
Zaščitni znak se uporablja skupaj s firmo, lahko pa tudi posebej kot blagovna ali storitvena znamka.
Delavski svet SOZD predpiše s posebnim pravilnikom način uporabe zaščitnega znaka SOZD in druge oblike predstavljanja enotne podobe SOZD.
7.	člen
Žig SOZD je pravokotne oblike in vsebuje:
1.	zaščitni znak
2.	firmo
3.	sedež
Način uporabe, hranjenje, naročanje in zamenjave žigov se uredi s posebnim poslovnikom.
2.3.	Pravni položaj SOZD
8.	člen
SOZD je pravna oseba glede pravic in obveznosti, ki ji pripadajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD.
9.	člen
SOZD zastopa in predstavlja predsednik poslovodnega odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, ki ima v odsotnosti predsednika vse njegove pravice in dolžnosti.
10.	člen
Predsednik poslovodnega odbora sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih poslov oziroma za sklepanje posamično določenih pogodb in pa druge posamično določene pravne posle.
3.	ORGANI SOZD
3.1.	Delavski svet SOZD
11.	člen
Najvišji samoupravni organ SOZD je delavski svet SOZD.
Sestavo, pristojnosti delavskega sveta SOZD in način odločanja določa samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona.
Postopek za izvolitev in odpoklic delegatov v delavskem svetu SOZD, njihove odgovornosti in obveznosti urejajo statuti delovnih organizacij.
12.	člen
Seje delavskega sveta SOZD sklicuje in vodi predsednik delavskega sveta. Predsednik je dolžan sklicati sejo, kadar to zahteva poslovodni odbor ali najmanj 1/3 delegatov. Če predsednik seje ne skliče, lahko predlagatelji sami skličejo sejo delavskega sveta.
13.	člen
Odgovornosti delegatov urejajo statuti TOZD in DO.
3.2.	Izvršilni odbor
14.	člen
Izvršilni organ delavskega sveta SOZD je izvršilni odbor. Voli ga delavski svet sozd na prvi seji po konstituiranju za dobo 2 let, na prdlog delavskih svetov DO.
Sestavlja ga po 1 član iz vsake DO, združene v SOZD in iz delovnih skupnosti SOZD in Interne banke.
V izvršilni odbor ne morejo biti izvoljeni individualni poslovodni organi, niti člani kolegijskih poslovodnih organov DO.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v izvršilni odbor SOZD.
15.	člen
Naloge in pristojnosti izvršilnega odbora določa samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD.
16.	člen
Izvršilni odbor lahko po potrebi za pripravo, obdelavo ali izvršitev določenih nalog s področja svojega dela imenuje stalne ali začasne komisije.
17.	člen
Člani izvršilnega odbora so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu SOZD in delavskemu svetu DO, iz katere so.
18.	člen
Članom izvršilnega odbora preneha mandat pred potekom mandatne dobe v naslednjih primerih:
1.	če mu preneha delovno razmerje v TOZD, združeni v DO, katere član je bil (v smislu čl. 14. tega statuta) ali v delovni skupnosti SOZD ali Interne banke,
2.	na lastno željo (če poda ostavko),
3.	če ga delavski svet SOZD razreši
4.	če postane individualni poslovodni organ ali član kolegijskega poslovodnega organa DO in zato ne more biti več član izvršilnega odbora.
19.	člen
Delavski svet lahko razreši pred potekom mandatne dobe člane izvršilnega odbora:
1.	na predlog samega odbora,
2.	na predlog delavskega sveta DO, ali delovne skupnosti katere član je,
3.	na predlog katere od družbenopolitičnih organizacij SOZD,
4.	po lastni presoji.
20.	člen
Razlogi za razrešitev člana izvršilnega odbora so:
1.	če član trajno deluje in zavzema stališča v nasprotju z intencijami samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD in drugih samoupravnih aktov SOZD,
2.	če mu je bil izrečen disciplinski ukrep zaradi hujše kršitve delovne obveznosti,
3.	če ne izvršuje vestno dolžnosti člana, t. j. večkrat neopravičeno izostaja od sej, se večkrat brez utemeljenega razloga vzdržuje pri glasovanju, itd.,
4.	če z neprimernim vedenjem ali nastopom na sejah odbora onemogoča njegovo normalno delo,
5.	če iz sej sporoča nepooblaščenim zadeve, ki so s splošnim aktom ali s sklepom izvršilnega dogovora proglašene kot poslovna tajnost,
6.	v primerih, ki jih določa zakon.
21.	člen
O razrešitvi članov izvršilnega odbora odloča delavski svet SOZD na seji, s tajnim glasovanjem.
Glasovanje o razrešitvi vodi predsednik delavskega sveta in dva druga člana delavskega sveta, ki jih določi delavski svet.
22.	člen
Določbe prejšnjih členov o razrešitvi se smiselno uporabljajo tudi za člane njegovih kosisij.
23.	člen
Izvršilni odbor odloča na sejah, z večino glasov vseh članov. Seje sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora.
3.3.	Odbor samoupravne delavske kontrole
24.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole na ravni SOZD je odbor samoupravne delavske kontrole.
Ta odbor ima 7 članov, ki jih volijo delavci vseh TOZD neposredno po osnovnih dejavnostih, ki se opravljajo v SOZD, tako kot to določa samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD.
Za člana odbora ne more biti izvoljen član delavskega sveta SOZD, član izvršilnega odbora in tudi ne delavec, ki po zakonu ne more biti izvoljen v delavski svet.
25.	člen
Za način in postopek volitev in odpoklica članov odbora samoupravne delavske kontrole SOZD se primerno uporab-
ljajo določbe statutov TOZD in DO o volitvah in odpoklicu delegatov v delavskem svetu SOZD.
26.	člen
Pristojnost odbora samoupravne delavske kontrole SOZD določa samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD.
3.4.	Notranja arbitraža
27.	člen
Za reševanje medsebojnih sporov je v SOZD ustanovljena notranja arbitraža. Arbitre - strokovnjake za posamezna gospodarska področja SOZD - določi delavski svet SOZD na prvi seji po konstituiranju za dobo 2 let.
3.5.	Kolegijski poslovodni organ
28.	člen
Poslovanje SOZD vodi kolegijski poslovodni organ - poslovodni odbor. Predsednika in člane poslovodnega odbora imenuje in razreši s sklepom delavski svet SOZD, po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije, za dobo 4 let. Po poteku tega časa so lahko ponovno imenovani.
29.	člen
Naloge poslovodnega odbora kot celote in njegovega predsednika so konkretno opredeljene v samoupravnem sporazumu o združitvi delovnih organizacij v SOZD. Naloge članov poslovodnega odbora za posamezna področja pa so opredeljena tako le:
a)	iz proizvodnega področja:
•	priprava predlogov in ukrepov za razvoj proizvodnih dejavnosti v SOZD,
•	povezovanje proizvodnih organizacij v SOZD ter teh s trgovskimi organizacijami v SOZD in izven,
•	povezovanje proizvodnih organizacij SOZD z drugimi proizvodnimi organizacijami združeni in znanstveni ter podobnimi institucijami s tega področja,
•	zastopanje SOZD o zadevah iz proizvodnega področja navzven,
•	skrb za uveljavljanje modernih tehnoloških in proizvodnih postopkov;
b)	iz področja poslovne povezave na domačem trgu:
•	priprava predlogov in ukrepov za urejanje odnosov med trgovskimi organizacijami v SOZD glede njihovega enotnega nastopa navzven, zlasti v zadevah ko več OZD opravlja enake dejavnosti,
•	priprava predlogov in osnov za poslovno in samoupravno povezovanje med proizvodnjo in trgovino v SOZD in izven ter koordinacijo dela na tem področju,
•	organiziranje in nadzor nad uresničevanjem raziskave domačega tržišča,
•	uveljavljanje moderne in ^notne tehnologije dela v trgovini in pospeševanje ekskluzivnih nastopov ozr. predstavitev emonske trgovine in proizvodnje, itd.;
c)	iz področja odnosov s tujino:
•	priprava predlogov za nastop posameznih ali več organizacij SOZD v tujini ter koordiniranje dela med OZD SOZD-a, kadar več organizacij sodeluje ali je povezanih z nastopanjem v tujini,
•	koordiniranje dela med predstavništvi in podjetji SOZD-a v tujini ter povezovanje teh organizacij z ustreznimi organizacijami v SOZD Emona ali z drugimi organizacijami v Jugoslaviji, ki poslujejo s temi organizacijami Emone v tujini,
•	priprava ukrepov in predlogov za pospeševanje izvoza in sodelovanje z deželami v razvoju, v tej zvezi pa zlasti organizacija povezovanja zunanje trgovinske dejavnosti Emone s proizvodnimi organizacijami v SOZD in izven,
•	priprava predlogov in načrtov za nastop Emone na sejmih in drugih reklamnih predstavitvah SOZD-a Emona v tujini,
•	priprava predlogov in organizacija kreditnih poslov in poslov skupnega vlaganja s tujimi organizacijami za emonske in druge OZD,
•	organiziranje raziskave zunanjega trga, tako po izvozu kot tudi po uvozu;
d)	za ekonomsko in organizacijsko področje:
•	organizacija sistema zajemanja ekonomsko-finančnih podatkov, njihovega analiziranja in priprave predlogov iz tega področja,
•	priprava enotnega sistema planiranja na ravni SOZD, DO, TOZD in organizacijskih enot v skladu s potrebami organizacij SOZD in za potrebe uporabnikov izven SOZD v skladu z ustreznimi predpisi,
•	priprava ekonomskih in finančnih parametrov za srednjeročno in kratkoročno planiranje in izvajanje poslovne politike iz ekonomsko-finančnega področja,
•	organiziranje in uveljavljanje moderne tehnike v zajemanju ekonomskih podatkov, zlasti na področju njihove elektronske obdelave podatkov ter organiziranje in uveljavljanje ekonomsko informacijskega sistema,
•	organizacija notranje strokovne kontrole in inštruktaže iz področja meterialno finančnega poslovanja in uvajanja racionalizacije na teh področjih,
•	uveljavljanje moderne organizacije dela in izobraževanja;
e)	področje za splošne in pravne zadeve:
•	organizacija pravnih in administrativno-tehničnih poslov,
•	koordinacija med samoupravnimi organi TOZD in organi SOZD zlasti kar zadeva pripravo predlogov za samoupravne akte na ravni SOZD,
•	navezovanje in vzdrževanje povezav z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbeno političnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi institucijami,
•	organizacija in vzdrževanje stikov z javnostjo,
•	organizacija in delovanje internega sistema obveščanja delavcev,
•	koordinacija aktivnosti na področju družbenega standarda, rekreacije in drugih dejavnosti.
30.	člen
Člani poslovodnega odbora, ki so odgovorni za posamezna področja dela glede na svoje funkcije, sodelujejo z vsemi ustreznimi strokovnimi službami v delovni skupnosti SOZD, v delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah.
Predsednik in posamezni člani kolegijskega poslovodnega odbora so pooblaščeni in dolžni organizirati in voditi posamezne strokovne kolegije iz svojega področja dela. Za izvajanje posameznih nalog, ali za razčlenitev določenih vprašanj, lahko predsednik in člani poslovodnega odbora imenujejo tudi posebne delovne skupine, komisije ali druga delovna in svetovalna telesa.
V zadevah, ki so sporazumom o združitvi, tem statutom ali drugim splošnim aktom niso prenešena v pristojnost poslovodnega odbora kot celote, ali njegovega predsednika, so člani poslovodnega odbora vsak za svoje delovno področje pooblaščeni za izdajanje ukrepov in navodil ter iz svojega področja SOZD tudi zastopati pri ustreznih organih in institucijah.
Predsednik in vsak posamezni član poslovodnega odbora so še posebej odgovorni, da na svojih področjih dela uveljavljajo in pospešujejo razvojno in inovacijsko dejavnost.
31.	člen
Člani poslovodnega odbora nastopajo v poslovnih odnosih kot podpredsedniki v poslovodnem odboru.
Kateri od podpredsednikov je istočasno tudi namestnik predsednika, določi na predlog predsednika poslovodnega odbora delavski svet SOZD.
32.	člen
Predsednik in člani poslovodnega odbora morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1.	da imajo področju primerno znanje visoke strokovne ravni, ki se ugotavlja z odgovarjajočo šolsko izobrazbo in že doseženimi razultati svojega dela, ali pa ne glede na formalno stopnjo izobrazbe s posebnimi dosežki na enakih ali podobnih področjih dela;
2.	da imajo organizacijske in mobilizacijske sposobnosti, kar se prav tako ugotavlja po doseženih rezultatih na podobnih delovnih mestih;
3.	da imajo aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve in odgovoren odnos do sodelavcev in gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Predsednik, njegov namestnik in člani Poslovodnega odbora za odnose s tujino morajo poleg pogojev iz prvega
odstavka izpolnjevati tudi pogoje za opravljanje zunanje trgovinske dejavnosti.
33.	člen
Pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja uresničujejo predsednik in člani poslovodnega odbora v delovni skupnosti SOZD.
34.	člen
Poslovodni odbor je pri opravljanju zadev iz svojega delokroga, določenega z zakonom, sporazumom o združitvi v SOZD, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti SOZD samostojen. Za svoje delo je odgovoren delavcem in delavskemu svetu SOZD, v skladu z zakonom.
35.	člen
V	delovnem procesu ima poslovodni odbor pravico in dolžnost, nalagati v skladu s samoupravnimi splošnimi akti posameznim delavcem ali skupinam delavcev, da opravljajo določene zadeve ali naloge.
36.	člen
Medsebojna razmerja med direktorji DO in poslovodnim odborom temeljijo na medsebojnem sodelovanju in sporazumevanju v mejah njihovega delovnega področja.
Če pride med direktorji DO in poslovodnim odborom do nesoglasja, ima vsak direktor oziroma predsednik poslovodnega odbora pravico in dolžnost, o tem obvestiti delavski svet svoje organizacije in delavski svet organizacije direktorja, s katerim se ni strinjal.
V	nujnih primerih in v primerih, ko bi nastala večja škoda ali če bi bil ogrožen delovni proces, če se posamezn sklep ne bi izvršil, gre spor pred skupno telo za posredovanje pri vsklajevanju delovnega procesa. O tem se obvestijo delavski sveti organizacij, katerih direktorji se niso sporazumeli.
Skupno telo - (odbor za posredovanje) ima predsednika in dva člana. Po enega' člana določi vsaka stranka v sporu, predsednika pa določita stranki v sporu sporazumno. Ta odbor se sestane takoj po ustanovitvi in da predlog za razrešitev spornega vprašanja.
37.	člen
Predsednika in člane poslovodnega odbora ali samo enega člana lahko razreši pred potekom mandatne dobe delavski svet SOZD, pod pogoji, ki jih določa zakon.
38.	člen
Pobudo za sprožitev postopka za odpoklic predsednika ali članov poslovodnega odbora pred potekom mandatne dobe lahko podajo delavskemu svetu SOZD:
S delavski svet SOZD
•	družbeno politične organizacije v SOZD,
•	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
•	družbenopolitične skupnosti
39.	člen
Delavski svet SOZD je dolžan, prejeto pobudo za razrešitev vzeti v obravnavo in o tem obvestiti predlagatelja pobude. Če delavski svet smatra, da je pobuda za sprožitev postopka za odpoklic utemeljena, imenuje komisijo za ocenitev zahtevka za razrešitev. Na predlog te komisije odloča o predlagani razrešitvi delavski svet SOZD s tajnim glasovanjem. Pred sprejetjem sklepa mora zahtevati komisija mnenje skupščine občine in sindikata, ter obravnavati pojasnilo predsednika oziroma člana poslovodnega odbora o očitanih mu nepravilnostih, ki so bile vzrok za sprožitev postopka za odpoklic.
Sklep delavskega sveta SOZD o razrešitvi je dokončen.
4.	Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena
40.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih in pomočnih del skupnega pomena je v SOZD formirana delovna skupnost.
Skupna dela, ki jih opravlja delovna skupnost in ostale zadeve s tem v zvezi, so urejene v samoupravnem sporazumu o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona in v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjenem med delovno skupnostjo SOZD in TOZD v sestavi SOZD.
5.	Informiranje delavcev in javnosti ter poslovna tajnost
41.	člen
Za uresničevanje pravice delavcev, da so redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščeni o celotnem poslovanju TOZD, DO in SOZD, se v SOZD uporablja interni časopis v SOZD Emona »E-Infor-mator« Podrobnejše določbe o informiranju vsebujejo statuti DO in TOZD ter pravilnik o uvajanju izdajateljskih razmerij in izdajanju glasila »E-Informator«, ki ga sprejme delavski svet SOZD.
42.	člen
Delavci so zainteresirani, da je širša javnost čimbolj obveščena o uspehih in problemih v SOZD. V ta namen so novinarjem dostopni podatki o delu SOZD.
Za dajanje veljavnih informacij so pristojni in odgovorni:
•	za SOZD kot celoto predsednik poslovodnega odbora ali po njegovem pooblastilu drug član poslovodnega odbora
•	za posamezna strokovna področja - člani poslovodnega odbora, zadolženi za ta področja.
43.	člen
Podatki, ki so na podlagi zakona ali splošnih aktov SOZD ali DO poslovna tajnost, niso predmet javnega obveščanja.
6.	Samoupravni splošni akti SOZD
44.	člen
Samoupravni splošni akti SOZD so:
1.	samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona,
2.	sporazumi o temeljih plana SOZD
3.	samoupravni sprorazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za-osebne dohodke ter skupno porabo,
4.	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo SOZD in TOZD,
5.	samoupravni sporazum o združitvi TOZD v Interno banko,
6.	statut SOZD,
7.	drugi sporazumi in splošni akti, s katerimi se urejajo medsebojna razmerja za uresničevanje ciljev združevanja v SOZD.
45.	člen
Statut SOZD ne more biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi, drugi samoupravni splošni akti pa ne morejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom in tem statutom. Določbe drugih samoupravnih splošnih aktov, ki bi bile v nasprotju z akti iz prvega odstavka se ne morejo uporabljati. Vsi posamezni akti, ki jih sprejemajo samoupravni organi in pooblaščeni delavci v SOZD, morajo biti v skladu z ustreznim samoupravnim splošnim aktom.
46.	člen
Statut SOZD ter samoupravne sporazume, glede katerih je tako določeno v zakonu, sprejemajo na predlog delavskega sveta SOZD delavci vseh TOZD z referendumom, ostale samoupravne splošne akte SOZD pa sprejema delavski svet SOZD z večino glasov vseh svojih članov, če v sporazumu o združitvi ali z zakonom ni predpisano za sprejem soglasje vseh delegatov.
47.	člen
Samoupravni splošni akti SOZD ter njihove spremembe in dopolnitve se sprejemajo po naslednjem postopku:
1.	pobudo za sprejem samoupravnega splošnega 'akta
lahko podajo delavci katerekoli TOZD, delavski svet DOZ ali SOZD, sindikat ali druge družbenopolitične organizacije na nivoju SOZD, odbor samoupravne delavske kontrole SOZD, izvršilni odbor, poslovodni odbor, ali direktor DO v sestavi SOZD ter pristojni zunanji organ (družbeni pravobranilec samoupravljanja), itd.,	.
2.	Kadar gre za splošni akt, ki ga sprejemajo delavci z osebnim izjavljanje, presoja upravičenost pobude delavski svet, ki jo je dolžan obravnavati na prvi naslednji seji; če je predlog sprejet, izvršilni odbor s strokovnimi službami pri-
pravi osnutek splošnega akta in ga predloži delavskemu svetu SOZD, da oblikuje predlog akta;
kadar gre za splošne akte, ki jih sprejema delavski svet SOZD, pa presoja upravičnost pobude in določi predlog akta izvršilni odbor.
Predlogi samoupravnih aktov se nato pošljejo delavcem vseh TOZD ter sindikatu v javno razpravo za najmanj 15 dni.
3.	V času razpravnega roka imajo delavci pravico in dolžnost, spoznati se z vsebino predloga samoupravnega akta ter predlagati eventuelne spremembe in dopolnitve v kolikor smatrajo to za potrebno, prav tako sindikat in druge družbenopolitične organizacije.
4.	Po preteku razpravnega roka je predlagatelj dolžan obravnavati prejete predloge in pripombe in jih upoštevati pri dokončni formulaciji predloga ali jih z utemeljeno obrazložitvijo zavrniti.
5.	Tako oblikovano dokončno besedilo predloga splošnega akta s pismeno obrazložitvijo zavrnjenih predlogov in pripomb predloži predlagatelj v sprejem z osebnim izjavljanjem ali delavskemu svetu.
6.	Samoupravne splošne akte, ki jih sprejemajo delavci z referendumom podpiše za vsako DO v sestavu SOZD predsednik delavskega sveta te DO ali drug delavec, ki je za to pooblaščen s statutom te DO.
Splošne akte, ki jih sprejema delavski svet SOZD, podpiše predsednik delavskega sveta SOZD.
48.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov, s katerimi se urejajo medsebojni odnosi delavcev v združenem delu in določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev, sodeluje sindikalna organizacija.
49.	člen
Splošni akt prične veljati praviloma 8. dan po objavi v E-Informatorju, če v aktu samem v skladu z zakonom ni drugače določeno.
7.	Prehodne in končne določbe
50.	člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na DO v sestvi SOZD, se smiselno uporabljajo tudi za delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena, če to ni v nasprotju z njenim položajem, kot je urejen v sporazumu o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona, če v tem statutu določene zadev za to skupnost niso izrecno drugače urejene.
51.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejme večina vseh delavcev v vsaki TOZD z referendumom in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh DO.
Pooblaščeni predstavniki:
Za DO	Datum:	Ime in priimek
Delavski svet SOZD EMONA soglasno sprejme predlog Statuta SOZE Emona s spremembama, ki ju je predlagal Izvršilni odbor ter daje predlog Statuta v obravnavo delavcem v delovnih in temeljnih organizacijah v sestavu SOZD EMONA do 31. 8.1978, eventuelne predloge za spremembo poslati na Službo za splošne in samoupravne zadeve SOZD EMONA, Ljubljana, Kersnikova 2.
Skladno z določbami zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ št. 5Č76), določbami zakona o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS št. 7/77) in skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v sestavljeno organizacijo združenega dela EMONA je delavski svet SOZD EMONA, Ljubljana na svoji seji dne 18. 7. 1978 sprejel
PRAVILNIK
0 UREJANJU IZDAJATELJSKIH RAZMERIJ IN O IZDAJANJU GLASILA
Splošne določbe
1. člen
Delavci v sestavljeni organizaciji združenega dela Emona Ljubljana izdajajo v okviru te organizacije glasilo »E-Informator« (v nadaljnjem besedilu glasilo) z namenom, da bi med seboj redno in vsestransko ter na Pristopen način in popolno dopolnjevali svojo obveščenost o vprašanjih organizacije dela, o splošnih družbenih, skupnih in drugih interesih in o vprašanjih, ki so pogoj za samoupravno delegatsko odločanje ter o drugih Vprašanjih uresničevanja samoupravljanja v sestavljeni organizaciji združenega dela, v kateri združujejo svojo delo in sredstva, v drugih združenjih in skupnostih ter v ožji in širši družbenopolitični skupnosti, v katere Pošiljajo svoje delegate.
Sestavljena organizacija združenega dela Emona Ljubljana (v nadaljnjem besedilu izdajateljica glasila) izdaja glasilo mesečno ter občasno po Potrebi. Tako vsebinsko in informativno zagotavlja pravočasno obveščenost delavcev o sprotnih vprašanjih dela s čemer se jim zagotavlja celovitejši vpogled in spoznanje o samoupravnem odločanju o delu in celotni reprodukciji, kar je pogoj za uveljavljanje samoupravnega nadzora in za oblikovanje javnega mnenja.
Glasilo in informativne priloge v smislu prejšnjega odstavka je po zakonu o javnem obveščanju časopis, ki izhaja za redno obveščanje delavcev v sestavljeni organizaciji združenega dela.
2.	člen
Z glasilom in informativnimi prilogami si delavci v sestavljeni organizaciji združenega dela (izdajateljici), v procesu samoupravnega delegatskega odločanja in v procesu dela sploh zagotavljajo redne in objektivne informacije o naslednjih vprašanjih:
a.	• družbeno-ekonomskem položaju SOZD, to je o njenem celotnem poslovanju in odločitvah o delu in poslovanju,
•	problemi dela, proizvodnje in prometa,
•	tekočih vprašanjih ekonomske politike,
•	razvoju tistih dejavnosti, ki so pomembne za vsklajenost pogojev gospodarjenja DO v SOZD in za njihove medsebojne odnose,
•	združevanju sredstev prek interne banke za uresničevanje predvidenega razvoja in finansiranje tekočega poslovanja po obsegu, načinu in pogojih združevanja,
•	vprašanjih in oblikah združevanja dela in sredstev in o rezultatih tega združevanja,
•	pridobivanju, razpolaganjih in razporejanjih dohodka in o dohodkovnih odnosih,
•	prevzetih obveznostih po samoupravnih splošnih aktih,
•	skupnem bančnem in kreditnem poslovanju,
•	zunanjetrgovinski dejavnosti skupnega pomena,
•	problemih izpolnjevanja delovnih in planskih obveznosti, o vprašanjih poteka proizvodnega in drugega dela ter o vprašanjih produktivnosti dela;
b.	o vprašanjih, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v sestavljeni organizaciji združenega dela, t. j.
•	o urejanju medsebojnih delovnih razmerij in pogojev dela,
•	o organiziranem izvrševanju funkcij odločanja v DO, TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih prek izvoljenih delegatov,
•	o odločitvah in predlogih odločitev, ki se nanašajo na delovne, življenjske pogoje ter na osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese,
•	v vseh drugih pojavih in odnosih, ki posegajo v samoupravni položaj delavcev SOZD (npr. o vprašanjih socialne varnosti in podobno),
S o predlogih samoupravnih splošnih aktov in sklepov in o predlogih njihovih sprememb in dopolnitev,
•	o vprašanjih urejanja delovne discipline in spodbujanja večje storilnosti pri delu,
S o vprašanjih varstva pri delu,
•	o izvajanju samoupravnih splošnih aktov,
S o urejanju medsebojnih razmerjih v svobodni menjavi dela med delavci TOZD, DO in delavci delovne skupnosti SOZD;
c.	o delu in poslovanju posameznih organizacijskih enot, delovnih skupnosti, delovnih skupin, služb ter posameznih delavcev
•	o oblikah združevanja dela in poslovnega sodelovanja,
•	o delu in izvrševanju sklepov samoupravnih organov, izvršilnih organov in poslovodnega organa SOZD in drugih organizacij in skupnosti, v katere so delavci združili svoje delo in sredstva;
d.	o življenju in delu ožje in širše družbene skupnosti, o splošni ljudski 'obrambi, družbeni samozaščiti, športu in rekreaciji delavcev, izobraževanju delavcev, družbenem standardu delavcev, o varstvu in izboljšanju človekovega okolja ter o drugih vprašanjih splošnega družbenega pomena oziroma širšega pomena za delavce v sestavljeni organizaciji družbenega dela.
3.	člen
Poleg obveščanja o vprašanjih, določenih v 2. členu tega pravilnika majo delavci TOZD. DO, delovne skupine in družbeno politične organi-jkhje pravico, da v glasilu, kot svoji javni tribuni, soočajo svoja mnenja in tališča v zvezi z vprašanji, ki so določena v 2. členu tega pravilnika in da . 3 ta način prispevajo k objektivni kritiki, k oblikovanju javnega” mnenja SOZDUreSn* *ČeVan^U samouPravn*^ socialističnih načel in odnosov v
4.	člen
, O temeljni vsebinski zasnovi glasila in informativnih prilogah odloča slavski svet SOZD skladno s samoupravnim sporazumom o združeva-lu v organizacijo združenega dela.
Pfcdlog temeljne vsebinske zasnove pripravijo družbenopolitične orga-jžaeije v SOZD. Njihovo mnenje je sestavni del predloga in se skupaj z
niim
Pošlje delavskemu svetu.
5.	člen
Temeljna vsebinska zasnova glasila mora biti po sklepu delavskega veta SOZD objavljena v njegovi prvi redni številki ali v informativni Pologi
6.	člen
. a sPremembo temeljne vsebinske zasnove velja postopek v 4. in 5. členu
§a Pravilnika.
Orik IernGmb° temeljne vsebinske zasnove lahko predlagajo uredniški dd°r, sindikalna organizacija ali skupina delavcev, pri čemer morajo biti Ptkjani utemeljeni razlogi za spremembo.
j vsaka sprememba temeljne vsebinske zasnove glasila mora biti objav-Jena v prvi naslednji njegovi številki ali informativni prilogi.
7.	člen
a v glasilu delavci, družbenopolitične organizacije, DO, TOZD, samo-Pravne organizacije ter društva lahko objavljajo pismene prispevke, Poroeiia javni odgovor na sporočilo, ki 0,Pravek sporočila pod pogoji, ki so dc Veščanju in pod pogoji tega pravilnika.
Poročila, javni odgovor na sporočilo, ki so pomembna za javnost ter riUPravek sporočila pod pogoji, ki so določeni z zakonom o javnem
ravilniki 8. člen
sarr,e*°Vn' tittdjc in občani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, , r'Popravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in t\> bene organizacije, druge OZD in samoupravne organizacije ter druš-
d ^PPpravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in l^PzPene organizacije, druge OZD in samoupravne organizacije ter druš-oly ‘mai° pravico do javnega odgovora na sporočilo, lahko zahtevajo . -,av° sporočila, če je pomembno za javnost, imajo pravico do objave Podravka sporočita. ki ie bil° objavljeno v glasilu ali informativni prilogi, e . Poslednjimi pogoji:
c javni odgovor na sporočilo z novimi dejstvi in podatki vsebinsko in bistveno dopolnjuje objavljena dejstva in podatke, tako da je podana ^ . °1) celovita in zaokrožena informacija,
Ce javni odgovor na argumentiran način prispeva k demokratičnemu soočenju mnenj in stališč in predstavlja navedbe sporočila v bolj t objektivni in popolni luči,
je sporočilo, ki je pomembno za javnost, po svoji vsebini nujno, to je ® je potrebno, da za njegovo vsebino v čim krajšem času zvedo bralci Slasila in se nanaša na kakšno njihovo obveznost, ravnanje ali kativ-
•	b°st,
•	,objava sporočila SOZD materialno in delovno ne obremenjuje, e se sporočilo nanaša na dejavnost SOZD.
9.	člen
p0 zahtevi za objavo javnega odgovora na sporočilo, sporočilo, ki je °dl OP1*300 aza javnost in o zahtevi, da se objavi popravek sporočila °ča Izvršni odbor delavskega sveta SOZD.
10.	člen
na ahteva v smislu prejšnjega člena mora biti pismena, v njej mora biti dej i eno sporočilo, na katero se zahteva nanaša, opirati se mora na Jstva jn okoliščine, s katerimi se dopolnjujejo ali izpodbijajo navedbe v
objavljenem sporočilu oziroma mora biti obrazložena. Zahteva za objavo sporočila, ki je pomembno za javnost, mora vsebovati utemeljitev nujnosti objave.
Zahteva v smislu prejšnjega odstavka je načeloma kratka in ne daljša od objavljenega besedila samega. Popravek se mora nanašati neposredno na besedilo objavljenega sporočila. Zahteva mora vsebovati natančno navedbo besedila, ki naj bi ga objavili.
Zahteva za objavo javnega odgovora na sporočilo ali popravka mora biti predložena v 30 dneh po objavi sporočila v glasilu ali informativni prilogi.
11.	člen
Če zahteva za objavo javnega odgovora na sporočilo, popravka ali sporočila, ki je pomembno za javnost, ne ustreza pogojem 8. in 10. člena tega pravilnika, lahko Izvršni odbor delavskega sveta SOZD zahtevo zavrne.
Zoper zavrnilni sklep je dovoljena pritožba na delavski svet SOZD v 15 dneh po objavi sklepa.
12.	člen
Če Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD zahtevi ugodi, se predlagano besedilo oziroma popravek objavi v prvi naslednji številki glasila oziroma informativne priloge.
13.	člen
Vsebina prispevkov, objav in sporočil mora biti skladna z nameni javnega obveščanja, s temeljno vsebinsko zasnovo glasila, z načeli resničnosti, popolnosti in objektivnosti ter verodostojnosti, razumljivosti, aktualnosti objavljenih informacij in podatkov in s kodeksom novinarske etike.
Pod pogoji 1. odstavka tega člena so glasilo in informativne priloge odprti in dostopni vsakemu delavcu v SOZD in družbenopolitičnim organizacijam.
14.	člen
Avtorji prispevkov imajo pravico do denarne nagrade skladno s kriteriji in merili cenika o nagrajevanju prispevkov za glasilo in samoupravnega sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo.
Organizacija izdajanja glasila in informativnih prilog
15.	člen
Pristojnosti, pravice in odgovornosti v zvezi z izdajanjem glasila in informativnih prilog imajo naslednji organi oziroma delovne enote:
•	delavski svet SOZD,
•	Izvršni odbor DS SOZD
•	uredniški odbor
•	glavni in odgovorni urednik
16.	člen
Delavski svet opravlja naslednje naloge in ima naslednje pristojnosti v zvezi z izdajanjem glasila:
•	Sprejema in odloča o spremembah in dopolnitvah tega pravilnika,
•	sprejema in odloča o spremembah temeljne vsebinske zasnove glasila, pogojih izdajanja glasila in informativnih prilog,
•	imenuje člane uredniškega odbora in glavnega in odgovornega urednika na podlagi predhodnega mnenja družbenopolitičnih organizacij v SOZD
•	vspodbuja vpliv delavcev na vsebinsko zasnovo glasila in prilog,
S sprejema programe izdaj glasila in prilog.
17.	člen
Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD opravlja naslednje naloge in ima naslednje pristojnosti:
a)	odloča o nakladi glasila, o materialnih, kadrovskih in drugih pogojih izdajanja glasila in informativnih prilog,
b)	podrobneje določa način objavljanja prispevkov in sporočil ter pogoje, pod katerimi se objavi javni odgovor in sporočilo, ki je pomembno za javnost, ter popravek v skladu z načeli tega pravilnika,
c)	odloča o kriterijih in merilih za nagrajevanje avtorjev prispevkov,
d)	odloča o drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem tega pravilnika.
18.	člen
Uredniški odbor glasila je operativni organ glasila, ki je odgovoren za redno izhajanje glasila in prilog, za načrtovanje posameznih izdaj glasila in prilog, za pripravo programa glasila in prilog ter za druge konkretne naloge v zvezi z izhajanjem glasila in prilog.
19.	člen
Uredniški odbor, ki šteje od 9 do 11 članov, imenuje delavski svet SOZD za dobo dveh let. Delo uredniškega odbora vodi glavni in odgovorni urednik.
Seje uredniškega odbora so javne.
20.	člen
Uredniški odbor je dolžan izdati posamezno izdajo informativne priloge, če to zahteva kakšen izmed samoupravnih organov SOZD, DO, TOZD ali družbenopolitična organizacija ali poslovodni organ.
21.	člen
Uredniški odbor je dolžan najmanj enkrat letno poročati delavskemu svetu SOZD pismeno o svojem delovanju, o delu glavnega in odgovornega urednika ter o bistvenih vprašanjih v zvezi z izdajanjem in izhajanjem glasila in informativnih prilog.
22.	člen
Glavni in odgovorni urednik glasila sklicuje seje uredniškega odbora, vodi strokovno delo v zvezi z urejanjem in izdajanjem glasila in prilog v skladu z določbami tega sporazuma, načrtuje vsebino posameznih izdaj, pregleduje in preverja prispevke za objavo ter pripravlja izdaje glasila in prilog za tisk, spodbuja delo rednih dopisnikov glasila, pripravlja gradivo za uredniški odbor in seje delavskega sveta SOZD, kadar razpravlja o glasilu in obveščanju v organizaciji združenega dela ter ima druge naloge, ki jih določi delavski svet SOZD ter naloge v skladu z zakonom in statutom SOZD.
23.	člen
Glavni in odgovorni urednik lahko predlaga uredniškemu odboru, da zadrži prispevek za objavo če:
•	ni skladen z določbami tega pravilnika ali
•	očitno krši zakonitost in ustavna načela ter je v nasprotju s samoupravnimi splošnimi akti in tem sporazumom ter načeli novinarske etike.
O vsakem zadržanju objave prispevka obvesti glavni in odgovorni urednik Izvršni odbor delavskega sveta SOZD na prvi njegovi seji.
24.	člen
Mandat glavnega in odgovornega urednika traja štiri leta in se lahko predčasno razreši iz istih razlogov, kot se lahko odpokliče delegat v delavskem svetu.
Po preteku mandata je lahko glavni in odgovorni urednik ponovno imenovan na to funkcijo.
25.	člen
Glavni in odgovorni urednik je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu SOZD.
Financiranje glasila
26.	člen
IZ DO EMONA ILIRJA IL. BISTRICA
TURISTI POLNIJO TURISTA
Dobra zasedenost ilirskobistriških hotelov - Ureditev Sviščakov še vedno samo želja - Lovec v novi preobleki
ILIRSKA BISTRICA, 7. julija - »Dobro delamo, zato smo z letošnjo sezono zadovoljni. Hotel Turist je v povprečju zaseden 85 do 90 odstotno, predvsem s tranzitnimi gosti, precej pa je tudi domačih gostov, ki so stalni - švedski gradbeniki, tehnologi in monterji Lesonita. Danes pričakujemo okoli 35 slovenskih Američanov iz Clevelanda«, nam je povedal STANE POLJŠAK, ki že peto leto drži v rokah vajeti hotela Turist v Ilirski Bistrici.
Lepo bi že bilo, če bi mogli obnoviti stari del hotela Turist, ki ga sedaj zasedajo stranke. Pridobili bi nekaj prepotrebnih sob za goste, a kaj, ko se takoj nekje zatakne,« je za konec s kislim nasmehom dodal Stane.
OLEPŠANI LOVEC
Zastonj bi iskali prazno sobo tudi v hotelu Lovec v Ilirski Bistrici. »Polno smo zasedeni že od otvoritve, ki je bila 22. aprila. Hotel smo imeli od 5. januarja zaprt
Fotolovec lovi v objektiv teraso pred hotelom Lovec
Hotel Turist je bil zgrajen leta 1971, sedaj pa je s svojimi dobrimi dvema desetinama sob in 105 restavracijskimi sedeži odločno premajhen za povečane potrebe turizma, saj se skozi Ilirsko Bistrico vali reka turistov na naš Jadran.
»Predvsem pogrešamo dvorano za ples in prireditve. Naši restavracijski prostori ne zadovoljuje vseh potreb. Jugoslovanska armada gradi v Ilirski Bistrici svoj dom, kar bo šlo delno seveda na naš rovaš. Naša želja, mislim na gostince Ilirije, je tudi ureditev Naša želja, mislim na gostince Ilirije, je tudi ureditev doma na Sviščakih ali Svinščakih, kaj je bolj prav, nihče ne ve, kar zadeva ime. Menim, da bi bilo najbolje najprej postaviti temelje za restavracijo, nato pa misliti tudi na postelje. Sviščaki so še ledina, ki bi jo bilo potrebno s skupnimi močmi preorati. Gostinci smo mnenja, da bi se to izplačalo, posebno glede na smuške terene in ugodne snežne razmere,« je poudaril Stane Poljšak.
Gostinci Ilirije - v osmih obratih dela 68 delavcev -se lahko pohvalijo. Samo mlečna restavracija na avtobusni postaji, kjer se lačni in alkohola žejni potniki le za hip ustavijo, ustvari mesečno okoli 30 milijonov (starih) dinarjev prometa. Uspešne so tudi točilnice, kavarna in bifeji.
»Radi bi se razširili, a kaj ko po »ribniško« to ne gre.
zaradi obnovitvenih del, kar nas je stalo 60 starih milijonov, čaka pa nas še kuhinja in nadaljnih 15 milijonov dinarjev, je povedal Veljko Zidar, direktor hotela Lovec in predsednik jamarskega društva »Netopir« v Ilirski Bistrici.
Hotel Lovec, ponaša se z letnico rojstva 1896, ima 42 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, 50 restavracijskimi sedeži in 24 v bifeju. Delovna organizacija Ilirija je že njegov četrti lastnik.
»V petek pridite na ples, ki bo na terasi hotela«, nas je povabil Veljko Zidar. Kot je aktiven v svojem konjičku - jamarstvu, je prizadeven tudi na delovnem mestu. Uredili so teraso pred hotelom, kjer košata drevesa z globoko senco kar vabijo k počitku in kupici osvežilne pijače, v potoku, ki teče mimo hotela pa se vrti staro mlinsko kolo. No, Bistrico bo treba še malo očistiti in domačine navaditi, da ne bodo zmetali vanjo vsega, kar ne potrebujejo več.
Tudi Veljku uhajajo misli na Sviščake, kjer je že 36 vikendašev in vikend hišic.
Saj jih je 36 ali ne?«, je Veljko vprašal domačina za sosednjo mizo. »Točno 36«, je pritrdil Milivoj Vodenik, gostilničar s Sviščakov in dodal:
»Na Sviščakih ne bo življenja, dokler ne pride gor Ilirija!«
E-Informator
glasila, vprašanja temeljne vsebinske zasnove in uredniške politike sploh, morajo biti na njegovo sejo povabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, lahko pa so vabljeni tudi predstavniki drugih organizacij in skupnosti, če obstaja interes, da imajo vpogled v uredniško politiko glasila.
31.	člen
Glasilo in informativno prilogo prejemajo brezplačno vsi delavci in učenci v gospodarstvu, štipendisti in upokojenci temeljnih in delovnih organizacij združenih v SOZD Emona.
Poslovodni organi delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela so dolžni zagotoviti način, da glasilo prejmejo vsi delavci in drugi prejemniki glasila navedeni v prejšnjem odstavku.
27.	člen
Sredstva za izdajanje glasila in informativnih prilog zagotovijo temeljne in delovne organizacije z združevanjem sredstev in skupnim financiranjem glasila.
28.	člen
Uredniški odbor mora vsako leto predložiti delavskemu svetu SOZD program izdajanja glasila in informativnih prilog s predračunom stroškov.
Ta progrmam je sestavni del letnega programa skupnih akcij, prireditev in nastopov SOZD Emona, ki ga sprejme delavski svet SOZD.
29.	člen
Najmanj enkrat letno morajo biti v glasilu objavljeni podatki o virih finansiranja glasila, vseh stroških, stroških za posamezni izvod ter morebitni drugi podatki, ki so pomembni za izdajanje glasila.
Druge določbe
30.	člen
Kadar delavski svet SOZD obravnava vprašanja v zvezi z izdajanjem
Sedež glasila je v Ljubljani, Kersnikova ulica 2.
32.	člen
Vsak izvod glasila mora vsebovati podatke o izdajatelju, njegovnem sedežu, ime in priimek glavnega in odgovornega urednika, naslov uredništva, kraj in leto natisa, firmo ter naslov tiskarne in število natisnjenih izvodov.
33.	člen
Vsako izdajo glasila ali informativne priloge je treba obvezno dostaviti:
•	okrožnemu javnemu tožilcu
•	republiškemu upravnemu organu, ki je pristojen za informacije,
•	republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije.
•	družbenopolitičnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam na območjih, kjer so enote SOZD Emona.
34.	člen
Ta pravilnik sprejema delavski svet SOZD EMONA skladno s postopkom, ki je določen s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v sestavljeno organizacijo združenega dela EMONA in statutom SOZD in to z večino glasov vseh svojih članov.
35.	člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme delavski svet SOZD.
Predsednik DS SOZDE EMONA
JOŽE PENTEK 1. r.
E-Informator 7
POJDIMO NA GRAD MOKRICE
S KOČIJO NA SVATOVANJE
Svatba po mokriško - Štirje konjeniki spremljajo mladoporočenca do grajskega mostu - Dobrodošlica: sol, kruh in žganje in šopek cvetlic za nevesto
IZ ČATEŠKIH TOPLIC
HOTELTERME SO ŽE POD STREHO
MOKRICE, julija -Na odcepu avtomobilske ceste proti Gradu Mokrice, ki se ves zavit v zelenje razgleduje po pločevini, ki brzi ob Savi, stojita dve okrašeni kočiji, poleg njiju pa se prestopajo štirje konjeniki. Iz avtomobilov, ki zapeljejo z avtomobilske ceste, izstopijo ženin in nevesta, priče, svatje. Prvi konjenik zavriska na ves
glas, s kmečkega voza, ki poskakuje čez polje, pa jo veselo urežejo muzikantje.
Ženin in nevesta s pričama sedeta v prvo kočijo, starši in otroci v drugo, številni svatje pa se posedejo na oba praznično okrašena kmečka voza in v spremstvu konjenikov krenejo
iauasBi»
proti gradu. Pred mostom se vesela povorka ustavi in grajski oskrbnik spregovori mladoporočencema dobrodošlico. Ljubki dekleti s šopkoma svežega cvetja pozdravita ženina in nevesto, glavna grajska gospodinja sprejme svate s kruhom in soljo, za povrh pa še s Šilcem pravega domačega žganja.
MOKRICE NA TV
Tako
nekako in še nekoliko drugače izgleda prava kmeč-kograjska ohcet, ki jo po želji in dogovoru - bolj ali manj bučno - organizirajo delovni ljudje Gradu Mokrice za kogarkoli ali kdaj-
koli. Če ne verjamete, sami stopite pog zanese mimo, saj so Mokrice samo dobre tri kilometre oddaljene od Cateških toplic ali 25 od Zagreba in jih z avtomobilske ceste zlahka opazite. Je potemtakem kaj čudnega, če je celo zagrebške televizijske delavce zamikalo, da so si s kamerami »ogledali« eno mokriških ohceti?
IN: cviček ter bizeljčan,
oba pristna! Pa mokriška curica z mlinci (65 din) in obložena telečja krača (140 din kg) naravni zrezek z gobami (telečji) 70 din ter še marsikaj dobrega za pod zob. Kdo bi se lahko upiral skušnjavi, kadar je že na poti proti Zagrebu ali nazaj proti domu?
Grad Mokrice tel.: 068 -69500 ali 69501! Naročila za skupine 40 do 50 gostov sprejemajo telegramsko. Cena za skupine; od 100 din naprej na osebo. 15 konj za ježo po 80 din na uro s spremstvom ali po preizkušnji tudi brez.. Nov izbor jedi: divjačina na deset in en različen način. Vsak večer razen ob četrtkih vesela glasba za ples, igrajo Poljaki priljubljeni zelo. Vstopnine ni več. 350 sedežev na grajskem dvorišču, 300 v štirih grajskih lokalih. Posebne večerje v grajskih stolpih. Prepričajte se!
Hotel Grad Mokrice, ki sodi v okvir Emona tozd Čateške toplice, »ima zanimivo in bogato zgodovinsko preteklost, ki sega še v rimske čase. Kot zgodovinski spomenik je preurejen, zadnjikrat v letu 1977, v ho-
tel B kategorije s 60 posteljami v bogato stilno opremljenih sobanah ter z odlično kuhinjo, ki nudi gostom, kakor smo že zapisali, vrsto domačih in tujih kulinaričnih specialitet ter-vsa najbolj znana slovenska vina.
VEČERJA V GRAJSKEM STOLPU
Izredno lepa okolica in kot naročeni tereni za ježo privab ljajo številne domače in tuje ljubitelje konj in sprehodov po gozdovih do naj bližnjih	domačih
krčem. Jezdijo lahko tudi otroci na posebej mirnih in šolanih ponijih. Pozimi prijetne vožnje s sanmi. Samo skok je do dobro znanih Cateških toplic, kjer se lahko pozimi in poleti kopate na prostem, da tudi pozimi! Tu privre na dan do 63 stopinj Celzija naravno topla voda. Organizirana zdravstvena služba (antireuma) in šest rekreacijskih bazenov na prostem.« (povzetek iz najnovejšega prospekta Hotel Grad Mokrice).
Mokriški grad je praktično zaseden od letošnjega februarja pa vse do konca poletja. Za kakšno prosto sobo čez teden ni zadrege, teže pa je ob sobotah in nedeljah. Obnova, ki je bila v I. fazi končana lani, se že lepo obrestuje, saj »dela« grad zdaj trikrat več prometa kot prej. Še kake tri do 4 S milijarde težka injekcija bi ga spravila povsem na zeleno vejo, kot meni prizadevni delovni kolektiv.
PURICA Z MLINCI IN ŠTRUKLJI
Da, če si želite od znotraj ogledati kakšno dobro domačo gostilno v neposredni bližini, vprašajte grajske delavce, kako boste našli pot do Štefeka, Tončka ali do Gabrovice, zakaj kakšne sveže postrvi, sirovi štruklji pa še kaj bolj slastnega si človek v veseli družbi rad zaželi že zaradi spremembe, mar ne? Posebej po bogati mokriški pu-rici z mlinci se prileže še kakšna lažja postrv, posebno, ker je sveža. Vprašajte, ne bo vam žal.
Emonček,
domačega in tujega gosta
IZ DO EMONA BLAGOVNI CENTER
SREČANJE UPOKOJENCEV
Tovariško srečanje upokojencev in delavcev delovne organizacije Emona blagovni center v prostorih družbene prehrane na Šmartinski cesti 102
Foto: Mira Stermensky
Čatež, julija - »Z delom kasnimo približno za mesec dni. Več zemeljskih del, sprememba tehnologije in slabo vreme, to so vzroki, ki so povzročili da dela ne napredujejo kot smo jih načrtovali«, nam je povedal Alfonz Simšič, nadzorni inženir za gradbena dela na gradbišču novega hotela Terme, ki bo novi sosed »starih« Ca-teških toplic.
Kot smo že poročali, so prvo lopato zasadili 16. januarja. Pionir iz Novega mesta, ki je izvajalec gradbenih del se požrtvovalno trudi, da se zamuda ne bi povečala.
»Dnevno dela na gradbišču 200 gradbincev in okoli 100 tesarjev in drugih delavcev, ko pa bo potrebno jih bo skupaj okoli 500,« je dejal Stane Turšič, gradbeni tehnik Pionirja.
»Zamuda je objektivna in ne gre*na naš rovaš. Skušali jo bomo izravnati, a bo težko, uspeh bo že če jo bo-
TOURIST
mo tako kot je »držali« do konca,« je še dodal Stane.
V grobo so vsi objekti že na temeljih in dokončani -hotel bo nared konec avgu- -sta, terapija septembra, do-čim sta gospodarska stavba in toplotna postaja že gotovi.
Načrt bo doživel svoj rebalans, ker so dobavni roki za uvoz opreme daljši kot so pričakovali, nekaj pa se bodo zavlekla tudi obrtniška dela, vendar tamkajšni gostinci in zdravniško osebje pričakujejo, da bodo novi hotel odprli maja prihodnje leto.
Tako kot ostali Emonini hoteli je tudi zdravilišče v
Cateških Toplicah polno zasedeno. Letošnji rekord, zabeležili smo ga v prejšni številki Informatorja -7300 kopalcev v enem dnevu - je že potolčen.
Lepo vreme na praznik Dneva borca je privabilo v toplice številne goste, ki so »do roba« napolnili velike odprte bazene.
Tudi danes je na velikih parkiriščih na stotine avtomobilov in vsak trenutek prihajajo novi. Poldan je in že je več kot 2000 kopalcev, glavni naval pa šele pride. Lepo sončno vreme je, zrak ima 28 stopinj, voda v bazenih pa 35. Gostje počasi polnijo teraso pred zdraviliškim domom, od daleč je slišati brnenje gradbenih strojev, ki grade novega soseda.
E-INFORMATOR
NAGRADNI
E-KVIZ
Tokrat bomo bralce preizkusili koliko poznajo svojo delovno organizacijo. Zastavili smo sedem vprašanj in navedli tudi tri odgovore od katerih je eden pravilen in tega je treba obkrožiti:
1.	Delovna organizacija Emona Merkur ima več tozdov, koliko?
6	7	4
2.	Emonino podjetje v centralno afriškem cesarstvu ima svoj sedež v mestu:
Lidjombu
Nairobiju
Banguiu
3.	Delovna organizacija Emona hoteli ima več hotelskih hiš, ena od navedenih ne sodi v to delovno organizacijo. Katera?
Hotel Slovenija, Portorož Hotel Turist, Ilirska Bistrica
Hotel Slavija, Maribor
4.	Športniki Emone so sodelovali tudi na V. Živi-liadi. Katero mesto v skupnem plasmanu so osvojili?
Peto mesto Drugo mesto Četrto mesto
5.	Temeljna organizacija Prašičereja v Ihanu bo do 1980. leta povečala svoje zmogljivosti in bo takrat dala na tržišče letno:
35.000	bekonov
85.000	bekonov
105.000	bekonov
6.	SOZD Emona ima v tujini več podjetij. Koliko? 3, 4, 5
7.	Hotel Holliday Inn, ki ga gradi ljubljanski hotel Union, bo imel večje število eno in dvoposteljnih sob. Koliko?
96	154	162
Rešitve nagradnega E-kviza pošljite v zaprti kuverti z oznako »E-kviz« do 15. septembra na naslov: E - Informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2.
REŠITEV IN NAGRADE
Rešitev nagradnega E-re-busa:
(m) ama las in tuš r(e)p čitano nazaj - pršut ni salama Nagrade:
Izžrebani so bili in prejmejo:
1.	nagrado - vrednostni bon za 300 din: Heda Slavič, tozd Poljedelstvo govedoreja Domžale, Levstikova 39;
2.	nagrado - vrednostni bon za 200 din: Hana Šker-lak, Emona Ljubljana, Miklošičeva 4;
3.	nagrado - vrednostni bon za 150 din: Mirka Zgonce, DO Emona Commerce, Ljubljana, Kersnikova 2;
4.	nagrado - vrednostni bon za 100 din: Ivica Rome, transportni sektor, Ljubljana, Šmartinska 102;
5.	nagrado - vrednostni bon za 50 din: Bruno Ger-dovič, hotel Slavija Maribor.
POROČILO IZ TOZD EMONA MALOPRODAJA
PREOBLEČENA
CIGALETOVA
Prav gotovo je market v Cigaletovi ulici, ki je bil odprt 7. marca 1961, eden od tistih, ki so najbolj klicali po obnovi. Sedemnajstletno obratovanje je namreč pustilo svoje sledi in delo je postajalo vsak dan težje.
Kljub temu, da še vedno nismo rešili odškodnine, ki naj bi jo za prenos objekta plačali SSS občini Ljubljana, kjer ob nameravani adaptaciji nismo naleteli na razumevanje, smo 31. 7.
pričeli z deli, ki naj bi predvidoma trajala do pričetka oktobra, ko bo povsem preurejeni market zopet odprl svoja vrata.
Zaradi velikosti objekta pa tudi obsežnosti predvidenih vzdrževalnih in obnovitvenih del so same priprave trajale več kot letno dni. Kmalu se bo pokazalo, če so bile dovolj temeljite. Razumljivo je, da gre za adaptacijo, kjer je vedno potrebno računati z nepredvidenimi težavami oziro-
ma deli.
Obnovitvena dela lahko razdelimo v dve skupini:
•	vse instalacije in napeljave je potrebno zaradi dotrajanosti zamenjati,
•	prav tako pa bomo ob tej priložnosti preuredili tudi prodajni prostor ter ga funkcionalnejše in sodobneje opremili.
Pri vseh predvidenih delih smo se zavedali nujnosti, da to storimo zaradi nemotenega poslovanja, prav tako pa bodo izboljšani de-
lovni pogoji za zaposlene v tej enoti. Brez dvoma bodo s povečanjem prodajnega prostora za ca. 140 m2 in preureditvijo dosedanjih oddelkov in bifeja zadovoljni tudi naši potrošniki, ki jim je objekt namenjen.
Za nemoteno preskrbo potrošnikov v času adaptacije smo poskrbeli s poprejšnjo preureditvijo prodajaln Titova 25 in Gosposvetska 6, ki bosta skupaj z ostalimi našimi prodajalnami v bližini lahko prevzeli nase tudi ta del kupcev.
FRANC RUTAR
75 MLADINCEV
V DO Globtour in TOZD Obala Koper sta bili ustanovni seji OO ZSMS. Pristopne izjave je podpisalo 75 mladih, ki sprejemajo programska načela in statut ZSMS in ZSMJ, ob enem pa se obvezujejo, da bodo uveljavljali programska načela organizacije tam, kjer živijo in delajo. Izvoljeno je bilo tudi vodstvo OO in sicer v DO Globtour tov. ŽABRL MOJCA in v TOZD Obala Koper tov. KRAJCAR E GIDI J. Želimo jim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
MARJAN
KOČAR
ponovno direktor DO Emona Blagovni center
Delavski svet Emona Blagovni center je na svoji seji 30. junija 1978 imenoval za direktorja delovne organizacije tovariša Marjana Kočarja.
V predhodnem postopku se je izkazalo, da tov. Kočar izpolnjuje vse posebne in splošne pogoje razpisa, da je v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju s svojim delom dokazal sposobnost gospodarjenja z družbenimi sredstvi, zavzetost pri aktivnem razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov in odgovoren odnos do sodelavcev, kar vse je -poleg ostalih momentov - vplivalo na dobre poslovne rezultate temeljne organizacije Trgovine na veliko oziroma sedanje enovite delovne organizacije Emona Blagovni center.
Predlog za imenovanje tov. Marjana Kočarja za opravljanje del s posebnimi pooblastili in odgovornostmi IPO so soglasno potrdile družbenopolitične organizacije naše DO, prav tako pa je koordinacijski odbor občinskega komiteja SZDL Ljubljana Moste-Po-lje podal soglasje k njegovi leandidaturi.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje drage mame Viole Dolinšek se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem kolektiva E-marketa Podpeč za darovani prekrasni venec, izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujem Ireni Šircljevi z Ga-ljevice in Mariji Ilni-karjevi z Dolenjske ceste za spremstvo in izrečena sožalja.
Viola Šilc z možem
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta Jakoba Trčka se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Supermarketa v Ljubljani za darovano cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Jaka Trček z družino
informator
glasilo delavcev sozd emona l|ubli;»fVl
Izhaja enkrat mesečno - Ureja uredniški odbor; glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int. 225 ali 316-472 - Tisk: ČGP »Delo«, Ljubljana - naklada: 10.000 izvodov - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.