PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim O P" »• Abb postale 1 gruppo " L16U& OO UIT Leto XIX. St 116 (5491) TRST, petek 17. maja 1963 V SKLADU Z USTAVNO PRAKSO Fanfanijeva vlada je odstopila Merzagora in Leone zopet izvoljena Danes začne Segni posvetovanja za rešitev vladne krize - Zasedanja CK PSI in glavnega odbora KD - Že včeraj sta bila predložena dva (PSI in KPI) zakonska predloga za deželne volitve v Furlani ji-Julijski krajini MERZAGORA LEONE PO DVAINDVAJSETIH KROGIH OKOLI ZEMLJE COOPER SE JE SREČNO VRNIL S SVOJO KABINO IZ VESOUA Kabina je padla v morje v bližini vojne ladje «Kearsage» in so jo kmalu zatem dvignili na ladjo CAPE CiANAVBRAL, 17. — AmeriSki astronavt Gordon Cooper je srečno zaključil svoj polet po vesolju in se je po 22 krogih okoli Zemlje 25 minut po polnoči vrnil na Zemljo. Kabina je padla v morje 3.6 kilometra daleč od vojne ladje «Kearsage». Kmalu zatem so nad kabino prispeli helikopterji, in potapljači so pritrdili h kabini pnevmatičen pas. Cooper je sporočil, da se počuti dobro in da rajši počaka v kabini na prihod ladje. Nedolgo zatem so kabino dvignili na vojno ladjo «Kear-sage», in Cooper je nasmejan izstopil iz kabine. Ko je Cooper izstopil iz kabine, so mu izkazali vojaško čast. Takoj nato je odšel v ambulanto, kjer šo ga zdravniki natančno pregledali. Cooper je preletel okoli 960.000 kilometrov ter je napravil 22 krogov okoli Zemlje v 34 urah in 16 minutah. Cooperjev polet se je vso noč normalno nadaljeval. Med svojim letenjem je Cooper tudi spal. Ob 4 zjutraj po srednjeevropskem času je bil še zbujen. V načrtu je bilo. da ga ob 11.30 po srednjeevropskem času zbudijo z akustičnim znakom, ki bi ga dala nadzorstvena postaja v Michei v Avstraliji; toda Cooper se je zbudil nekaj minut prej. Spal je sedem ur ih pol in je takoj nato sporočil, da se počuti dobro. Takoj je poklical omenjeno avstralsko postajo. Takoj ko se je zbudil, je Cooper reguliral majhno, televizijsko kamero, tako da so postaje na Zemlji mogle sprejemati slike njegovega obraza. Ko so ga RIM, 16. — Kot je bilo predvideno, sta se danes sestala pr vič oba novoizvoljena doma parlamenta ter izvolila obe predsedstvi. Nato se je sestala vlada, ki je sklenila v skladu z Ustavno prakso, svoj odstop in Panfani je nato ob 19.30 odšel na Kvirinal, kjer je ostal 20 minut pri predsedniku republike Segniju ter mu sporočil ostav- ko vlade. Predsednik republike Segni si je pridržal pravico glede svoje odločitve o sprejemu Fanfanijeve ostavke ter ga zaprosil, naj skupaj z ostalimi Člani vlade nadaljuje z opravljanjem tekočih poslov vlade. •f V tem smislu ja generalni tajnik predsednika republike .dal novi; narjem uradno sporočilo. Fanfam P« jim je izjavil, da je njegova vlada podala ostavko ter da je današnji dan prvi dan četrte zakonodajne dobe republike ter zaželel vsem italijanskim državljanom nadaljnji napredek «v skladu s pravico, svobodo in miroma. Nato je Fanfani sporočil svojo ostavko še obema ponovno izvoljenima predsednikoma parlamenta; predsedniku poslanske zbornice Leoneju in predsedniku senata Merzagori. Najprej se je danes dopoldne sestal senat, ki je pod predsedstvom najstarejšega senatorja Gio-Vannija Bertoneja izvolil z 233 glasovi Merzagoro za predsednica, ^elih glasovnic ie bilo 74, neveljavnih in izgubljenih pa štiri, ttiedtem ko proti ni glasoval nihče. Zaradi tega se je Merzagora Če prav posebno zahvalil za zaupanje vsem senatorjem, ki so stoje ploskali svojemu ponovno izvoljenemu predsedniku. Senatorji so nato izvolili za podpredsednike: demokristjana Lanzimja in Spatara, komunista Secchio ter socialista Tibaldija. Za kvestorje so bili izvoljeni demokristjan Lepor, komunist Mencaraglia ter liberalec Battaglia, za tajnike senata pa demokristjani Carelli 1«. r, 1_1 ImivmnicJn "P V Genco 'n Zanini, komunista Pirastu m Simonucci, socialdemokrat Gran-zotto Basso ter socialista Giulia-na Nenni in Fenoaltea. Zvedelo Se je, da so pri volitvah za izvotlitev predsednika senata socialisti oddali bele glasovnice, kar so sklenili šele danes zjutraj pred začetkom zasedanja. Kmalu po izvolitvi predsedstva so nekateri se. natorji že vložili prve zakonske 'predloge. Le eno uro pozneje so se sestali na Montecitoriu v svečanem vzdušju tudi poslanci ter izvolili za predsednika ponovno Giovannija Leone-ja, za katerega so glasovale vse Politične skupine razen KPI, ki je Predložila in glasovala za Li Cau-sija ter PSI, ki je sklenila, da njeni poslanci oddajo bele glasovnice. Od 630 poslancev je bilo navzočih 580, od katerih je Giovanni Leone Prejel 346, Li Causi pa 138 glasov, medtem ko je bilo belih glasovnic 95, neveljavna pa ena. Predsedoval Je do Leonejeve izvolitve poslanec Bucciarelll-Ducci, ki Je imel za to priliko primeren govor. Poslanci so nato izvolili še štiri podpredsednike, in sicer demokristjana Buccia-rellija Duccija, socialdemokrata Paola Rossija, komunistko Mario Luiso Cinciarl - Rodano ter socialista Alessandra Pertinija; za tri kvestorje so bili izvoljeni demokristjan Buttfe, komuništ Lajolo in liberalec Bozzi; imena osmih tajnikov pa so: demokristjana Biasuttl in Franzo, komunista Magno in Ve-spignani, liberalec Blgnardi, socialista Guadalupi in Passoni ter fašist Delfino. Predsednik Leone je nato Imel daljši govor, v katerem je poudaril izredno važnost parlamenta, ki je najvišja in odločilna politična skupščina v državi, ki mora skrbeti, «da nobena odločitev v republiki ne nastane izven ali iznad njega.« Obširno je govoril o načinu dela poslanske zbornice, o požrtvovalnosti, tolerantnosti, pravilnih načinih parlamentarne debate, o nujnosti, da se ne uporabljajo več preživela sredstva pri izdelavi zakonov itd. Končno je pozdravil še predsednika republike in poslal pozdrav tudi senatu in vladi Nato so poslanci Luzzatto, Fortuna in Marangone predložili prvi zakonski predlog za deželne volitve v . Furlaniji-Julijski krajini. Za njima pa je Giancarlo Pajetta predložil zakonski predlog za deželne volitve ostalih dežel. Sledil je pred log komunističnega poslanca Lizze-ra za podoben zakon o deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini. Popoldne pa sta komunistična po slanca Natoli in Buzatto vložila predlog, naj se obnovi parlamentarna preiskovalna komisija glede meja konkurence na gospodarskem področju. Podoben predlog je vložil tudi socialdemokratski poslanec Orlandi/V posebni obrazložitvi svojemu predlogu so našteti vzroki te komisije « anti - trust» kot jo običajno imenujejo, s poudarkom, da je podobno komisijo že v novembru leta 1958 predlagal Tremellonl Jutri bo zasedanje CK PSI, istega dne ali v soboto pa glavnega odbora -KD. Oba vodilna organa obeh najmočnejših strank levega centra bosta razpravljala brez dvoma o rešitvi vladne krize, CK PSI pa tudi o sklicanju kongresa PSI v smislu predloga vodstva stranke. Danes so zaključili delo člani komisije za reformo javne uprave in komisija je izročila 50 tipkanih strani dolg dokument z vse. bino razdeljeno na devet poglavij predsedniku vlade. Zasedanje odbora F A 0 za prehrano Začetek konference CA TT v Ženevi Odbor za prehrano je dobil 39 prošenj razvijajočih sc dežel za pomoč - Predsednik ženevske konference je poudaril nujnost ukrepov * v korist nerazvitih dežel vprašali, če je med spanjem sanjal, je izjavil, da ne in da je trdno spal. Med 16. krogom okoli Zemlje so tehniki sporočili Cooperju, da lahko nadaljuje svoje letenje, dokler ne napravi vseh predvidenih 22 krogov okoli Zemlje. NASA je sproti javljala, da se polet normalno nadaljuje in da se bo Cooper vrnil na Zemljo kakor predvideno. Med 18. krogom okoli Zemlje pa je Cooper sporočil svojemu tovarišu Shepardu, da se je prižgala signalna luč brez vsakega razloga. Ta luč bi se morala prižgati šele tedaj, ko bi se kabina začela vračati v atmosfero. Zato so prvi trenutek mislili, da se je začela kabina spuščati. Po skrbnem pregledu pa so sporočili, da gre za okvaro signalne luči. Zato so tehniki odredili, naj Cooper uporabi ročni mehanizem za pri-žganje zaviralnih raket in za njih ločitev od kabine. O tem so Coo-perja obvestili in mu sporočili, da bo moral skozi okence ugotoviti aji Je kabina pravilno usmerjena. Cooper se je po tem tudi ravnal. Ko je končal 22. krog okoli Žemlje, mu je njegov tovariš Glenn z ladje «Coastal Sentry» dal nalogo, naj prižge tri zaviralne rakete. To se je zgodilo tri minute po polnoči, čez nekaj časa so se rakete ločile od kabine. Tedaj je Cooper letel nad južno Japonsko. Cooper je prižgal zaviralne rakete drugo za drugo in jih je nato s posebno napravo vse tri istočasno odvrgel. Moral je tudi ugotoviti pravilno Usmerjenost kabine, in od tega trenutka dalje se je nadzorstvo nad kabino nadaljevalo z na pol avtomatskim sistemom, dokler niso v določenem trenutku začeli znova delovati avtomatični aparati, ko je kabina prišla v gostejše plasti atmosfere. Kakor je znano, sta morala tudi astronavta Scott in Carpenter uporabljati ročni sistem za povratek v atmosfero, ker avtomatske naprave niso delovale. RIM, 16. — Na sedežu mednarodne organizacije za prehrano (FAO) se Je začelo delo medvl adnega1 odbora FAO-OZN za svetovni program prehrane; Izvršilni ravnatelj dr. Boerma je podal poročilo o dejavnosti v prvih štirih mesecih in je sporočil, da znašajo prispevki 49 držav udeleženk sedaj približno 90 milijonov dolarjev v denarju, proizvodih ali služnostih. Program za prehrano je do- “ bil 39 uradnih prošenj za podporo iz razvijajočih se. dežel, za kar bi bilo potrebno 20.5 milijona dolarjev v živilih in 5.1 milijona dolarjev za prevozne in druge stroške, Do danes je izvršilni odbor odobril dve prošnji in proučuje druge štiri. Nato je ravnatelj obvestil člane medvladnega odbora, da so odobrili več prošenj za nujno pomoč, kakor na primer za poni >č žrtvam potresa v Iranu, za ponesrečence v Tailandiji, za begunce v Alžiriji in Tanganjiki, za žrtve ognjenika na otoku Bali in za žrtve poplav v Maroku. V ta namen so porabili štiri milijone dolarjev. ŽENEVA, 16. — Danes se je v Ženevi začela konferenca ministrov za trgovino petdesetih članic GATT. Švicarski minister za trgovino je bil izvoljen za predsednika konference. Izvoljeni predsednik je v otvoritvenem govoru poudaril, da bodo sedanji razgovori morali predvsem prinesti korist razvijajočim se deželam, katerih potrebe so realne in zelo nujne. Vendar pa so vprašanja teh držav v prvi vrsti odvisna od gospodarsko razvitih držav, ki lahko pospešijo ali pa ovirajo razvoj celotne mednarodne trgovine. Zaradi tega bo treba posvetiti posebno pozornost trgovinskim odnosom med velikimi državami in velikimi gospodarskimi bloki. Dalje je predsednik poudaril, da so odnosi med razvitimi državami prišli v zelo nevarno krizo, ki se ne sme podcenjevati, in zato bo potrebno skrbeti za nov razvoj in preprečiti nevaren povratek v preteklost. V odnosih med razvitimi deželami so vprašanja številna: ca rinske tarife, svobodno kroženje blaga, kmetijstvo itd. .Vendar je uspeh bližnje carinske konference, ki jo mora sedanja konferenca pripraviti, odvisen od stališča, ki ga bodo zavzele glavne države udeleženke. Na koncu je minister izrazil upanje, da bo prevladala dobra volja in premagala vse ovire. Poudaril pa je, da se zaveda, da konferenca ne bo mogla urediti vseh vprašanj, temveč določiti smotre, ki naj jih skušajo doseči na poznejših pogajanjih. Seje konference se bodo nadaljevale pri zaprtih vratih. Izhodiščna točka za diskusijo bo ameriški zakon o razvoju mednarodne trgovine (Trade Expansion Act), ki daje ameriškemu predsedniku pooblastilo, dfi zmanjša ameriške cgrine Za petdeset odstotkov za dobo petih let v zameno za podobne olajšave glavnih tujih držav. Dnevni red konference, ki Jo je nedavno pripravil odbor GATT, vsebuje naslednje glavne točke: Ukrepi za razvoj trgovine razvijajočih se držav kot sredstvo za njihov gospodarski razvoj. 2. Ukrepi za znižanje ali ukinitev carin in drugih ovir v trgovini. 3. Ukrepi, ki naj omogočijo dotok kmetijskih pridelkov in drugih primarnih proizvodov na mednarodne trge. Čeprav je konferenca posvečena predvsem razvijajočim se deželam, bo po mnenju izvedencev debata omejena predvsem na odnose med ZDA iti državami skupnega tržišča, ker bo morebitni sporazum vplival na celotno svetovno trgovino in tudi na trgovino nezadostno razvitih dežel. Prevladuje mnenje, da se bo debata zaključila s kompromisom in da se bodo pogajanja nadaljevala jeseni, medtem ko bo morala do tedaj začasna komisija pripraviti načrt, ki bi bil sprejemljiv za vse prizadete države VVashington bo ukinil pomoč šolam kjer izvajajo rasno diskriminacijo Rasisti v Birminghamu bajkotiraio trgovce, ki so sklenili sporazum s črnci * Demonstracije črncev v Severni Karolini WASHINGTON, 16. — Pododbor za šolstvo v predstavniški zbornici je soglasno odobril dodatek k načrtu zakona, ki Podaljšuje za eno leto finančno pomoč zvezne vlade javnim šolam. Dodatek predvideva ukinitev zvezne pomoči ameriškim javnim šolam, ki bodo 1. junija 1964 še vedno izvajale rasno segregacijp, Dodatek določa, da bodo motale vse javne šole, ki v nar sprotju z določbami ameriškega vrhovnega sodišča še vedno izvajajo segregacijo, predložiti pred 30. junijem 1963 zveznim ustanovam za šolstvo program o integraciji, ki se bo moral u-veljaviti s 30. junijem 1964, če bodo hotele še dalje dobivati zvezno pomoč. V Birminghamu je odbor pred-stavnikov belcev obrazložil v izjavi, ki jo je izročil včerfcj tisku, potek pogajanj z voditelji črncev v Birminghamu. Odbor je objavil seznpm svojih članov in vsebino sporazuma. Ta določa postopna ukinitev rasne diskriminacije v restavracijah, izboljšanje pogojev za zaposlitev črncev; odbor se bo trudil, da prekličejo obtožbe proti osebam, ki so bile aretirane med zadnjimi demonstracijami; u-stanovljena bo stalna komisija belcev in črncev, ki bo proučevala vprašanja odnosov med obema skupnpsfime Izjavo sp ! objavili v trenutku, ko so belci v Birminghamu začeli gibanje za bojkot trgovin, ki so se sporazumele s črnci. V Greenebordu v Severni Karo-lini so sinoči aretirali več sto črncev, "ki so demonstrirali proti rasni diskriminaciji v restavracijah in gledališčih. da bo predsednik de Gaulle premierom Karamanliaom začrtal načelno smer nadaljnjega sodelovanji med Francijo in Grčijo, De Gaullov obisk v Grčiji sodi po navedbah pariških krogov v Okvir prizadevanj francoske diplo. macije, da bi razvila in s posebno skrbjo poglabljala dvostranske odnose tudi z državami, s katerimi je sicer povezana v Atlantski zvezi, Evropski gospodarski skupnosti in drugih organizacijah — ker po francoskih koncepcijah »načelno in sumarično« sodelovanje v raznih organizacijah «ne zagotavlja popolnega gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja«. Po alžirski vojni posveča Francija ve{ pozornosti svojemu prestižu v Evropi in na svetu sploh, kar implicira tudi večjo skrb za dvostranske odnose. Francoski gospodarski krogi tesno sledijo takšnim prizadevanjim diplomacije in si sami prizadevajo, da bi z razširitvijo zunanje trgovine ohranili ekspanzijo francoskega gospodarstva, delno ogroženega spričo stagnacije trgovinske izmenjave v Evropi in Afriki. in Francije leta 1945, da prepreči, jo ustanovitev osrednje vlade v Nemčiji in da internacionalizirajo Porurje. «Ta dejanja, je dodal kancler, omogočajo ocenitev važnosti sedanje pogodbe.« Omenil je sovjetsko noto Franciji v zvezi s podpisom te pogodbe in je dodal, da je francosko-nemško sodelovanje korak naprej na poti evropskega sodelovanja. Pripomnil je: «Glavna ovira za evropsko politično enotnost ni niti Francija niti predsednik de Gaulle. Odgovornost za neuspeh pade na druge.« V Parizu so zelo presenečeni nad izjavami belgijskega zunanjega ministra Spaaka dopisniku «Iz-vestij«, zlasti kar se tiče franco-sko-nemške pogodbe. Nezadovolj-ni so, ker je Spaak izrekel svoje mnenje o dveh vprašanjih, ki zadevajo celotno atlantsko zavezniš- tvo, to je o podpisu nenapadalne pogodbe med NATO in variav. skim paktom ter o ustanovitvi ne-atomskega področja v Evropi. Znano je, da se franeoska vlada ne strinja s stališčem, ki *« je glede tega zavzel Spaak. Penkovski ustreljen MOSKVA. 16. — Sovjetski v» hun Oleg Penkovski, ki ga je so-dišče obsodilo na smrt, je bil danes ustreljen. Penkovski je zaprosil za pomilostitev, a njegova prošnja je bila odbita. Prav tako so bile odbite prošnje za pomilo-stitev, ki so jih vložili njegov advokat, njegov brat in njegova mati. ............................. KONFERENCA AFRIŠKIH DRŽAV Tunizija zahteva razpravo o atomskih poskusih v Sahari Predlagala je tudi izdelavo afriške karte o vsestranskem sodelovanju med afriškimi državami Bonski parlament odobril pogodbo s Francijo BONN, 16. — Zahodnonemški parlament je danes ratificiral irancosko-nemško pogodbo. Pogodba je bila ratificirana pri drugem čitanju z ogromno večino po dveh urah debate, med katero je govoril tudi Adenauer. Proti odo-britvi je glasovalo majhno število poslancev. Značilno je, da so za ratifikacijo glasovali tudi socialdemokratski poslanci. Uvod, ki so ga dodali pogodbi, pravi, da ta pogodba ne bo smela ovirati razvoja atlantske organizacije in ne bo smela negativno vplivati na obveznosti, ki jih je Bonn prevzel v okviru evropskih organizacij. Kancler Adenauer je v svojem govoru ob zaključku debate izjavil, da ZDA niso nikoli ugovarjale tej pogodbi, in je dodal, da bi brez popolne sprave med Francijo in Zahodno Nemčijo »bila graditev Evrope nemogoča«. Omenil je nato poskuse Sovjetske zveze ADIS ABEBA, 16. — Konferenca zunanjih ministrov afriških dr-žav je imela davi štiriurno sejo, na kateri so se sporazumeli o položaju opazo.valcev na konferenci. Kot opazovalce so sprejeli predstavnike še odvisnih afriških dežel, ki pa so že avtonomne. Niso se še sporazumeli o sprejemu predstavnikov nove vlade Toga, ki je bila sestavljena po u-moru predsednika Oiympia. Razen tega se ministri niso še sporazumeli o dnevnem redu, katerega naj bi se držali najvišji predstavniki držav, ko se bodo sestali v Adis Abebi. Tunizija je uradno zahtevala, naj bi ministri proučili vpraša, nji atomskih eksplozij v Sahari. Razen tega predlaga Tunizija u-stanovitev organizma za medafri-ško povezavo in koordinacijo za pomoč afriških držav deželam, ki so pod tujim gospostvom na črnskem kontinentu, in sicer Angoli, Južni Rodeziji in Južni Afriki. Dalje je Tunizija predlagala izdelavo afriške karte in proučitev gospodarskega, kulturnega in socialnega sodelovanja med afriškimi državami. Končno je zahtevala, naj konferenca prouči vpraša, nja odnosov med Afriko in Združenimi državami in še posebej vprašanja razdelitve sedežev, ki so rezervirani afriškim deželam v stalnih organizmih OZN, ter vprašanja mednarodne trgovine Afrike ter splošne razorožitve. de, v New Yorku pa z glavnim tajnikom OZN in z visokimi funkcionarji te organizacije. Zvedelo se je, da bo glavni smoter obiska sklenitev sporazuma z ZDA za dobavljanje materiala za reorganizacijo kongoške vojske. Kongoška vlada namerava poveriti reorganizacijo svoje vojske ZDA, Kanadi, Italiji, Belgiji, Norveški in Izraelu. Toda ZDA bodo poslale v Kongo verjetno samo vojni material in ne inštruktorje. Kakor je znano, je poskus, da bi vprašanje reorganizacije kongoške vojske prepustili OZN, propadel, ker se arabske države niso strinjale, da bi pri tem sodeloval Izrael. Mobiitu konce tedna v ZDA NEW YORK, 16. — Vrhovni poveljnik kongoške vojske general Mobutu bo prišel konec tedna v ZDA, kjer bo ostal več ko dva tedna. V Washingtonu bo imel razgovore s predstavniki tamkajšnje vla- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiirmiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO NASERJEVI VRNITVI V KAIRO Sporočilo o razgovorih med Titom in Naserjem Število izvenblokovskih držav se Važnost svetovne konference veča o trgovini in razvoju De Gaulle v Atenah ATENE, 16. — General de Gaul-le je v spremstvu svoje žene in zunanjega ministra de Murvilla ter drugih članov spremstva prispel davi s posebnim letalom v Atene. Na letališču so ga sprejeli kralj Pavel, kraljica Friderika in drugi člani kraljeve družine. To je prvi de Gaullov uraden obisk v Grčiji, kjer bo ostal tri dni. V obveščenih krogih v Parizu govorijo o francoskem posojilu Gr. čiji. Govori se o 50 milijonih novih frankov De Gaullov obisk v Grčiji vzbu. ja precejšnjo pozornost pariških komentatorjev, ki ugotavljajo, da je de Gaulle s tem pretrgal s svojo prakso. Doslej je namrei menil, da «ni dolžan vračati obiskov, do katerih je prišlo za vladanja prejšnjih predsednikov«. Kakor navajajo uradni pariški krogi, de Gaulle ne bo imel političnih razgovorov o vnaprej do-.ločenih vprašanjih, ker grški suveren po ustavi ni pooblaščen za takšne razgovore, pač pa «naj bi de Gaullov obisk samo okarakte-riziral stopnjo prijateljskih odnosov med obema državama«, ki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Predsednik. ZAR Naser je odpotoval danes po štiridnevnem prijateljskem obisku v Jugoslaviji z letalom v domovino. Na puljskem letališču 60 se od njega in njegovih sodelavcev poslovili Tito, Kardelj, Mljalko Todorovič, Koča Popovič ter številni drugi državni in politični funkcionarji. Neposredno po odhodu Naserja so objavili skupno sporočilo, v katerem se poudarja, da so v izmenjavi misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih ugotovili podobnost pogledov in splošno soglasje o potrebi nadaljnjega razvoja dvostranskih odnosov. Tito in Naser sta z zadovoljstvom ugotovila, da se veča število držav, ki zastopajo politiko nepovezovanja in da sa veča tudi njihov prispevek naporom za uresničenje miroljubne koeksistence med narodi. V zvezi s tem sta proučila oblike in smeri nadaljnjih akcij nevezanih držav. Prav tako sta ponovno potrdila, da je splošna in popolna razorožitev neobhod-no potrebna in najnujnejša naloga odgovornih vlad. Apelirala sta na velike sile, naj se do največje mere trudijo, da se doseže sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Pozdravila sta tudi pobudo latinskih držav Amerike o proglasitvi Južne Amerike za neatomsko področje. Tito in Naser sodita, da je potrebno člmprej likvidirati ostanke imperializma in kolonializma in v skladu z deklaracijo Združenih na- med njima ni spornih problemov Pri tem ne izključujejo možnosti, rodov čimprej priznati vsem kolo- | nialnim narodom in deželam neodvisnost, da bi se na ta način odstranili eden osnovnih vzrokov stalnih mednarodnih kriz in spopadov. V zvezi s tem dajeta Tito in Naser vso podporo osvobodilni borbi ljudstva Angole in ostalim osvobodilnim gibanjem, obsojata politiko rasne diskriminacije v Južni A-friki in poudarjata potrebo, da se v skladu z resolucijami Združenih narodov zadovoljijo potrebe palestinskih Arabcev. Tito in Naser ponovno poudarjata, da je za zagotovitev trajnega miru in stalnega napredka človeštva neobhodno potrebno odstraniti razlike med razvitimi in nerazvitimi državami, in pričakujeta, da bo svetovna konferenca o trgovini in razvoju pospešila rešitev teh vprašanj in dala svoj prispevek k razvoju enakopravnega mednarodnega sodelovanja ter zagotovila mir in splošni napredek. Predsednika Jugoslavije in ZAR sta prav tako mnenja, da bo konferenca afriških držav in vlad v Adis Abebi pripomogla k boljšemu medsebojnemu razumevanju in razvoju medsebojnega sodelovanja afriških držav in narodov, pospešila likvidacijo ostalih oblik kolonializma in pripomogla k uresničenju enotnosti Afrike. Tito in Naser sama sodita, da neurejeno stanje okrog Berlina, Laosa in Kube lahko pripelje do novih mednarodnih zapletljajev in da je zato dolžnost odgovornih sil, da najdejo ustrezne rešitve, ki hi za- gotovile mir in zakonite pravice zainteresiranih držav. Tito in Naser izražata končno svoje globoko prepričanje, da krepitev stikov in sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR prispeva h krepitvi enakopravnega sodelovanja, demokracije in socializma ter k ohranitvi in utrditvi miru med narodi. B. B. Važni predlogi v socialni komisiji OZN ZAGREB, 16. — Danes popoldne se je vrnila iz New Yorka pred sednica ljudske skupščine Slove, ni j o Vida Tomšič, ki je predsedo vala 15. zasedanju socialne komisije Združenih narodov. Y izjavi zastopnikom tiska je pozitivno o-cenila rezultate letošnjega zasedanja te komisije in poudarila, da je posebnega pomena to, da je komisija na zasedanju analizirala in obravnavala socialni položaj na svetu v zadnjem desetletju. Po njenih besedah ta analiza kaže posebno zaskrbljujoč položaj spričo razlik v pogledu pogojev življenja med razvitimi in nerazvitimi področji na svetu. Vida Tomšič je dodala, da so bili na letošnjem zasedanju predlagani konstruktivni ukrepi, ki bi lahko pripeljali do zman’'snja hudih posledic gospodarske zaostalosti nerazvitih področij. BEOGRAD, 16. — Na vabtte madžarske vlade je danes odpotovala v Budimpešto jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič. Jugoslovanska gospodarska delegacija se bo udeležila mednarodnega se'ma Tudi astronavt Gordon Cooper Je srečnp zaključil svoj polet okoli Zemlje in se je po 22 krogih srečno spustil na morje. Kabina je padla v morje 25 minut po polnoči, 3.6 kilometra daleč od letalonosilke «Kear8age». Najprej so v bližino kabine prišli potapljači, ki so privezali h kabini pnevmatičen pas in kmalu zatem so kabino dvignili na ladjo. Tako se j« srečno zaključil še en vesoljski polet človeka in dokazal, da se vedno bolj približuje dan, ko bo človekova noga lahko stopila na Luno in druge planete. V Italiji se je z včerajšnjim sestankom novoizvoljenega parlamenta in z ostavko Fanfanijeve vlade začela četrta povojna zakonodajna doba. Predsednik republike bo danes začel s posvetovanji za rešitev krize in kaže, da bo sredi prihodnjega tedna nekomu poveril mandat za sestavo nove vlade. Se vedno je zelo verjetno, da se bo odločil na Mora, o čemer pa bo imel odločilno besedo na današnjem ali jutrišnjem zasedanju glavni odbor krščanake demokracije. Prav zaradi tega te predvideva, da bo zasedanje precej burno, ker ima baje Fanfani za seboj ne le svojo močno strujo, temveč tudi strnjeno podporo leve struje in struje sindikalistov, Moro pa «dorotejce» in vse tiste, ki so «bolj desno« od njih. V mednarodnem dogajanju pa je bil včeraj najvažnejši dogodek ratifikacija francosko-nem ke pogodbe v zahoilnonem- kem parlamentu, za katero niso glasovali samo demokristjani, temveč tudi socialdemokrati, to se pravi z o-gromno večino. Stari Adenauer, ki je po dveurni debati zprego-voril, je med drugim dejal, da «ZDA niso nikoli ugovarjale tej pogodbi« ip dodal, da bi brez popolne sprave med Francijo in Nemčijo «bila graditev Evrope nemogoča«. V Adis Abebi se Je tudi včeraj nadaljevala pripravljalna konferenca za konferenco neodvisnih afriških držav. V Rimu pa se je sestal medvladni odbor ustanova FAO-OZN za svetovni prehrambeni program, ki je doslej prejel 39 uradnih zahtev od nerazvitih držav. Zadovoljitev teh zahtev bi stala 25.6 milijona dolarjev. Vprašanje nerazvitih držav ima na dnevnem redu tudi konferenca GATT, ki se je sestala včeraj v Ženevi ob udeležbi trgovinskih ministrov 50 držav članic GATT. Razpravljali bodo o ukrepih za razvoj trgovine nerazvitih držav, o znižanju a-li ukinitvi carin in o dotoku kmetijskih pridelkov in drugih primarnih proizvodov na mednarodne trge. V Moskvi pa je bila včeraj Izvršena smrtna kazen nad pred kratkim na smrt obsojenim vohunom Penkovskim, ki je sodeloval z angleškim, na osem let ječe obsojenim britanskim vohunom Wyn-nom. PRIMORSKI DNEVNIK 17. maja 1963 Vrem« včeraj: najvišja temperatura 25.5, najnižja 16.6, ob 19, uri 20 8; zračni tlak 1010.9 pada, veter 12 ton. jugozahodnik. vlage 59 odst., nebo 7/10 paoblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 17. maja Mojca Sonce vzide ob 4.33 in zatone ob 19.30. Dolžina dneva 14.57. Luna vzide ob 1.48 In zatone ob 12.17 Jutri, SOBOTA, 1*. maja Dubravka NA PRVI POVOLILNI SEJI V PONEDELJEK 20. T. M. 472 sklepov občinskega odbora na dnevnem redu občinskega sveta Proračun tržaške občine ko prišel na vrsto šele po formiranju novo vlade v Rimu V ponedeljek 20. t.m. ob 18.30 se bo' sestal tržaški občinski svet. Fred začetkom volilne kampanje za državnozborske volitve so svetovalci soglasno sklenili, da se odloži zasedanje občinskega sveta na čas po volitvah. Zato je bil občinski odbor prisiljen, da je med tem časom sprejel veliko število nujnih upravnih sklepov, ki jih bo moral sedaj potrditi občinski svet. Poleg tega pa je bilo med tem časom napovedano, da bo na dnevnem redu zasedanja tudi predložitev in razprava o letošnjem občinskem proračunu. Glavne točke proračuna smo že objavili, saj je o njem poročal odbornik za proračun na ponedeljkovi seji občinskega odbora. Sicer pa je letošnji proračun sestavljen v glavnem na osnovi lanskega in so med izdatke dodali samo še vse tiste obvezne stroške, ki se nanašajo predvsem na povišanje prejemkov osebja, ki jih je že odobril prefekturni nadzorni organ. Čeprav je letošnji proračun na dnevnem redu prihodnje seje, je vendar že gotovo, da o njem ne bodo še razpravljali in da ga bo odbornik za finance predložil občinskemu svetu šele potem, ko ■e bo vedelo, kako bo sestavljena nova vlada v Rimu. To pa zaradi dejstva, ker so stranke, ki sestavljajo odnosno podpirajo odbor, v manjšini, za odobritev proračuna pa je potrebno, da zanj glasuje najmanj 31 od 63 svetovalcev. Zato je bila predložitev proračuna vpisana na sedanji dnevni red kot zadnja točka. Dnevni red, ki so ga poslali svetovalcem, vsebuje 21 točk. Toda značilno je, da je že na drugem mestu, in sicer po točki, ki napoveduje sporočila župana, potrditev 472 sklepov, ki jih je odobril odbor v preteklih tednih, ko občinski svet ni zasedal. To pomeni, da je odbor že vnaprej zra-čunal, da mu ne bo treba predložiti proračuna v odobritev pred mesecem dni. kar bo zadostovalo, da bodo lahko čutili, kakšen veter bo zapihal iz Rima in da bodo demokristjani lahko vedeli, na ko. ga lahko računajo, da bo glasoval za proračun. Poleg tega vsebuje dnevni red še zamenjavo pokojnega misov-skega svetovalca odv. Poilluccija z novim svetovalcem Guerrieri-jem, odobritev obračunov za leti 1£56 in 1957 podjetja Acegat, sklepe o ureditvi in popravilu številnih ulic in trgov za skupno 100 milijonov lir stroškov, sklep o funkcijski dokladi in povrnitvi stroškov občinskim upraviteljem, sklep o dokladi občinskim sveto- valcem, ki zadnjih osem let niso dobivali ničesar, in v zadnji točki, kot smo že omenili, predložitev letošnjega proračuna. Med 472 sklepi, ki jih je sprejel jih bo moral potrditi odbor in ki občinski svet, ODCinsKi svet, je tudi nekaj zelo važnih točk. Tako bodo morali svetovalci potrditi sklep o odobritvi statuta Skupnosti jadranskih pristanišč, o odstopu občinskega zemljišča za gradnjo novega doma za upokojence, o notranjem natečaju za mesto namestnika poveljnika mestnih redarjev, o sporazumu z družbo SELVEG za dobavo električnega toka do 31. decembra leta 1964. o odobritvi načrtov za razširitev in izboljšanje javne razsvetljave za 72 milijonov 600.000 lir, o ustanovitvi štirih delovnih centrov javnih del in arheoloških izkopavanj, o nakupu zemljišča za gradnjo novega sedeža višje industrijske tehnične šole «A. Volta#, o prispevku 60 milijonov lir za gradnjo sedeža Stalnega gledališča, o razširitvi Furlanske ceste in še o mnogih drugih manjših javnih delih. Seja predsedstva SKGZ Sinočnja seja predsedstva Slovenske kulturno-gospodarske zveze je bila posvečena stikom s članicami in predsedstvo je pričelo izvrševati sklep izvršnega odbora, da je treba s članicami vzdrževati tesnejše vezi. Včeraj se je predsedstvo zveze najprej sestalo s predstavniki Narodne in študijske knjižnice, s katerimi so govorili o nekaterih perečih vprašanjih te, za vse Slovence zelo pomembne ustanove in za rešitev nekaterih vprašanj tudi sprejeli ustrezne sklepe. Daljša in plodna debata pa je bila na sestanku med predsedstvom SKGZ s predsedstvom Slovenskega gospodarskega združenja, na katerem so govorili o vrsti zanimivih in pomembnih vprašanj. ZARADI NAGLEGA NARAŠČANJA PROMETA KOPRSKEGA PRISTANIŠČA Že letos bodo začeli graditi železniško progo Kozina-Hoper? Izdelani so tudi že elaborati za koprsko industrijsko cono v Rižanski dolini - Zopet številne prometne nesreče Koprsko pristanišče dosega iz dneva v dan večje uspehe. Pričakujejo, da bodo že do konca junija presegli 200 tisoč, ton prometa, do konca leta pa morda tudi 400 tisoč, s čimer bi postala železniška povezava Kopra z zaledjem več kot nujna. Razen tega je treba upoštevati tudi več bistvenih sprememb v strukturi blaga. ki jasno postavljajo ekonomičnost železniškega prevoza pred kamionskimi prevpzi. V zvezi s tem so predstavniki koprskega pristanišča in gospodarski predstavniki okraja začeli široko akcijo, da bi si zagotovili sredstva za izgradnjo železnice. Zdaj se razgovarjajo o možnosti najetja tujih kreditov, ki bi jih odplačevali s tranzitnimi uslugami. Hkrati si prizadevajo, da bi proga prišla v prioritetni republiški in zvezni plan, s čimer bi seveda dobili tudi del sredstev iz republiških in zveznih skladov. Koper upa, da bo dobil nekaj sredstev, čeprav v Jugoslaviji trenutno ni v načrtu gradnja novih prog, marveč so večino sredstev namenili za razne modernizacije sedanjih prog, predvsem pa za elektrifikacijo prog. Toda pri Ko- pru bo najbrž treba napraviti izjemo, kajti tu pravzaprav ne gre za novo progo, ampak za zgraditev naravnega podaljška proge iz smeri Ljubljana-Hrpelje do koprske obale. Prav koprska obala namreč sodi med tiste redke pomembnejše predele Jugoslavije, ki danes še nimajo železniške povezave z zaledjem. Glede same železnice naj povemo, da so elaborati pripravljeni, zakoličeni pa sta tudi obe varianti Koper-Kozina in Koper-Prešni-ca. Za katero od teh dveh variant se bodo odločili, pa bo znano, ko bodo izgotovili glavni projekt. Ce bo šlo vse po predvidevanjih, bi začeli z gradnjo železnice že letos jeseni ali najkasneje prihodnje leto spomladi. Železnico bodo zgradili v dveh letih, z vsemi objekti pa v treh letih. Hkrati z načrti za izgradnjo železnice so izdelali tudi elaborat za bodočo industrijsko cono v Kopru. Ta cona bo zajela celotno Rižansko dolino, v njej pa bodo postopoma gradili objekte bazične industrije v naslednjih letih. * * * sti, oziroma zaradi neprevidne vožnje je prišlo spet do številnih prometnih nesreč na cestah koprskega okraja. V Škocjanu pri Kopru je avtomobilist Gvido Prašnikar iz Dekanov prehiteval motorno kolo KP 10-774. Med prehitevanjem pa je voznik motornega kolesa zavozil proti sredini ceste in je bil Prašnikar prisiljen naglo zavirati. Zaradi tega ga je na spolzki cesti zaneslo na levo v živo mejo. Pri tem je s sprednjim desnim blatnikom zadel v naproti vozečega kolesarja, 56-let-nega Ignaca Jermana od Bonini* jev. Pri padcu se je kolesar hudo poškodoval in je v izolski bolnišnici umrl. Brez človeških žrtev se je končalo trčenje tovornjaka in avtobusa na nepreglednem ovinku pred vasjo Šmarje. Tovornjak, ki ga je upravljal Dragomir Randelovič iz Izole, je z neprimerno hitrostjo privozil na ovinek. Ko je voznik zagledal pred seboj avtobus, je pritisnil na zavore, pri tem pa je zadnji del tovornjaka zaneslo, da je udaril v sprednji levi del avtobusa. Zabeležili so le gmotno škodo. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 19. t. m. ob 20. uri na Kontovelu Josip Tavčar V HONOLULU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA bo imela svoj REDNI OBČNI ZBOR dne 19. t.m. ob 9. uri v prosvetni dvorani v Gorici — Corso Verdi 13 Avtobus za delegate prosvetnih društev odpelje ob 7. uri Izpred sodnije, Foro Ulpiano. Odhod iz Ključa ob 7.15, iz Bazovice (pri Preslu) ob 7.25, iz Padrič (pri kalu) ob 7.35, z Opčin (pred kino dvorano) ob 7.50, s Proseka (Društvena gostilna) ob 8.00, iz Križa (avtobusna postaja) ob 8.10, -iz Nabrežine (avtobusna postaja) ob 8.20. Zaradi zaviranja na spolzki ce- ........................................................................................... .......................................................................................im,,,,,,,,„„„„„„„.. V OKVIRU LETOŠNJEGA TRŽAŠKEGA VELESEJMA Šesto zasedanje o pohištvu z možno mednarodno udeležbo Z zasedanjem bo povezan natečaj za pohištvo za potrebe hotelov V okviru letošnjega tržaškega mednarodnega velesejma bo že tradicionalno šesto zasedanje posvečeno pohištvu, na katerem se bodo 29. junija sestali kvalificira, ni predstavniki lesne industrije in trgovine iz Italije, iz zalednih in prekomorskih držav. S tem zasedanjem pa je povezan natečaj za pohištvo za potrebe hotelov. To je že tretji natečaj take vrste. Prvi je bil posvečen stolu, drugi pa razstavljenemu pohištvu. Oba tečaja sta odlično uspela, saj nagrajene modele že izdelujejo v velikih serijah. »Idealni stol# sedaj izvažajo tudi na tržišča dru-gih kontinentov. Sedanji tretji natečaj bo posvečen tipični opremi za hotele in arhitekti bodo na njem predstavi, li opremo za hotelsko sobo. Gre za zanimivo pobudo, saj turizem stalno narašča in so hoteli še vedno. tfadicio,n,alpo opremljeni,, od. nosno ne obstajajo na tržišču industrijski izdelki v velikih seri- NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE T ponedeljek sestanek podjetij za udeležbo na sejnin Alpe-Adria Razpravljali bodo o kontingentih in o finančnih pogojih za udeležbo V ponedeljek bo na tržaški trgovinski zbornici sestanek podjetij, ki se nameravajo udeležiti ljubljanskega sejma- Alpe-Adria. Na sestanku bodo razpravljali o kontingentih in o finančnih pogojih za udeležbo. Ta vprašanja so bila načelno že rešena na sestanku med predstavniki tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, ki je bil v Ljubljani. Takrat so se dogovorili o načinu izdajanja kontingentov in so načelno določili tudi kontingentno listo za uvoz in za izvoz blaga na sejem. Listi določata uvoz in izvoz v skupni višini 4 milijarde lir. Končno odločitev in formalno potrditev mora sedaj o-dobriti ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu. Na vsak način' pa je nova uvozno-izvozna lista mnogo ugodnejša, kot Je bila lanska, kar bo tudi omogočilo širšo in učinkovitejšo udeležbo tržaških podjetij in podjetij iz ostalih pokrajin dežele na sejmu Alpe-Adria. Tržaška podjetja bodo na sejmu sodelovala na lasten račun, medtem ko bodo podjetja iz Vidma in Iz Gorice uredila kolektivno razstavo, ki bo skupna in bo urejena pod pokroviteljstvom tamkajšnjih trgovinskih zbornic. V torek seja pokr. sveta V torek, 21. t. m. se bo ponovno sestal tržaški pokrajinski svet. Sedanjemu dnevnemu redu, ki ni bil še izčrpan, je odbor dodal še nekaj novih točk. Med drugimi so tudi sklepi o ustanovitvi letne kolonije «Gino Palutan#, o dopolnitvi in spremembi obstoječega pravilnika o staležu osebja, ki se nanaša na predpise v zvezi z učnim osebjem slovenskega znanstvenega liceja in slovenske trgovske akademije, o odobritvi novega pravilnika pokrajinskega zavoda za pomoč materam in otrokom, o prispevku za leto 1963 centru za diagnozo in zdravljenje rakastih bolezni in sklep o prispevku za borbo proti rdečici. Še vedno stavkajo v livarni Tovarne strojev Delavci livarne tovarne strojev Sv. Andreja že dalj -časa nadaljujejo s poldnevno stavko. Tudi danes bodo zapustili delo ob 12. uri. Poleg tega pa stavkajo tudi delavci livarne, ki delajo v nočni izmeni. Zato bodo ti delavci začeli delati šele prihodnji ponedeljek. Kot smo že svoj čas pisali, zahtevajo delavci izboljšanje delovnih pogojev, ki so v livarni zelo težki, kakor tudi izbolšanje prejemkov. Zadružniki iz Imole zaključili obisk v Istri Delegacija italijanskih zadružnikov iz Imole, ki je te dni obiskala Istro, se je včeraj iz Postojne vrnila v Italijo. Med osemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji je delegacija bila gost ljubljanske zbornice in zadružnih organizacij puljskega okraja. Obiskala je nekaj zadrug v Labinu, Rovinju, Poreču, Bujah in kmetijski kombi, nat v Umagu. Gostje iz Italije so se prav tako razgovarjali o nadaljnjem sodelovanju zadružnikov iz Istre in kmetovalcev iz Imole. jah, ki bi po kvaliteti, udobnosti in ceni odgovarjali zahtevam. Natečaj se ne omejuje na pohištvo, temveč zahteva od udeležencev, da predstavijo popolnoma opremljeno sobo in torej z vsemi pritiklinami, stikali, vodovodno napeljavo in podobnim. Za natečaj vlada veliko zanimanje in so dp sedaj vprašala za pojasnila podjetja iz najrazličnejših italijanskih pokrajin; iz Lazia, iz Lombardije, Benečije, Romagne, zagotovljena pa je udeležba podjetij tudi iz drugih pokrajin. Na zasedanju, posvečenem pohištvu, bo imel otvoritveno predavanje poslanec Mario Dosi, ki bo govoril o koristnosti preizku. ševalnih postaj za les, s čimer se bo lahko okrepil italijanski izvoz pohištva. i Ze ,,Bryp zasedanje, posvečeno pohištvu, ki je bilo 1958. leja, je vzbudilo veliko zanimanje, saj so na njem razpravljali o dveh važnih vprašanjih. Govorili so o posebnem italijanskem stilu pohištva in nujnosti, da se ne posnema slepo drugih vzorcev zlasti iz severnih držav. Istočasno so tudi govorili o večjih možnostih izvoza pohištva. Te teme so na nadalj-njih zasedanjih še poglobili. Na teh zasedanjih so podrobno govorili tudi o tehničnih vprašanjih in predvsem o značilnostih lesa in proučili možnosti širše uporabe tropičnega lesa. Z zanimivimi pobudami glede pohištva je Trst pomembno pri-speval za okrepitev industrije pohištva in za okrepitev izvoza pohištva. S trikolesom trčil v videmski tovornjak V včerajšnjih jutranjih urah se Je zgodila precej huda prometna nesreča. Na motornem trokolesu TS 32039 se je po Drevoredu XX. septembra peljal proti Ul. Bonomo 48-letni Giorgio Quarantotto iz Ulice delle Linfe 8. Na vogalu z Ul. Gat-terl pa je silovito trčil v tovornjak UD 35123, ki ga je vozil proti Ul. Battisti 25-letni Nicola Lisi iz Ul. della Battaglia 1. Sunek je bil tako močan, da je Quarantotta nekajkrat vrglo v steno kabine tro-koiesa pri čemer si je zlomil des- no ključnico in se opraskal po desni roki,- Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji, ki so po opravljenih formalnostih prepeljali Qua-rantotta v bolnišnico. Zdravnika so ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 dni. Skupščina delavcev v tovarni ORION V tovarni Orion v industrijskem pristanišču je prišlo med delavci in delodajalci do spora glede delovnega urnika. Zato so sindikalne organizacije sklicale za danes ob 16.30 enotno skupščino vseh delavcev, na kateri jim bodo sindikalni predstavniki še bolj podrobno obrazložili nastali položaj. Skupščina bo na sindikalnem sedežu v Ul. sv. Frančiška (bivši sedež PSDI). POSKUS SAMOMORA V DUŠEVNI ZMEDENOSTI Ulegel se je na progo in čakal na prihod vlaka Nesrečnega mladeniča sta režila grozne smrti karabinjerja, ki sta patruljirala vzdolž proge Nabrežina-Prosek Gledališča GLEDALIŠČE VEHD1 V sredo ob 21. uri bo 7. koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Arthur a Grueberja. Na iprogramu so skladbe Riboharda VVagnerja ob 150-letmlcl njegovega rojstva. Pri Magajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic. Šolske prireditve Osnovna šola Gropada Padriče priredi v nedeljo 19. t.m. ob 17. url 5oL ak» prireditev. Vljudno vabljeni vsi prijatelji naše mladine. Darovi in prispevki Ob 9. obletnici tragične smrti Željka Milkoviča daruje družina 1000 lir za Dijaško Matico. •' S*:' ; Nazionale 16.00 «L’ape regina# Ugo Tognazzi, Marina viad.v Prepovedano mladini. Arcobaleno 15.30 «L’uomo ohe sapev* troippo# Film Alfreda Hitchcock*-James Stevvart, Doris Day. Tech-nicolor. Fenice 15.30 «Copacabaina Palače# —' Technicolor. Prepovedano mladini- Excelsior 16.00 «Landru» Njegova pekoča ljubezen je pogubila 11 žensk. Charles Denner. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 ccTamburi lontanJ* Gary Cooper. Technicolor. Superclnema 16.0Q aAfrica sexy» Eastmancolor. Prepovedano mladimi. Alabarda 16.30 «Le 7 foligori di As-sur# Technicolor. Hovvard Duf Filodrammattco 16.30 «Superspettacoll nel mondo# Technicolor. Prepovedano mladi mi. Aurora 16.30 »Sherlocco investigato-re sciocco#. Cristallo 16.30 «Come Imgan.nare mi* marko# Technicolor. Dean Martin, Lana Turner. Capitol 16.00 «La ragazza piu beli* dei mondo# Technicolor, Doris Daaf. Garibaldi 16.00 <«Faoco a sonpresa* Yuil Brymner. Massimo 16.30 «11 trionfo di Pandi* Vitla# Technicolor. Pedro ArmeO-dariz. Impero 16.30 «La guerra dei bottorai* Moderno 16.30 «Venere imperlale* Teohniicoilor. Gina Loilobrigida, Ste-phen Boyd, Gabriele Ferzettl. Astoria 17.30 Dva izredna filma " «Salambo» Technicolor. «Cavailcat* della risata# Sta milo in Olio. Astra 16.30 «Destinazione Tokyo». Vittorlo Veneto 16.00 «La Parmlgl*' na* Nino Manfredi. Catherine Sp*' ak. Abbazia 16.00 »Capltan Uragano* — Technicolor. Eddie Constantine. Marconi 16.00 »La leggenda ka danes zajema nad 75 odstotkov prebivalstva celotnega kontinenta in nad 70 odstotkov "legovega ozemlja. Vendar pred-kt&vlja kolonializem še vedno del “‘riške stvarnosti. In uresničiti 5®nes takšno kvalitetno izpre-•Pembo, pri kateri bi ta bil dokončno odpravljen, bi vsekakor Pomenilo odpreti v zgodovini a-r'žkih narodov neko povsem no-0 in nepopisano stran. Mnogi pričakujejo, da bo kon-krenca v Adis Abebi vsaj pri« bžno napovedala; datum končka umika kolonializma z afri-k'h tal. To bi nedvomno polnilo velikanski dogodek, sama konferenca pa bi si s tem pribila značaj naravnost zgodovinama dogodka. Ali bodo tu zbrali1 voditelji afriških narodov 1-®|i toliko moči, da bi sprejeli “ko odločitev, ki bi še preosta-v® odvisne afriške narode re-*‘® jarma kolonializma? Vsekakor se v Adis Abebi ust-arlsjo možnosti, če že ne za Popolno in dokončno rešitev vpraša kolonialnih ozemelj, pa ,Sai za to, da se krog že osvobojenih in neodvisnih afriških na-°dov še razširi. Danes so pogledi Sph voditeljev protikolonialnih, k‘roma osvobodilnih gibanj juž-® od Sahare uperjeni v Adis J;“ebo. Ko je bil etiopski zunanji j bister še pred začetkom kon-,erence od strani tujih dopisni-°v vprašan, ali ji bodo kot opp-°yalci lahko prisostvovale tudi uJe delegacije, je ta odgovoril, a bodo status opazovalcev imeli s* Predstavniki kolonialnih oze-in to v trenutku, ko bodo Pk^dmet razpravljanja vprašanja Prytikolonialne borbe v njihovih ■ 6želah. Izvenafrlški opazovalci, •rekel minister, v kolikor jih .Ploh bo, ne bodo imeli pravice JU v dvorani. Seje, je'poudaril, ** bodo vršile za zaprtimi vrati. Kolonializem bo, torej, temelj-vprašanje diskusije na tej °nferenci. Q njem pa bodo razbijale najvidnejše afriške o-•bnosti ter skušale določiti ti« ‘o najustreznejšo pot, s pomočjo atere bi se bilo moč najuspeš-zoperstaviti tujim okupa-,°rjem povsod, kjer se tl še na-nai*jo, in jih od tu pregnati. Sicer pa se je politična mapa Afrike doslej že dokaj spremenila. Leto 1960 je bilo «leto Afrike«, zakaj v tem času se je tehtnica odločno nagnila v korist osvobodilnih stremljenj afriških narodov. V tem letu se je namreč rodilo nič manj kot 17 novih neodvisnih afriških dežel. In bil je to zares edinstven dogodek v zgodovini sveta. Navzlic temu pa imajo n. pr. Velika Britanija, Španija, Portugalska, Francija še vedno v Afriki svoje kolonije, če te ne, pa protektorate, oziroma svojo upravo na tako imenovanih nesamoupravnih ozemljih, kjer oblačijo in vedrijo njihovi komisarji, ki z vsemi sredstvi tu uveljavljajo politiko koristi dežele, ki jo predstavljajo. Končno tu obstaja tudi mandatno ozemlje južne Afrike. Gre v resnici za dediščino iz obdobja Društva narodov. Južna Afrika pa nikakor ne kaže, da bi ho- tela spoštovati mandatni status tega ozemlja, pri čemer docela Ignorira tako pravice svetovne organizacije, kot one tamkajšnjega afriškega življa. Združeni narodi se že nekaj let trudijo, da bi izvedli anketo o brezpravnem stanju tega predela Afrike, ki se nahaja pod južnoafriško upravo. Toda vsi napori svetovne organizacije so do danes ostali brez uspeha. Vse te afriške dežele čakajo na svojo osvoboditev in odpravo kolonializma. Njihova površina obsega 2,631.484 fcv. milj, na kateri živi okrog 30 milijonov 500.000 Afričanov. Nasproti njim pa stoji druga Afrika, neodvisna, ki se je že otresla kolonializma in ki zbira pod svojim okriljem 221 milijonov Afričanov, ki naseljujejo prostor 9,405.455 kv. milj, se pravi prostranstvo, ki je štirikrat večje od onega, ki ga še kontrolirajo kolonialisti. Poleg voditeljev neodvisnih a-friških dežel, ki so se zbrali na tej konferenci, pa so se v Adis Abebi namenili sestati tudi voditelji še preostalih devetnajstih nesamoupravnih ozemelj. In, v tem ko bodo predstavniki že svobodnih afriških dežel razpravljali o vprašanjih neodvisne Afrike, pa bodo voditelji že omenjenih še neosvobojenih področij imeli nekakšno “zborovanje v senci«, kjer se bodo medsebojno seznanili s svojimi izkušnjami v bor-bi proti kolonializmu. A vse te ljudi je v Adis Abebo privedla ena sama želja: uresničiti enotnost in združenje enakopravnih ter svobodnih narodov Afrike. V tem pogledu pa uživajo danes ne samo simpatije in podporo vseh narodov Afrike, temveč tudi vseh demokratičnih in svobodnih ljudi na ostalih kontinentih. M. G. Mladi »kavalir« je Roavan Petrescu, torej Romun, ona pa je Marge-rita Valadina, sovjetska umetnica. Srečala sta se v Cannesu, kjer oba zastopata svoje filmske dosežke «IIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHINaMIN«linM»HIIIIIIIIII|||||||Mlinil||||||||||||||||||||a|||||iH||||||||||||||||||||,||||,|||||||,|U O NEKI ZELO POZITIVNI KAMPANJI NA KITAJSKEM Mnoga stoletja staro zlo - kobilice dokončno premagane? Ameriški strokovnjak pohvalno prikazuje dosedanje akcije kitajskega ljudstva na tem področju in delež kitajske znanosti pri proučevanju zla, ki ni le kitajsko Bo zares držalo? ba je Smitty, kot se gornji mož iz Teherana kUče, star, kažejo njegove gube. Toda 142 let je veliko. In pri teh letih se namerava oženiti z 18-letnim dekletom. Bo vse to res? IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Piero Semerari v «Rossonijevi» Do dvaindvajsetega tega meseca gostuje v Rossgnijpvi galeriji Piero Semerari iz Piše s petindvajsetimi pokrajinami v olju, ki se v svojih okusno izbranih okvirih zelo dobro predstavljajo. Semerari v svojem rojstnem mestu Trstu ni neznan, ker je razstavljal tu že pred leti v galeriji Trieste. Njegove pokrajine se v marsičem razlikujejo od onih naših slikarjev že po načinu podajanja. To pa verjetno zato, ker Semerari živi od mladih let v Toskani. In tam se je umerjeni in kontemplativno razpoloženi slikar zgledoval predvsem po domačih mojstrih s konca preteklega stoletja. Tako se je pjegov način slikanja izoblikoval v slog, ki vsebuje odlike toskanskih macchiaiolijev in one francoskih impresionistov. Solidno zgrajene m, mirne so zasnove teh pokrajin, kot sam slikar, dejali bi, brž ko ga vidimo in govorimo z njim, da verno zrcalijo njegovo neizumetničeno nrav. Piero Semerari razstavlja tudi risbo Bosanke Gordane Se-kuličeve. Vendar pa je po svojem bistvu predvsem pokrajinar, m to, krajinar intimnih izrezov toskanskih gričev, rečnih obrežij, močvirnih marem, pa tja do toskanske morske obale. Preproste pletene ribiške koče z jarko obarvanim čolnom, nizke kmetije pod senčnatimi oljkami, slamnate kope v snegu, filigranski mostiči nad vodami, samota gozda v večernem mraku in zgodnjem jutru prozornega neba, ki se zrcali v lužah razmočenih poti, tvori tematiko Semcrurovih slik Vse to pa je podano s tako pristno občuteno polnostjo enkratnega doživetja, da se uživanje te tihe lepote neprisiljeno prenaša na gledalca. Res, to niso velike in zahtevne umetnine, oirtuozni ekshibicionizem razumsko dojete narave. So to prej drobčkeni delčki slikarjevega 'srca, ki je to skromno lepoto slikal tiho požvižgajoč m vesel, da je človek s srcem, ki more vse to vsrkati vase, da nam potem razda. MILKO BAMBIČ -OVEN (od 213. do 20.4.) Ne pre-Jte se sanjarjenju, ki bi vas od-, 'blo od stvarnosti. Prejeli boste u«0dno vest. (J*1 K (od 21.4. do 20.5.) Učinkovito rešili neprijetno situacijo. Osre-2 boste nekoga, ki vam je blizu. k ^VOJCKA (od 21.5. do 22.6.) Ne 'igraje ukrepov svojih predstoj-'K°v. Zbrišite iz svoje glave slabe 'D° lirati. Enajst okrožij v provincah Honan, Anhvej in Kjangsu, ki so bila znana kot zelo kritična področja, so danes že rešena. Tod kobilic ni več. Kljub temu kitajski znanstveniki še ne spijo mirnega spanja. V zadnjih časih so zabeležili majhne «žepe» v krajih, koder so nekoč kobilice gospodarile. In s tem se je rodil nov problem, še preden je bil stari dokončno odpravljen. Proučevanje obnašanja kobilic, posebno med poletom, je pokazalo, da kobilice vzletijo predvsem ob luninem »vitu in sicer od sedme ure zvečer do devete. Ko je temperatura ozračja nižja od 19 stopinj, se kobilice ne dvignejo. Po navadi se dvignejo v skupinicah od po tri ali pet skupaj, torej ne več v ogromnih rojih. So pa tudi nekoliko večji roji, toda zelo redki. ‘v začetku lete proti l.iiruni'. lobi, toda le tedaj, če veter ni močan. Ce je veter močnejši od deset milj na uro, se prepustijo vetru da jih sam nosi, seveda v smislu «letalske tehnike« letijo proti vetru in njih odprta krila jih držijo v zraku. Njihova selitev je vedno usmerjena proti bregovom rek odnosno jezer, kjer so najprimernejši pogoji za njihovo razmnoževanje . Na Kitajskem se niso omejili le na kobilice, pač pa so se lotili tudi drugega mrčesa. Milijoni ljudi so zaposleni z uničevanjem škodljivcev. Priznati je treba, da so Kitajci na tem področju napravili veliko — zaključuje ameriški profesor. PREJELI SMO LINGUA NOSTRA. Vol. XXIV. Fasc. 1. Maržo 1963. G. C. Šansoni. Fl-renze. UMANA. Rivista dl polltlca e dl cultura. Trieste. Gennaio-Aprlle 1963. Anno XII. N. 1-4. LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Rasse-gna bibllografica menslle, Anno XV. Maržo 1963. N. 157. Presiden-za del Conslglio aei Ministri. Roma. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Nova knjiga izbranih spisov Dostojevskega Čeprav je zanimivo in polno užitka prebrati kako moderno literarno delo — mnogi se pri tem drže načela, da je vse, kar je moderno, tudi dobro — pa se vendar prileže prebrati tudi kako klasično umetnino. Tudi Dostojevskega. Pa čeprav gre za obširna dela, ki so izrazito v nasprotju s krajšimi sodobnimi zgodbami. In čeprav te branje take knjige večkrat navda s posebnim občutkom, ki je neke vrste prehod med otožnostjo in resignacijo. In čeprav gre za pisatelja, ki konec koncev ni niti moderen niti posebno aktualen. Da bodo lahko slovenski bralci danes segli od modemih prevodov tudi k Dostojevskemu, je zasluga Državne založbe Slovenije, ki že nekaj let obnavlja prevodno žetev tega pisatelja v slovenščini Obnavlja, kajti vrsto prevodov tega pisatelja smo že imeli v slovenščini. Marsikaj pa seveda tudi ne. In ker je tudi prejšnjih prevodov že zdavnaj zmanjkalo v knjigarnah, nekateri pa so tudi zastareli, je pred leti padla odločitev za izdajo izbranega dela F.M. Dostojevskega v novem slovenskem prevodu, ki naj bi prineslo vse najpomembnejše tekste tega pisatelja. Zdaj smo že preko sredine in dosedanjim obširnim knjigam se je pridružila nova zajetna knjiga s tremi romani. To je knjiga, ki na skoraj sedem sto straneh prinaša troje romanov: «Stepančiko-vo in njegovi prebivalci», «Sreč-kar» in krajši tekst «Večni možu. Pripravil jo je urednik akademik Bratko Kreft, urednik celotne izdaje, ki je napisal tudi & vodno študijo o objavljenih romanih. Vse tri tekste je prevedel Janko Moder, opremo, skladno z ostalimi zvezki, pa je oskrbel Uroš Vagaja. Tako se nova knjiga Dostojevskega uvršča med naj. izbranejše zbirke prevodov tujih pisateljev. Romani, ki jih prinaša nova knjiga spisov Dostojevskega, so nastali sicer v različnih časih in jim, je na zunaj malo skupnega, razen tega, da jih je napisal isti avtor. Poglobitev v ta dela pa pokaže, da imajo ta dela marsikaj skupnega. Predvsem jih po-Ivferuje i njih ‘močna avtobiograf-sfim nota. To je morda nvtmanj čutiti pri prvem romanu aStepan-čikovo«. V drugih dveh delih pa je Dostojevski tako avtobiografski, da ni več samo oseben, temveč celo zaseben. V Homanu eSrečkar» (vprašanje je, če je to najbolj posrečen naziv namesto prejšnjega 'Igralca), opisuje pisatelj svojo hazardersko strast, s katero je upal priigrati premoženje in srečo. V njem je upodobil svojo ljubezen Apolinarijo Suslovo. V romanu »Večni mož« pa je predstavil samega sebe kot varanega moža in svoje bridke izkušnje s prvo ženo Marjo Di-mitrijevno, za katero je našel zadoščenje v ljubezni do Suslove. Tudi v teh delih je Dostojevski,, v teh morda Še. bolj, kot v drugih, neusmiljen izpraševalec in izpovedovalec človeške vesti, pisatelj ,ki neusmiljeno grebe po drugih, pa tudi po sebi, kot je zapisal v svoji spremni besedi Bratko Kreft. Ali kot je zapisal Lenin: »Genialen pisatelj, ki odkriva bolne strani družbe svojega časa«. Zaradi tega nam je Dostojevski v teh delih kot izpovedovalec in analitik družbe in razmer svojega časa, še posebno dobrodošel. Sicer pa so to dela, ki jih pozna ves kulturni svet kot Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Harmonija zvokov; 17.00: Orkester Guido Cergoli; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Sopranistka Ada Merni; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: «Camerata Musicale Triestina«; 19.00: Radijska univerza; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport: 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Slovenski narodni motivi; 2100: Antologija Ivana Trlnka; 2115: Koncert operne glasbe; 22 15: Jazz koncert; 23.00: Stare angleške skladbe. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Vojni dnevnik E. NovelJiJa; 13.45: Debussy in Bartok; 14.20: Umberto Saba, Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12,00 in 12.SO: Glasba po željah; 12.40: Turistične beležke; 13.40: Zbor Slovenske Filharmonije; 14.00; Melodije za vas; 14.30: Dunajski zvoki; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Pisan program; 16.30: Današnje teme; 16.40: Operna glasba; 17.40: Orkester Manto-vanl; 18.00: Prenos RL; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Bud Free-man; 22,40: Radičev Koncert za klarinet In orkester; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na itat. morjih; 8 20: Jutranja glasba; 9.05; Lahka gias- PETEK, 17. MAJA 1963 ba; 9.50: Operna antologija; 10.30: Sola; n.30: Koncert; 15.15: Filmske ta gledališke novosti; 15.30: Glasbeni karnet; 15.45: Glasba in turizem; 16,00: Program za naj- mlajše; 16.30: Koncert za mladino; 17.25: Baletne skladbe; 18.00: Vatikanski koncil; 18.10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.30: W. W. Collins: «La pletra della Luna«; 21.00: Simfonični koncert. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Nico Fldenco; 8,50: Po en inštrument na dan; 9.00: Italijanski pentagram; 10.40: Za glas in orkester: 11.00; Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak: 14.00: Pevci na odru; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50; Diskoteka Rocca D’Assunte; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Marino Moretti: «Lo scalda-anima«; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 20.35; »Corrado 8.35«; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.10: Jazz. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Bachova Cantata št. 159; 19.15: Sodobna zgodovina: 19.30: Vsakovečerni koncert; 20,30: Revija revij: 20.40: Na programu Poulenc In Ibert; 21.20: De Montherlant: «Brocel!anda» — trodejanka; 22.50: Straussove skladbe. velike literarn mojstrovine. Menda postaj danes že skoraj pravilo, koristno in potrebno, da so knjige, zlasti prevodi tujih velikih mojstrov, opremljeni z uvodi, ali vsaj kratko spremno besedo. Zdi se pa, da se malokateri lahko pohvalijo s takimi spremnimi besedami, kot jih je knjigam Dostojevskega prispeval Bratko Kreft. Njegove klena be• sede nam ne predstavijo samo pisatelja, temveč analizirajo objavljena dela ter dajejo bralcu docela nov vpogled v tekste. Za. to jih mora obvezno prebrati vsak, ki bo knjigo vzel v roke, kajti potem bo docela drugače razumel Dostojevskega in tudi drugače cenil njegovo umetnost. Takih uvodnih besedil urednikov bi si želeli še marsikje, ne samo literarno zgodovinskih in biografskih temveč tudi idejnih in estetskih. Nova knjiga spisov Dostojevske. ga je res vsestransko lepa knjiga, ki jo je zato toliko bolj po-hvaliti in opozoriti nanjo. Sl. Ra. ■v Šolska mladina koprskega okraja ob 100-letnici RK Ob stoletnici Rdečega križa pripravljajo tudi na Primorskem več prireditev. Tako bodo med drugim organizirali razstavo risb in sestavkov slovenske in italijanske šolske mladine koprskega okraja in Istre. Organizatorja sta okrajni odbor Rdečega križa in Radio Koper, ki sta že prejšnji mesec razpisala nagradni natečaj v počastitev 100-letnice Rdečega križa. Natečaja se je udeležilo okrog tisoč učencev in dijakov iz 31 šol, ki so poslali 750 risb in osnutkov plakatov, 230 sestavkov in 30 pesmi. Narisali in opisali so najrazličnejše dejavnosti Rdečega križa, najbolj pa je zastopana tematika zdravstvenega prosvetljevanja, dejavnost partizanskih bolnišnic, krvodajalstvo, boj proti alkoholizmu ter prva pomoč pri pr6ii(piryth m drugih nesrečah. Razstava, ki jo bodo odprli v soboto v prostorih koprskega muzeja, bo vsekakor zelo zanimiva. Ob tej priložnosti bodo tudi razdelili najboljšim nagrade in druga priznanja. Ob stoletnici Rdečega križa bodo tudi pospešili dela za izgradnjo Mladinskega okrevališča Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Ta pomembni objekt gradi Rdeči križ že nekaj let in so vanj vložili že blizu pol milijarde dinarjev. Dela nekoliko počasi napredujejo predvsem zaradi tega, ker je treba zgraditi tudi številne stranske objekt« in razne komunalne naprav«. Tako so že zgradili oziroma še gradijo lasten vodovod, lastno trafoposta-jo, odvodni kanal, ogrevalne naprave, kuhinjo za 600 obrokov, pralnice in druge pomožne objekte. V zdravilišče je že prisp» lo blizu 70 otrok, s čimer je * celoti zaseden paviljon A. Zdaj so začeli urejati še. dva letna paviljona, tako da bodo lahko sprejeli v prvi polovici junij« Še nadaljnjih 190 otrok. Ko boda zdravilišče dokončno zgradili, b# prostora za 500 otrok. V zdravie lišču bodo zgradili tudi moderno ambulanto s fizioterapijo in a drugimi strokovnimi službami. ^7 | //////A V, V/SSSS/. d V/mnr Slovenija 4.00: Dobro Jutro; 8.05: Plesne skladbice; 8.30: Križem-kražem po svetu; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Simfonično dopoldne: 10.15: Pihalni orkester; 10.35: Naš podlistek; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nima« prednosti; 12.15: Akademski oktet; 12,30; Foumier igra Ravela, Granadosa In Faureja; 12.45: Zabavni orkester; 13.15: Obvestila; 13.30: Plošča za ploščo; 14.05: Radijska šola; 14,35: Arije iz Meyer-beeroviih oper; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Od polke do bosse nove; 15.45: Jezikovni pogovori; 16,00: Vsak dan za vas; 17.05: Ivo Klrlgin: Vrata pobede; 18.00: Aktualnosti; 18.10: V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.00; Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Iz arhiva ZORL; 20.15: Zunanje-polltilč-ni pregled; 20.30: Štiristo let klavirske glasbe; 21.00: Havajski napevi; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Suk: Poletna pravljica. Ital. televizija 8.30, 12.15 In 15.00: Sola; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: TV dnevnik; 19.15: Osebnost; 19 55: Vatikanski koncil; 20.15. Šport: 20.30: Dnevnik; 21.05: De Stefani Matarazzo: «La moglle dl papž«; 23.20: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21,15: Detektivka: «Plesnl čeveljčki«; 22 10: Teden aktualnosti: 23.10: Šport. Jug. televizija 17.00 Ruščina na TV; 17.30: Angleščina na TV; 18.00: Kulturna panorama; 18.30: Sodobna ureditev naselij — primer Gorenjske: 19.00: Ekspedicija — dokumentarna reportaža; 19.30: TV obzornik; 19 45: Propagandna oddaja: 20.00 - tv onevnlk; 20.301 Turistična oddaja; 2100 Spored Jug. kinoteke. 22.30: Poročila. PRIMORSKI DNEVNIK 17. maja 19® Gorlško-beneški dnevnik USPELA STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV Okoli 4*000 delavcev so Jo udeležilo stavke Posvetovanja za določitev sindikalne akcije v ’ glava. Res Je malo verjetno, da je Delamaris tokrat tako hitro o*" moraliziral, saj Je to moštvo no po tem, da igra vso tekmo * enako borbenostjo in požrtvov**-nostjo in zato žanje uspehe tu*1 na tujih igriščih. Ne glede na vs« to, da je Delamaris že izven nevtf' ne cone za izpad, saj je v nedelj0 tudi Ilirija nepričakovano izgubil* dve točki in se bo zato najbrž tn®" rala posloviti od lige skupno i ** lenjskem Rudarjem. V predtekmi srečanja Delam«**" Triglav se je domači Tomos pom*" ril z garnizijo JLA s Pivke. Sf*" čanje je privabilo pozornost S}* dalcev predvsem zaradi tega, k«r je pri Pivki nastopil državni repr* zentant Djurkovič. Igral je v n*P*‘ du, vendar se ni kdo ve kako uv* ljavil, ker ni imel okrog sebe ]>' strežnih igralcev. Najbolj zaniffi* dogodek je bil v prvem polčasu, R® so pri stanju 0:0 streljali voj*® enastmetrovko. Izvajalec je TjU Djurkovič. Domači vratar KrašB* se je vrgel v pravi kot in strel »' branil. V drugem polčasu Je Tomos v izraziti premoči in bi 1*®' ko zmagal z višjo razliko. Sicer pa se Je Tomos že zaM’ pripravljati za kvalifikacijska te*-movanja za vstop v republiško »' go. Tekme se začno 23. junija P® dvojnem cup sistemu. Tomos W igral v skupini s prvaki nogoffl®' nih podzvez Ljubljana, Kranj ® Gorica. Trenutno povzroča najv*® skrbi tehničnemu vodstvu pomabJ' kanje igralcev. V zvezi s tem s° vključili v prvo moštvo mladine« Perošo, Apolonia In Piščanca, ki *• se na prvih tekmah prav dobro veljavili. Dobro se je vživel v novo sredino tudi bivši igralec Tab®’ ra Kartal, v prihodnjih dneh P* pričakujejo še nekaj novih igr*1' cev. S tem bi bilo nekako vpr*S*" nje igralcev rešeno, vprašanje P* je , če bo uspelo tehničnemu vodstvu to moštvo dobro vigrati. jjpl.............................i!! | ZA ICHAICE OKOLIŠKIH VAS! * Namiznoteniški turnir za «KRAŠKI POKAL* Športno združenje Bor priredi namiznoteniški turnir za «Kraški pokal*. Za tekmovanje se lahko prijavijo prosvetna društva krožki ustanovljene skupine, ki nastopajo pod im»- in v ta namen nom vasi. K turnirju bodo pripuščie ni izključno igralci iz nirnijsirth vasi, ki niso včlanjeni v namiznoteniškem odseku Bora. Prijavljenci bodo razdeljeni v dve kategoriji: a) mladinci (rojeni po 1. juliju 1945) b) člani Tekmovalo se bo po izločilnem sistemu. Zmagovalec vsak« skupine se bo uvrstil v nadaljnji del turnirja. Točkovanje: za vsako odigrano tekmo (tudi v primeru zmage s forfait) bo igralec dobil 1 točko. Zmagovalec finalne skupine bo dobil še naknadno točko. »guvaiec nnauw (•Kraški pokal« bo izroče n v prehodno last skupini, bo nabrala največ točk. Skupina (društvo ali krožek) trikrat osvojila pokal, ga bo dobila v trajno last. Turnir se bo začel v četrtek 23. t.m. Vpisovanje v ponedeljek, 20. t. m od 17 do 19 ln »d »i An 22. ure NA SEDEŽU ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR^funca dei Montecchi št. 6 - III. nadstropje. Kraje in urnik tekmovanja bomo sl bo ki ki objavili kasneje. v!1 a. solženicin EN DAN IVANA, DENISOVICA Iz Gopčika bo postal dober taboriščnik. Se kakšna tri leta, dokler se ne priuči in ne odraste — pa se bo prignetel najmanj do tistega, ki reže kruh. Pavle je ukazal Jermolajevu, zdravemu Sibircu (tudi on je zaradi ujetništva dobil deset let), naj vzame drugi pladenj. Gopčika je poslal, naj pogleda, za katero mizo že končujejo z večerjo. Suhov pa je svoj pladenj z vogalom naslonil na okence, kjer dajejo hrano, in zdaj čaka. ♦Stočetrta!* raportira Pavle skozi okence. V menzi Je pet okenc za izdajanje hrane: tri skupna okenca, tu dajejo hrano, potem eno, kjer delijo hrano ljudem, ki jo prejemajo po spisku (kakšnih deset taboriščnikov in, po zaslugi protekcije, vsi iz knjigovodstva), pa okence, kjer vračajo posodo (zraven tega okenca se prerivajo tisti, ki ližejo menažke). Okenca so nizka, le malce- nad pas segajo. Kuharjev ni videti skoznje, le njihove roke in zajemalke. Kuharji imajo bele, gladke in poraščene roke — zdravi so! Človek bi rekel, da so boksarji, ne pa kuharji. Kuhar je vzel svinčnik in napisal v svoj seznam na steni: ♦Stočetrta — štiriindvajseti* Pantelejev se Je privlekel v menzo, nič mu ne manjka, psici. Kuhar Je vzel veliko zajemalko, trilitrsko, pa je pričel z njo mešati po kotlu, mešati (pred njim je kotel, ki so ga komaj napolnili, skoraj poln Je m para se dviga iz njega). Po- tem je vzel drugo zajemalko, sedemstopetdesetgramsko, pa pričel z njo nalivati, ne da bi jo kdaj prenapolnil. ♦Eden, dva, tri, štiri...* šuhov si je zapomnil, katere menažke so napolnili, še preden je gostejši del Juhe spet padel na dno kotla, in kjer je le redkokdaj sama redka juha. Na svoj pladenj je naložil deset menažk in jih odnesel. Gopčlk mu maha od druge vrste stebrov: ♦Semkaj, Ivan Denisovič, semkajI* • Prenašanje menažk ni podobno zijanju, šuhovu se močno drsi, paziti mora, da se pladenj ne bi preveč zibal, in tako kriči na vse konce: «Ej, ti, HA-920!.. Varuj se, dedek!... Umakni se mi s poti, fantič!* V takšni gneči mora biti človek spreten že, če nosi eno samo menažko, kje šele, če jih prenaša — deset. Vendar je postavil pladenj na mizo, ki jo je zasedel Gopčik, pa tako, da ni prelil niti ene kapljice. In vrhu tega si je zapomnil, kako je obrnil pladenj — bližje vogala, kamor bo sedel, sta dve me-nažki z najgostejšo juho. Tudi Jermolajev je prinesel deset menažk. Gopčik pa Je odhitel in s Pavlom prinesel poslednje štiri menažke v rokah. Kilgas je prinesel kruh na pladnju. Danes dajejo obroke po delu — nekaterim dvesto, drugim tristo gramov, šuhov pa je dobil kar štiristo gramov. Vzel je štiristo gramov, krajček, za Cezarja pa dvesto — sredico. Vtem so se z vseh koncev menze priklatili člani brigade — večerjo hočejo, potem pa vsak na svojo stran, kamor pač more. šuhov deli menažke in dobro ve, komu je že dal, pa skrbno varuje svoj vogal pladnja. V eno izmed gostih menažk je del žlico — to pomeni, da je že oddana. Petjukov je vzel svojo menažko med prvimi in odšel. Tako misli, v brigadi nima kaj početi, bolje bo, če se sprehodi po menzi — kakor šakal, morda nekdo ne bo vsega pojedel (če nekdo ne poje svojega obroka, odrine menažko in nanjo plane včasih kar cela jata zapornikov, podobna skobcem). šuhov in Pavle sta preštevala menažke in vse kaže, da je v redu. Za Andreja Prokofjeviča je šuhov odrinil eno izmed gostih menažk in Pavle je prelil večerjo v ozko nemško menažko s pokrovom: tako Jo je moč prenašati pod jopičem, na prsih. Oddali so pladnje. Pavle je sedel s svojim dvojnim obrokom in šuhov prav tako z dvema menažkama. Prenehala sta se pogovarjati, nastopili so posvečeni trenutki. šuhov je snel čepico in jo dal na kolena. Z žlico je pomešal po prvi, potem še po drugi menažki. Ni slabo, tudi ribe so v juhi. In nasploh je večerna juhica dosti redkejša kot jutranja: zjutraj je treba zapornika napitati, da bi delal, zvečer pa bo tudi tako zaspal, Pričel je večerjati. Sprva je srebal le Juhico, samo srebal Ko se je toplota razlila po telesu — je v notranjosti kar vzdrhtel, in zahrepenel po juhi. Do-bro! To je kratek trenutek, ki pomeni zaporniku življenje! šuhovu zdaj ni nobena stvar napoti: rok kazni se mu ne zdi dolg in prav tako se ne huduje, ker spet ne bo nedelje. Zdaj premišljuje le eno: preživeli bomo, bog nam bo naklo ml, da bo tudi to minilo! Iz obeh menažk je odsrebal toplo Juhico in potem zlil gosto juho v prvo menažko, vse je iztresel, pa še postrgal z žlico. Tako se mu vsa reč zdi nekako mirnejša — ni treba misliti na drugo menažko in jo varovati z očmi in roko. Zdaj ima svobodnejše oči — postrani Je pogledal na so-sedne menažke. Levi sosed — ima samo vodo. Nepridipravi, kat1 počenjajo, in to lastni ljudje — zaporniki! In šuhov se je lotil zelja s preostankom juhe. Krompirčka — eden gre na dve menažki — Je bil deležen v Cezarjevi menažki. Tako pač, krompirček je bil srednje velikosti, kaj pada zmrznjen, trdikast in nekam sladkoben. Ribe pa skoraj ni okusil, le včasih najde golo hrbtenično kost. Vendar treba sleherno hrbtenično kost in plavut prežvečiti. Sok treba izsesati, ta je koristen. Za vse to je, kajpada, treba . sa, toda šuhovu se sedaj nikamor ne mudi, danes Je dobil večerjo kar dva obroka. Spričo takšnega opravka lahko v!' drugi posli počakajo. Le do Letonca s tobakom bi morda lahko zavil. Do jutri lahko tobaka zmanjka. šuhov je pojedel večerjo brez kruha, dve menažki je V0' Jedel, in če bi požvečil še kruh, bi bilo prebogato, kruh mu b® jutri hudo koristil, želodec je nepridiprav — starega se no«« spominjati in Jutri bo spet terjal svoje. šuhov je pospravljal zadnje žlice svoje juhice ln ni P0” sebno gledal okoli sebe, to mu ni bilo potrebno: nič noveg* m pričakoval, jedel pa je lastno večerjo. Pa je vendar vid*>-Kako se je natančno na nasprotni strani izpraznil prostor b* kako je tjakaj sedel visok starec JU-81. šuhov je vedel da J® iz enainštiridesete brigade, in v vrsti za pakete je slišal, d* je prav enainštirideseta odšla na gradbišče «socmesteca» n* mesto stočetrte brigade in da je ves dan, brez ognjev, razp®-njala bodečo žico — pripravljala je svoje gradbišče za prihod-nost. je Je ča- O tem starcu so pripovedovali šuhovu, da že celo večno*1 leži po taboriščih in'zaporih, in da ni bil deležen nobene » med pomilostitev, kajti ko je odslužil eno desetico, s0 mu t*-koj navesili drugo Zdaj si ga je šuhov ogledal iz bližine. Med vsemi upognjenimi taboriščnimi hrbti so njegov dostojanstveno zravnani hrbet vsi občudovali in ko je sedel pri mizi, se je zdelo> da je na klop, pod zadnjico, nekaj podložil Na njegovi lobanji že zdavnaj ni bilo kaj striči — vse lase mu je pobralo dobro življenje starčeve oči niso vohljale za vsem, kar se Je dogajalo v menzi, obrnjene so bile nekam vase, zrle so nekaj-česar šuhov ni videl. Počasi je jedel redko juhico z obgrl*«' nc leseno žlico, vendar ni sklanjal glave nad menažko kako*" vsi drugi, temveč je raje visoko nosil žlico vse do ust. Ne rynrr\m ii ir crinrlv-, — i L____i ____L . . _ zgornji ne v spodnji čeljusti ni imel zob dlesni so namesto zob žvečile kruh. nobenega, praz*1« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 IX. TELEFON «3-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico Ml, Tel 33-82 - UPRAVA; TRST - UL SV FRANČIŠKA št letna 1800 Ur, poUetna 8500 Ur, celoletna 6400 Ur - FLRJ v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din letno 1920 din, polletno »60 din, četrtletno' 480 "