Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. ' K II. IZOBRAŽEVALNEMU TECAJU. {Otvoritveni nagovor poverjeništva UJU, ki Hfa. je podal nia tečaiu strok. tajniik tov. Jos. Kobal.) Tovarišice, tovariši! Na poziv poverjeništva ste se danes zbrali itukaj k>O't delegatke in delegati okraj« nih ueiteljskdh društev,. da podaste svoja po« ročila in navedete svoja izkustva, ki ste jih doživeli v miaulem letu po zaključku I. iz= obraževialnega tečaja. Ta vaša izkustva naj pokažejo jasno sliko, ali je akcija poverjes ništva o učitelj&ki samodzobrazbi na pravem patu ali je zgrešena. Zato- vas prosim, da ,red« no in točno posečate tečaj in se udeležujete debate. Vsakonrur je pop»olnoma zajamčena svoboda besede. Vsa debata bodi strogo stviarna, ves postopek naj se vrši strogo par* lamentarno! Lepa Vaša udeležba priča, da se sloven* sko učdteljstvo zaveda pomena teh tečajev, ki so pcstali stalna naša institucija. So to vidni mejniki na naši poti navzgor. Bodi, da je ta pot križeva in ne vselej ravna, navzgioir gre, in to je glavno. Zato nas ovire ne stnašijo in ne odvrnejo od cilja. Mogoče so ti tečaji najvidnejši' izraz du« hovnega pokreta med slovendkim učitelj= stvom, ki ga nihče več ne rnore utajiti in ki objema vedno širše stanovske kroge. Ze priznava tudi slovenska javnost pre« okriet v naših vrstah in mora, hočeš, nočeš, priznati naše resno stremljenje dn delo. Nič več ni onega prezira kot včasih, pač pa tu In tam zavist. Razne prireditve za dzobrazbo učiteljstva so se sporadično vršile tudi že prej, a nekiaj vendarle jasno loči naše dzobraževalne .tečaje od njih. Vse delo v nasih tečajiih je v najs tesnejši vzročni zvezi z našim stremljenijem in hotenjem in našimi nalogami v javniosti. Z njim zaskdujemo popolnoma določene na^ mene. Tu ni nič slučajnostn.ega. To niso zu» nanje manifestacije s cenimi gesliv ampak je to na eni strami kritična revizija dosedanjega dela, ki se ne pomišlja grajati, kar je graje vrednega, na drugi strani pa resna priprava za delo v dosego prihodnje etape na potu k stavljenemu cilju. Nismo nikaki utopisti, am> pak trezni, realni delavcd. Stroga samokritika, ki jo izvajamo, je združljiva z neomajnim našim optimizmom, ki ga črpamo dz globoke vere v naše zvanje. Prenehali smo kaditi dru> gim, a tudi nočemo slepdtd sebe s cenimi 'be* sedami o nekem frazerskem kulturnem pijo» nirstvu. Kulturnega poislanstva ni fcrez najres* nejšega in neprestanega samoizpopolnjevaa nja. Kdor počiva, rjavL V tem je razlika med mladino in starino. Ne odOočujejo leta, am* pak duh. So tovardši, ki si delajo velike skrbi, da bi ne zapustili izhojenih stez tradicij, ki m-Jcakor niso vse častne za naš stan, ki bi radi v stard patrijarhaličnosti živeli dalje, pa naj se vse okrog nas izpreminja. V tem baš se loči napredni -učitelj od reakcijonarnega, da ima pogum pogledati resnici v obraz, pa naj prihaja od kodierkoli, če je tudd trpka, da imajo pogum prelomiti s starimi ljubimi na« zori, če vidijo, da so neskladni s časom. Pa še nekaj! Ni slučajwo, da &o vsi pre* davatelji dz naših vrst. Tudi ito je na zunaj viden znak notranje, duhovne naše emanci* pacije, dzraz naše volje, da si sami stavimo cilje svojemu stremljenju in delu. Nismo tesni. Radi sprejemamo od drugod, a kjer imamo to, kar iščemo na viru, ni treba, da hodimo drugam na posodo. In vsdno več jih je med nami, ki se z lastno neumorno samo= izobrazbo povzpenjali nad duhovni nivio po= vprečnega našega inteligenta. ki nam lahko nekaj podajo \z lastnega duhovnega doži* vetja. Lepa je ta zavest in nam odpira raz« veseljive poglede v bodočnlost. Kljub vsem oviram — mi korakamo in korafcamo; po pra« vi poid. V podrobno utemeljevanje potrebe o nadaljni izobrazbd učiteljstva se ne bom spuščal. Vsi ste čitali v zadnji številki na« šega stanovskega glasiLa lep uvodnik, naslovs ljen drugemu izobraževalnemu 'tečaju. Opo^ zarjam vas pa tudi na članck »Pedagogika? — Socijologija?« kjer stoji: »Socijologijo kof prvo in temeljno vedo v -učiteljski samoizo« brazbi odklanjamo. Tovariši naj jo študirajo po svojih osebnih potrebah.« Nujno in neob* hodno potrebno je, da reši tečaj to vpraša* nje, ki se pojavlja med učiteljstvom v vedno ostrejših obrisih ter da točne smernice zia bodoče naše delovanje. V prid učiteljskemu stanu. narodu našemu in državd. S tem otvar^ jam II. izobraževalni tečaj in vas v imenu po« verjeništva kar najiskrerieje pozdravljam. Istočasno opravičujem tovariša poverjenika, ki se nahaja na studdjskem dopustu v Sv. Martinu pri Gradcu.