Poštnina plačama v gotovini Posamezna številka 7 din Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. - Štev. 5. NOVO MESTO, 1. FEBRUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PKI'EK SINDIKALNE PODRUŽNICE ZBORUJEJO Smo v mesecu občnih zborov sindikalnih podružnic in priprav na volitve novih delavskih svetov. O pripravah na te zbore je predvsem sind'kalni tisk že precej pisal, sindikalne organizacije pa so o njih obvestile podružnice pismeno in na okrajnih plenumih OSS, V novomeškem okraju navzlic plenumu OSS pa priprave na občne zbore sndikalnih podružnic niso še nič kaj dosti razmigale. Vse kaže, da bo treba na letošnjih občnih zborih temeljito prerešetati vrste sedanjih odbornikov podružnic in izvoliti v nova vodstva podružnic res sposobne in sindikalni stvari predane Člane, ki se ne bodo strašili dela in odgovornosti. Občni zbor sindikalne podružnice naj bo članom podružnice in celemu podjetju Od tedna do tedna Sedanje zasedanje Organizacije združenih narodov se bliža koncu. Pozornost sveta, ki je bila več tednov obrnjena v Pariz, se sedaj obrača k drugim žariščem, kjer zadevajo razna politična nasprotja druga ob drugo. Angleški imperij doživlja krizo, o kateri je bilo zadnje tedne napisanih, menda največ komentarjev. Churchill se je vrnil iz Amerike in je že poročal svoji vladi, kaj je tam opravil. Sedaj ga čaka huda ura v parlamentu, kjer ga bodo laburistični (delausJet) poslanci napadli, da je obljubil preveliko pomoč Amerikancem pri njihovih načrtih na Daljnem vzhodu. Medtem pa so se v Londonu nekoliko oddahnili zaradi položaja na Bližnjem vzhodu. Se ko je na mnogih krajih v glavnem mestu Egipta, v Kairu, gorelo in so se slišali streli demonstrantov proti Angležem (demonstranti so napravili baje za 40 milijonov šterlingov škode), se je egiptovski kralj Faruk odločil in odstavil Nahas paševo vlado, ker »ni uspela obdržati reda v deželi« ter pooblastil novega Človeka, kakor pravijo, neodvisnega politika Maher pašo, da je sestavil novo vlado, ki bo vodila umirjenejšo politiko do angleških čet v Sueškem prekopu. Ali je zmagala kraljeva privrženost Londonu, ali pa so k temu pripomogli tudi ameriški opomini? Ti opomini so bili morda tudi sad razgovorov med Churchillom in Truma-nom, saj je Churchill s svojim popuščanjem na Daljnem vzhodu tudi napravil ameriški politiki lepe usluge. Če bosta egiptovska in angleška vlada našli mirnejšo pot za rešitev spora, rešitev, ki bo pravična in trajne vrednosti, bo to seveda pomenilo močan prispevek k pomirjenju na svetu. Po 2elo obSirnem in ostrem pisanju moskovskega tiska sodeč, je namreč Kremelj že krepko računal, da bo ob tem sporu izbil koristi zase. V svetovnem tisku se namreč širijo glasovi, da je Višinski pripotoval domov z načrti, da bi Rusija prodajata za bombaž Egiptu tanke in avtomatsko orožje. Pa tudi zadnja nota Ameriki, v kateri Moskva protestira proti namenom, da bi se za Bližnji in Srednji vzhod ustanovilo posebno poveljstvo, ki bi ščitilo področje pred agresijo in v katerem bi sodeloval tudi Egipt, daje slutiti, da so se kominformovski poglavarji začeli resno ukvarjati z mislijo, da bi zase odščipnili kakršne koli imperialistične postojanke v tem delu sveta. Nič manj kot egiptovsko vprašanje, je tudi nemško zopet v ospredju. Ne bo napak, če ugotovimo, da se iz nemškega vprašanja v kakršni koli obliki lahko izcimijo Škodljivi pojavi prav zaradi tega, ker je ta dežela še vedno razdeljena in so predvsem v Moskvi odločeni, da svojega dela ne bodo izpustili iz rok, ker jim izkoriščanje zasedenega ozemlja močno koristi pri ustvarjanju njihovega »komunizma«. Zaradi tega poganjajo razne maščevalne ideje in organizacije. Pred nekaj dnevi je imel na primer v Bremenu v neki cerkvi bivši nacistični vrhovni dirigent »Arbeitsdiensta« Niel koncert, na katerem so igrali nacistične koračnice. Dvorana je bila v prvem nadstropju, okrog 1500 poslušalcev pa je tako navdušeno pelo z muziko vred in aplavdiralo, da so popokale žarnice v pritličju. To je seveda samo delec podobnih izbruhov, ko iščejo ljudje uteho v spominih na »slavno« preteklost. Posebno pozornost pa je nemško vprašanje zbudilo zadnje dni še z neke strani: V Parizu je bila konferenca ministrou za ustanovitev evropske armade, na kateri je bil navzoč tudi zahodnonemški zastopnik Hallstein, ki je ob koncu konference v presenečenje vseh izjavil, da Zahodna Nemčija ne bo moglo- biti član evropske skupnosti, če je hkrati ne bodo sprejeli kot enakopravne članice v Sevemoatlantsko zvezo. V/ istem času pa je zahodnonemški kavfcler Adenauer zagrozil, da bo Nemčija bojkotirala evropsko armado, če Francija ne bo priznala Posarja za avtonomno državo. Ti dve zahodnonemški zahtevi se opirata na moč svoi? dežele, ki je gospodarsko zelo narn'ia in igra pomembno vlogo v načrtih zahodnoevropske obrambe. Ade-nauerjeva vlada ve, da so načrti o obrambi zahodne Evrope brez Nemčije brezuspešni, zato je začela tako krepko udarjati po mizi in zahtevati koristi pravi praznik. Spored zbora in sklepi naj bodo zato taki, da bodo pritegnili vse navzoče k sodelovanju, z zbora pa naj člani sindikatov odhajajo zadovoljni in z zavestjo, da so opravili pomembno delo. Nič ne bi bilo napačno, če bi s — za U"od pripravili krajši kul- turni program. Prostor, kjer bo zbor, naj _ j \ et no okrašen. Poziv na tekmovanje delavskega upravljanja naj bi bil prva točka občnega zbora, če o njem že niste morda prej na sestanku temeljito razpravljali. Občni zbor sindikata naj bo svečana obljuba, da bomo vložili v novem tekmovanju vse naše sposobnosti za nove uspehe. Občni zbor sindikata pa naj bo hkrati temeljita priprava na volitve delavskega sveta v podjetju. Organizacija naj se po občnem zboru v celoti razgiblje v pravo sindikalno življenje. Pred nami je kopica pomembnih nalog pri uresničevanju novih gospodarskih ukrepov in samoupravljanju. Vedno bolj in bolj rastejo pravice delovnih kolektivov pri upravljanju naše celokupne proizvodnje, Družbene obveznosti delavskih kolektivov nenehno naraščajo. Občni zbori sindikatov bodo zato položili račune dosedanjega dela in uspehov, predvsem pa bodo nakazali obširne naloge, ki so pred nami. Nov način gospodarjenja ne nastaja v naši domovini sam po sebi. Od nas vseh terja zavestnega razrednega boja. temeljitega obračuna z vsem 9tarim, odmrlim, kar marsikje še hromi našo proizvodnjo in ovira samoupravljanje. Boj za uresničenja vseh naših izprememb bo predvsem dobojeval naš delavski razred, ki je tudi v preteklosti vedno znova dokazoval, da se ne straši žrtev in naporov, kadar terja domovina od njega izpolnitev novih nalog. Brez težav seveda tudi tokrat ne bo šlo. Pri njihovem premagovanju pa nam morajo v odločilni meri pomagati prav naše sindikalna organizacije. Gt* za vzgojo članstva sindikatov, za poglablja, nje kulturno-prosvetnega dela v naših vrstah, za čedalje večje razumevanje našega gospodarstva kot edinstvene celote. Socializem gradimo v pogojih, kakršnih ni imela še nikoli nobena država na svetu. Boj za socializem je cilj delavskega razreda, kateremu se ne moremo in ne smemo odreči. Letni obračuni naših osnovnih sindikalnih organizacij zato ne smeio izzveneti kot prazna dolžnost, temveč kot resničen obračun s preteklim letom, ob katerem pa si jasno začrtujemo pot za nove zmage v zaključnem letu prve Titove petletke. Lep uspeh zadružnikov na Trški nori: 230 din za delovni dan V nedeljo 27. januarja so imeli zadružniki na Trški gori redni letni občni zbor, katerega so sami imenovali »naš največji praznik«. Uspeh njihovega dela v lanskem letu je najbolj razviden iz čistega dohodka in višine zaslužka delovnega dne; 230 din za vsak delovni dan, O naporih, razvoju in uspehih kmečke delov, ne zadruge na Trški gori bomo obširneje poročali prihodnjič. V okraju Trebnje se pripravljajo na volitve občinskih odborov 0F V pripravah za bližnje volitve občinskih odborov OF v trebanjskem okraju je bilo v zadnjem tednu postavljenih več iniciativnih odborov za izvedbo teh volitev. Odbore sestavljajo člani Partije, Fronte in ostalih množičnih organizacij, poverjena pa jim je izbira kandidatov in sestava kandidatne liste za občinske odbore OF. Med članstvom Fronte je precej zanimanja za nove frontne volitve. * 24. januarja je bila v Trebnjem konferenca predsednikov in tajnikov KLO trebanjskega okraja. Na konferenci, kateri je prisostvoval tudi član Kmečke komisije pri CK KPS tov. Štrukelj, so med drugim obravnavali vprašanje gospodarskega računa in rentabilnosti krajevnih komunalnih podjetij, razpravljali so o družbenem planu, sečnji in pogozdovanju goličav ter redko rastočih gozdov. Precej je bilo razpravljanja tudi o utrjevanju zakonodaje, ki se v praksi dela krajevnih odborov še vse premalo dejansko izvaja. O. K. Ob šolskem polletju v Beli krajini Ob zaključku prvega šolskega polletja je prav in potrebno, da se natančneje seznanimo z uspehi oziroma neuspehi naših osnovnih šol in gimnazij in da ugotovimo vzroke neuspehov. Le na ta način se bomo v prihodnjem polletju znali izogniti raznim nepravilnostim in dvigniti kakovost našega dela. V čnomaljskem okraju je 33 osnovnih šol, pet nižjih gimnazij in višja gimnazija v Črnomlju. Osnovne šole obiskuje 2598 učencev, nižje gimnazije 694 dijakov, v višjih razredih gimnazije v Črnomlju pa je 134 dijakov. Ugotoviti moramo, da se ogromna večina prosvetnih delavcev dobro zaveda svojega poslanstva in si vsestransko prizadeva dati učencu ono znanje, ki ga predpisuje učni načrt in ki ga narekuje današnje življenje. Navzlic temu pa z doseženimi uspehi na naših šolah ne moremo biti povsem zadovoljni. Povprečnega opazovalca bi 70-do 80-odstotni uspeh na osnovnih šolah kar zadovoljil. Toda če pregledamo nekoliko globlje onih dvajset do trideset odstotkov učencev, ki izkazujejo V novomeškem okraju je bil POPIS ŽIViNE PREDČASNO ZAKLJUČEN Popi« živine, perutnine in Sebelnih panjev je iavedlo v novomeškem okraju 69 popisovalcev. Skoraj vse kraj evne popisne komisije so odposlale na okraj ves popisni material 1* pred določenim rokom in brez napak. Izjema sta samo KLO št. Peter in Glo-bodol, kjer so bili podatki precej pomešani, kar pa Je bilo pozneje popravljeno. K dobremu uspehu popisa je pripomogla skrbna organizacija popisa, temeljite priprave in stalna pomoč članov okrajne kontrolne popisne komisije, ki so ves čas pomagali posameznim popisovalcem in jih kontrolirali. Vsi popisovalci (z izjemo gornjih dveh primerov) so se zavedali važnosti točnega popisa in so svoje delo vestno izpolnili. Da so popisovalci delo opravljali s čutom odgovornosti, je najboljši dokaz to, da so sproti odkrivali vse utaje. Utaj je bilo letos veliko manj kot prejšnje leto — samo 29, do-čim jih je bilo v prejšnjih popisih tudi nad sto. Največ utaj je bilo ugotovljenih v KLO Smihel pri Žužemberku (9 primerov), v KLO Prečna (8 primerov), v KLO St. Jurje (4), v KLO Šmarje (3 primeri), v KLO Št. Jernej (3) in v KLO Zamesko (2 primera)-Utajenih je največ prašičev in ovac ter nekaj telet. Tako je posestnik Franc Blatnik iz vasi Kleči 15, KLO šmihel pri Žužemberku, utajil eno tele in ovco. Franc Čampa iz Prečne je utajila tri prašiče, Jože Turk iz Prečne eno ovco in dva prašiča, Ivan Do-berdrug iz Prečne dva prašiča in ovco, Ludvik Krevs iz vasi Kal. KLO Št. Jurje, tri prašiče, Marija Gorenc iz vasi čemše, KLO Št. Jurje, pa ni hotela dati nobenih podatkov. Vsi navedeni bodo zaradi utaj pri popisu kaznovani. Dobra organizacija popisa in zavestno delo popisovalcev in popisnih komisij je pripomoglo, da je okrajni statistični urad lahko poslal republiškemu statističnemu uradu sumarnik za cel okraj osem dni pred določenim rokom, kar je vsekakor lep uspeh- R- Kaj dela Olepševalno drušfoo v Kočevju? Olepševalno društvo v Kočevju pripravlja delovne plane ter ostale načrte, da bo spomladi lahko takoj pričelo z obširnimi deli. Društvo si bo v tem letu zgradilo in uredilo lastno vrtnarijo za razne vrste okrasnega cvetja, grmičja In drevja. Po novem urbanističnem načrtu bo v mestu več paT-kov, manjših nasadov in obcestnih zelenih pasov. Za vzdrževanje bo treba veliko okrasnih rastlin, ki te jih težko dobi in so drage, razen tega pa tudi vse ne odgovarjajo ostri klimi kočevske kotline. Zato se je društvo odločilo za lastno drevesnico oziroma vrtnarijo. Okoli letnega kopališča in športnih prostorov za tenis, odbojko, košarko itd. ter otroških igrišč in prostorov telesno vzgojnega društva »Partizan« bo urejen lep park in sprehajališča- Dela za to so se že začela. Društvo bo sodelovalo pri vseh delih z ljudsko oblastjo, da se bodo čimprej uredile higienske razmere Kočevja. Nujno potrebno je poleg mestnega vodovoda urediti predvsem kanalizacijo in očistiti reko Rinžo. Mestni ljudski odbor je v zadnjem času izdal več umestnih in potrebnih ukrepov. Poskrbeti pa bo treba, da bodo vsi, ki te ukrepe omalovažujejo, najstrožje kaznovani. Navzlic temu, da je sedaj urejeno pobiranje in odvažanje smeti iz mesta, jih večina meščanov Še vedno odmetuje po stari navadi Dolenjski griči in holmi so pokriti z belo odejo. Vlak al je komaj utrl pot iz Ljubljane. Sneg povzroča mnogo nevšečnosti, posebno otroktom P* tudi mnogo veselja. kjerkoli, pa tudi kar skozi okno. Po mestu se še vedno potepa veliko psov brez lastnikov, pa tudi kokoši je toliko na ulicah kot v vsaki vasi. Na sestankih so ljudje doslej precej razpravljali tudi o tem, kaj vse bi bilo treba še zgraditi za boljše in kuMurnej-še življenje, nihče pa ne poskrbi, da bi se ljudje tudi vzgajali in končno začeli spoštovati taks naprave in pridobitve ter jih tudi kulturno uporabljati. To velja prpd vsem za hiše i« stanovanja, ki so last skupnosti in jih poedhiei lahko uporabljajo, ne smejo pa jih uničevati. Člani društva se udeležuje io tudi raznih anket gospodarskega in tujsko-prometnega pomena. Ustanovljen je pododbor za zbiranje zgodovinskih dokumentov in predmetov za bodoči mestni muzej. —ko. Tekmovanje žena v kočevskem okraju Plenum okrajnega odbora AF2 je 18. januarja zbral v Kočevju članice Izvršnega odbora AF2. Žene so se pogovorile o dosedanjem in bodočem delu ter pripravah na volitve vaških odborov AFZ oz. sekcij Fronte. Zene kočevskega okraja so doslej dosegle lepe uspehe predvsem v organiziranju kuharskih in šiviljskih tečajev, ki jih imajo zdaj v okraju že 10, pripravljajo pa še nove kuharske tečaje. 2ene so sklenile na plenumu, da bodo vaški odbori AFZ tekmovali za vključitev novih žena v organizacijo, v dobri vzgoji šolskih otrok, pomoči pri razvoju zadružništva in vključevanju žena in deklet v članstvo splošnih kmetijskih zadrug. Na plenumu je bil izvoljen novi odbor. Za predsednico žena kočevskega okraja je bila izvoljena znana politična delavka med ženami, tovarišica Pepca Debeljak, za novo sekretarko pa tovarišica Marija Pirnat, bivša partizanska borka in nosilka spomenice od leta 1941. VOLKOVI V BELI KRAJINI Z novozapadlim snegom, ki ga je letos tudi v Beli krajini, kjer so zime običajno zelo mile, zapadlo preko 30 cm, so se pojavili volkovi v Beli krajini v tolikšnem Številu, da psi niso več varni pred njimi. Pogosti so primeri, da volkovi ponoči požro v eni sami vasi po več psov, ki so bili priklenjeni na verigo, Gospodarji so v strahu pred volkovi pričeli čez noč zapirati pse čuvaje v hleve, skednje in druge zaprte prostore. Volkovi se zadržujejo zlasti v Veliki lozi, pa tudi z Gorjancev prihajajo v dolino Kolpe in stikajo okrog hlevov. Ker so se volkovi v zadnjih treh letih preveč razmnožili, bi bilo potrebno organizirati nanje veliko lovsko hajko. Gradaška lovska družina pa jim bo pričela nastavljati zastrupljene vabe. —c- Pred volitvami občinskih odborov OF v Beli krajini Volitve v vaške odbore OF so bile v Beli krajini po večini izvedene še v tek« decembra lanskega leta. Ta mesec pa je posvečen pripravam za Izvedbo volitev v občinske odbore OF. Zadnjo nedeljo so bili seetankl v Semiču, Adlešlčlh, Vinici, Starem trgu, dočtm je bil sestanek odbornikov vaških odborov OF za sektor Gradac, kl bi se moral vršiti v Podzemlju, preslabo organiziran In Je bil ponovno sklican v nedeljo 27. Januarja. Zanimanje za volitve v občin ske odbore OF Je precejšnje, (ianl OF prod laeajo v odbore zares preizkušene borce za gospodarski In politični napredek Bele krajino. —e. nezadosten uspeh, opazimo, da so to predvsem učenci, ki zelo neredno obiskujejo pouk in katere starši preveč zaposlujejo doma ter jim no dajo niti toliko možnosti, da bi napisali domače naloge. Med temi so spet učenci onih staršev, ki ne prihajajo na roditeljske sestanke z izgovorom, da ni treba »uvajati novotarij«. Vsem onim staršem, ki v večini nezavedno grešijo pri vzgoji in nadaljnji izobrazbi svojih otrok, moramo povedati, da je življenje vedno zahtevnejše in da so že davno minuli časi, ko so nam zatrjevali, da je dovolj, Če zna učenec brati, pisati in računati. Tudi uspehi na nižjih gimnazijah nas ne morejo zadovoljiti, čeprav se iz leta v leto dvigajo. Predvsem se moramo zavedati, da nižje gimnazije niso namenjene samo onim učencem, ki žele nadaljevati študij, temveč spadajo nižji razredi gimnazij v obvezno sedem- oziroma osemletno šolanje. Mnogi učenci prinašajo v gimnazije miselnost svojih staršev, češ da je gimnazija nepotrebno zlo. Ravno takšni učenci so velika ovira, da ni vidnejših uspehov v gimnazijah. Prihajajo v šolo — tudi redno — toda ne uče se in se nočejo učiti. Zato ni prav nič čudnega, da Imamo 93 ali 13,4 % dijakov, ki imajo po pet in tudi več nezadostnih ocen. Ce imajo nekateri dijaki že danes tako malomaren in brezbrižen odnos do učenja in s tem tudi do Življenja, kakšen bo šele njihov poznejši odnos do dela, ki se mu bodo posvetili? V te probleme bi se bilo treba nekoliko bolj poglobiti in jih reševati na roditeljskih sestankih. Uspeh prav gotovo ne bo izostal, Če se bodo tega z resno voljo oprijeli ne samo profesorski zbori, temveč tudi starši dijakov. Pozitivne uspehe ima v okraju 290 dijakov ali 40,3 %, vseh ostalih 414 dijakov ali 59,7 % pa ima nezadostne ocene. Te številke nas nikakor ne morejo zadovoljiti. Vsi, ki se količkaj zanimajo za učne uspehe naše mladine, predvsem starši in učitelji, so dolžni, da se temeljito poglobe v to vprašanje in da skušajo najti prijeme, ki bodo našega dijaka-nižješolca dvigali in dvignili. 2. T. Kratke vesli SKOPLJE. — Tudi v Makedoniji se pripravljajo na novo upravno-terito-rialno razdelitev. Sedaj ima Makedonija 450 ljudskih odborov, po reorganizaciji pa bo imela 230 občanskih ljudskih odborov. Med drugam bodo zmanjšali tudi število akraijev tako, da bodo imeli od sedanjih 27 samo 18 okrajnih ljudskih odborov. KOPER. — Tudi v Jugoslovanskem delu svobodnega tržaškega ozemlja je v razpravi osnutek družbenega plana, ki ga je sestavili« uprava tega področja. Družbeni plan predvideva precejšnje povečanje proizvodnje in zmogljivosti podjetij istrskega Okrožja. PARACIN. — Te dni je minilo 40 let, kar je bila v Pa račinu odprta prva steklarna v Srbiji. Ta steklarna je bila po osvoboditvi močno mehanizirana in njen delovni kolektiv si je že trikrat priboril prehodno zastavo zvezne vlade kot najboljši svoje s/tiroke. Parafinska steklarna zalaga domatče tržišče z 220 kvalitetnimi proizvodi, mnogo proizvodov pa izvaža tudi v tujino. BEOGRAD. — Putnik pripravlja za februar in marec veliko skupinsko potovanje srbskih zadružnikov v Slovenijo in Hrvatsko. Nad dva tisoč zadružnikov bo obiskalo Zagreb, Reko, Opatijo, Postojno ter raizma industrijska središča na Hrvatskem in v Sloveniji. LONDON. — Organizacija Združenih narodov za znanost, presveto im kulturo (UNESCO) je objaiviJa 12-letni načrt za boj proti nepismenosti. Po po-dalflrib. te organizacije je na svetu le približno 1 milijardo 200 milijonov nepismenih. Največ jih je v Aziji, Afriki, in Južni Ameriki. PARIZ. — Po vsej Zahodni Evropi so te dni divjali snežni viharji, ki so prinesli Franciji, Angliji in Škotski toliko enega kot ga že dolgo ne pomnijo, ludi v obmorskih krajih Španije im Portugalske je snežilo, kair je redek vremenski pojav. WASHINGTON. — Kljub močno razviti industriji tudi Anglijo tarejo velike finančne težave. Zaradi tega ji je ameriSka vlada dodelila gospodarsko pomoč v znesku 300 milijonov dolarjev. Razen tega pa pričakujejo, da bo Anglaia dobila tudi vojaško pomoč od Amerike. NEW YORK. — Statistični urad Združenih narodov je izdal zanimivo poročilo koliko je proizvedla industrija vsega cveta v Četrtem tromesečju leta 1950. Po teh podaitikih je bila v tem Času svetovna industrijska proizvodnja dvakrat večja kot v istem obdobju leta 1929. Med drugim je bilo na svetu v četrtem tromesečju leta 1950 izkopanega 1200 milijonov ton premoga, (v vseh teh podatkih nista všlteti Sovjetska zveza in Kitajska) 93 mrilli-jonov ton železne rude, proizvedenega 140,9 miloj, ton jeklih Stran % DOLENJSKI LIST štev. 5. Prekopa na razpotju Toliko Prekopčanov prav gotovo S« ni bilo na nobenem sestanku, kot \ib je bilo 23. januarja zvečer, ko so sklšc&le sestanek množične organizacije. Prostorna Divjakova gostilna je bila nabito pol. na vročekrvnih, za ta sestanek posebej pripravljenih kričačev. No, tudi pametni možakarji in razsodni gospodarji na tem »bojevitem« sestanku niso bili v manjšini. Več kot sto vaščanov je med huron-skim vpitjem »razpravljalo« o važnem vprašanju: ...h Kostanjevici ali št Jerneju Uvodna beseda predsednika krajevnega ljudskega odbora je utonila med splošnim vpitjem ,ki je šlo skozi ušesa. »Mi smo za Št. Jernej!« so udarili Ostrož-ščani. »Ker smo prvi pri plačilu in oddajah, mora naša beseda tudi nekaj veljati!« so še pribili. »Saj ne gre za vas, gre za Prekopča-ne, ki so se razcepili na dva dela,« jim je bilo pojasnjeno. »Mi smo pa že podpisali, kaj pa še hočete več?« je v en glas zavpila skupina pri vratih, ki je navdušena za priklju-čitev h Kostanjevici. Da, res, pred dnevi so na Prekopi pobirali podpise, češ, vsak se naj s podpisom izjavi, kara želi. In tako je nesrečni plebiscit razdelil Prekopčane na dva dela, kajti en del vaščanov, očividno pod vtisom trimesečne predhodne podtalne propagande, je podpisal za priključitev h Kostanjevici, Kdo je zbiral podpise, s čigavim dovoljenjem in tudi kdo je podpisal, to je poglavje zase. Dovolj je, če povemo le to, da so podpisali tudi taki, ki se ne udeležujejo nobenih volitev, sedaj pa so kot murni prilezli na dan, misleč, da je napočil njhov čas. Kaže, da naša najnovejša zgodovina Prekopi ni vtisnila svojega pečata, kajti v vsaki drugi vasi novomeškega okraja bi bili vsi taki ljudje že davno onemogočeni. Kolikor se je sploh dalo razločiti iz organiziranega vpitja pri vratih, naj bi govorili za priključitev h Kostanjevici sledeči razlogi: Pokopališče, cerkev, vinogradi, ravno pot v Krško »Pa davki so tam manjši in na orožne vaje ni treba iti« je hripavega grla iztisnila kot podkrepitev gornjega razloga rdečelična ženska, ki je sedela na peči. Najbolj bojevit v tej skupini je bil možak z dolgimi brki in v Črni kučmi. Baje je zidar In zasluži dnevno vsaj 500 din in zraven obvezno zahteva seveda še dobro hrano in pijačo. Kakšen interes ima tak človek za sedež bodoče občine, je težko ugotovili. 25. januarja zvečer je sklicala osnovna partijska organizacija IV. terena v sindikalnem domu odprt partijski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 70 članov Partije in ostalih množičnih organizacij. Sestanka se je udeležil tudi sekretar mestnega komiteja KPS Miha Počrvina. Na dnevnem redu je bila razprava o družbenem planu, o potrebi zboljša-ve nekaterih komunalnih naprav, o poživitvi dela v množičnih organizacijah, o pripravah za volitve občinskih frontnih odborov in še o nekaterih drugih problemih. Razprava o družbenem planu je bila živa in stvarna. Dokaz, da so naši delovni ljudje pravilno razumeli važnost uvajanja gospodarskega računa v vseh podjetjih. Mnoge skrbi, ali bodo nekatera podjetja, posebno manjša, sploh lahko še obstajala pod novimi pogoji. Izražena je bila bojazen, da bo prišlo do brezposelnosti, kar je seveda brez podlage. Ce se bi res kje pokazalo, da je v podjetju nekaj preveč ljudi, je še vedno precej podjetij, ki iščejo delovno silo. Se pravi, povpraševanje po delovni sili je še vedno večje kot ponudba. Na sestanku je bilo precej govora o raznih pomankljivostih komunalnih Po daljšem vsesplošnem prerekanju so prišli do besede tudi pametnejši možakarji in gospodarsko razgledani vaščanl. Razlogi, ki so jih navajali za priključitev k Št. Jerneju naj bi bili predvsem go. gospodarski, geografski in politični. »100 let smo bili pod Št. Jernejem in nas nihče ni zapostavljal; po katastralnih mapah spadamo, v Št, Jernej in s priključitvijo naših vasi postane trg zaokrožena gospodarska celota, ki zajema vso Šentjernej s ko dolino; prometne zveze od nas so usmerjene v Novo mesto. Tam imamo okrožno in okrajno sodišče ter gimnazijo. Na sejme gremo izključno v Novo mesto in tako lahko morebitne opravke na okraju opravimo mimogrede. Poleg tega pa bo šentjernejska občina ena najmočnejših v okraju in bo zato imela najmanjše doklade na davke.« Tako so utemeljevali ljudje, ki vidijo delj kot preko vaškega plota in ki so tudi dosedaj aktivno sodelovali z ljudsko oblastjo. Najprej »Strah Gorjancev«, zdaj še zli duh Prekope... »Taki ste kakor kokoši, če prileti med nfe kragulj in potem vreščijo In ne vedo ne kod ne kam,« je ocenil kričavo sku. pino pri vratih nek možakar. Ocena je bila pravilna, kajti čutilo se je, da je med to skupino res planil kragulj in jim zmešal razsodnost. Kot neviden zli duh je vplival na »pristaše« podpisovanja in jim iz veže vlival poguma za nastop. Kadar jim je tega le zmanjkalo, so smuknili Iz sobe In se vračali z vzpodbudnim blagoslovom nevidnega duha. Toda ko jim le ni uspelo prevpiti utemeljenih predlogov druge skupine, so se organizirano umaknili iz sobe. Pa ne za vedno. Spet so se vračali in končno se je za njimi tik pri vratih prikazal zli duh Prekope in pogledal po sobi kot premagani general na bojišče, kjer je izgubil bitko ... Tak je bil sestanek na Prekopi, na katerem se je govorilo o priključitvi Prekope (druge vasi so se že davno odločile) bodisi k Št. Jerneju ali h Kostanje, vici. Neodpustljiva napaka bi bila, če bi množične organizacije in ljudska oblast pustili pri tako važni stvari govoriti sa- mo ljudi, ki so ves čas narodnoosvobodilne borbe »tali ob strani in tudi v nasprotnih vrstah, po vojni pa tudi niso veliko spremenili svojega mišljenja. Prav tako je bilo nepravilno dopustiti kakršno koli zbiranje podpisov, ker so pri tem možne največje zlorabe. Tiste, ki so na svojo roko pobirali podpise, je treba poklicati na zagovor in tudi pogledati njihovo preteklost. Mislimo, da imajo pri tako važni zadevi predvsem pravico govoriti člani množičnih organizacij, pri vsem tem vidijo jasno sliko našega gospodarskega razvoja in ne gledajo na to, ali ima ta in oni kakšno parcelo in osebni interes na tej ali oni strani. Prav tako pa je treba pri končni odločitvi, kam bo pripadala Prekopa, upoštevati skupno izjavo vseh članov Zveze borcev in Fronte, ki so Jo dali članom okrajnega odbora OF iz Novega mesta: »Ne zapravite nas I« R. ..cr.^Mi li? mmi ■ li i i»3t «'. 'mi. a lani ■ . " «~i v - .*« mmi -<■■. p trn r».i« tati ■■ m m ir s mvt m ik* tk t> __ mui 5 ik ■ '-i v režiji Julija Hočevarja in Pav-lindča Francija. —c, Gradaška opekarna razširja obrat O gradaški opekarni Je bilo te često govora. Spada v vrsto okrajnih podjetij, a prizadevni In marljivi obratovodja opekarne tov. Treblžan skrbi za podjetje ln njegovo rast zares z navdušenjem, ki je vzgledno. Opekarna v Gradaen, ki Jo Je okrajni gradbeni odbor v Črnomlju obnovil pred dvema letoma (manjši obrat je obstajal že pred vojno!), Je prvotno pričela z Izdelovanjem zidakov. Obratovodja Treblžan pa Izpopolnjuje s svojim delavskim kolektivom tudi preko zime strojne naprave, da bo opekarna pričela Še letos Izdelovati tudi strešno opeko. Da bi dokazal, kako je tndi v Gradaen možno razviti socialistični sektor obrti, je na njegovo pobudo pričela gradaška opekarna graditi veliko delavnico ln pe* za Izdelovanje in žganje pečnlc tn glinastega posodja. Gradaški keramiki so znani po vsej Bell krajini kot odlični delavci, nova keramična delavnica, ki je priključena gradaški opekarni, pa bo gotovo vpodbndlla vse gra-daške keramike k tekmovanju za čim lepše ln čim cenejše Izdelke, ki Jih še vedno primanjkuje na našem trgu. .e davanjih Ljudske univerze. Pomagali bodo enotam PLZ in priredili tri praktične vaje, imeli bodo šest tekmovanj s teleprinterji s sosednjimi telegrafi, pomagali bodo delavskemu svetu in mladinskemu aktivu. Dostojno bodo opremili poštne prostore ter se zanimali za delovne pogoje uslužbencev na zunanjih poštah. Organizirali bodo šahovski krožek ter vključili še nekaj preostalih uslužbencev v sindikat. S temi sklepi se je sindikat poštarjev novomeškega okraja hkrati tudi vključil v novo 6-mesečno tekmovanje Upravljanja delavskih svetov. .ar. Incident s škofom Vovkom v Novem mestu Dne 20. januarja se je generalni vikar in zastopnik ljubljanske škofije Anton Vovk odpeljal v spremstvu kanonika dr. Kimovca in župnika Campe z vlakom v vas Stopiče pri Novem mestu zaradi neke cerkvene svečanosti. Na postaji v Novem mestu so škofa Vovka spoznali sestra in nekateri sorodniki žrtev, ki so padle v vojni po zaslugi izdajalske vloge in aktivnosti nekaterih duhovnikov iz tega kraja. Okrog teh sorodnikov se je kmalu zbrala množica okrog 150 oseb, ki je začela škofa psovati zaradi reakcionarne dejavnosti duhovščine. Množica je bila tudi pod neposrednim vtisom dejstev s procesa, ki je bil štiri dni prej zoper prodekana Siraja iz Trebnjega in na katerem je bilo odkrito, da je Siraj ovajal pristaše osvobodilnega boja, od katerih so štiri ustrelili Italijani, devet pa so jih internirali. Razen tega je škof Vovk znan kot človek, ki je bil med vojno povezan z Izdajalsko »belo gardo«. Pri demonstraciji proti Vovku je prišlo do grdega ravnanja, tako da sta bila laže ranjena škof kakor tudi zastavnik Ljudske milice Ivan Tavčar, ki je ščitil škofa. Organom oblasti je uspelo Vovka potegniti iz množice in ga zaščititi. Škofu so takoj nudili zdravniško pomoč. Oblastva so Izvedla preiskavo. solzivec, da je pomirila razgrete pretepače. Posledica pretepa je bilo veliko število ranjenih in poškodovanih- Koroški Slovenci so dobili svojo knjigarno. KoroAka Slovenska prosvetna zveza je pred kratkim odprla v Celovcu slovensko knjigarno »Naša knjiga*. Knjigarno so odprli ob priliki proslave pesnika Otona Zupančiča. Za koroške Slovence je knjigarna velikega pomena, pa tudi Nemci bodo lahko po njej ocenjpvall našo književno dejavnost. 20 novih delovnih zadrug s 443 gospodarstvi je bilo ustanovljenih na Hrvaškem v dveh mesecih, to je od 1. novembra dalje. Sodeč po pripravah bo na Hrvaškem do začetka spomladanskih del na polju ustanovljenih vsaj še R0 novih kmečkih delovnih zadrug. V zadnjem času so se močne okrepile tudi prejšnje zadruge, v katere se je vključilo novih 150 gospodarstev. Naši usnjarski Izdelki Imajo svetovni sloves. Izvoz naših usnjarskih izdelkov v razno evropske države in Ameriko se veča iz leta v leto. Za nje se Že sedaj zanima okrog 70 velikih trgovskih podjetij iz raznih tujih držav. r Novi vrsti domačih zdravil so začeli izdelovati v zagrebški tovarni zdravil »Pliva«. Eno zdravilo se imenuje suflakombin in bo v nekaterih primerih bolezni nademestova-lo penicilin, druga pa se imenuje heksa-barbiton, ki je učinkovito, a neškodljivo uspavalno sredstvo. V Beogradu cenijo pohištvo slovenskih tovarn. Pred kratkim je v Beogradu odprlo svojo poslovalnico podjetje »Les* iz Ljubljane, ki prodaja pohištvo raznih slovenskih tovarn pohištva. Ze v prvih dneh je trgovina dosegla lep uspeh in je bilo veliko pohištva prodanega. Kupci za pohištvo se oglašajo tudi iz notranjosti Ljudske republike Srbije. 103-letnl pretepač pred aodlščem. V San-tlagu v državi cile (južna Amerika) je moral pred sodišče 103-letni Juan Guzan, ker je v pretepu pobil na tla in hudo ranil nekega 2*-letnega fanta. Debelo je pogledal poMcijski komisar, ko je ugotovil, da se je. obtoženi Juan rodil v novembru 1848. Zima, delo in pesem v gozdovih Roga Navzlic debelemu snegu in mrazu delo v Rogu ni zamrlo. Nasprotno, skupine pridnih sekačev na sečiščih krepko vlečejo žage in vihte sekire, da odmeva po gozdu. Nedaleč stran vlačijo vozniki debele hlode iz dolin in skalnatih grap. Po snegu gre to veliko laže kot v kopnem. Dvanajst je ura! Dnevna akordna obveza je dosežena ali pa bo kmalu. Treba je malo oddiha in kaj prigrizniti. Okrog velikega ognja posedejo znani udarniki Henigman, Markovič, Senica, Kotar, Avguštin in drugi. Vsak bi pričakoval, da bodo po napornem delu najprej jedli. Toda ne! Pesem za-doni, domača pesem, pesem svobodnega delavca-udarnika, ki je s pesmijo na ustih jurišal na sovražnikovo utrjeno gnezdo med narodnoosvobodilno borbo, danes pa prav tako s pesmijo na ustih zavestno dela in ustvarja.,. Pesem je lepa in ubrana. Z zadovoljstvom spoznaš, da niso v gozdu samo dobri delavci, ampak tudi dobri pevci. Prav veseli bi jih bili, če bi prišli včasih tudi v vas in zapeli tako lepo, kot zapojejo utrujeni po delu svojim tovarišem v gozdu. Tudi zima je prinesla svoje čare v prostrane roške gozdove. V deželi ,.miru" TauariSči, mi smo za mir, vam pravim, za mir.. Al Mir tam zadaj! FrančekSaje: \ Belogardistfčni štajerski bataljon »Po maši govor partizanskega 1. bataljona, j Imel Prlek. Smo še vedno Imeli sestanke Ka- j toliške akcije kljub partizanski prepovedi... Nikdar ne bom pozabila krasnih govorov go- j spoda Cvara... Vedel je, kaj nas čaka. Ni pa vedel, ampak slutil, da bo on prvi dal življenje za svoje ideale... Nekaj fantov je šlo v hosto k mirnopeškl Legiji. Drugi smo ostali... Gospod kaplan (Cvar — op. S. F.) je odšel v grad Skr-ljevo na duhovne vaje in da se skrije. G. župnik je ostal doma. Ferdo Gospodaric jo Je popihal v Ljubljano. Prejšnji dan smo zvedeli, da Je Jamnik ubit. Ubili so čez dva dni tudi g. župnika In gospoda kaplana, katerega je izdal eden naših fantov. Tako smo ostale z Ivanko (Primožič — op. S. F.) same med partizani...«10 V nedeljo 14. junija ob 5. uri zjutraj je okrog trideset šentrupetsklh belogardistov, ki so nosili partizanske znake, prišlo v Goriško vas pri Mirni peči. Spraševali so za najbližjo partizansko četo. Ko so jim ljudje pojasnili, so se obrnili v nasprotno smer In odšli v gozd Žabjek med Prečno, Bršljinom In Kalom. Tu so se brž povezali s prečensklm župnikom Jankom Kom-Ijancem, ki so se z njim dogovorili, da mu bodo pomagali mobilizirati njegove neodločne fante. Tiste dni se je v gozdu za Kalom nad Prečno zadrževal tudi vod partizanov iz Gašperjeve čete II. bataljona Dolenjskega odreda. Ljudje so partizane obvestili, da se v bližini klatijo oboroženi belogardisti, a partizani tem govoricam niso 20 Uhanova popisuje te dogodke pod datumom 10. junija 1912, čeprav so se začeli nekaj dni prej in trajali vsaj do 18. junija. hoteli In mogli verjeti. V nedeljo proti večeru je odšla s Kala v Ceščo vas tričlanska patrulja: Tone Ilovar iz Novega mesta, Alojz Novšak z Grčvrha pri Mirni peči in Miklič, sin mlinarja na Kadulji pod Trebelnem. Na poti je ta trojica naletela na šentrupertske belogardiste, ki so jo zajeli ln proti jutru 15. junija zaklali. Zaklane partizane so ljudje našli šele čez- kakih deset dni v neki grapi, pokrite z dračjem, ter jih dostojneje pokopali kar v gozdu. Po Izjavi več prič je pri tem umoru kumoval tudi župnik Komljanec, saj je zgodaj zjutraj prišel iz gozda, kjer se je zgodil zločin. Nato se je odpeljal maše vat na podružnico v Dolnjo Stražo, potlej odhltel v Novo mesto In se vrnil z akademikom Ivanom Mihevcem, da bi mu pomagal pri belogardlstičnl mobilizaciji. Dopoldne pa je župnik Komljanec, očitno zaradi slabe vesti, kmetu Janezu Parklju Iz Prečne, ki ga je zjutraj videl prihajati z morišča, pripovedoval, da mu je davi komandant belogardistov povedal, da so ponoči ujeli tri partizane in jih ubili. Parkelj je pred sodiščem z začudenjem pristavil: »Zakaj je komandant prišel to povedat Komljancu, ne vem; videti pa je bilo, da sta imela že zvezo, če mu je to pravil.«*1 ii Sodni spis zoper Murglja, okrožno sodišče v Novem mestu, Ko 230/46/78. Po tem boju se je župnik Komljanec podvizal, da bi čimprej izvršil svojo nalogo. Zato je še isti dan popoldne belogardistom v prečenski občini pismeno sporočil, da se v njihovi fari nahaja vojska generala Mihajlovića. Pozval jih je naj se tudi oni odzovejo pozivu ter odidejo v borbo proti partizanom. Zavoljo tega naj zvečer pridejo na razgovor v župnišče. Eno pismo, naslovljeno na Franca Somraka, kmetskega sin* s Kala, je prišlo v roke tudi partizanom.92 Zadeva z župnikom Komljancem je bila v glavnem razčiščena. Njegovi šentruperski pomagači pri belog'ardistični mobilizaciji so zjutraj zahrbtno umorili tri partizane, kar je partizanski vod zvedel že okrog poldne istega dne. Sedaj je Komljanec hotel k morilcem partizanov poslati še svoje vojščake. Partizani so sklenili, da morajo to Komljančevo namero za vsako ceno preprečiti. V mraku se je pri Komljancu v župnišču res zbralo nekaj belogardističnih somišljenikov iz prečenske fare, oboroženi Šentruperčani pa so okrog župnišča postavili straže in zasede. Ko so zvečer prišli v Prečno tudi partizani, da razbi-jejo sestanek in aretirajo župnika kot kolovodjo belega izdajstva, so jih ljudje opozorili na za- » Sodnd spis zoper Murglja, okrožno sodišče v Novem mestu. Ko 350/46/78 str. 46. sede. Partizanski oddelek je počakal na odhod oboroženih belogradistov in nato stopil v žup-nišče. Tu so partizani našli samega župnike Komljanca s kupom belogardističnih letakov, noticami s sestanka in s skicirnim govorom. Po teh beležkah je Komljanec še pred dobre pol ure prečenskim članom Katoliške akcije in drugim zvestim fantom naročal, da morajo bud* no zasledovati vse pristaše osvobodilnega gibanja. V duhu pisanja »Svobodne Slovenije« in govora dr. Kreka iz Londona jim je zatrjeval, do so vsi partizani obsojeni na smrt ter da general Mihajlović to že izvršuje v krajih, kjer ima oblast. Partizanska patrulja je župnika Komljanca aretirala, čez dva dni ga je naglo vojno sodišče z njegovimi sodelavci na Hmeljniku obsodilo na smrt zaradi organiziranja belogardističnega izdajstva in posrednega sodelovanja ter odobra. vanja umora treh partizanov. Župnik Jožef Kres iz Vavte vasi pa upa, da bo Komljanec proglašen za »mučenca za vero in svetnika«.!S S tem je bila belogardistična organizacija za zmeraj strta tudi v prečenski okolici Štajerski bataljon pa ni ves čas svojega obstoja dobil iz Prečne niti ene puške in niti enega moža. »» Ob prekopu KoTnlja.nčeveea trupla je župnik Kres iz Vavte vasi govoril, da »zločin, ki j« bil izvršen nad nedolžnimi žrtvami, naj sodi zdrava ljudska sodba lm zgodovina ki bo iapricala, da so vse žrtve padle zato, keT 9o bili neizprosni borci proti komunizmu, pošteni Slovenoi(T). verni katoHčani(l). ne pa izdajalci, kakor se je trdilo.« Nato je župnik Kres izrazil svoje trdno upanje, da bj Cerkev^ Komljanca proglasila za »mučenca za vero in za svetnika«. 11 (»Sloven&kd dom« 8. IV. 1043.) R- Stev. 5. DOLENJSKI LIST Stran 5 IZ nASiH K.&AJSV V Črnomlju je obnovljen katastrski urad V tem tednu je začel poslovati v poslopju Okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju katasterski urad za Belo krajino. \sem Belokranjcem bodo prihranjene dosedanje poti na kataster v Novo mesto, kar prebivalstvo okraja toplo pozdravlja. Vodja urada je postal višji geometer tovariš lic. PREDGRAD OB KOLPI V dvorani zadružnega doma v Predgrađu ja bil 20. januarja občni zbor OF, ki ao se ga udeležili člani iz Predgrađa, Jelenje vasi ln Pake. Občnega zbora se Je poleg drugih udeležil tudi ljudski poslanec tov. Janez Zu-nlč, ki Je v daljšem govoru poudaril pomen ln dolžnosti OF. Pojasnil je, kakšne naloge Ima Fronta na gospodarskem in političnem polju. Po njegovem govoru so bile volitve novega odbora OF. „ „ Na občnem zboru so razpravljali tudi p elektrifikaciji v Poljanski dolini ob Kolpi. Ker je transformator med Kovačo vasjo in Predgradom že gotov In Je v njega tz Kočevja že napeljan vod z električno energijo, amo se vsi že veselili, da bomo kmalu tudi Srl nas Imeli električno razsvetljavo. Ven-ar pa tega še nismo dočakali, ker elektrika pri na« spi zimsko spanje, čeprav Je sedaj čas, da bi postavili vsaj lokalne drogove se tudi tega dela ie nismo lotili. Upamo, pa da bo v kratkem tudi to delo požl-velo ln bomo vendar prišli do luči. TREBNJE Davkoplačevalci trebanjskega okraja so filačall dosedaj na račun davčne odmere za eto 1351 73 davčnih zaostankov. Nova odmera davčnih akontacij za prvo tromesečje leta 1952 je ie razposlana po vseh KLO. K. O. KOČEVJE V kočevskem okraju dosegajo vedno lepše uspehe Izobraževalni tečaji. Doslej uspešno deluje 8 splošno izobraževalnih, lt ku-karsklh in šiviljskih ter 7 atrokovno kmetijskih tečajev na državnih posestvih. Frontne organizacije na Kočevskem se pripravljajo na volitve občinskih odborov OF- Na vseh sedežih bodočih občin so postavljeni Iniciativni odbori, katere sestavljajo predstavniki frontnih in partijskih organizacij. V bodoči občini Kočevje-oko-llea je Iniciativni odbor že začel pripravljati volitve novega občinskega odbora OF. K. O. PREČNA Nad M žena in deklet It domače ln okoliških vasi se udeležuje redno vsak teden dvakrat prlkrojevalnega ln šlvllskega tečaja t Prečni. Celo iz Daljnega vrha ln Kamene prihajajo na ta tečaj žene in dekleta. Tečaj vodi privatna šivilja Slavka Saje. Sajetova je res lahko za vzgled ostalim obrtnikom, •aj poleg tečaja v domačem kraju poučuje še na podobnem tečaju v Dol- Toplicah. Žene ln dekleta, ki jim na tečajih posreduje osnovno znanje iz svoje stroke, JI bodo sa njeno požrtvovalnost prav gotovo hvaležne. DOLZ Z Dolža dosedaj nI bilo kaj prida slišati, po navadi več slabega kot dobrega; v resnici pa nismo tako slabi, kot bi nas lahko »odllf po dosedanji zaspanosti. Sklenili smo, da hočemo z dmertml kraji v korak pri splošni Izobrazbi. Odkar sta na naši Šoli sedanji učileljlcl, sta krepko zaorali na prosvetnem polju tudi Izven iole. Imamo gospodinjski tečaj, pevski zbor ln Igralsko družici Volje nam ne manjka in ker imamo ie strokovno vodstvo ln pomoč, bomo oboje aedaj v rimskih mesecih s pridom izkoristili za spiošno Izobrazbo, katere si vsi želimo. Upamo, da bomo pri tem dosegli lepe uspehe. Naravno gibanje prebivalstva novomeškega okraja v 6 letih Navajamo uradne podatke o številu rojstev, porok in smrti v novomeškem okraju v letih od osvoboditve dalje. leta rojstva poroke smrti prirastek naravni 1946 786 519 451 335 ljudi 1947 1053 359 846 207 „ 1948 1089 325 661 428 „ 1949 1327 339 625 702 „ 1950 1356 386 668 688 „ 1951 1370 349 636 734 „ Skupaj 6981 2277 3887 3094 ljudi Iz podatkov je razvidno, da število novih državljanov, ki prihajajo na svet, Iz leta v leto počasi raste, da je bilo v šestih letih na novo ustvarjenih 2277 družinskih gnezd (upamo, da so vsa topla in graditelji zadovoljni) in da je umrljivost iz leta v leto nasproti rojstvom manjša, kar je posledica boljših zdravstvenih ln socialnih razmer pri nas. Iz pregleda je tudi razvidno, da je povprečni naravni letni prirastek prebivalstva v okraju 7,37%. ST. PETER Iz vseh krajev poročajo, da Imajo izobraževalne tečaje, posebno gospodinjske, le pri nas menda nismo sposobni, da ga pripravimo. Sedaj nam manjka menda samo le štedilnik. Sicer nam je Svet za knlturo ln prosveto pri OLO Novo mesto enega že nakazal, ker pa je ta štedilnik v Suhi krajini, noče nlh&e ponj. Včasih smo bili v St. Petru sposobni kaj dobrega spraviti skupa.1. sedaj pa nam nohena reč ne gre od rok. Ne vem. kaj Je temu vzrok, res pa je brez dvoma, da bomo pri takem mrtvilu zaostali za drugimi kraji. K. J. KAZNUJTE MUČITELJE ŽIVALI V torek 22. Januarja se Je pred hotelom Metropol ustavil na Ljubljanski cesti v Novem mestu majhen tovorni avtomobil r evl denčno številko S-1347. Na kamionu je bilo 5 glav Koveje živine, med nogami goveda pa sta splašena skakala obrcana prašiča. Govedo je stalo tesno stisnjeno drugo ob drugem, da pa nI poskakalo s premajhnega in preozkega kamiona, pa so »brihtnl« lastniki živine ln avtomobila pogruntall rešitev: privezali so živali za rogove tako nizko k tlom, da se žlvtna sploh nI mogla ganiti ter jt očivldno trpela. Mimoidoči so se zgražali nad takim mučenjem Živali, prav posebej pa so se z zgražanjem obračali na kamion kmetje. Mar redijo naši kmetje živino zato, da Jo bodo razni mesarji ln brezvestni šoferji močili na tak naelnf Ko aem vprašal šoferja, čigava Je živina, Je odvrnil, da od podjetja »Mesnina« lz LJubljane. V mrzlem dnevu je privezana živina drgetala; lahko si seveda predstavljamo »Izvenplan-ske« počitke voznikov do Ljubljane, pa nam bo slika jasna! Avtomobil In naloženo živino st je ogledal tudi trgovski Inšpektor OLO Novo mesto. Upamo, da pravična kazen .za mučenje živali krivcem ne bo ušla! V petek J8. januarja pa so organi okrajne tre Inšpekcije ustavili na cesti 13-letnega fanta, ki 6e je pripravljal, da bi po zasneženi cesti odgnal v LJubljano 2 para v^.iv. Fant je povedal, da ga Je oče Franc ioni, nakupovalec podjetja »Mesnina« lz Ljubljane, poslal s 400 dinarji Iz Ljubljane v Novo mesto z nalogom, da prižene živino pei v Ljubljano. S 7» dlnar.il naj bi fant potoval 2—3 dni Ir Novega mesta v LJubljano, si Je menda mislil nakupovalec, kl mu najbrže n| mar. kako bi trpel pri tem delu njegov otrok In živina. Vole so nato postavili v hlev v Novem mestu, fanta pa so sorodniki v Novem mestu poslali z vlakom domov. Tudi tega očeta hI bilo vprašati, če pozna našo zakonito zaščito otrok. —k. IZ OBKOLPSKE SOTESKE PRI STAREM TRGU Od Broda na Kolpi do odprte doline pri Starem trgu ob Kolpi se razteza zaprta soteska, za promet z vprožnimi vozili slabo, za motorna vozila pa sploh nedostopna. V tej soteski so za hribi redkemu poznane vasi Lazi in Vrt, ki spadajo pod okraj Črnomelj. Ko potuješ od vasi Dol pri Starem trgu, si nehote misliš, da mora biti tu zelo zapuščen kraj, v katerem ni nobenega človeka, kje šele vas. Po tričetrturni hoji zagledaš v majhni odprtini med hribi vas Laze. V vasi pa začuden obstojiš, ker je na tako zaprtem in slabo dostopnem kraju tako lepo urejena vasica. Ko vprašaš kako so mogli narediti tako udobno urejena stanovanjska in gospodarska poslopja, zveš od ljudi, da so se njihovi predniki borili za obstoj vasice z delom po raznih tujih državah kot v Ameriki, Nemčiji in drugod. Ze prej so hili vaščani Laz zelo napredni, še bolj pa je to opaziti v njihovem današnjem napredku in skupni borbi za dvig vasi. Vaščani so uvideli, da ne bodo mogli tako hitro dobiti električne razsvetljave od daljnovoda, ki ga postavljajo od Kočevja v Poljansko dolino. Zato so takoj po vojni, že leta 1940, sklenili, da si postavijo lastno centralo. Napravili so načrt in kupili dinamo. Pri delu in napeljavi jim J« pomagalo državno električno podjetje iz Črnomlja, ki jim je napravilo notranjo napeljavo in montiralo dinamo. Tako so imeli zasilno urejeno centralo; kmalu jim je zasvetila težko pričakovana luč. Ker pa napredni vaščani niso bili zadovoljni samo z zasilno centralo, so se lani odločili, da jo izboljšajo, da je namreč ne bo oviral vsak narast Kolpe. Naredili so novo vodno kolo, kanal, v katerem je kolo montirano, so zabetoniralo, tako da imajo sedaj urejeno odlično razsvetljavo tudi kadar Kolpa naraste. Od vasi Laze se podaš med še bolj zaprte bregove, potuješ ob Kolpi še pol ure in prideš v Vrt s štirimi posestniki, ki imajo malo zemlje in malo dohodkov, a so navzlic temu zelo napredni. Tudi ta vas se je skupno z vasjo Goršeti iz hrvaške strani odločila, da si postavi električno centralo. Hrvaške oblasti so jim lani dale na razpolago dinamo in cement za betoniranje centrale. Pozimi so se preskrbeli potreben les, meseca avgusta pa so pričeli z betoniranjem in montiranjem centrale. Ker niso mogli dobiti pomoči od električarjev iz Črnomlja, so se obrnili na okraj Kočevje, ki jim je z veseljem pomagal z materialom ln strokovnimi delavci. Prvega decembra je tudi v vasi Vrt zasvetila težko pričakovana električna luč. Vidimo, kaj se da narediti v slogi, z dobro voljo in požrtvovalnostjo. To so najlepše dokazali štirje posestniki iz vasi Vrt in osem posestnikov iz vasi Laze, ki si medsebojno pomagajo pri izboljšanju in dvigu svojih vasi. v. OGLAŠUJTE >DOLENJSKFM LISTU« TUDI v KARTALJEVEM NE SPIJO Zadnji čas je, da se vendar tudi sami enkrat oglasimo is Karteljevega ▼ Dolenjskem listu. 2e večkrat smo Čuli očitek, da menda spimo, ker ni od nas nobenih vesti-Ni tako! Smo sicer v majhni vasici, ki je precej oddaljena od prometnih zvez in Novega mesta, vendar pa smo tudi tu zadovoljni Dolenjci. Da bi nam prej minil zimski čas in da bi ga pravilno izkoristili, smo že v decembru organizirali gospodinjski tečaj, ki ga imamo v šoli. Do januarja smo imele le šolski pouk, ta mesec pa smo začele tudi kuhati. Tečaj obiskuje 44 deklet. Vrstimo se v dveh izmenah- Tovarišica upraviteljica Marija Krajno Ima teoretičen pouk, učitelj Miha Tomšič prireja politične ure, tov. Frančiška Rapuš lz Mirne peči pa ima praktičen del tečaja. Zelo je požrtvovalna in zato med dekleti priljubljena. Med tečajnicami vlada pravo tovarištvo. Ob petkih nas uči tov. Franca Kebelj iz Karteljevega šivanja in pletenja. Čeprav imajo nekatera dekleta tudi poldrugo uro do šole, redno in rada prihajajo k pouku. Za novoletno jelko so napekla peciva za 150 otrok in jim skuhala čaja. Za zaključek tečaja, ki bo 16. marca, bomo priredile razstavo. Ustanovile smo pevski zbor. ki bo zapel ob zaključku tudi nekaj pesmi. Pevski zbor vodi tov. Marija Kozina. Se nekaj: žlvinozdravnik tov. Pučko lz Novega mesta nam je tudi že predaval o zdravju. Vse tečajnice iskreno želimo, da bi nas še kdo obiskal iz mesta in nam kaj zanimivega in poučnega povedal! M. K. SEBI ŽELIJO ŠKODO V krajevnem odboru šmihel pri Žužemberku je bil popis živine opravljen pravo? časno. Po večini so kmetje prijavili vse v redu in niso ničesar utajili. V Drašči vasi pa so nekateri le čutili potrebo, da nekaj utaje. Tako je kmet Anton Mirtič iz št. 3 utajil dve ovci, Marija Zupančič iz št. 2 eno ovco in prašiča, Neža Hrovat iz št- 10 eno ovco m Franc Mirtič iz št. 18 tudi eno ovco. Primerna kazen jim ne bo ušla. STARI GREHI PRIHAJAJO NA DAN Dolenjski list je že lani objavil poročilo o slabem gospodarjenju v krajevnem pesko-kopu v Smihelu, ko je dopisnik S. H. pozival, naj kontrola razčisti razne nepravilnosti slabega gospodarjenja, pa je ta poziv naletel na gluha ušesa. Da so bile tedanje trditve pravilne, se kaže danes, ko prihajajo na dan stari grehi. Bivši upravnik pesko-loma je za pesek sprejemal denar in za to izdajal potrjene račune o plačilu. Namesto pa, da bi denar odvajal tja kamor spada, je denar romal v njegov žep. Sedanje vodstvo terja prevzemnike naj plačajo pesek, navzlic temu, da so ga enkrat že plačali v roke bivšega upravnika. S-o To in ono iz Žužemberka Nedavno so neznani zlikovci namerno podrli več kapelic. Seveda so to dejanje hoteli naprtiti »sovražnikom vere«. Tisti, ki to govore, naj iščejo »sovražnika« v svojih vrstah! * če si ogledaš Okrajni magazin in kmetijsko zadrugo, takoj vidiš, da ni nobena teh trgovin založena z industrijskim blagom, ki ga je danes dovolj na razpolago. Na policah manjka mnogo vrst drobnega blaga, ki ga potrošniki zaman iščejo. • Popis živine, perutnine in čebelnih panjev je uspešno zaključen. Marsikateri kmet je z nezaupanjem sprejel popisovalca, češ, saj »popisujejo zato, da bodo lahko nabijali večje davke*. Take vesti so širilt ljudski Škodljivci in nekateri kmetje ao jim nasedli ter pri popisu svojo lastnino utajili, seveda le v svojo škodo. Sladkorna mrzlica je hudo začela razsajati pri nas, na Dvoru ln posebno v Suhi krajini. Gospodinje so nakupile velike količine sladkorja. Epidemija je izbruhnila v Binjah, prva zanesljiva poročila pa so le povedala, da se je cena sladkorju dvignila pri kilogramu na 250 din. Kaj bodo storili tisti, ki jih je napadla ta mrzlica, če bo barometer pri ceni sladkorja padel T Lanskoletne davke so kmetje in obrtniki skoraj v celoti poravnali. Seveda pa so med izjemami tudi taki, ki bi se s tarnanjem radi izognili plačilu davkov, vendar pa so lahko prepričani, da jim to ne bo uspelo. Lani se je gradbena delavnost pri nas zelo razmahnila. KLO Žužemberk gradi na trgu moderno gostinsko poslopje s tujskimi 6obami. Stavba bo letos dograjena in bo velika pridobitev za naš kraj. Gradnja zadružnega doma je precej napredovala, vendar pa bo treba le precej truda, da bo spravljen pod streho. Tudi neki privatnik si je zgradil lično novo stanovanjsko hišo, v okoliških vaseh pa so kmetje pridno popravljali in gradili gospodarska poslopja. * Iz Lipja v Suhi krajini poročajo, da se ja v njihovi vasi pri belem dnevu pojavilo več volkov. Doslej niso napravili še nobene škode. Kmetje pa se precej pritožujejo, da to se zelo razmnožili kragulji, ki delajo veliko Škodo na perutnini. Zato bi morala lovska družina iz Žužemberka storiti vse, da škodljivce zatre. * V lanskem letu je novomeško podjetje »Mlekopromet* odkupovalo po zbiralnicah mleko, kar pa zaradi slabe organizacije ni uspevalo. Vse drugače so se pokazali ljudje pri »Mlekoprometu« iz Stične, ki so z odlično organizacijo zelo dobro uspeli, saj v žužemhsrški zbiralnici zberejo zadnje čase tudi do 100 litrov mleka na dan. Tudi zbiralnici v Ajdovcu in Dvoru ne zaostajata dosti za žulemberško. Kmetje so se začeli zavedati, kako važna je proizvodnja mleka. Začeli so iskati le dobre krave mlekarioe. Spoznali so tudi. da jim le dobra in skrbno negovana živina prinaša lepe dohodke. S. H. fcoravno glhanfe prebivalstva TREBNJE V mesecu decembru 1051. se je v trebanjskem okraju rodilo 41 otrok, od tega 22 dečkov in 19 deklic. Umrlo je 31 oseb, porok pa je bila 17. Poročili «o $«: Čevljar Johan Beo iz St. Janža in kmeto-valka Marija Pelko iz St. Janža . Mizar Emil Klatinus iz St. Janža in hči posestnika Julijana Pungerčar iz St. Janža. Na-meščeneo Viktor Koritnik iz Krmelja in na-tueščenka Ana Rozman iz Krmelja. Rudarski kopač Andrej Božič iz Krmelja in gospodinja Tanja Sindorenka iz Krmelja. Rudarski kopač Jožef Možina iz Krmelja in hči posestnika Marija Pernišek iz Krmelja. Kmečki delavec Alojzij SkuŠek is Mirne vasi in kmečka delavka Marija Skušek iz Mirne vasi. Mesarski pomočnik Anton Planta-rič iz Mokronoga in kmečka delavka Ana Zupančič iz Mokronoga. Kmet Božidar Jur- fflle iz Bistrice in hči posestnika Marija Lap z Bistrice. Sin posestnika Ludvik Saje iz Vel. Loke in kmetovalka Marija Jevnikar iz St. Lovrenca p. V. Loki. Nameščenec Frano Zidar iz Vel. Loke in nameščenka Cirila SmoliČ iz Trebnjega, čevljarski pomočnik Alojzij Vidmar iz Mirne in Slanica KDZ Marija Kos iz Mirne. Nadzornik proge Maraž Franc iz Trebnjega in hfi kleparja Cirila Kmet iz Trebnjefra. Mehanik Jožef Za 700 dinariev radioaparat Tako si je zamislil Miha Sterk iz Grihelj pri Črnomlju. Leta 1*48. ko so v Gribljah pričeli graditi zadružni dom, je bil domu že vnaprej dodeljen radioaparat. Kako je delo pri gradnji potekalo, je mnogim poznano. Tedanji odbor za gradnjo doma je že v začetku docela popustil. Izkopali so bili temelje in nekoliko tudi že zabetonirali. Ce pa danes pride v ta kraj tujec ki mu kraj ni pozna.n, bo mislil, da so bili tu narejeni strelski tarkl za napadanje čez Kolpo na Hrvaško->eta 1948 in 1049 še ni bilo za nabavo potrebnega gradbenega materiala posebnih težav in bi bil zadružni dom lahko že davno dograjen. Odbor za gradnjo bi moral biti ssmo malo holj delaven, organizirati bi moral prostovoljno delo, pa bi ga dogradili. Nov zadružni dom bi aedaj zelo dobro služil KZ in KLO, saj bi v njem lahko imeli razna podjetja, pisarne, dvorano za prireditve in podobno. Okrajni odbor za gradnjo zadružnih domov v Črnomlju je dodelil zadružnemu domu v Gribljah radioaparat. Ker pa dom ni bil zgrajen in radio ni imel svojega prostora, se je takoj prijavilo več interesentov, ki so ga hoteli imeti ta čas v uporabi. Nekega večera leta 1948 so radio prenesli v 6obo, kjer so imeli mladinske sestanke in se je pri tem pokvaril. Morali so ga dati v popravilo. Ko je bil popravljen, ga je Ster in plačal popravilo dvignil tov. 700 dinarjev. Nato je Vaški odbor OF večkrat skušal dobiti radio, da bi služil skupnim namenom, vendar ga tov. Sterk ni hotel izročiti. Od Okrajnega odbora OF Črnomelj je prejel že dva opomina, da naj aparat takoj izroči VO OF in ga sam ne sme več uporabljati. Na vse opomine pa je Sterk ostal gluh in aparat je še vedno pri njemu. Aktiv Ljudske mladine v Gribljah je zelo delaven, zlasti na kulturnoprosvetnem polju. Zato mu je Okrajni odbor OF dal pooblastilo, da dvigne pri Sterku aparat, ki naj postane last mladinskega aktiva. Ko je šel predsednik mladinskega aktiva k Sterku po radio. tov. Sterk ni hotel pooblastila niti prebrati, češ da ne vidi in dejal, da radia prej ne da. dokler mu ne piača zanj 700 dinarjev, ki jih je dal za popravilo. Ljudje pa se sedaj sprnAujejo, kdo je dal Sterku pooblastilo, da dvigne radioaparat in plača popravilo. Sicer pa ga ima ftterk že najmanj 20 mesecev, men tem časom je bil že dvakrat pokvarjen, zato je gotovo tudi plačal več Kot samo 700 dinarjev. Tako početje pri prisvajanju skupne lastnine je orez dvoma graje vredno, zato se mora to vprašanje rešiti v najkrajšem času. Sterku je treba pokazati, da se tudi 2n take ljudi najdejo zakoni, ker drugače se bo našel še kdo, ki si bo zaželel radiaparat za celih 700 dinarjev. k Piškur iz Vel. Loke in nameščenka Milena Zaleteli iz Trebnjega. Oficir JA Maksimilijan Malekšič iz Trebnjega in nameščenka Justina Dim iz St. Janža. Oficir J A Valentin Slivnik iz Trebnjega in nameščenka Marija Nučič iz Trebnjega. Član KDZ Ciril Vidmar iz St. Janža in članica KDZ Flen-rika Novak iz St. Janža. Ana Zorman iz Dol- Nemške vasi. — čestitamo! Umrli $0: Klatnus Marija, prevžitkarica, M let. Vel. Cirnik. Franc Meserko, prevžitkar, Si let, Čatež. Ana Florjančič, hči posestnika. 6 mesecev, Čefinjice. Jože Zarobec, prevžitkar, 82 let, češnjice. Jože Saje, zid- pomočnik, 84 let, Češnjice. Janez Kužnik, kmet, 76 let. Lokve Dobrnič. Notburga Zupančič, gospodinja, 75 let, Dobrnič Neža Kolene, kmečka delavka, 52 let, St. Lovrenc p. St. Rup. Anton Goreno, mali kmet, 90 Tet, Mirna vas. Marija Sentjurc. kmečka delavka, 88 let. Mokronog. FrančiSka Florjančič. hči posestnika, stara 1 mesec, Mokronog. Barbara Ple-šec, kuharica, 63 let, Primskovo. Marija Plavc, prevžitkarica, 52 let. Sela Sumberk. Mihael Zore, kmet, 55 let. Sv. Križ p. Litiji. Dušan Renko, otrok, star 2 dni, St. Janž-Marija Renko. otrok, stara pol ure. Blaž Starina, rud. upokojenec, 94 let, St. Janž. Franc Pikovnik, rud. vrtalec. 58 let, St. Janž. Janez Bole, kmet, 67 let, St. Janž. Anton Bartolj, kmet, 74 let, St. Rupert. Jožer Krese, kmet. 67 let, St. Rupert. Štefan Zupančič, otrok, star 5 minut. Leopoldina Okrošček, gospodinja, 50 let, St. Rupert. Anton Udovč, kmet, 78 let, Telče. Jožefa Javoršek. kmetica, 27 let, Telče. Ana Sprajcar. gospodinja, 55 let. Trebnje. Znlezina Marija, prevžitkarica. 77 let, Tržišče. Fran« Jordan, kmet. 71 let. Tržišče. Frančiška Klemenčič, kmetica. IL let. Vel. Loka. Anton Lavrih. prevžitkar. 83 let, Vel. Loka. Janez Juntež, prevžitkar. 75 let, Tržišče. NAROČNINA za prvo četrtletje v znesku 101 din je zapadla! Vse naročnike, ki naročnine za leto 1952 še niso obnovili, prosimo, da to takoj store ln se Izognejo nepotrebnim visokim opominsktm stroškom. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 1 do 4. februarja; francoski film »Praznik«. Od 5. do 7. februarja: ameriški film »Zaklad Stera Madre« Od 8 do 11 februarja: Italijanski film »Beg v Francijo«. USNJENO RJAVO ROKAVICO sem našla v Novem mestu. Lastnik jo lahko dobi ▼ upravi Dolcnjskcjra lista. Ne zamudite prilike in naročite » Ljubljanski dnevnik « ki bo v februarju prinašal zanimiv podlistek »Ko so bile Hitlerju zadnje ure«. — Za naročilo zadostuje nakazilo enomesečne naročnine v znesku din 140.— na tekoči račun pri Narodni banki št. 601-90321-6. Starši, pomagajte otrokom pri učenju Vedno znova ugotavljamo, da v naših šolah še ni potrebnega uspeha pri učenju in iščemo vzroke za neuspeh. Starši prav radi mečejo krivdo na Šolo, šola na starše, na to, da ni potrebnih knjig in drugih učil, da so učni načrti preobremenjeni, da so zaradi pomanjkanja učnih moči pogosto preobremenjeni z delom drugi učitelji in profesorji in tako dalje. Gotovo s tem tega vprašanja ne bomo rešili, saj tudi nimamo tega namena, pač pa bi opozorili starše, da je uspeh v šoli precej odvisen tudi od tega, kako se otrok doma uči in koliko se uči. Pri osnovnošolskih učencih je navada, da se uče predvsem v šoli. Uči-teljstvo toži, da se učenci doma splošno malo uče, na kmetih pa se skoraj sploh ne uče. Učitelj se trudi, da učence nauči čimveč v šoli, vendar seveda ne more doseči uspeha, če se učenec ne uči tudi doma. Domače učenje, izdelovanje domačih nalog je prav tako važno, kot je potrebno, da učenec redno obiskuje šolo in se v njej uči. Zato bo prav, če se malo pogovorimo o tem, kako naj se učenec doma uči. Cim mlajši je učenec, tem bolj je potreben pomoči, ker je duševno še nerazvit. Ako pomagajo starši učencu že od prvega razreda osnovne šole, potem se v nekaj letih navadi učiti in mu ni treba kasneje več toliko pomagati. To je posebno važno pri takih starših, ki učencu v gimnaziji ne morejo več pomagati, ker pač snovi ne znajo. Ce ima učenec pouk dopoldne, tedaj naj po prihodu domov starši vprašajo, kaj so se v šoli učili, kaj ima za nalogo itd. Ako si učenec v nižjih razredih osnovne šole ne zapomni, kaj ima za nalogo, naj ga starši opozore, da si napiše. Na ta način starši otroka navadijo na to, da vedno pazi tedaj, ko daje učitelj nalogo. Seveda mora vsak učitelj že sam po sebi vedeti, koliko sme dati učencem dnevno za nalogo glede na različne sposobnosti otrok v razredu. Včasih pa se morda le zgodi, da imajo učenci kak dan za nalogo več kot zmorejo. Ce se staršem zdi, da je nalog preveč, tedaj se med seboj posvetujejo in učitelja na primeren način opozore na roditeljskem sestanku. Gotovo jim ne bo noben dober učitelj štel tega v zlo, ampak jim bo celo hvaležen, ker se mu bo s tem še bolj razvil čut za merilo pri dajanju domačih nalog. Takoj po kosilu naj se otrok ne uči, ker prebavljanje hrane ovira učenje, nekateri pa so celo mnenja, da tako učenje škodu*! razvijanju pomnjenja (spomina). Ccrok naj se po kosilu kake dve uri igra, nato pa naj se loti učenja. Dokler je spočit, naj se uči najprej težje re/Ci, nato pa lažje. Po tričetrt- urnem učenju naj učenec z učenjem prekine in naj se za nekaj minut razvedri, se malo poigra, porazgovori, po-skače na svežem zraku. Seveda pa je treba učenca navaditi, da se potem zopet zbere in začne znova delati. Tako delo pa je za učenca tem težje, čim mlajši je. S tem naj starši računajo in naj ga po nepotrebnem ne zmerjajo, če se takoj ne more zbrati. Prostor za učenje mora biti primeren. Razumljivo je, da ne sme biti preveč temen ne preveč topel in ne preveč hladen. Zlasti pa je treba paziti na to, da je prostor vedno zračen. V slabem zraku se učenec veliko teže uči in se hitreje utrudi. Na mizi naj ima učenec le tisto, kar nujno potrebuje pri učenju. Otrokova pažnja namreč ni še popolnoma razvita in jo vsak predmet rad priklene nase ter jo odvrne od tistega, kar se uči. Razumljivo je, da mora biti tak prostor miren. Le pomislite, kako odraslega človeka moti, ko bere kako knjigo, kaj piše, če je v okolici nemir! Vsak nemir pritegne otrokovo pažnjo nase, da potem le še sedi pri knjigi. Seveda je res, da vedno ni mogoče otroku nuditi takega prostora. Ce to ni mogoče, je pa prav, ako starši otroka vzpodbujajo k delu, mu povedo, naj se premaga in ne posluša morebitnega blebetanja otrok ali kakih drugih motenj. Tako si namreč otrok razvije počasi voljo, da zna z njeno pomočjo obdržati pažnjo na učni snovi. Gotovo pa mo- • ramo računati 8 tem, da tako učenje j veliko bolj utruja in uničuje živčevje kakor pa učenje v mirnem prostoru. Nekateri otroci se raje uče tiho, večina pa se jih laže uči na glas. Ker je način učenja (tiho, glasno) v zvezi z brzino zapomnitve snovi, je najbolje, da pustimo otroku, naj se uči, kakor si snov laže zapomni. Učencu je treba povedati, kako naj se uči. Ako otrok zdrdra iz knjige vso snov hkrati in jo ponovno drdra ter pravi: »Zdaj znam!*, je malo verjetno, da snov res zna. Otroka učitelj že v Šoli navaja, naj se uči tako, da snov razbije v smiselne celote in jo skuša najprej razumeti. Ako učenec česa ne razume, tedaj ga je treba opozoriti, naj vedno vpraša v šoli učitelja po razlagi, kaj to in ono pomeni. To sme in mu je vsak učitelj dolžan razložiti. Ce se pa pogostokrat zgodi, da učenec le ne razume snovi, tedaj je vzrok globlji: ne pazi ali teže dojema. V takem primeru se morajo starši posvetovati z učiteljem. Ce ugotove, da otrok v šoli ne pazi, tedaj ga je treba stalno opominjati, da mora paziti; ako pa teže dojema, tedaj mu seveda učitelj bolj pomaga, ker je to dolžan storiti, dolžni pa so se tudi starši bolj potruditi z njim. Otrok naj se torej nikoli ne uči snovi, ne da bi jo razumel, ker se je uči na pamet. Tako znanje pa ni dosti vredno, ne glede na to, da si snov, ki jo otrok ne razume, tudi težje zapomni. Ko je otrok snov razumel, naj jo ponavlja toliko časa, da jo zna. Seveda pa mora potem knjigo zapreti in ob zaprti knjigi ponoviti ter se tako kontrolirati. Ako pa tega ne napravi sam, ga morajo vprašati snov starši. Ko se nauči del snovi, naj se tako uči dalje, da se nauči vso. Kakor hitro se je naučil vse, naj zapre knjigo ali zvezek in naj vse ponovi. Le tako naučena snov bo ostala v spominu za nekaj časa. Seveda pa gre snov tudi iz spomina, jo pozabljamo. Ker pozabimo takoj po učenju največ snovi, zato jo je treba čez nekaj dni spet ponoviti. V začetku naj otrok ponavlja bolj pogosto, kasneje pa vedno v redkejših presledkih. Učitelj je dolžan, da vedno sprašuje tudi snov nazaj; zato pa je treba navaditi učenca, da se ne uči le tekoče snovi, ampak ponavlja tudi prejšnjo snov. To zahtevamo od učenca zato, da se mu snov bolj učvrsti v spominu, pa tudi zato, da snov med seboj povezuje in na ta način osvoji le tisto, kar je najvažnejše. Na pamet naj se nauči učenec le tisto snov, ki jo učitelj v šoli zahteva (pravila, zakone i. dr.), kar je tako zgoščeno povedano, da se ne da prav nič po svoje obračati, ne da bi s tem spremenil smisel. Ce starši tako ravnajo z otrokom, ga navadijo, da se bo lahko sam učil. Takemu učencu je treba potem pomagati pri učenju v kakih izjemnih primerih in ga včasih izprašati, da vidimo, kako se uči. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. &. Smuk, smuk v Gor$ance! Kje je rečeno, da bi dežela cvička tudi pozimi ne zmogla nuditi svojim ljudem nekaj mikavnega in povrhu še zdravega? Zmeraj Dolenjci vendar ne bodo zdeli v zapečku ali v zakajeni gostilni ali v mrzlem hramu! Tudi nje potegne bela opojnost, s snegom odeta narava v zlatem zimskem soncu, ven, ven na prosto! Smučarji na plan! Gorjanci vabijo! Ali je kaj lepšega kot drseti golih glav in polnih src pod jasnim zimskim nebom Čez klance in grape in se vzpenjati v višave? Od novomeške strani vzpon ne dela težav, iz belokranjske Smučarske tekme v Novem mestu V nedeljo 3. februarja bodo na Marofu pri Novem mestu smučarske tekme. Tekmo- j van.io se bo začelo ob 10. uri. Prijave se . bodo sprejemale na vrhu Marofa pol ure pred začetkom tekmovanja. Tekmovalo »e bo v smuku in tekih. Člani bodo tekli 10 km. mladinci 5 km. pionirji 2 km, članice 4 km in mladinke 2 km. Po daljšem času bomo lahko v nedeljo gledali zanimivo smučarsko tekmovanje. Letos pričakujemo prav posebno dobro udeležbo mladine iz Novega mesta in okolice. SMUČARSKI TEČAJ NA GORJANCIH Okrajni telovadni odbor Novo mesto je priredil s podporo okrajnega Sveta za pro-svelo in kulturo smučarski tečaj, ki je trajal od 27. do 31. januarja pri Gospodični na Gorjancih. -t.m . , . Na tečaj so bili povabljeni nekateri uči-telii in po dva zastopnika telovadnih društev okraja Novo mesto in Trebnje. Namen tečaja je bil predvsem v tem, da so tečajniki predelali nov smučarski učni načrt, tako da bi tečajniki lahko kasneje sami prirejali podobne tečaje in smučarska tekmovanja v svojih krajih. Pričakovali smo večje udeležbe, vidimo pa, da nekatera telovadna društva ne mislijo na vzgojo svojih smučarjev in se ne zavedajo svojih nalog. Po večih letih ima tudi Dolenjska letos dovolj snega in bodo zato smučarji lahko pokazali svoje znanje. Želimo, da bi pridobljeno znanje smučarjev na tečaju pomagalo opraviti potrehno vzgoio mlndih smučarjev v naših vaseh. Smučarji-tečajniki pa bodo s tem tudi dokazali, da pomoč ljudske oblasti, ki je omogočila tečaj, ni bila izdana zaman. Prvemu smučarskemu tečaju na Dolenjskem po osvoboditvi pa naj bi sledili še drugi! J. G. pa menda še manj. Šest sto metrov nad dolino pa že čaka smučarje s Krške doline pri bajeslovni Gospodični gostoljuben planinski dom — Paderšičeva koča. Pred tremi leti so jo dogradili, ker je prejšnjo kočo na tem mestu vzela vojna. Imenovali so jo po alpi-nistu-partizanu Vinku Paderšiču. Dvajset oseb lahko prenoči v njej. Razgled čez zimski svet od Triglava do Pohorja je odškodnina za majhen trud. Se lažji je vzpon do Gospodične po cesti mimo Zajca, Badovinca in čez Tovarno. Bolj smeli smučarji se od Tovarne povzpno kar na širne planjave Malcevega krča in od tam po onstranskih gorjanskih smučiščih. Od Gospodične pa je najprikladnejša gladka vozna pot mimo slovitega Krvavega kamna, spomenika davnega spopada Kranjcev in 2umberčanov, na prostrano smučišče pri Sv. Miklavžu, 969 m visokem nižjem vrhu Kukove gore. Obširno plan zaključuje Hudoklinova domačija z Miklavževo cerkvico v ozadju. Tudi Nace Hudoklin, gorjanski kmet, sprejema in pogosti izletnika in smučarja, saj je pionir gorjanskega turizma. Pred zadnjo vojno je bil njegov dom edini gorjanski planinski dom, če izvzamemo kočico pri Gospodični in skromno Aleksandrovo kočo na Opatovi gori, ki so jo postavili za Gorjance toliko vneti Kostanjevčani. Vse tri gor-janske turistične postojanke so med vojno propadle. Hudoklin ni klonil. Spet je sredi gorjanskega cvetnika domačinu in tujcu na uslugo. Včasih so imeli smučarji tam nekje celo majhno skakalnico. Najbrž jih podjetnost tudi zdaj ni minila. Potem pa dalje med molčečimi bukvami polahko navzgor do razvalin katoliške in uniateke cerkvice, na Trdinov vrh, 1181 m visok spomenik dolenjskemu bardu. Na »kranjsko« stran je razgled zaprt, sama hosta, skoraj same bukve. Proti jugu in jugozahodu pa se širi obzorje doli do bosenskih gora in obmorskih skalnih vršacev. Coperniški Klek se zagonetno nasmiha skozi megleni pajčolan. Dimijo se uskoške vasice, raztresene po belem pobočju daleč tja proti vzhodu, družeč se s po-sestrinami, pisanimi naselji doli proti Gor" a tisk i pls^teH šestdeseiletnik Redek bo najbrž Novomeščan, ali bolje, prebivalec ob srednji in dolenji Krki, ki bi ga Gorjanci ne bili potegnili že v mladih dneh. Novomeški študenti so se vedno navduševali ob-Kettejevih verzih in ob Trdinovih gorjanskih bajkah. Med njimi, ki je ostal Gorjancem veren in zvest skozi vse dni, je tudi profesor dr. Pavel Breznik, bivši novomeški dijak in študent, ki je danes, 1. februarja t. 1. v Beogradu prevzel na svoje krepke rame šesti križ svojega bogatega življenja. Med sedmimi izvirnimi književnimi deli, romani in potopisi, ki jih je poleg številnih prevodov napisal dr. Breznik, je tudi roman »Klic Gorjancev«. Se ga še spominjate? Morda ga najdete v Mestnj orthor Zveze borcev v Novem mestu priredi v soboto 2. februarja 1952 v vseh prostorih Doma J A KULTURNO-ZABAVNO PRIREDITEV Obleka večerna. — Cisti dobiček prireditve je namenjen za postavitev spomenika žrtvam narodnoosvobodilne vojne v Novem mestu. Povabite znance in prijatelje! Orkester, plesna glasba, mrzla in topla jedila, izbrana vina itd. javni knjižnici! Vso svojo ljubezen do bajnih Gorjancev in ljubkega Podgorja tam doli pod Sv. Miklavžem je izlil v to svoje delo in z njim približal dolenjski svet in njegove ljudi ostalemu slovenskemu prebivalstvu po vsej domovini. Dr. Pavel Breznik je široko razgledan človek. Rojen je bil v Ljubljani, maturo pa je položil v Novem mestu, kjer je bil njegov oče Franc gimnazijski ravnatelj. Modroslovje je študiral na Dunaju in v Parizu. Komaj 22 let star je postal že doktor filozofije. Poučeval je na Dunaju, v Ljubljani in v Beogradu na raznih srednjih šolah francoščino, nemščino in angleščino. Napisal je in še venomer piše iz teh predmetov učbenike za srednje šole. Mnogo je potoval po Srednji in Zapadni Evropi, v Združenih državah Sev. Amerike je bil dvakrat. Morda ste brali njegov potopis »V senoi nebotičnikov«? Izdal je tudi več znanstvenih publikacij in udejstvoval se je kot publicist pri mnogih slovenskih, jugoslovanskih in inozemskih listih. Zdaj je že četrto leto lektor za nemški jezik na strojni fakulteti Tehniške visoke šole v Beogradu. Znanstveno delo pa ga ne ovira, da bi ne poromal vsako leto v naše planine in na Gorjance, da bi se več tednov ne pomudil ob sončnem Jadranu in da bi opustil priljubljeno in osvežujoče vsakodnevno zjutranje vežbanje pri odprtem oknu. Avtorju romana »Klic Gorjancev« naše čestitke in želje, da bi tudi v bodoče ne pozabil Dolenjske! —nm-— KOTIČEK ZA GOSPODINIE Spehovka. Najprej naredimo kvašeno testo, kakršno se pripravi za navadne potice. Ko je dovolj shajano, ga razvaljamo na prtu, ki smo ga prej potresle z moko, nato namažemo s sveže precvrto mastjo, po-tresemo s sladkorjem, cimetom in svežimi ocvirki. Nato ga zvijemo, denemo v namazan, l drobtinicami potresen pekač, postavimo na toplo, da shaja, potem pa spečemo. Ko je lepo rumeno zapečeno, potresemo s sladkorjem in še toplo serviramo. Spehovko lahko pripravimo tudi brez sladkorja. Jabolčni narastek. Kilogram jabolk olupimo, narežemo na koščke in skuhamo s kozarcem vode, dokler niso čisto mehka. Nato jih pretlačimo in jim primešamo 10 dkg rozin, nekoliko nastrgano limonove lupine, noževo konico cimeta, žličko ruma in tri žlico sladkorja. 8 presnim maslom dobro namažemo posodo za narastke, jo obložimo s piškoti in denemo nanje plast jabolčne raftage. nato spet plast piškotov itd., dokler vsega ne porabimo. Narastek pečemo v pečici počasi približno 1 uro. Ko je pečen, ga stresomo na krožnik, potresemo s sladkorjem in s sesekljanimi orehi ali lešniki. Odlikovanje zaslužnih borcev V preteklem tednu so krajevni odbori Zveze borcev v Beli krajini prejeli mnogo odlikovanj, ki so jih razdelili med najzaslužnejše člane ZB. Tak£na slovesnost je bila tudi v Podzemlju, kjer so se v četrtek 24. januarja zbrali v pisarni KLO povabljeni odlikovana- Predsednik krajevne organizacije ZB v Podzemlju je v krajšem nagovoru čestital odlikovancem in jim razdelil odlikovanja, pozivajoč jih, naj še nadalje vztrajajo v borbi in nesebičnem delu za politični in gospodarski napredek Bele krajine. Odlikovani so bili: tov. Franc Molek z medaljo za hrabrost, tov. Martin Kure, mJ., z medaljo za hrabrost, tov. Anton Pezdirc z redom Partizanske zvezde in tov. Malka Fi-lak z medaljo Zasluge ^a narod. Navzoči člani ZB so čestitali odlikovancem. Na tem sestanku so se tudi pogovorili o nadaljnem delu v organizaciji ZB ter o pripravah za občni zbor. na katerem bodo imeli volitve v občinski odbor ZB s sedežem v Gradacu. Krajevni odbor ZB pripravlja tudi slovesnost, na kateri bodo 58 svojcem padlih borcev in vojnih žrtev razdelili Spomenice. Namesti piškotov lahko porabimo tudi sre-dico belih štručk, ki jo zrežemo na rezine in namočimo v vinu. Flancati. 8 dkg masla zdrobimo s pol kilograma mehke moke, dodamo malo soli, 3 del kisle smetane (goste), 5 rumenjakov, 8 dkg sladkorja, limonov sok, žlico vina ali ruma. Iz tega napravimo testo, ki naj počiva do ene ure, nato ga razvaljamo na nožev rob debelo, zrežem i iz njega s petelinčkom flan-cate, ki jin ocvremo na razbeljeni masti, še tople potresemo z zdrobljenim sladkorjem. Sadni kruhek. V skledo, kjer mesiš kruh. daj pol kilograma krušne moke. pol kilograma rožiceve moke, zavitek pecilnega praška, ki ga dobro vmešaj v vodo, 10 dkg sladkorja, 7 žlio vode, 4 žlice marmelade, četrt kilograma zrezanih suhih jabolk in hrušk, četrt kg suhih sliv, pest rozin, se-sekJjai-o lupino ene limone in malo soli. Is vsega tega napravi testo, izoblikuj štručko, deni v pekačo in peci tri četrt ure. Tako pripravljen sadni kruhek ostane selo dolgo svež in je pripraven za pošiljanje. Smrtna kosa med rojaki v Ameriki V Clevelandu, Ohio, so umrli: Matej 2ab-kar, star 60 let, iz Brloga pri Sv. Križu blizu Kostanjevice; Josip Kopina, star 44 let, iz Leskovca pri Krškem; Uršula Blasc-tič, stara 62 let, iz Gor- Snhadola pri Novem mestu. V Evelethu, Minn., je umrl Jože Lovšin, doma iz Ribnice na Dolenjskem. V Chicagu. III., je umrla Marija Kersan (prej Peternel), rojena leta 1893 v Novi Oselnici. V Johnstownu, Pa., je umrla Berta Pečjak roj. Knol, stara 58 let, iz Žužemberka na Dolenjskem. V Clevelandu, Ohio, so umrli: Frank Ti-čar, star 68 let, iz Bučke na Dolenjskem; Janez Oblak, star 63 let, iz Cerknice; Louis Gregorčič, star 60 let, iz Podklanea pri So-dražici; Karol Blatnik, iz Hinj pri Žužemberku; Ana Wolf, roj. Pncel, stara 80 let, iz Bele cerkve pri Novem mestu; Frank Gregorčič, star 70 let, iz Dolenje vasi pri šmarjeti. V Broughtonu, Pa., je umrla Marija Mer-rick, roj. Zbašnik, Iz Lazeč v občini Draga pri Loškem potoku na Dolenjskem. V Elvju, Minn., je umrl Anton Geršek, star 67 let, iz Suhorja v Beli krajini. V Duluthu, Minn., je umrl Janez Mohar, star 80 let lz Loškega potoka. Kolpi in onstran nje. V zimskem soncu se svetlika Karlovac in mežikajo zagrebški zvoniki. Metlika ob vnožju je kot pravljični 8r*ad sredi začarane prirode. Cez uskoške Radatoviče ali po ovinku skozi vinograde na Vivodini bi se zapodil smuški plaz z vrha do bregov Kolpe, da bi strmeli dolinci prosto po Aškercu: »Smuči gredo nad Metliko! Gorje! Vidite tam jih na hribu, možje? Na dlleah ko Utaja Ln trave se bližajo natm iz daljave!« To so še perspektive bodočnosti, začetki pa so že tu in vedno izdatnejši. Pa ne bi drvel človek takoj v dolino, čim se je prikopal na vrh. Cemu, ko pa se lahko desetine kilometrov daleč, polagoma mereč prostrane košenice, spuščati proti vznožju. Prekriža ves tihi Zumberak, spozna ljudi druge noše in drugačne govorice in se tam čez Ječ-menišče za Opatovo goro polagoma znajde na uskoški Stojdragi, Zagrebčanom toliko dragi poletni in zimski gorjanski postojanki. Pokažejo se Brežice na sotočju Krke in Save, Cateške toplice dremljejo med golim vrbovjem, ob Krki navzgor pa se razteza prostrano Krško polje in nad njim sanjari slavna Gadova peč o sijajni vinski letini v prihodnji jeseni. Da, lepo je pri nas ob vsakem letnem času, le izrabiti ga je treba! Zdaj je na vrsti okrepčujoča zima s svojo belo opojnostjo. —at „ROKS1" na novomeškem od* u Novomeško gledališče je 24. januarja uprizorilo Connorsovo »prisrčno veseloigro« v 3. dejanjih »Roksi«. Komedija ima namen, na neprisiljen način zabavati ljudi. Preprosti zapleti, brez vsake globine, kjer se situacije naglo menjajo — pač v tempu ameriškega življenja »visokih' družbenih plasti — držijo gledalca ves čas v prijetno napetem pričakovanju. Sama arhitektura vese-oligre ni klasična niti ni čista, vendar nima tistih banalnih gledaliških rekvizitov kot to opazimo pri marsikaterem tovrstnem gledališkem komadu. Globlje vsebine ni. Zakonca Harrington »vzgajata* svoji hčeri, ki dobita končno vsaka svojega ženina. Prisrčno duhoviti dialogi se vrstijo od scene do scene in razveseljujejo gledalca. Vzgojna problematika je nakazana; razcep v družini zaradi »vzgojnih' načel obeh zakoncev ni tako tragičen in končno se vse dobro izteče. Vse osebe žive v dialogih, ki ustvarjajo akcijo, zato ni tu nobenih posebnih zunanjih efektov. »Roksi« je kar dobro, ne sicer originalno, pač pa spretno napisano scensko delo, ki gledalca zadovolji. Sicer so osebe precej tipizirane, vendar je precej humorja, ki se tu in tam lahko primerja z nušičevskimi kvalitetami. Režiser (Lorbar) je z živahnim tempom dosegel s premiero lep uspeh. Enotnost scene in dogajanja na njej, z manjšimi nedo-statki pravilno izkoriščeni prostor, dobro naštudirana igra, precej dobro tekoči in izpiljeni jezik; poskus, da se doseže vigranost, in kar je najvažnejše: podrobno naštddirana in pravilno interpretirana vloga Roksi — vse to je v dobršni meri njegovo delo. Sicer so hile pri interpretiranju besedila pomanjkljivosti, posebno pri nekaterih prizorih, kjer hi Se bolj izstopala besedna komika, vendar je bilo delo kot kolektivna stvaritev dostojno postavljeno na oder. (Roksi (Bačarjeva) je bila lepo naštudirana vloga. Doživeta vloga, pravilno interpretirani podteksti, ljubka v kretnjah in mimiki — vse to je bilo prisrčno podano in je kajpak dominirala na sceni. To ni bila Bačarjeva, ampak Roksi, prav tak lik. kakršnega si ustvariš ob čitanju veseloigre. Precej je zasenčila ostale vloge, vendar so bili tudi drugi na dostojni višini, da ni bila razbita homogenu«t. Njenega očeta \V. Ilar-ringtona je igral Košele doživeto, za dosledno izpiljenost mu je tu in tam manjkalo čiste izgovorjave in pa dobre maske. .Ie nadarjen igralec, skuša biti notranje dognan iu razpolaga z dobrini glasovnim materialom. Lik njegove žene gi">spe Harringtonove (Knafljičeva) je precej blizu Ksantipi. Masker bi moral bolje podčrtati z nekaj potezami njen značaj; prav tako so bile pomanjkljivo maskirane ostale ženske vloge. Knafljičeva uspešno napreduje, posebno v kretnjah je bila dobra, tudi igrala je neprisiljeno. Cavlovičeva je njeno hčerko Grace malce glasovno pretirano zaigrala. Tu in tam prevelika afektiranost in včasih piska-joči glas ni označen v 4,ek6tu. Postaja pa rutinirana igralka, ki mnogo obeta. Bili Galdwill (Zajec) in Tony Andersen (Lorbar), oba ženina FTarringtonovih hčera, mladeniča in zaljubljenca, sta bili realistično zaigrani vlogi. Skušala sta se vživeti v milje Har-ringtonovih. Tony ni dosegel Roksi, staro pravilo: vlogo in režijo , je težko voditi. Nastopala pa sta sigurno ter s soigro spremljala dogajanja na odru. Rodičeva je igrala epizodno vlogo Mary Baxter. Poznajo se ji začotniške težave glede kretenj in mimike. Pri vlogi advokata Francisa Patricha O'Fla-hertvja (Šetinc) sem se spomnil zahteve Stanislavskega, ki je pred prvo vojno ustanovil v Rusiji Hudožestveni teater, ko je rekel, da mora vsaka, še tako »majhna* vloga zaživeti na odru polno življenje. In to je advokat tudi pokazal. Inscenacija (Urh) je bila okusna, seveda pa ni pokazala tistega bogastva in razkošja, ki ga scena igranega dela zahteva, vendar je bila zadovoljiva. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je prisluhnilo melodiki gladko tekočega teksta in zdravemu humorju, ki je boljši od cenenih ter banalnih epizod nekaterih burk. Pred leti so nekateri smatrali klovnjaštvo za višek igralske umetnosti tudi na našem odru. Lorbarju za režijo in Ba-čarjevi za vlogo Roksi čestitamo! Prof. Tone Trdan Dajte Mokronogu potrebno dvorano I Ob raznih kulturnih in veseličnih prireditvah stalno ugotavljamo, da je dvorana v telovadnem domu na vsak način premajhna. Pri vseh prireditvah se opaža vedno večji obisk iz okoliških vasi, kar je vsekakor razveseljivo. Prav je, da tudi kmečki ljudje čutijo potrebo po obisku zlasti kulturnih prireditev. Z dograditvijo Zadružnega doma bi bilo seveda temu pomagano. Zadružni dom je sicer pod streho, do dovršitve doma pa smo še daleč, ako sami ne bomo ničesar storili in pričakovali samo pomoči od države, ki ima trenutno skrbeti za bolj važne gradnje. V prejšnjih letih je uprava za gradnjo doma zamudila marsikatero ugodno priliko, tudi merodajni v Trebnjem niso posvečali dovolj pažnje in tako je ostal naš dom nedograjen. Ce bo po sreči, se bo pomladi vselila v pritlične prostore splošna kmetijska zadruga s svojo trgovino. Ti prostori se sedaj urejujejo. Poleg trgovine bodo na razpolago tudi obširna skladišča. Treba pa je nujno poskrbeti prostore za naša kulturna in druga društva ter organizacije. Urediti je treba sejne sobe, glasbeno sobo, knjižnico in čitalnico, predvsem pa dvorano z odrom, kabino za kino-aparaturo in še druge prostore. Dosedanji načrt je treba vsekakor spremeniti, ker ne ustreza našim potrebam, pa tudi ne sedanjemu času. Z načrtom smo žal zašli v prejšnje stoletje. Ako želijo naša društva in organizacije v doglednem času imeti dvorano z odrom, morajo seči po samopomoči Dvorana v telovadnem domu bo potem lahko služila samo svojemu namenu — telesni vzgoji. Nedvomno je za razvoj kulture in prosvete Mokronogu kot centru tega predela mirnske doline dograditev zadružnega doma neobhodna potreba. Ker je ostala uprava za gradnjo zadružnega doma takorekoč brez sodelavcev in brez potrebnih sredstev, temu sama ne bo kos. Zato je potrebno, da vsa naša društva in organizacije posežejo vmes in priskočijo na pomoč. Ustanovi naj se pomožni odbor iz delegatov vseh društev in organizacij, ki bi predvsem skrbel za denarna sredstva. Tako sestavljen odbor naj bi za poletje organiziral bogato tombolo, pozneje pa še večjo kulturno-veselično prireditev na prostem. Organizacijo tega odbora naj bi uresničil novi vaški odbor OF v Mokronogu, ki še vedno ni prevzel funkcij, ker nekateri člani iz užaljenosti nočejo sprejeti dolžnosti, ki jim jih je poverilo članstvo Fronte. Pričakujemo, da so toliko trezni in bodo že vendar enkrat zavrgli užaljeno samoljubje. Cas bi že bil, da bi nekateri ljudje V Mokronogu pozabili stare prepire in pričeli sodelovati vsi po vrsti, saj je vendar vse delo namenjeno le nam in našim otrokom ter napredku ljubljenega kraja! Zavedajmo se vsi skupaj že vendar enkrat starega pregovora: »sloga jači — nesloga tlači«! Sedaj, v času občnih zborov, naj članstvo naših društev in organizacij upošteva zaposlitev svojih članov, ki so skoro povsod eni in isti, in izbira funkcionarje iz vrst onih, ki še niso vpreženi v raznih društvenih odborih, kar pač nima smisla, da so eni preobremenjeni, drugi pa ne delajo ničesar. Prezaposlenost enih in istih oseb v raznih odborih ne vodi k napredku, kajti vsak pošten delovni človek, pa naj si bo to kmet, delavec ali uslužbenec, je že s svojim poklicnim delom preobremenjen in bo zato lahko le v enem odboru stoodstotno na mestu! —k— Sicep o poživitvi dela KUD „Janez Trdina" naj drži V nedeljo dopoldne 20. januarja je imelo kulturno-umetnlško društvo v Smihelu redni letni občni zbor. Delo društva, ki nosi ime Janeze Trdine, je bilo v lanskem letu dokaj uspešno. Igral ska družina je naštudirala tri igre, s katerimi so večkrat zaporedoma nastopili na domačem odru. pa tudi gostovat so šli skoraj po vsej Dolenjski. Vseh nastopov igralske družine je bilo 16. Iz čistega dobička prireditev so kupili dva godbena inštrumenta. Poleg igralske družine imajo Se glasbeno sekcijo (pevski zbor in jazz). šahovsko sekcijo in knjižnico. V letošnji sezoni KUD »Janeza Trdina« ni pokazalo nikakršnega dela, razen da pri- Pionirska nagradna križanka »Jelen« KUPON pionirske nagradne križanke JELEN Dragi pionirji! Zadnjič ste dobro rešili sneženega moža, dane« pa poizkusite srečo s križanko »Je. len«! Rešitve pošljite najkasneje do 8. februarja na naslov Uredništvo Dolenjskega lista. Novo mesto, poštni predal 33. Ne pozabite priložiti rešitvi kupona, ki je natisnjen pod jelenom! Brez tega kupona ne boste mogli sodelovati v žrebanju! Tokrat smo vam pripravili lopo knjižno nagrado, ki je bo deležon eden Izmed vseh, ki bodo križanko pravilno rešili. — Ce vas je več v enem razredu, ki boste križanko rešili, lahko pošljete vse rešitve v skupni kuverti, da prihranite na poštnini. Pionirji In pionirke Is Novega mesta in okolice pa lahko oddajo rešitve osebno v naši pisarni na Ljubljanski cesti št. 25. Torej — veliko sreče pri reševanju! BESEDE POMENIJO! Vodoravno; 1. Oblik« glagola Igrati, 4. predlog, 5. mlečni Izdelek, C. del voza, 7. klica; luža, 8. kadar, 9. predlog, II. ozka cesta, 13. naslov (spomenica, tujka), IS. osamljenost, 29. tečaj (polovica), 21. kratica ta starejši, 22. prav tako, isto, 24. vodna žival, bolezen, 26. duri, 27. veznik, 28. delno pla- čilo vnaprej, 29. dva samoglasnika, 30. za-krltje onega nebesnega telesa po drugem. Navpično: 2. Kontinent, 3. drevo ln sadež, 5, ptica roparlea, 8. gora v Zasavju, 10. nameten sneg, 12. največji polotok Jadrana, 13. otroški Izraz za oče, 14. slovenski narodni heroj, 15. pripovedna pesem, 18. reka, M se pri Medvodah izliva v Savo, 17. pre. plah, klic k orožju (tujka), 19. osebni zaimek, ti. vse (v srbohrvaščini), 23. osebni zaimek, 25. le; karkoli. REŠITEV KRIŽANKE ST. 1 Vodoravno* 1. nomad, 5. do, 7. smelo, 12. osel, 13. doma, 15. erar, 16. več, 17. kolona, 19. osa, 20. OM, 21. pometamo, 23. on, 24- led, 25. pel, 2«. ep, 28. Senj, 30. pet, 31. tu, 32. SAP, 34. raster, 3C. kol, 37. trop, 39. Skot, 4t. lena, 41. oklop, 42. ak, 43. jesen. Navpično: 1. Novo mesto, 2. osem, 3. meč, 4. AL, 5. Dolenjska, c. omet, 8. me, 9. Ero, 10. laso, 11. orangutan, 13. dom, 14. Ana, 17. kioder, 18. amper, ?1. pes, 22. ost. 27. park, 29. nai, 30. pet, 31. Tone, 31. pol. 35 tok, 38. po, 40. le. (Pri križanki št 1 |e tiskarski škrat vrgel v urednikov koš vpra