Slovensko deželno gledišče v Ljubljani pripravlja prvo predstavo izvirne opere »Lepa Vida« slovenskega skladatelja Rista Savina. Knjigo (libretto) je spisal dr. Rihard Batka po znanem Jurčičevem romanu.
Pri družinskem večeru »Slavjanske čitalnice« v Trstu dne 23. oktobra 1909 pel je /. Prek ob spremljevanju Emila Adamiča v »N. A.« izišlo Parmovo pesem »Poslednja noč«.
V založbi Katoliške Bukvarne v Ljubljani so izšle sledeče nove muzikalije: Frančišek Marolt: Nagrobnice. Drugi premenjeni natis. Vez. 2 K 40 v. (Obširno kritiko o tej zbirki objavil je Stanko Premrl v štev. 239 »Slovenca« z dne 19. oktobra 1909). — Dr. Anton Chlondowski: Missa in hon. S. Sta-nislai Kostkae, za mešan zbor in orgije. Partitura 2 K 80 v, glasovi a 40 v. (Ocena iz peresa P. Hugolina se nahaja v štev. 263 »Slovenca« z dne 17. nov. 1909). — Dr. Anton Chlon-dowski: Božične pesmi. S poštnino 1 K 40 v. (Kritiko priobčuje »Slovenec« v štev. 278 z dne 4. decembra 1909). — Anton Foerster: Missa in hon. Sanctae Caeciliae IV. vocum inaequa-lium. op. 15. Editio IV. Partitura 2 K, posamezni glasovi po 30 v. (Kritika Stanka Premrla v Slovencu z dne 30. nov. 1909). Stanko Premrl: Dvajset Marijinih pesmi. Partitura 1 K 80 vin., posamezni glasovi po 40 vin. (Kritika P. Hugolina v štev. 287 »Slovenca« z dne 16. dec. 1909).
( Nam navedene skladbe do sedaj niso došle.
Nove skladbe so še izdali sledeči slovenski skladatelji: F. S. Vilhar v Zagrebu »Balade« (s poštnino 6 K 40 v.), Ignacij Hladnik v Novem mestu »Tri koncertne dvospeve« op. 33 (2 K'—), Anton Kosi v Središču, »Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom« II. (50 vin.) Tudi teh skladb do sedaj nismo prejeli in posnemamo vest o izidu le iz dnevnikov.
Dne 30. oktobra 1909 je predaval Emil Adamič v pevskem društvu »Zarja« v Rojanu »O moderni glasbi«.
Naše skladbe.
V pričujočem zvezku objavljamo »Andante« našemu občinstvu že dobro znanega skladatelja Rosenberga - Ružiča, mestnega kapelnika v Varaždinu. Skladba ne zatajuje svojega izvora iz šole klasicizma, vendar se nekako približuje sladki romantiki Schumannovega melosa. Morda napravlja vtišk, da ni ustvarjena na zenitu skladateljevega ustvarjanja; veselo-zadovoljni mladostni elekticizem vsekako ni na kvar izvirnosti skladbe, ki se bo s svojo neprisiljeno tekočo melodiko našim klaviristom in klaviristinjam brezdvomno tembolj priljubila, ker ni na njej nobenih posebnih tehničnih težav. Pri izvajanju se naj pazi na kontrapunktično samostojnost srednjih glasov. Popolno razumevanje besedila, plemenita iznajdba, moderna, zanimiva harmonika, samostojnost glasu in glasbila, polifonski stavek — to so lastnosti, ki dičijo kakor vse Lajovičeve samospeve tudi danes objavljeno pesem njegovo. Temeljito izobraženi pevci bodo segali radi po njej. Krek je poskusil podati razmeroma jednostaven, skromen moški zbor, v katerem naglasa kolikor toliko narodno noto. Navzlic priprosti melodiki, ritmiki in harmonizaciji zahteva skladba precej skrbnega študija fra-zovanja in pazljivega prednašanja, da učinkuje. Solistoma ne bo delala nobenih težav. Vendar je morda še lažja »Prekmorska pošta« našega tako priljubljenega in po pravici visoko cenjenega sotrudnika Adamiča, ki kaže tudi v predležečem mešanem zboru vse ljubke lastnosti, radi katerih ga ljubi slovensko občinstvo pred vsemi drugimi mlajšimi komponisti. Kot nekaka rara avis se prezentuje lahki moški zbor »Zdravica«, ki ga je ruski skladatelj Grozdov v Moskvi uglasbil kot »zastolnuju pesnju« na Prešernovo besedilo, prevedeno na ruščino po profesorju Koršu, in ki ga je bil dal »Novim akordom« na razpolago v prvo objavo. Naši čitatelji bodo opazovali, da so moški glasovi deloma izdatno nižje stavljeni kakor je to navadno pri nas. To je pa menda tudi jedino, kar je na skladbi — ruskega.
Zapiski.
Stota predstava Zajčeve opere „Zrinjski" je bila dne 12. dec. 1909» v hrvaškem deželnem gledišču v Zagrebu. O tej priliki je bil skladatelj predmet srčnih ovacij zastran opernega osobja in občinstva.
Otvoritvena predstava nove opere v Belemgradu   se  je  vršila
dne 10. dec. 1909. Peli so Albinijevo opereto „Baron Trenck".
Oskar Nedbal, dirigent orkestra Dunajskih glasbenikov (Wiener Tonkunstler-Orchester) izročil je svojo opereto „Nedolžna Barbara" (tekst R. Bernauerja in L. Jakobsena) ravnateljstvu Karlovega gledišča na Dunaju. Opereta se uprizori še v tekoči sezoni.
Mestno gledišče v Dfisseldorfu je dne 15. sept. 1909 prvikrat predstavilo opero „Elga" poljskega skladatelja B. Lvovskega. Opera ima narodno-poljski značaj. Kritika hvali gorkokrvno, lahko tekočo melodiko in gibčno ritmiko ter proglaša komponista za velik glasben talent. Dobro prednašano delo je imelo lep uspeh. Isti skladatelj je dovršil novo triaktno komično opero „Raztrganec", kateri je spisal Rihard Batka knjigo po Nestrovevi burki istega naslova („Der Zerrissene"). Ravnatelj nemškega gledišča v Pragi Angelo Neumann, je pridobil to delo za prvo uprizoritev.
V  komični operi v Berlinu je bila uprizorjena kot prva novost tekoče sezone opera „Vstajenje", katere libreto je dramatizovani roman Leva Tolstega. Skladatelj je neki Fr. Alfano (Lah ?). Kritika ne sodi ugodno o tej operi. Graja se osobito nesrečna ideja dramatizovanja slavnega romana in plitva iznajdba skladateljeva.
V   Hamburgu je bila premiera najnovejše d'Albertove muzikaine drame „Izeyl", o kateri poroča „Die Musik", da je najbolj dovršeno gledališko delo tega komponista.
Prva noviteta kraljeve opere v Berlinu je bil Smetanov „Dalibor" (10. okt. 1909). Glavne vloge sta kreirala Emi Destinn in Ernst Kraus. Dočim listov ne zadovoljuje ponesrečeni libreto (Lohengrin, Fidelio!) in pomanjkanje dramatične sile, se je delo Berlinskemu občinstvu vzlasti v narodnih točkah očividno zelo prikupilo. Tudi v Darmstadtu se je uprizoril „Dalibor« novo naštudiran. Istega skladatelja »Prodana nevesta" se je prvič pela v Bremenu z najlepšim uspehom.
Med orkestralnimi novostmi slovanskih skladateljev, ki so se prednašale tekom te sezone, je omeniti S. Rahmaninov: Otok mrličev, op. 29, (Berlin, družba prijateljev glasbe), Čajkovski): Patetična simfonija (Berlin, Bliithnerjev orkester), Dvorak: Scherzo capriccioso (istotam), Čajkovskij: Uvertura „Romeo in Julija" (Draždane, Dvorno gledišče), Rahmaninov: Druga simfonija e-mol (Frankobrod, Muzejska družba)^ Rimskij-Korzakov: Mala orkestralna suita „Car Saltan" (Pariz, Veliki simfonijski koncerti), Čajkovskij, Simfonija e-mol (Berlin, Bliithnerjev orkester), Kalinikov, Simfonija g-mol (Berlin, orkester filharmonikov), Rimskij-Korzakov, Caprice espagnol (Bruselj, Concerts populaires), Smetana Višehrad (Lipsko, orkester Gewandhaus, /. B. Foerster, Simfonična pesnitev „Moja mladost" (Dunaj, orkester Dunajskih glasbenikov).
Pianistinja Frida VVinokur priredila je v Berlinu koncert slovanskih skladateljev Rubinsteina, Paderewskega, Čajkovskega, Arenskega, Liadowega, Moniuszka-Chodorowskega, Rahmaninovega in Juona. Istotam je nastopil L. Godowski, Slovencem znani virtuoz na klavir, in pevec Franc Naval (z deloma novonemškim programom).
Glasbeniki Zajic, Griinfeld in Godowsky igrali so v Berlinu Dvo-rdkov Trio f-mol, Ruski trio pa istega skladatelja trio „Dumky".
Poljski koncertni virtuoz na klavir Raul Koczalski je absolviral dva Chopinova večera v Berlinu, češki goslar Jan Kubelik in poljski goslar Br. Huberman sta priredila več koncertov v Berlinu, Lipskem, na Dunaju i. t. d.
Dne 12. septembra 1999. predstavili so Wagnerjeve „Mojstre-pevce Norimberške"  prvikrat na ruskem odru,  in sicer na Siminovi privatni operi v Moskvi. Vlogo Hansa Sachsa je kreiral izvrstno N. Speranski. Isti ensemble je  prednašal  prvič zadnjo   opero  Rimskega-Korzakov   „Zlati   petelinček", ki jo je bila cenzura prepovedala, a sedaj s premembami dopustila. Puškinova pravljica je predelana v ostro pikantno satiro, glasba krasna, polna lepih melodij, blesteča v eksotičnih barvah orkestra. — Zakaj se naše gledišče ne~\ ozira včasih na rusko operno literaturo, ki je zelo bogata? Preveč pač tičimo ) v mnenju,  da je umetnosti iskati samo pri zahodnih narodih.   Za nas bi bile ruske opere ne glede na njihovo vsebino in vrednost že iz gmotnega stališča priporočljive, ker, kolikor nam znano, še niso varovane po avtorskem pravu  j (Dumi 20. aprila 1909 predloženi načrt zakona o stvoriteljskem pravu menda še ni postal zakon) in bi odpadali vsled tega ogromni stroški tantiem, glasovni materijal pa bi bil morda tudi ceno dobiti.
Izvrstni goslar Rosario Scalero je sviral v svojem koncertu v Lipskem med drugim tri Dvoidkove humoreske (iz op. 101) v lastni priredbi, ki so žele priznanje merodajne kritike.
V  Frankobrodu ob M. igrali so prvič klavirski trio op. 22 (D-dur) v Moskvi živečega izvrstnega skladatelja Iv. Serg. Tanejeva. Sijajno izdelano, polifonsko bogato opremljeno delo je zelo dopadlo. Glasovi tega tria so ravnokar izšli v zalogi P. Jurgensona v Moskvi. (Rb.2.50).
Tekoča sezona prinese med drugim sledeče orkestralne novitete : Dvorak: Scherzo capriccioso, Glazunov: Chopiniana (Oboje : Budapešta, Orkester Dunajskih glasbenikov), Rimskij-Korzakov: Klavirski koncert cis- j mol, Kalinikov: Simfonija štev. 1 (Geneva), Čajkovskij: „Bitka ob Poltavi", „Burja" (Glasgow, The Choral and Orchestral Union), Čajkovskij: Simfonija štev. 5 (Osnabruck,   Glasbeno društvo), Lisinski: Uvertura „Porin", Anton
6