St 21. V Gorici, v torek dnfe 4. marca 1913, Tečaj XLM boaja dvakrat na teden, in sicer t torek in aoDOto ob i uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane »»».leto-^C 1Q'—^ Vt leta . . . „ S*— V* » • • • » 2'50 Posamične številke stanejo „¦.- . .8 vin,. .... Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 88. »Vse za narodi svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. hadstr. na " Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. » Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3rkrat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Vččje črke po. prostoru. Reklame in spiši v uredniškem ddu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Albanski kongres v Trstu. Pri Dreherju v Trstu je bil albanski kongres. Razvita je bila v dvorani albanska -zastava;-črni orel na rdečem platnu, in poleg te albanske zastave so postavili — avstrijsko! Znamenje, kako ščiti Avstrija Albance. Prišli so skupaj z raznih strani pa ne kdo ve v kako impozantnem številu. Zbo-rovaleev je bilo v soboto le 100. Navzoč je bil princ Ivan Kastriota- Skanderbeg mar-ehese d' Auletta, ki je prišel iz Neaplja, princ Ghika, general Fasil paša Toptani, Faik bej Konica, ki je prišel iz Amerike, Ismail Kernal bej, Derviš liinia, Fan Noli iz Bostona, duhovnik Balamace iz vrst Kueovlahov itd. Predsednik pripravljalnega odbora Zurrani je otvoril shod ter pozdravil do-šlece. Za predsednika je bil izvoljen liil-inosi. Govoril je prvi beg Konica, zaliva-Ijcvaje se Avstriji za gostoljubnost, pozdravil je avstrijsko zastavo, avstrijskega cesarja, se zahvalil Italiji za izkazano pomoč, mestu Trstu kot zavetišču Arnav-tov in predlagal pozdravne brzojavke grofu Berehtoldu, San Giulianu, ter pozdrave namestnik« in tržaškemu mestu, častni predsednik je princ Kastriota. Govoril je princ Kastriota, pa po f r a n c o s k o, ker mož albanskega ne zna prav nič. Navzoča sta bila tudi za-stopirka nemških interesov v Albaniji Julij Sehmidt, predsednik društva »balkanskih prijateljev« v Berolinu, in dr. Šchupp iz Monakovega. Govoril je na to Avstrijec grof Taafie v imenu Nemcev in jih pozdravljal kot brate. Nemci so prišli na njihov kongres ne kot prijatelji, temveč kot bratje. Pozdravlja veliko Albanijo. (Viharni klici: »Živela Avstrija, živela irozveza!*) Kucovlah Balmacce je izjavljal, da obstoja pravo bratstvo med Kucovlalii in Ar-navti. Madjar haron Nopesa pa je dokazoval. dasoMadiari in Arnavti istega p o k o 1 e n j a, kar se tudi kaže v vednih simpatijah med obemi plemeni. I In Skeoider beg je bil zaveznik Hunvadi-jev. — Princ Ghika je govoril francoski, ker ta mož tudi ne za arnavtski in je povdarjal, da z Albanci simpatizirati Avstrija in Italija, sploh vsa Evropa. Francoska se drži ob strani le zato, ker jo vežejo njeni interesi z Rusijo. Končno je izjavil, da želi svobodne Albanije, ki se mora priboriti, če je treba, tudi z orožjem v roki, in sicer Albanije, obstoječe iz vseh petih vilajetov, kjer prebivajo Arnavti. Nato je predseJnik prečital pozdravne brzojavke, med njimi brzojavko znanega barona C h 1 u m e c k e ga, ki je obžaloval, da se ne more udeležiti kongresa, pozdrav Berovič paše iz Skadra, ki želi, da pripade Skader Albaniji, več italijanskih brzojavk iz Arbanasov pri Zadru in končno brzojavke nemške knjigacne Brockhau-sove! Nato so sestavljali brzojavke grofu Berchtoldu in Di San Giulianu, nakar se je zaključilo zborovanje ter se nadaljevalo v nedeljo. Na ta kongres je došlo tudi nekaj Albancev iz Dalmacije. V Arbanasih pri Zadru živi nekaj takih »Albancev«: Anton, Peter in Jakob Marušič, Nikolaj in Jakob Vukičv Pave! in Vladimir Djerdja, Jakob Krstič, Josip Marsan, Jurij Zupčič. Ti y. Albanci« so bili tudi navzoči na shodu in govoril je v nUhovem imenu jedeh izmed trete Marušičev. (Marušiče imamo tudi v naši deželi.'V Opatjemselu na primer je dosti Marušičev. Samo da ne bodo hoteli požrešni Albanci Še našega OpatjegaselaS) Na brzojavk« s kongresa je takoj odgovoril italijanski zunanji minister D i San G iu 1 i a n o, ki je rekel, da ga je brzojavka jako razveselila in da želi Albaniji svobodo. Uredništvo »Reichs-pošte« je tudi pozdravilo ta klaverni shod. Prišlo je pismo iz Skadra, v katerem je rečeno, da pri Brdici so Albanci ujeli f>00 Srbov in da je pot v Mirdito prosta. Strašno veselje se je oprijelo zborovalcev. Fan N o l i je povdarjal, kako Albance podpira cesar Franc Jožef. Nastalo je burno ploskanje. Hoče, da vse (»zemlje, kjerkoli ie kak Albanec, mnra biti POTAPENKO: Generalova hči Prevel: A. M. (Dalje.) To je rekla z mirnim tonom, v kate-i em ni bilo niti izzivanja niti zbada.ija. Zi-naflda Petrovna pa je razumela, da bi ne mogla niti z najtehtnejšimi razlogi pregovoriti hčere, da bi spremenila svojo odločitev. Ali kako brezumna odločitev je to! Tako prekrasna prilika se ji nudi, — morda jedina prilika, da se vrne v mesto. AH se spominjajo tam še njihove zgodbe? No, pa kaj potem, tudi če se spominjamo! Na vsezadnje je vsega kriv samo o n, onidve pa nista nič druzega kakor žrtev, to razume lahko vsakdo. In naposled ni treba, da se vrnejo baš v isto mesto. Morozov jima lahko preskrbi mesto v kakem drugem mestu, kjer ju ne poznajo. Učiteljica r.a gimnaziji dobiva vseeno primerno dobro plačo, — kakih 600—700 rabljev; s tem denarjem si človek lahko uredi že dovolj udobno svoje življenje. A glavno je to — v mestu. V mestu je povsem drugo življenje, drugi ljudje: uradniki, učitelji, častniki... Povsod se zbirajo družbe, pa se albansko, Skader na vsak način mora biti albanski,; tudi ako bi ga Črnogorci vzeli. (Susija pa pravi, da če Črnogorci vzamejo Skader, more ostati njihov. AH kaj je Rusija proti Albancu iz Bostona!). Predsedstvo kongresa se je poklonilo tudi namestniku Hohenloheju. Feik paša je pri obedu slavil avstrijskega cesarja kot »cesarja osvoboditelja«___ Posebno bojevit je bil na nedeljskem popoldanskem zborovanju Pal Gjergja iz Dailmacije, rekoč, da hočejo Albanci z orožjem v rokah osvojiti si domovino. Le-hova iz Konstance je proslavljal Italijo in Avstrijo, ki sta osvobodili Albance od Srbov. Iz Kroje je došlo pismo, ki trdi, da i 0.000 Albancev ie pripravljenih prijeti za orožje. Vsi Albanci v gorah so že pod orožjem. Prof. Skiro iz Neaplja je povdarjal v svojem govoru, da Velika Albanija bo s pomočjo Avstrije in Italije močan jez proti ekspanzivnosti slovanstva proti Adriji. — Princ Gika je menil, da se ni preveč zanašati na avstrijske kabinete, marveč z orožjem v roki morajo Albanci pregnati Srbe. Pribijemo še, da so zborovalci pri či-tanju pisma iz Kroje kričali: Doli s Srbijo! Popoldne so delili med navzoče slike grofa Berchtolda. Skiro je grajal barbarizem kralja Nikole, češ da ni pustil v Skader laškega Rdečega križa.. Gergja je razvijal načelo: Balkan Balkancem! in končal z besedami Garibaldija: »Albanska stvar je tudi moja!« Kucovlah Vasile Dia-mandi. je dejal, da je vseh Kucovlahov val v očeh vsakega telovadca odsev e-nergife samozavesti m nonosa, ta ve, kaj se pravi vzgojevati inteligentno slovensko mladino s telovadbo: njegovo dosedajne srednjeveško nazirauie mora zsrubiti sleherni sled v nieffovi duši. Mladina (napreduje in nle ie bodočnost narodova. Marljivi v učenta marlhV; v telesni vzguli naj bodo vsi slovenski dtfak? in za vzrcled si naj vzamejo gorske dijake telovadce, ki so rešili svojo nalogo nad vse častno, Hvala gre dijaškemu vaditeljskemu zboru, ki žrtvuje ves svoj prosti čas telesni vzgoji goriških dijakov. Omeniti moram .z žalostjo, da v Gorici ne anajo še ceniti takih prireditev, da se vsi (takozvani) slovenski sloji le malo ali pa nič ne brigajo za našo mladino. To se je videlo tudi v soboto. Namesto da :bi vsak Goričan prišel na prireditev in tako pomagal k boljšemu gmotnemu vspehu, čegar. čisti dobiček je bil namenjen dijaški kuhinji, je bila dvorana skoraj pralna. Zgodi .se enkrat lahko, da bode ta mladina, katero sedaj tako malo uvažujete, ter nje delo bagatelizirate, tudi Vas tako malo uvaževala, posebno takrat, ko »bode oopet na dnevnem redu »Svoji k svojim«. Tu ni izgovora, vsak bi lahko žrtvoval dve urci in ne bi mu bilo žal! V drugič zapustite obiskovalci kavarne Gorso, Central dalje kejfljači pri Jelenu i. t. d. za dve uri te lokale in se bolj z zanimanjem udeležujte prireditev, katere nam prireja cvet našega •naroda — učeča se mladina. Kakor sljšfrno se nastop ponovi. Tako je prav! Ne bojte se gmotnih nevspehov, ker ne bodo nikdar, ako vedno tako častno nastopite. Nekdanji dijak-telovadec. V Ogleju je umrl tamkajšnji župnik monsignor Alojzij Sambuco; rojen je bil v Italiji ter je tudi tam prvotno služboval; potem je prišel v Avstrijo. Rojen je bil leta ia?6. . Dražba lova. — Oddali so se dalje lovi: v Podgori za K 451; Pevmi za K 332; v Št. Mavru za K 180; v Št. Ferjanu za K 609; v Gor. Cerovem za K 253; v Spodnjem Cerovem za K 81, V Šntartnem za K 47. Central-Bio. — Podjetje tega krasnega kinematografa si je pridobilo po velikem trudu in znatnih stroških film slik o vojni na Balkanu, kateri je najdaljši in najzanimivejši vseh do sedaj vprizorjenih. Na Dunaju se je morala predvajati ta film več tednov ,in je vzbujala med občinstvom veliko zanimanje posebno pa med vojaštvom. Tudi več članov cesarske rodbine se je udeležilo z dm^inami teh predstav. Tudi v Gorici kaže se že sedaj zanimanje za ta predvajanja in častniki tukajšnje garnizije so si izgovorili za petek posebne ure izključno za se nt povabljene goste pri katerih »bo tudi'pddučno predavanje- Od 7. ure na.prej bodo sledile predstave za p. n. občinstvo vsako uro. Nihče naj ne zamudi ogledati si te vele-zanimive predstave* Vsalt je dobit svoje, — Deziderij Vi-žintin in Kari Devetak, oba iz Zdravščine, sta sedela nekega dne v >kr6mj v Zdrav-ščini ter sta si privoščite razne pijače. Ko je prišlo do računa pa nista hotela plačati, temveč sta začela razbijati po krčmi. Pozvan je prišel tja občinski redar Miha Vi-žintin, da napravi red. Ker ni šlo z lepa, je hotel redar Deziderija V-ižintin aretirati, a je bil za to pošteno nabit: dobil je svoje. ~ Nasihreža Vižintiri in Devetak sta včeraj pred okrožno sodnijo dobila tudi vsak svoje; bHa sta Itamreč obsojena radi hudodelstva javneHšf nasilja prvi na 2 meseca težke ječe d dvema postoma, drugi pa na 14 dni iste kazni z 1 postom. Iz ljubosumnosti je prišlo pred časom do prepira in pretepa med 29-letnim Alojzijem Marizza in 70-letnim Josipom Pa-dovanom, oba iz Vile Vicentine. .Marizza je namreč predbacival staremu Padovanu, da zasleduje in nadleguje njegovo ženo. Konec preprra in pretepa je bil ta, da je imel Marizza vlomljeno roko. — Epilog k tej dogodbi se je vršil včeraj na goriški okrožni sodniji; Padovan je bil obi-ojefa radi hudodelstva težke telesne poškodbe na devet tednov težke ječe. Pri zaprtih durih se je vršila včeraj popoldne kazenska razprava v znani zadevi proti Mihaelu Pericu, davčnemu ek-sekutorju, Josipu Savnig, trgovskemu po-tovalcu in Egistu Cociancigu, trgovcu, vsi iz Gorice. — Povod kazenskemu procesu je dal političen prepir meseca avgusta lanskega leta v Furlanijevi krčmi v Tržaški ulici. Skregali so se bili radi tripo-litanske vojne in prišlo je tudi do pretepa. Prepir .se je končal s tem, da sta Sta Peric in Saunig še tisti večer ovadit Coci-anciga na policijo, ker da je med prepirom razžalil cesarja. — Cociancig je bil aretiran in uvedla se je proti njemu kazenska preiskava. Druge priče pa, ki so bile zaslišane tekom preiskave, so Izključile, da bi bil izustil Cociancig tokrimovane besede in preiskava je končala z obtožnice proti Pericu in Saunigu radi hudodelstva obrekovanja in žaljenja Veličanstva,* ker ] • da sta namreč o priliki ovadbe izrekla one j . besede) in proti Cociancigu radi pregreš- j ka po §. 305 k. z, ker se je nedostojno iz-(raz.il o Avstriji; — Včerajšnja razprava, ki' je trajala od 3Vs do 8. ure zvečer, je končala s popolno oprostitvijo vseh tTeh ' obtožencev,' ker je manjkalo subjekjjvnin dj|fcazay zajk^^do.'' — Proti oproslilnT. razsodbi *!fe*^MtoYiii'*| pravdnik /prijavil ničnostno pritožbo. — Mladina, ki obeta mnogo. — Policija' je aretirala brata 13-letnega Marcela in .kletnega Rudolfa Mareša k Gorice, ker. sta osumljena; da sta okradla trgovcu* An~; tonu Malnig 80 K, Karlu Malfatti 60 K m* mirodilničarju. Francu Ohitter 120 kron.. — Nahajata se sedaj-v tukajšnjih zaporih in proti njima je uvedena kazenska preiskava. — • ¦Z nožem je grozil svojemu očetu Ar-tur Koritnik iz Gorice, sin sedlarja Ignacija ICorithika. Sin je bil vsled tozadevne. ''očetove ovadbe v nedeljo' aretiran in; včeraj -po zaslišan u zopet izpuščen na svobodo. — Italijanski dezerter. — Tukajšnji policiji se je predstavil neki Eligij Justič, rekoč, da je dezertiral od 8. plan. polka v italijanskem Vidmu. Na noben nač n se ne da ovreči dejstvo, da je edina Kolinska kavna primes1 tisti kavni pridatek, ki združuje v sebi obe glavni lastnosti, ki jih zahtevamo od vsakega blaga, ki ga kupimo. 1) Je Kolinska kavna primes najizvrstnejše blago te vrste, kar vedo l". vse naše gospodinje, in 2) je Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste, napravljena v edini jugoslovanski tovarni kavnih primesi v Ljubljani, kar je istotako vsem našim gospodinjam že znano. In zato se je Kolinska kavna primes pri njih tako vdomačila in se jim je tako priljubila, da ne marajo nobene druge. — Opozarjamo, da je treba pri nakupovanju strogo paziti na varstvi no znamko Sokol«, ki jamči, da zavitek vsebuje res' pristno domačo in izvrstno KoHnsko kavno primes. , Narodna obramba. * : C. NL podružnica v Krminu vabi vse svoje člane, kakor tudi vse "zavedne oko* ličanske Slovence na svoj letni občni zbor, v nedeljo, dne 9. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih »Narodne Šole«. Dnevni red običajen. -* Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca febmarija 1913. h sledeči promet i. s. I. Prejemki, a) redni prejemki. 1) Prispevki iz nabiralnikov 829 K 79. — 2) Prispevki podružnic i.'s. Kranjska 1.874 K 19, Štajerska 699 K 51, Primorska 895 K 59, skupaj'3.469 K 29. .1) Razni prispevki 12.192 K 78, skupaj 16.491 K 86. b) Izredni prispevki. 4) Prispevki za obrambni sklad 613 K —, skupaj 17.104 K 86. — II. Izdatki, a) Redni izdatki, l) Plače, remuri. učit. osobju, razni računi; i. t. d. 22.293 K 82, b) Izredni izdatki, 2) Naložitev na glavnico, oziroma obrambni skiad/653 K —; skupaj 22.946 K 82, torel primanjkljaja 5.841 K 96. — Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in napadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Prosvef a. Slovensko gledališče v Gorici. — Posrečilo se je! Marsikedo je šel z nezaupanjem v Trgovski Dom, slišati Je bilo besedo »polomija«, kaj hočemo s temi poskusi — ali vsi taki, ki so strahoma vstopili v dvorano, so jo zapustili v večjem zadovoljni, ker poskus se je posrečil. Burko so igrali, tak-Ie nedeljski komad, :n šlo je: Med igralkami in igralci so se pokazale prav dobre moči, z vajo in učenjem se jih spravi prav do Čisla dobrih diletaritskih igrailcev. Nastopi v prvem dejanju so pokazali že, da je tu temelj, da igra vspe, in da je dramatični odsek Sokola storil dobro delo, ko je priredil to predstavo, kateri bo sledila menda še druga. Tu je dober Težiser, že izvežbana moč, ti) je materijal, iz katerega se da kaj napraviti. Videla se je skrb pri vseh igralkah in igralcih, napraviti iz svoje uloge, kur se da dobrega in to so storili. Seveda je vrdel vsak, kdor pozna gledališče, za-četniške hibe in nedostatnosti, ali vrdel je tudi, kar je želel videti, to jej dober'začetek. Vežbanja treba, pridnosti, vstrajnosti in prav lahko bomoitneli v Gorici- čisto \ dobro diletantsko gledališče* .Držimo sedaj, kar imaimo. Konečni utis po prvi-igri v nedeljo je bil povsem zadovoljiv in vsa/k želi, da bi ne bil ta poskus zadnji, ampak podlaga za stalno dramatično društvo. Moči. so dobre, torej -so* dani. pred-IfegcmT^alpfeirnr'------ *—"7 • ¦. • Občinstvo pa je tudi pokazalo, da ima rado.glednUke predstave. Bilo ga je obilo, po pirestanih predsodkih pride tudi tista gospoda, ki'seda na fotelje. :. Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne-28. febr. — Predsednik poroča o dopisu c. kr. vlade, da smejo znanstvene, literarne in sirene korporacije na svoje prireditve vabiti zastopnike ruskih orga-^ nizacij de diplomatskim potom.,.-— Za korespondenco t Jos. Vošnjaka je treba zbirati Še gradivo. —-• Matica se bo na primeren način spominjala stoletnice- Andr.'-Einspielerja in Fr." Miklošiča; Ustanovi se.| »odsek za slovenski jezik«, ki bo gojil zlasti dialektologijo. — Za L 1913 se izdado srbohrvatske Narodne pesmi v) redakciji dr. Br. Drechslerja; Čcngič-aga,* ki je bil določen za letos, bo mogel- \z\W šele 1914. — Matica Hrvatska izda za 1; 1913 izbor Aškerčevih pesmi. — Letopis naj bi obsegal statistične preglede 6 slovenskih društvih in liter."umetniški pregled,kakor ga ima »Hrv. Kolo«. — Za opis Štajerske v »Slovenski zemlji« se Matici še ni posrečilo dobiti pisatelja. '—^ Želeti je, da se izda arhivalna študija o< ilirsko-francozkih dogodkih 1. 1813. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Protialkoholno društvo »Sveta voj-t ska« v Tolminu je imelo v neddjo 2. mar4 ca svoj ustanovni občni zbor ob ilepi vde-? Težbi. Poleg nekaterih odličnih gg. od glavarstva, se je vdeiežila shoda vsa duhovščina in vse učiteljstvo. Na predlog otvoritelja shoda je bil izvoljen za predrj sednika shoda g. c. kr. okrajni zdravnik dr. A. Serjun. Nato so se prečitala in po kratki debati sprejela pravila ter se je izvolil odbor. Pri ustanavljanju tega pre* važnega društva se je gledalo na to, da se ustanovi tukajšnjim razmeram odgovarjajoče društvo, kajti le tako more računati na vspeh v trdem boju proti demonu^-alkoholu, ki vlada tu v gorah posebno v obliki žganja. Ustanavljalo bo novo druT štvo po vseh vaseh tukajšnjega političnega okraja protialkoholne ' krajevne skupine, ki bodo imele delokrog nekakih podružnic. Prirejalo bo protialkoholna predavanja in shode ter se posluževalo raznih drugih sredstev pri svojem podrobnem delu v dosego svojega vzvišenega končnega cilja — vsesplošne t re z n o s t i naše-g a J j u d s t v a. iz konienskeqa okraja. Slivno pri Nabrežini. — Čitali smo v -Novem Času« dopis s Predela, v katerem pravi neki negov dopisnik, da sople* šali v postu na kvaterno nedeljo, seveda* »liberalci«. Mi mu pa toliko povemo, kaj se je zgodilo nekoliko bliže nego pod Pre^ delom, namreč v Slivnem. V postnem času so plesali isto nedeljo v neki gostiln* sami novočasarski pristali, družba iz 'znanega društva novocarske barve. — Mi bi se za to seveda niti ne zmenili, ali čutimo se do-Lne, povedati to v javnost, da bo vedela, da se ima jezikavi Novi Čas ob-regati kje bliže nego na Predelu, nemreč" nad svojimi pristaši. Naj pazi nad njimi v to poklicani, »Novi Čas«: pa naj neha že enkrat'z večnim zdražbarstvom in spodr tikanjem ob drrge ljudi, ko pa ima pred svojim pragom dosti opravila. L ..obapiškega okraja. : Kobarid. — Kobariško gasilno društvo pričakuje. že od konca aprila 1012. podpore od deželnega odbora. Ali, žali--bog, do danes še ničesar ni.'-Kaj je temu vzrok? Morda žalostne razmere v deželni hiši? Ko bi gospodje pri deželnem odboru v Gorici vedeli, 'kako potrebno je podpore in na katero društvo že več časa računa, bi prav gotovo že rešili to p«& ,šnjo. — »Sokol« ima kupljeri že prostor za lastni dom ter pričenja L&<& napravljamjem materijala. Drugega se tako ne more Se delati, ker za ta namen obljubljene svote še ni; Ali kobariški Sokol trdno pričakuje in upa, da v kratkem dobi obljubljeno svoto in da bode tekom enega leta telovadil že v svoji lastni telovadnici. Skrajni čas bi iže bil, da bi imel Sokol dobro telovadnico, ker po zimi pritiska hud mraz in naši fant'fe*niso iz* železa, ,da bi mogli vstrajati pri telovadnici v takem mrazu. — Odkar vozita dva avtomobila pošto, nismo nič kaj zadovoljni z dostavljanjem pošte. Prej do-kleV je vozila pošta s konji, smo dobili jutranjo pošto že ob V2IO ure, med tem ko jo :'sedaj dobivamo ob 11 url. Iz ajdovskega okraja. m- Iz Šmarij. -— Z ozirom na glas, ali boljše r—. klerikalni volilni manever, ki se širi po Šmarjah, da je občina dovolila naprednemu društvu ¦ »Školj« .podpore, v . znesku K 50, si dovoljujemo izjaviti sle-j4eče: Ni.res, da.je občina Šmarje dovolila društvu »Školj« K 50 podpore; pač pa je res, da je občina, vpoštevajoč velike koristi ljudske knjižnice, poklonila isti podpore, K 50. Sicer pa klerikalni občinski ijiožje dobro vedo, komu se je dalo podpore in so, celo sami glasovali za ta predlog- — Brez komentarja! . Gospodarske vesti. »Trgovsko-obrtno društvo« za Goriško v Gorici naznanja, da se bo vršil redni občni zbor društva v soboto, dne 15. marca t. 1., ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Zlati Jelen« v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo rač. preglednikov. 6. Poročilo trgovskih tečajev. 7. Volitev odbora. 8. Volitev rač. preglednikov. 9. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti prvega, vrši se drugi občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih? članov. Odbor. s' •- Sokolski vestnik. i;. Goriška Sokolska Zupa. —Letno po-t točilo župnega nadzornika za 1. 1912. pojoča brat dr. Marušič vsled odsotnosti brata Fornazariča: Leto 1912. ni bilo za razvoj Sokolske župe Goriške ugodno. — Marsikatero društvo je nazadovalo tako, kar se tiče članstva, kakor tudi glede ^resnega pojmovanja dolžnosti, katere naloga razumevanje Sokolske ideje. Vzroki temu so mnogoteri: L Predvsem zunanji. ¦a) Slab gospodarski položaj, v katerem se nahaja goriška dežela vpliva slabo na razvoj daištev, zlasti še slabo na plačevanje članarine, ki je prvi pogoj rednega • poslovanja vsakega društva. Pri vsej ljubezni, katero gojimo do vzvišene ideje Sokolske, me smemo nikdar zapustiti rednih, materijalnih tal. Treba je predvsem -postaviti vsako društvo na trdno gospodarsko podlago in potem tudi ne bode manjkalo veselja do del?. Naloga odbora :je .skrbeti za to, da se odprejo društvu" izdatni viri dohodkov, tako rednih kakor članarina, kakor izrednih iz raznih prireditev, dobrovoljnih prispevkov itd. če je rrdruštvo gmotno zasigurano, potem je tudi sfijtegov razvoj.v etičnem oziru zasiguran, j; Blagostanje in izobrazba ste nerazdruž-jjivi sestri. Še nikdar ni bil izobražen na-tfo.d ubog in še nikdar ni bil bogat narod >neizobražen. b) Mnogo so trpela društva ..tudi. radi izseljevanja in preseljevanja od-nosno vsled vojaške dolžnosti članov. Kar se tiče prvega, je to žalostna posledica uprav katastrofalne mizerije, ki vlada v naši ljubi Avstriji. Vsak Sokol imej pred očmi, da provzroči vsaka izselitev izgubo riia narodni moči in na energiji. Vsak posameznik, kateri si je svest svojih dol--f'"V!ti napram sebi in napram narodu, '3'vori za narod kapital. Zlasti pa vzgleden ".irokol, ki naj je jedro naroda, kvas vsemu razvoju in seme krepkega zaroda, ki naj povzdigne enkrat tudi nas Slovence na moralno in etično višino in nam zasigura itak ogrožen obstanek. : Mislim, da naša ' domovina še ni toliko obljudena da bi na Svoji grudi ne mogla rediti vseh svojih sinov/Priden, izobražen, podjeten človek najde povsod dovolj dela in jela. — Kar se pa tiče obilice članov, katere je odpofcli« cala vojaška dolžnost od društva, moralo bi nas to prav za prav veseliti. Že TvrŠ je pokazcvval na to, da