arhivi xxii iws Članki i,, ra/.pr.ivi 17 7godo> nopisjc m arhivistika JO/Ji ŽONTAR Zgodovinopisje sc je dolgo opiialo skoraj izključno le na neposredne historiogralskc vire (npr kroirkc, anale). Nova usmeritev pa sc kaže npr. žc pri Janezu Vajkardu Valvasorju, piscu /.namenilega zgodovinskega. geografskega in etnološkega dela Slave vojvodine Kranjske, ki je iztto leta 1689, ko opisuje, kako jt pri pisanju knjige, ki govo:i o me:;iih, trgih, gradovih in samostanih na Kranjskem, naletel na nešteto te žav Tako mu skoraj nobena gospeščina 111 hotela dal. potrebnih podatkov "Ustne prešine, posebni sli ki sem jih pošiljal, vabila in vloge niso kaj prida opravili. Odposlanci so siccr prinašali cele lovore obljub, toda izpolnila sc ni nili Iroliiea. Nekateri so sumili ter mislili, da hočem Iz nnhovdi sporočil iztisnili bog ve kakšne tr.jnos i, drugi pa so živeli v takem neznanju, da celo o svojem lastnem gnezdu nič niso vedeli." Enake iczavc jc imel ludi pri mestih in trgih, saj sta lako piše Valvasor samo Novo mesto ui Kamnik nckai prispevala /a In delo. medtem ko sem vse drugo moral z nepopisno težavo tu in lam uplenil iz raznih starih seznamov in spisov tako zunaj dežele kot v njej. Vendar so Lili 1' spisi i., dokumenti vsi avtentični in verodostojni, glede njih resničnosti ni bilo najmanjšega vzroka za uvom. Veliko pa sem dodal /. lastnega izkustva in znanja Iz opisanega primera je jasno razvidno avlnr spoznanje, da sc jc v prizadeva ni n za verodostojno zgodovinopisje ireba opreti na vse raz položljivc vire Prav z uveljavljanjem kt^ičnega zgodovinopisja - proces jc trajal vse do 19. stoletja - pa je ponehavalo skoraj -/ključno upira nje na neposredne hisloriografskc vire, začelo sc jC sirili področje virov, ki jih je upo-ablj-ilo zgodovinopisje, v prvi vrsti na listine V prv1 polovici 19. stoletja sc c dokončno razširil zgodovinski inieres ludi na aklovno gradivo. Romantika jc povečala zanimanji za zgodovino, pri tem pa sc jc povsem uveljavilo spe znanje, da je treba zgodovinske vire imorab'1-kritično.2 Beseda arhiv jc tedaj dobila nov pomen, pomen zgodovinske zaklad'iicc. Urt j;>njL starih arhivov prevzamejo zgodovinam, kader v že obstoječih arhivskih uslanovah (npr. v Francoskem nacionalnem arhivu v Parizu, Avslrij lnh;..... \Wkiunl V;iU';iMir, Hie Rhit- dts HCT/ogihunis Kmin, Lailuch NUrnlicii* I(1KW 11, knjigi, sir. 3-4. Hugn Ci»fcu«iiW, Slriiklma in liflinMi 'ii"vinsKc voik-: Uiriul v Sliulij /^mhiviiii', l.jtililj;in;i IMi. UBf, Mirjmia Grus^, Suvr«nk-in hisliin'ngral'ij:r Kurijcm, luiMigiiuCa, ini-ymij;i,fcaptD IWi, 11I >1. UDK (>30.251.0)i()91) skem državnem arhivu na Dun;jju; izjema jc bil delno Pulte Rceord .Office v Londonu) zaenu rckrulirat. z vrrl zgodovinarjev, zgodovinarji so pobnd^pki za ustanavljanje arhivov. V Francij* so leta 1839 že raz.]:kovali med primarno in sekundarno vrednostjo arhivov. S tem sc ie arhivistika cmaneipirala od čiste pravne koristi. Do 19. slolcija sc je zgodovinska veda. ki sc jc medtem že začela uveljavljati kot znanost (ne več kot literatura), večinoma omejevala na tako imenovano dogodkovno zgodovino in sc zanimala predvsem za vladarje, politike, bitke in dru gc zani ii've dogodke. Potem kuje bilo v začetku stoletja težišče še na politični zgodovini, se je v drugi polovici 19. stoletja začelo uveljavljati za nmianjL ludi za gospodarsko in socialno zgodovino ter za druge zgodovinske panoge, ki so pri svojih preučevanjih skoraj v ecloli navezane samo na izvirno arhivsko gradivo! žc zato. ker starejši zgodovinski spisi za te panoge dejavnosti skoraj n maio nikakih podatkov V ospredju zgodovinskega zanimanja so sc sčasoma znašli tudi .pojavi, ki so ostali v dotedanjih prikazih zgodo vinskega razvoia ob robu ali pa sploh niso bili Bajni lo pa jc imelo za poslcdico nenehno vse binskn razširjanje pojma arhivskega gradiva. Po drugi svetovni vojni se je povečalo zanimanje za preučevanje najnovejše dohe fZcit gcscliichtc) in posledično tudi za mlajše gradivo, s tem pa ludi za nove vrslc arhivskega gradiva. Tcbničn' razvoj je imel namreč za posledico na slanck novih vrsi arhivskega gradiva: fotografije, filma, fonogralskega gradiva, avdio- m video-1 rakov, račimalniškili zapisov ter opličnih dfskov. Tako sc je področje arhivskega gradi .'a pro grcshno širi.o. da bi vključilo vse vrsle virov, ki bi jih kihko raziskoval.,: potrebovali. Pojem ar hivsko gradivo je lako dobil današnjo širino in ob sedanjem tehnološkem razvoju najbrž še m končan. Od 19. slolclja jc bila dejavnost arhivov usmerjena predvsem na potrebe zgodovinarjev. Arhivska furBeija sc je idcntifici: ala z razisko- \\V)lfg,iiig Let'stil, Nklhmlik Giieitounp umi Ucdiiuiung i*er Archivtt,i\MriiM.h;i)l, v: A r>-I i i va r umi Hishirifcr: ,Sluii:cn /ur ArdnV uud Gc-scliichls^visMrnsciia!l, Ikilin IVSfi.>lr. K>-1lJ-linbcil I le n rf Ikuilierl La pil a str mid.ik' ile lti'sliiiri; k*., arthivcs: Ui iunstiiutinn iles iliipius, il';irdiivos el b njiss;mt'c tlt: ruKliivisiiijnir (XV1- MiiLiut i tu X1X'C slede), v: Arilliviiiii I H, r.iris I%K, str, I V)-14 [, 14 'J, Midi:id liupci, TI K' ;u.'ailcuik umt uf iirdii™*, v; Aaliivuin 2lJ, Mtlndiirii ck*. IUH2 Mr. 27-2H Brunu DkiinSvirtl is ili? Sl;ilns ul'Ardiival St-itnt-ir in PlilnB Tuiljy7, v; Thf Contvpi nI' Kivurd, Skrifta titgivm :iv Kiksarkivcl4 SliK.kliiilin IWK, sir. 18 vJanki m ra/prave A14H1V1 XXI] 1999 vittjtE zgodovine, z zbiranjem in urejanjem, postopno ju hrtvltiiflo načelo proven i encc. Ar liivi so začeli objavljati vse več pripomočkov za uporabo gradiva, pn čemer je bila vodilna Francija. Oh zgodovinskih pomožnih vedah so si pred slavja I i ari ri vis I i ko kol dr lovni napotek za opis arhivov, bc pred petdesetimi lcu so Ink tipične diskusije [j tem, al ,so arhivi znanstvene ustanove, pri čemer je hila mišljena zgodovinska znanost.4 Nič mani pomembno pa ni. bilo tudi lo, da je imel nagel urtizb^ni razvoj v zadnjem stoletju - s tem pa širitev pravnih panog - za posledieo .skokovito (s prejšnji to i obdobji sploh neprimerljivo) naraščanje adm nistrativnega gradiva in njegovo naglo odmiranje za administrativne potrebe. Ai liivi so začeli prevzemat, mlajše gradivo, s čimer se je časovno področje arhivov močne razširilo V Srednji in Vzhodni Evropi jc k temu pri pomogla tudi sprememba družbene ureditve po drugi svetovni vojni, ko jc celotno gradivo iz prejšnjega sistema izgubilo svoj prvotni pomen. ,ikrhi za ohranitev gradiva so zaceli arhivi vse no tj kazati interes tndi za sodobno gradivo ler začeli iskati stik z. ustvarjalci arhivskega gradiva. Ponekod že tik pred drugo svetovno vojno, predvsem pa po njej se jc tako zirčelo novo obdobje arlivislikc. [y. hi vi si i kaj ki |c Pila rezultat opisanih nazorov, m mogla zadovoljevali poklicnih potreb, ki so postajale vse večje in zalile vnrjšc. Te ic pred štiridesetimi leti nazorno opisal Sergij Vilfan1. "Tuja literatura in domača praksa sla skoraj do najnovejšega časa razvijali predvsem metodologijo za obravnavo najstarejšega gradiva. Tudi v klasičnih inozemskih šolan jc še danes skoraj ves interes obrnjen na starejše gradivo, praviloma .srednjeveško. (Tako z.mpje tiic^i v moderuli «fmvili ni odveč, ker daje solidne temelje vsakemu delu, vendar saioo po scb'. ne zadošča). Nil i starejša luja lite ral (ira, nili klasične arhivske šole, niti praksa naših arh.vov tedai n'so mogli nuditi vseh potrebnih osnov za metodologijo dela na ogromni večini arhivskega gradiva ■ n.i gradivu od druge polovicc 19. stoletja."5 To pa jc IVI tudi čas, v katerem se jc začela arhivska dejavnost postopno osvobajati združbe z zgodovinsko znanostjo Tudi v zgodovinski znanosti je prišlo namreč do odmika od klasičnega pojmovanja vnrov, Akademska zgodovina je nehala izključno temeljiti na arhivskem gradivu (zlasti pod vplivom "Ecolc des Amia-Ies"). Ta odmik ie Mirjana Gross povzela lakole: "V ri niso prednici zgodovinarjevega spoznanja. So samo sredstvo 'za spcz.nanie zgodovinskega Mil;m N. Niknliii, Arhivi kan JtHčiii: iki......... v: Uiblintckai 2, Uigrali I'/SO, Mr, I7'J- IKK. ■ Milki. Kos, M;im :nliiv, /niimivcnc uMaiiiivc Niisi ra/gkiii MJSfi, sir. ■Sergij Vilfan Ml k'I Mcslncjsi arhiva ljubljanskega. Mestni arhiv ljubljanski. I'iirnčib in prcglcili ^railiva, /v. I, _fulilj:in;i Mr. yj razvoja, kanali informacij o zgodovinskih dejsl vili. Proces pridobivanja podatkov o zgodovinskem dejstvu iz vira je posebna oznaka zgo do vinske znanosti Naloga proučc vanja virov in njihovih informacij jc ugotavljanje določenih zgodovinskih dejstev, ki sluzjo nadaljnji kritični obdelavi ler so neizogiben predpogoj za postavitev zgradbe znanstveno utemeljenega zgodovinskega poroči la."r' Sočasno so začel i arhive bolj intenzivno uporabljati nezgodovinarji in la ko so se pniivii začeli zan:mati /a potube drcigili raziskovalcev, za kulturne namene (razstave, pre davanj;, vodstva v arhivih ild.) ler administra livna vprašanja, vključno s pisarniškim poslovanjem. Ta razvoj c favonzirala šc nova arhivska zaknnodaia, ki se ni omejevala več na vprašanja ustanavljanja arhivov ampak jih je tudi pooblaščala, da vrednotijo in prevzemajo arhivsko gradivo Vse lo jc imelo za posledico novo razvojno fazo, v kateri ¡mrivili riso več lako kol prej posvečeni za hrambo dokumentov, ki bodo zagotavljali odgovore na današnja vprašanja zgodovi naricv. Namen ;c vedno bolj^ ohranja.i informacije, ki bodo lahko uporabi/ene kol odgovor na vprašan/a vseh vrsl, ne Ic danes, marveč ludi v prihodnosti. Ta usmerile v, služiti bolj sploš.rim potrebam kot na le potrebam 'zgodovinarjev, jc imela za posledieo bolj metodično, .zčrpno, sistematično 'ii objektivno pot /.hiranja, odbiranja in popisovanja arhivov7 Za arhive so začeli uporabljati :zraz dR ¡¡min človeštva m dostop do arhivov se d^Manra kot demokratična pravica vsakogar. Ta usmeri le v sc jc šc krepila z raz šujanjem informacijskih tehnologij tuJi v arhivski dejavnosti, Vprašajmo se, kje jc mesto arhivistike danes. Dela, katerih nnmcn jc, da hi sc arhivsko gradivo ohranilo in da bi služilo svojemu namenu, imajo različno osnovo, posledično .so sc razvile ludi raziičnc strokovne discipline, ki jih proučujejo. Arhivistiko (označuje sc tudi kot arh'vistika v ožjem pomen« besede) lahko najbolj določno opredelimo kot vedo, ki preučuje nač.n strokov nega dela, namenjenega določitvi arhivskega gradila (valorizacij0 in njegovi obdelavi, da se doseže njegova kar najboljša uporabnost. Njen prednici preučevanja jc torej metodologija ic a dela (zalo pa še ni veda o arhivskem graoivu). C c so omenjena dela tudi pravno normirana, so prav tako predmet preučevanja pravne vede Značaj •arhivske Ichnikc pa jr drugačen. Arhivska leli-nika prenaša i/.kušnjc lehničnili ved na arhive in arhivsko grauivo - v icm pri me m gre za mate ri.ilno plat gradiva - z. namenom, da sc gradivo kar najnoljc fizično ohranil Mirj