Štev. _V Ljubljani, 18. julija 1919. Leto II. Delo naših zastopnikov v pokrajinski vladi. (Govor podpredsednika dr. G. Žerjava na shodu zaupnikov JDS. dne 6. t. m.) Spoštovani somišljeniki! Ako trdi dnevni red, da ima zdaj priti poročilo strankinega zastopstva v ljubljanski vladi, treba to razumeti s popravkom: Dasi zvesta pristaša JDS., koje načela smatram kot prava za ureditev države, vendar v vladi kot upravna organa nisva nastopala nikdar kakor strankarja. Z enako mero sva nastopala proti pristašem ene kakor druge stranke. Glavni problem Jugoslavije je uvedba dobre uprave. Ta uprava mora biti nekoruptna in nestrankarska. Nam treba na čelo uprave dobrih upraviteljev, ne toliko politikov. Ne rečem tega radi praznih polemik preteklih dni, temveč iz prepričanja, da to velja v vsej državi stalno ponavljati. Ko sva z dr. Ravnjharjem januarja v vlado stopila, je bila deželna vlada Slovencem še vse. Danes se že obračajo oči na Narodno predstavništvo, ki je nase potegnilo velik del pristojnosti deželne vlade. Niti ki vodijo iz ministrstev, so od dne do dne gostejše. V takem času, ko se vse spreminja v kompetencah, je težko služiti v upravi. Treba precej energičnega nastopa in čuta za odgovornost, da se v nejasnih slučajih upamo reševati pereče zahteve. Dvoje krjz nam je v vladi največ skrbi delalo: kriza granic in socijalna kriza. Od. velevlasti še nepriznani bili smo torišče raznih misij, ki so mislile tu najti azijatske razmere, a so zadele na dobro urejeno upravo novi državi zvestega naroda. Nešteto informativnih obiskov, predavanj in dopisov smo izvedli, brošure, članke, zemljevide smo sestavili, pa tudi ostre konflikte naj-resnejšega značaja smo častno prebili, kajti ni bjlo vse prijateljsko, kar je od zunaj k nam prihajalo. — Severna granica nam je bila skoro neprestano v ognju. Z mariborsko pogodbo smo postavili vojaško mejo za Štajersko, ki jo je Antanta potrdila in ki je postala pre-judicialna. Najhujše je pekla koroška rana. Danes smo v Celovcu. Naši upravi priznanega dela Koroške ne izpustimo nikdar več, pa naj to stane, kar hoče. Celovec pa je na razpotju: ali hoče postati bogato mesto z zagotovljeno enakopravnostjo v naši kraljevini, ali pa mesto prosjakov v Nemški Avstriji, kjer bodo prazne hiše žalovale za slovenskim zaledjem. Z a p a d n a granica nam je povzročila največ naporov: Neprestani so bili spopadi jn upravnih neprilik nismo bjlj en dan prosti. Begunsko vprašanje je ležalo na slabotnih ramah naših financ in selitev uradništva je postavljala vlado pred neprestane notranje konflikte: vsprejmemo brate z odprtimi rokami, na drugi strani pa treba braniti trdo stališče: vstrajajte pri svojem narodu. Vojne posledice, zlasti izrabljevalna politika Avstrije, ki je izčrpala fizične, moralne ter gmotne sile, so prišle letošnjo pomlad na nas v obliki hude in nevarpe socialne krize. Zares, mnogokrat smo sredi valov ner- voznega, v vsako nezmisel slepo verujočega socialnega boja, sledili kakor grešniki, na katere je vsakdo kričal in zavračal vse težave. Najprej nas je po nenadni proglasitvi svobodne kupčije zagrabila prehranjevalna kriza, ž njo pa je šla roko v rokj draginj-ska krjza. Fiksno nastavljeni so prišli pod-kolo jn ko si niso v obupu vedeli pomagati, so začeli pretiti lastni državi. Iste taktike' se je posluževal večji del delavstva, med katerim so ob takih razmerah uspehe želi nekateri državi sovražni elementi, ki so še vedno upali na nov prevrat. To so bjlj najtežji časi v deželni vladi. Naša stranka je storila svojo dolžnost napram uradništvu in vlada je v tesnem okviru svoje kompetence izglajevala njegovim zahtevam pot.Storili pasmo dolžnost tudi napram delavstvu. Na celi črti, začenši s Trbovljami, sem delal na regulacijo mezd. Poravnali smo celo vrsto stavk ter načeloma — tudi če je to bilo napram lastnim pristašem — branili delavske zahteve. Mislimo, da smo s tem pomagali ne le delavstvu, temveč državi, v kateri hočemo, da ta razred najde soodločujoče mesto. Poleg kompliciranih gospodarsko - socialnih borb smo se zanimali za mo r a 1 n o povzdigo ljudstva. Nič se ne sramujem očitka pridigarske metode. Borba proti ne-čuvenim pijavkam alkoholizma je bila potrebna in bo še bolj potrebna v bodoče. Ista je s p ros ti t uci j o. Jaz bi le želel, da bi naša stranka prav razumevajoč svobodo stopila na čelo borbi proti nemoral-nostim vseh vrst, ki groze uničiti solidno naše Slovenstvo. Vojna je neizmerno skvarila idealizem, da, pravzaprav ga nikjer videti več ni. Vidim to pri vladi: v občinah ni nobene iniciative več, v zadrugah vseh barv samo mrtvilo, v društvih nobenega veselja za delo. Kjer treba strune altruizma, tam vam zazija zasmehljiv cinizem. Vse nai da država. Brez državne podpore danes nobena idealna stvar noče več naprej. Ta občutek je silno nevaren in storiti moramo vse, da zopet nastopi več umevanja za socialne naloge in žrtve zlasti v inteligenco. Zahtevajoč, da se probudi čut dolžnosti do skupnosti in države, smo zadeli na odpor, ki ga je trebalo zlomiti. Težko je bilo od zmučenega ljudstva zahtevati žrtev, a moralo je biti. Izvedli smo mobilizacijo in nič se ne sramujem priznati, da sem proti nezaslišanim zločinom predlagal p r e k i sod. Enako taktiko odločne samoobrambe države sem zastopal napram dogodkom v krškem okraju in v Beli Krajini. Tu ne bomo odnehali, ker moramo gledati, da ne bo pre-kasno. Ista je z Nemci. Kjer so se akomodirali, tam jim je zagotovljena ravnopravnost. Napram subverzivnim elementom pa smo morali zastopati taktiko brezobzirne obrambe. Kdor hoče Nemštvu slabo, ga ščuva proti državi. Sicer smo v deželni vladi delali, 'da čim bolj izrabimo svobodo za pozitivno delo. V kulturnem oziru je deželna vlada nod-nrla vsako akcijo, zlasti pa je z enereičnim korakom otvoritve tehničnih visokošolskih kurzov zagotovila ugodno rešitev vseučilišč-nega vprašanja. Slovenci smo poklicani državi dati največ inteligence. V to nas sili naš gospodarski položai in vspošablia tra- dicija. A ne smemo se preveč zanašati na državne štipendije. Za vzgojo tehnikov je deželna vlada že položila temelj v posebnih fondih, kjer morajo sodelovati javni činite-lii in vsa industrija. Zdaj treba podobne uredbe za medicince in obširne akcije tudi za druge stroke, da nam bo ves naraščaj lahko študiral na domačem in na tuiih velikih učiliščih. Obilo bi mogel poročati o gospodarskem delu. A moji predgovorniki so v tem oziru nalogo skrajšali. Naši trgovci in industrijalci mi lahko potrde, da prijetnih mesecev nismo prebili. Kakor v vozu. ki so se mu konji splašili, smo drveli naprei. in veseli smo, da. so nam kosti še cele. Neprestano se menjajoči in nasprotujoči ukazi, nove situacije so nam grenile delo. Storil sem po močeh, kar se je dalo, da sem olajšal interesentom položaj. Predvsem smo videli, da treba urediti promet. Promet in oživljen je industrije zavisi od produkcije premoga. Ta del programa je skoro izvršen, ker smo že blizu mirovne produkcije premoga. S tem je zagotovljen vsaj za silo promet pri nas in v Hrvatski. To je odprlo pot prehranjevalnim transportom. Na celi črti se dela na to, da se zopet oživi industrija. Neurejene valutne in carinske razmere to otežujejo. Sedaj nas zadržuje tudi nejasna situacija radi sekvestracije tujih imetij. Nacijonalizacija industrije v Sloveniji je na poti: napeti bomo morali vse finančne rezerve, da spravimo odločujočo moč v industriji v roke domačega človeka. Pri tem bomo gledali, da se nam ne vrine židovstvo, ki si nadeva leno zveneča narodna imena. Odločitev v tem problemu, kakor glede vseh težav avstrijske likvidacije pade v Parizu. Pa bodi kakršnakoli, gledati moramo, da bomo na lastni zemlji z njenimi zakladi sami gospodarili. — Agrarno reformo sem uvedel, držeč se načela, da treba podpreti domačine na celi črti. Govornik se bavi nato z nekaterimi vprašanji nacionalizacije in agrarne reforme in konča: Moral bi tudi neugodne plati poslovanja v deželni vladi objasnjevati. A prosim, da se me z ozirom na moj položaj v vladi tega oprosti. Veliko škode nastaja iz tega, da ni kontrolnega organa, ki bi nam bil z inicija-tivo pomagal. Dve pastorki sta bili v deželni vladi, in to po krivdi uredbe vsled kompromisa strank: zdravstvo in kmetijstvo. Glede zdravstva je stvar danes urejena, da dobimo poverjenika, ki bo to zanemarjeno (zlasti na Štajerskem) panogo skušal dvigniti. Glede kmetijstva pa upamo, da bo imela pravkar nastala vladna kriza svojo dobro stran: da pride ta oddelek v roke inicijativnih strokovnjakov. Šest mesecev nič kaj prijetnega dela ie za nami. Prav so imeli oni. ki so rekli, da treba v Liubliani krepko držati situacijo, če se hoče kaj doseči v Parizu in v Beogradu. Zato mi ni žal za prestane dni in noči. Is^jti najtežie krize so prestane. Slovenija je dosti" konsolidirara. da more še dalje prenašati strašni pritisk vsled neodločitve mej zlasti na zapadu. Dovoli je našla samo sebe, da se ne straši še hujšega napora. Naša politična smer. (Poročilo poslanca v Narodnem predstavništvu dr- D- P u c a na zboru zaupnikov JDS dne 6- julija 1919 v Ljubljani-) Gospodje zaupniki! Ko smo prišli v Beograd, je bila naravna stvar, da smo se ozrli po onih, katere druži z nami skupno mišljenje in skupen program- Na podlagi dogovorov, ki so se vršili že prej v Bosni, združili smo se iz novih krajev, priključenih naši državi, v takozvanem »Demokratičnem klubu«-Dogovori so se vršili naprej- Združili smo se tudi s somišljeniki v Srbiji, iz česar so se rodile tri posledice- Predvsem je bila misel narodnega ujedinjenja prenešena na praktična tla- Mi smo edina stranka,vkateri so združeni somišljeniki iz vseh krajev naše Jugoslavije, edina stranka, katera vsebuje vsa tri plemena Srbe, Hrvate in in Slovence, v kateri sede pristaši vseh treh ver- Druga posledica, da, kljub vsem spremembam, ki so se in se bodo še izvršile v delovanju stranke, je čisto gotovo, da se iz te organizacije, iz demokratičnega.kluba poraja velika državna stranka, katera se zgraja že dan^s in da bo vsled tega naša JDS del te velike stranke; gotovo je, da se bo razširilo naše politično obzorje in da bomo morali razprostreti pogled daleč na jug ter da bo, oziroma je že dobila naša stranka velik političen vpliv, kakršnega do sedaj še ni imala in katerega bo morala vpoštevati vsaka vlada, pa naj si bode taka ali taka- Mislim, da je vsled tega korake, ki smo jih označili s tem z našega strankinega stališča, brezdvompo odobravati- Glede dela veste, da je ,,veliko težav- Srbija je razrušena, prometne zveze so uničene, gospodarske razmere so nenormalne, finančne razmere niso prejene- Nikdar se ni rodila kaka država v težjih razmerah, kakor naša- Združenih imam^ sest različnih pokrajin, ki so vse imele svojo ,različno upravo in zakonodajo- Iz tega vidika je treba gledati na poslovanje vlade, kakor ftidi parlamenta-To naše predstavništvo ni ustavni parlament, mi smo samo nekaki zastopniki posameznih strank, za to nima naš parlament tistega vpliva, kakor bi ga sicer moral imeti- Kljub temu pa se mi zdi, da kritika dela o Narodnem predstavništvu krivična in prestroga- Moja naloga je, opisati naše strankino delovanje v Narodnem predstavništvu- Mi imamo jasno začrtano pot in s te poti nismo nikdar krenili- Kar se tiče zunanjepolitičnega položaja, stojimo na stališču, da pripadajo naši državi vsi kraji, kjer biva naš rod in kjer se govori naš jezik. Stali smo in stojimo na stališču, da moramo podpirati vsako akcijo, ki stremi za tem, da se narod ne cepi- Naš demokratični klub in naša stranka stoji na stališču, da ako bo mirovna delegacija podpisala mir, s katerim bi se vzel kak del naše domovine, da je ta podpis, le izsiljen in da mi v nobenem slučaju ne 'priznavamo kakih pravic sosednim državam do pokrajin in krajev, ki pripadajo nam- Kar se pa tiče notranje politike stojimo na stališču', da se mora država osnovati na dveh principih, na principih narodnosti in demokracije- Narodnost je danes stvar, katera ni odveč- Sliši se pač baš v sedanjih časih besede, da narodnost v sedanjih časih ni več aktualna- Toda temu ni tako- Narodnost je danes istovetna z državnostjo- Narod je samo en sam v celi državi- Me stremimo za tem, da ni posameznih razločkov med Srbi, Hrvati in Slovenci. Beseda ujedinjenje je sicer ' danes na jeziku vsem strankam, ki sede v parlamentu, toda v resnici in v srcu jim to ni- Mi vemo, da imamo v Sloveniji in v celi Jugoslaviji mnogo agitatorjev tujih držav, ki delujejo proti skupnosti in državnosti in mnogo protivni-kov našemu narodnemu ujedinjenju- Misel državne enotnosti je treba propagirati vsepovsod, da ne "bo ?#pela pešati ljubezen do naše države, ampak da se zaje v meso in kri našega naroda, da bomo pripravljeni preliti zadnjo kapljo krvi za nje obstoj- Napram onim, ki so druge državnosti in govore drug jezik, pa so naši državljani, stojimo na stališču, da naj imajo iste pravice, kakor mi; seveda pri tem ne smemo pozabiti, da je treba najprej nam pravičnosti- Stoletja smo trpeli pod pritiskom tujcev mnogo krivic- Popraviti moramo najprej tiste krivice, ki so se nam po njih zgodile- Mi smo zastopali mnenje, zlasti pri državnem zako nu, da je treba v prvi vrsti zasigurati udoben dom v prvi vrsti vsem onim, ki so prihe-žali iz okupiranega ozemlja- Ti morajo dobiti udodbno stališče brez težav- Na drugi strani pa moramo popraviti krivice, ki so jih tuje države zakrivile z naseljevanjem tujcev po naši zemlji. V tem pogledu je treba stroge organizacije, in kdor noče biti zvest državi, mora iti ven- Država mora biti zgrajena na načelih demokratizma- To načelo smo izvajali dosledno- Narodno predstavništvo ima sicer samo omejen delokrog, ono ima zgraditi samo temelje države in pripraviti volilni red za Narodno skupščino- » Kar se tiče ustavnega sistema, postavili smo se v tem pogledu na stališče, da ni delati težav našim srbskim državnikom, ki stoje na stališču, da naj se srbski sistem raztegne tudi na naše pokrajine- Toda hoteli smo spraviti dem- duh vanj in to se je doseglo-Mi, ki smo sprejeli monarhijo srbsko, č.mo tudi dosegli to, da je dana vsa garancija, da bo ta država tudi res demokratična in da, bo kralj samo izvrševatelj ljudske volje- Kralj je samo izvrševatelj ljudske volje- Kralj je po našem mnenju ne po božji milosti, ampak po volji naroda, narod naj bo nositelj suverenosti. Kar se tiče priprave za ustavotvorne skupščine, sloni novi volilni red na povsem demokratičnih principih- Bili so časi, ko so nam nasprotne stranke očitale, da smo mi proti proporcijalnemu sistemu- A naša stranka je zahtevala proporcijalni in demokratični sistem, ki je tudi že sprejet- Konštatiram, da je bila naša stranka tista, katera je sprožila misel, da je trela agrarno reformo izvesti res praktično tako, da bo našemu kmetu in kmečkemu proletari-jatu v korist- Naš klub je tisti, ki se je zavzel za rešitev učiteljskega vprašanja, o regulaciji plač i. dr- Započela se je iz našega kluba energična akcija glede valutnega vprašanja in svesti smo si lahko, da je naš klub nastavil vse svoje moči za korist svojega naroda- Kar se tiče finančnega vprašanja, je država v stiskah, kakor vsaka država, ki je bila v vojni- Izdatkov imamo 5 milijard, dohodkov pa le 2Yi milijarde, tako da imamo 2% milijardi deficita- Toda če vpoštevamo razmere v drugih državah, vidimo, da so ene mnogo na slabšem- Čehi, ki niso imeli nobene vojske v svoji državi, izkazujejo 3 milijarde deficita, o Nemčiji in Italiji sploh ne govorim- A naše finance niso take, da bi morali obupati- Od 2^ milijarde deficita odpade samo na armado 1 milijarda 750 milijonov, približno 800 milijonov pa na aruge stvari- Državna bremena bodo seveda rasla, dokler se stvar ne uredi, toda naš finančni minister nima pravega razumevanja za to-Njegov finančni načrt je zgrešen- Edini zakon, ki je dober, je zakon o davkih na vojne dobičke- Naš klub pa je ostal na stališču, da je treba celotni davčni sistem predrugauti in izjednačiti- Naša nova država nam je dala jako dosti. Očitajo nam že celo, če tudi po krivici, da smo dobili za 40 milijonov več, nego bi nam šlo- Toda reči smemo, da ni naša država postopala z nami po mačehovsko, in prepričan sem, da imamo lahko popolno1 zaupanje vanjo- Delo v narodnem predstavništvu je podobno težko obloženemu vozu, ki se počasi premika naprej, zadene ob jarek in obstane, a se zopet premakne in gre naprej in voz bo šel naprej- Jaz sem trdno prepričan in varujem v veliko bodočnost našega naroda in da bo de-mokracijska misel zmagala v naši državi-Imeli bomo uspeh, samo treba je požrtvovalnosti in dela- Kljub vsem zaprekam 1 omo stremeli za tem in vstrajali na tem, naj se zgodi kar hoče- Resolucije, predlagane in sprejete na zboru zaupnikov JDS. dne 6. julija 1919 v Ljubljani. Resolucija radi mirovne konference. 1. Zbor zaupnikov JDS zahteva znova, da se po principu narodnosti in samoodločbe vse od Jugoslovanov kompaktno naseljeno sklenjeno ozemlje pridruži kraljevini SHS. Vsled tega poživlja osrednjo vlado, naj mirovni delegaciji naroči: a) Naj zahteva brez ozira na krivične kompromise samoodločbo Jugoslovanov v ozemlju, zasedenem od Italijanov, in sicer tako dosledno, da raje odreče podpis pogodbi, kakor da bi ž njo sprejela, da se od nas proti njihovi lastni volji odcepi najmilejše in najzavednejše brate v Primorju. b) Plebiscitu v slovenskem ozemlju na Koroškem. h kateremu mora spadati tudi Celovec, če se noče uničiti tega starodavnega mesta in koroških Slovencev gospodarsko, se ne more pritrditi, ako se pod enakimi pogoji ne dovoli našim bratom pod laško okuacijo in dokler se vzdržuje krivična rešitev v beljaškem okrožju, ki spada etnično in gospodarsko k nam in ga vsled tega zahtevamo za našo kraljevino. V ekonomičnem oziru poživlja osrednjo vlado, da odločno ugovarja, da prevzamemo razen predvojnih državnih posojil, ki so že v rokah naših državljanov, kakršnakoli bremena, zlasti avstrijske in ogrske dolgove, ki so se le v najmanjši meri uporabljali za investicije v naših deželah. Zahtevamo da Nemčija, Nemška Avstrija, Madžari, Bolgari in Turki poravnajo Srbiji, ki je toliko storila za antantno zmago, vse vojne škode in stroške vseh vrst. Miru, ki bi nas gospodarsko uničil, naša vlada ne sme podpisati. Resolucija radi valute zahteva od centralne vlade, da čim preje končno reši valutno vprašanje, da preneha sedanje negotovo stanje, ki najbolj ovira, da se naše gospodarstvo ne more ustaliti. Ustanovitev devizne centrale pozdravljamo. Za izmenjanje krone za novo enoto se izrekamo samo pod tem pogojem, ako je absolutno zagotovljeno tda padejo v sorazmerju menjalnega kurza vse cene, zlasti pa cene življenjskih potrebščin! Za ureditev naše valute naj se ustanovi dobro podprta narodna banka, ki mora stati pod kontrolo vlade in v katere ravnateljstvu morajo biti zastopani tudi zastopniki gospodarskih činiteljev vseh pokrajin države. Predno narodna banka ni ustanovljena, naj se naša sedanja krona tako zaznamuje, da je nadaljni uvoz nekolkovanih kron iz inozemstva nemogoč. Resolucija radi carine zahteva od centralne vlade, nai čim preje uredi carinsko vprašanje. Srbski avtonomni tarif je za naše razmere neprikladen in povzroča našemu gospodarstvu velikansko škodo. Zato ga je treba spremeniti na sledeči način: I. Vsi predmeti, ki nam služijo kot sirovine in kot izdelovalna sredstva za našo industrijo, katerih pa sami ne proizvajamo, morajo biti carine prosti. Ce že moramo imeti pri teh predmetih kako carino, naj bo carinska postavka čim nižja. V to skupino spadajo mazila za stroje, eksplozivne snovi, različni! stroji v pridelovalne svrhe, barve, kemični pripomočki za industrijo, predmeti, ki spadajo v elektrotehniko, medeni predmeti, katerih sami ne proizvajamo. II. Konsumni predmeti, ki jih rabimo za vsakdanjo potrebo, a jih sami ne proizvajamo v zadostni meri, naj se uvažajo brez carine. V to skupino spadajo: obleka, perilo, tekstilno blago, izvzemši fino in potratno blago, vžigalice, petrolej, sladkor, sol, riž, olje itd. Za one predmete, za katere se plača konsumni davek, naj se pobira carina, namesto tega davka v visokosti konsumnega davka. III. Za potratno blago in za blago, ki ga sami v zadostni meri izdelujemo, naj se predpiše čim višja carina. Resolucija glede uvoza in izvoza zahteva, da se uvoz in izvoz uredi po praktičnih potrebah države z ozirom na našo produkcijo In valuto. Poslovanje. tozadevnih uradov naj se vrši naglo in vsakega izkoriščanja potom ko-ruptnih elementov prosto. Pri tem naj se ozira poleg proizvajalcev predvsem na domačo trgovino, katero treba ščititi proti tihotapstvu in proti verižnikom, ki naj se jih začne preganjati na najstrožji način. Resolucija glede prometa zahteva, da se spravijo vsa dosedanja prometna sredstva: ceste, železnice, brzojavi in telefoni v tak stan, da se bo promet lahko neovirano vrši.. Železniški vozovi naj se nemudoma popravijo. Železniški tarifi naj se znižajo. Naša država pa potrebuje za svojo ureditev in za svoj razvoj še novih prometnih sredstev. V ta namen naj se takoj začne izdelovati obširen program za gradnjo novih prometnih sredstev. Največjo pozornost je posvečati trgovski plovbi po morju in rekah. V to svrho je takoj ustanoviti poseben državni urad. Resolucija proti Židom. Z ozirom na to, da se v zadnjem času v naši državi čim dalje bolj naseljujejo Zidje, ki skušajo dobiti v roke pod svojim ali tujim narodno - zvenečim imenom v,so trgovino in industrijo, zahtevamo od vlade, da posveča židovskemu sistematičnemu naseljevanju največjo pozornost ter ga z vsemi dopustnimi sredstvi otežuje, oziroma onemogočuje. Odločno protestiramo proti temu, da bi se židovskim trgovcem in špekulantom, ki iščejo dovoljenj za izvoznice in uvoznice, ali kakih drugih koncesij, dajale katerekoli predpravice ali olajšave. Resolucija glede agrarne reforme zahteva od svojih poslancev, da zastavijo vse sile, da se agrarna reforma nemudoma in pp demokratičnih načelih izvede in veLeposestva raz-dele med one, ki nimajo zemlje, oziroma podr-žavijo. Primerna veleposestva v Slavoniji naj se porabijo za vzorne kmetijske šole. Resolucija glede uradniških plač smatra, da je pošteno plačano uradništvo predpogoj zdrave uprave. Vsled tega stoji na stališču, da sedanje začasne uredbe niso zadostne, temveč je treba urediti prejemke uradništva enkrat za vselej tako, da ne bo obstoj tega tako važnega stanu odvisen od trenotnih draginj--skih kriz. Uradnikom naj se takoj zopet priznajo prejšnje olajšave na železnicah. Vpelje naj se zanje bolniško zavarovanje. Priznava se našemu uradništvu njegove zasluge v najtežjem času ter naglaša njegovo zvestobo in nepodkupljivost. Opozarjamo, da je dobro uradništvo za celo državo največje važnosti in zahtevamo vsled tega, da se vsaka podkupljivost in nezvestoba kaznuje kot najhujše hudodelstvo zoper državo. Resolucija glede obrtnega stanu. I. Z ozirom na to, da ima na slovenskem ozemlju še cela vrsta tujerodnih obrtnikov obrtne koncesije in obrtne liste, zlasti za zidarsko, tesarsko, dimnikarsko, kamnoseško in zoboteh-niško obrt in z ozirom na to, da naše slovenske obrtnike preganjajo iz drugih neslovenskih mest. naj JDS takoj posreduje pri deželni vladi za Slovenijo, da ta nemudoma odredi revizijo obrtnih koncesij in izdajo obrtnih listov in pri ponovni prošnji tujerodnih obrtnikov vsako koncesijo in izdajo obrtnih listov odreče. Na vsak način naj se odvzame obrtni list tujim državljanom. II. Ustanove naj se obrtni sveti pri obrtni oblasti druge stopnje in obrtni svet vrhovnega obrtnega oblastva, kakor tudi državni obrtni svet za državo SHS po vzorcu ministrstva za trgovino in obrt bivše Avstrije. III. Pri Deželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani naj se osnuje mesto dosedanjega .zadružnega inštruktorja zadružni revizor, ki bo imel nalogo, obrtne zadruge in njih knjigovodstvo revidirati, ter biti pri tem obrtnim zadrugam in zvezam nižje vrste v pomoč s svojimi nasveti in dejanji. Takšnega zadružnega revizorja naj se imenuje tudi pri Zvezi obrtnih zadrug celjskega in mariborskega okrožja. V ta namen naj se podeli Deželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Zvezi obrtnih zadrug celjskega in mariborskega okrožja izdatna podpora. IV. Deželna vlada za Slovenijo se naprosi, da povzroči izpremembo obrtnega reda v tem smislu, da se vpelje za obrtnike, ki izvršujejo rokodelsko ali koncesionirano obrt in za njih rodbinske člane, ne oziraje se na dohodke ali pa na privatno imetje, splošna zavarovalna dolžnost za bolezen, ostarelost in invaliditeto na ta način, da osnuje v vsakem političnem okraju posebno obrtniško blagajno in zavarovalnico, katere člani so vsi obrtniki dotičnega okraja. V tem smislu naj se izpremeni § 115 b) in c) obrtnega reda. Deželna vlada za Slovenijo se poživlja, da kakor hitro mogoče sestavi sporazumno z obrtnimi organizacijami tozadevna pravila, ki bodo odgovarjala sedanjemu času in vsem socijalnim potrebam. Država naj prispeva za ustanovitev z izdatno podporo, vodstvo teh blagajn naj pa prepusti obrtnikom samim. V. Poverjeništvo za socijalno skrb je začelo razpuščati bolniške blagajne za pomočnike In vajence ter ustanavljati poslovalnice ljubljanske bolniške blagajne. Mi obrtniki in naši pomočniki, združeni v obrtnih zadrugah in v obrtnih društvih ne pripoznamo nlkake posloval- nice ljubljanske okrajne bolniške blagajne, ker se te ustanavljajo brez zaslišanja naših močnih organizacij. Do končne ureditve, socijalnih vprašanj, pri katerih ureditvi morajo sodelovati tudi naše organizacije in katerih rešitev bomo obrtniki le tedaj priznali, ako bodo sklenili po zaslišanju naših organizacij, od ljudstva izvoljenih zastopnikov vseh stanov. Do te rešitve sotijainih vprašanj pa zahtevamo, da se pusti bolniško zavarovanje in z njim združeno poslovanje bolniških blagajn nedotakljivo in pusti blagajne nemoteno poslovati. Obrtniki nikakor nočemo, da bi se nam vsiljevala volja in mnenje posameznikov. Obrtni zakon, ki je še v veljavi, nam dovoljuje ustanavljanje lastnih bolniških blagajn za pomočnike, vajence in samostojne mojstre. Zato pa ne pustimo, da bi se na voljo posameznikov, brez navedbe razlogov in proti naši "volji razpuščale registrirane bolniške blagajne in nam vrinile neke poslovalnice okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. VI. Obrtni davek naj se pravično razdeli po dohodkih posameznega davkoplačevalca. Vsi davki naj se spoje v eno vrsto in ta naj se glasi »Obrtni davek«. VII. Uresniči naj se čim preje načrt, kate.-rega je že avstrijska, vlada, v državnem zboru odobrila in potem sprejela tudi Narodna vlada za Slovenijo, da dobe v vojno poklicani aH po vojni gospodarsko oškodovani obrtniki brezobrestno posojilo določene višine pod poroštvom države in občinskih uprav. VIII. Z ozirom na' to, da se je med vojno na obrtnih nadaljevalnih šolah popolnoma ustavil pouk in je tako ostalo na stotine obrtnih vajencev brez teoretično - strokovnega pouka, se poživljajo merodajni činitelji, da omogočijo strokovni pouk s prihodnjim šolskim letom na vseh obrtno - nadaljevalnih šolah. Podučujejo naj v posameznih strokah le za to stroko sposobni učitelji. Za one vajence, katerim se med vojno ni nudila teoretično - strokovna izobrazba, naj se ustanovijo posebni učni tečaji. Trgovska zbornica in občine naj podpirajo z izdatno subvencijo obrtno - nadaljevalne šole in strokovne tečaje. (Konec prihodnjič.) Kako kaže letina? Ministrstvo razglasa v »Službenih Novi-nah« o letini sledeče: Slovenija- Ozimnina kaže srednje, pšenica in rž dobro, ječmen srednje- Jare setve so slabe-Žetev je zakasnela- Oves m koruza kažeta slabo- Tudi sadje slabo obeta- Vinogradi se pridno obdelujejo, za sedaj še stoji dobro ter je pričakovati srednjedobro trgatev. Hrvatska in Slavonija- Ozimina je zapoznila za dva tedna-Pšenica, rž in ječmen obetajo v dveh tretjinah dežele srednjo žetev, dočim bo v eni tretjini dežele slaba- Koruza in krompir sta trpela vsled deževnega in mr zlega vremena, posebno v ravninah, kjer so bile poplave-Pričakovati je le srednje dobri pridelek- — Travniki in pašniki kažejo prav dobro tel bo dovolj krme- Vinogradi kažejo splošno dobro, razun nizkih leg, kjer sio trpeli vsled spomladnega mraza- Rano sadje je posmodila slana. Pozna jabolka, hruške in orehi stoje dobro- Cešplje kažejo deloma srednje, po nekod pa slabo- Dalmacija- Žetev kaže povsod srednjedobro letino-Na ha se sme pričakovati 7 met- stotov pšenice- Ječmen je že požet- Sadna letina je različna. Marelice in fige so obrodile dobro, višnje srednje- V južnih pokrajinah so se dobro obnesle pomaranče in limone- Vinogradi so dobri, popolnoma zdravi- Vse obeta dobro trgatev- Banat in Bačka- Pšenica se je dobro opomogla, toda močno je snetljiva- Na ha se pričakuje 12—13 met- stotov pšenice. Rži je malo, a kaže dobro. Istotako ječmen- Oves obeta srednje-dobri pridelek- Koruzo prvič okopavajo, lahko se pričakuje srednje dobro- Sladkorna pesa dobro kaže- Toda le malo je posejane, a čaka na njo že toliko tovaren! Travniki in pašniki obetajo obilo krme- Sadje kaže zelo slabo. Vinogradi obetajo bogato trgatev, ako jih ne bo vsled pomanjkanja galice uniaila peronospora- 'U - .L ■ X . ...... Z Iga- ŠotHlgospod«, jim bo ranil ljubeča srca. Vročega popoldne je bilo- Domači so sedeli na vrtu pod košato hruško- Očetu se je sedaj zdela prava prilika, da vpraša sina, ali bo »gospod« ali ne- »I, ti Ivan«, začne počasi in ljubeznivo, »povej nam zdajle, ko smo vsi skupaj, ali nam boš naredil to veselje, da pojdeš v semenišče- Saj veš, da smo te težko šolali toliko let. In plačilo za ves trud nam je izjava, da nas ubogaš- Kaj ne, da nas ubogaš, Ivan ?« »Kako si čuden«, se je vtaknila Kotari-ca, »kam pa misliš, da bo šel, če ne v semenišče?! Kaj meniš, da ni sam pameten, ko je toliko časa študiral in ne bo vedel, da je ta stan najlepši in najbolj spoštovan!« »Ne vem, kako bo še,« je rekel Ivan malo bolj tiho; »ali bi vam bilo všeč, ako bi šel v semenišče?« »To je naša želja,« so se odzvali hkratu vsi- »Tudi, ko bi jaz šel proti prepričanju, tudi, ko bi vam povedal, da ne čutim poklica za ta stan?« Kar spogledali so se- »Glejte ga, kaj ne misli »prav storiti«!« »Hudika, kdo pa si postal za božjo voljo, da tako govoriš!« In trdo je govoril oče Kotar- »Kdo sem? človek, ki nočem izvoliti stanu, o katerem dobro vem, da bi ne bil srečen v njem-« »Zakaj ne bi bil srečen?« »Zato, ker me ne veseli, ker nimam poklica-« »Kako to, da te ne veseli?« »Ne vem-« »Toda, ti fante, ti so malo norčuješ, ne?« »Cisto nič! Zakaj bi se šalil, ko govorimo o resni stvari?!« »Na ta način ti res ne misliš biti »gospod«?« vpraša oče še trše- »Povej odločno!« »Ne!« Vsi obrazi so se pooblačili, tako huda je bila zanje ta odločilna beseda- Mati in sestra sta začeli brisati s predpasnikoma solzne oči, oče pa je tarnal z jeznim glasom: »To nam je torej za hvaležnost, da smo ti pripomogli k boljšemu kruhu. Veš, ti • • •< »Čakajte, oče,« seže mu v besedo Ivan, »zakaj pa bi tako radi videli, da bi jaz šel v tisto vaše sveto semenišče?« »Zato, ker je lepo- Lahko bi nam kaj pomagal pa molil za nas.« »A tako? Ali vam v drugem stanu ne morem pomagati ? Ali za vas ne morem moliti, čeprav nisem duhovnik? Saj me bog sliši tudi neduhovnika-« »Govoriti znaš, to je res! Pregovoril me pa vendar ne boš- Pomagal nam ne boš nič, če ne bol duhovnik, ker se boš oženil- — Sicer boš pa pozabil na tiste, kateri so toliko skrbeli zate-« »Bodite vendar pametni, oče, in ne silite me v stan, v katerem jaz ne bil nikoli srečen- Samo zaradi vas bi šel rad, ko bi čutil količkaj poklica Ker ga pa nimam nič, sem vam prvič v življenju nepokoren- Silite me še ali ne, šel vendar ne bom nikdar!« »Oh, Ivan«, je javkala Kotarica, »stori nam to veselje, sebi pa srečo, saj boš gotovo srečen in zadovoljen, kar pojdi! Saj greš, Ivan?« »Mati, povedal sem že, da bi to ne bila zame sreča, temveč nasprotno. To ni nobena ljubezen staršev do otrok, če jih silijo v nezadovoljnost-« »Kako pa, da se ti je tako pristudil ta stan«, vpraša mračnega obraza oče. »Kdo pravi, da se mi je pristudil! Nasprotno! Jaz še celo spoštujem ta stan. In razno zato hočem, da bi mu ne delal sramote z neizpolnjevanjem svojih dolžnosti-« »Zakaj pa drugi duhovniki izpolnjujejo svoje dolžnosti?« »Zato, ker so duhovniki po poklicu, ki jih je pa jako malo- Tisti pa, ki so po sili duhovniki, so pa le v sramoto temu stanu- Tega pa jaz nočem- Ali bi bili veseli, ako bi izvedeli o sinu kaj takega, kar se sliši časih o kakem duhovniku?« »Beži, beži! Saj ni res, kar se govori; to so sama obrekovanja-« »Že mogoče! Nekaj pa mora vendarle res biti, drugače bi se ne govorilo; kak povod mora gotovo biti- — No, kaj bi pa to! V semenišče ne grem pa je konec besedi- In vstal je hitro pa šel- Ostali so sedeli kakor pribiti in pogledovali nemo drug drugega-Prehudo je bilo to zanje; v malo hipih jim je izkalil sin vso srečo, o kateri so toliko sanjali . • • I Ivanu ni bilo lahko pri srcu- Staršem, kateri so tako dolgo z ljubeznijo, ki je samo njim lastna, skrbeli zanj, je uničil vso nado, da bi bil kdaj duhovnik, kar v svoji prenapetosti tako iskreno želijo- Čutil je, da je zadal tem preprostim, nepokvarjenim in čistim srcem hud udarec- Ker je pa bil hvaležen sin in človek, ki je znal ceniti ljubezen in požrtvovalnost staršev, a bil mož z lastnim prepričanjem, ki bi si ga ne dal vzeti, je premišljal, kako bi vsaj nekoliko olajšal bridko bol trpečim staršem- Ali naj je iskal še tako marljivo rešilne misli, ni mogel nikakor dospeti do treznega in dobrega sklepa • • • Ves potrt sklene obiskati svojega iskrenega prijatelja in sošolca v bližnjem trgu-Ta misel se mu je zdela dobra, zakaj Anton Lavrič, njegov prijatelj, je bil človek treznega mišljenja in dobrega, za prijatelja vedno čutečega srca. Dospevši iz vasi na prosto, se snideta z domačim gospodom župnikom, ki je šel na kratekizprehod po popoldanski službi božji-Po prvih pozdravih ga vpraša častitljivi starček, dobra duša, kako pot življenja si-je izbral- In mladenič mu odkrito pove, da v tem hipu še ne ve, kaj bi začel in da so se sprli doma radi njegovega poklica- »Prav ravnate, gospod Ivan«, seže . mu prijazni mož v roko- »Verjemite mi, da vas ne morem prehvaliti zaradi vašega moškega ravnanja, s katerim ste tako junaško prestali boj med ljubeznijo in prepričanjem- V vsakem stanu kateregakoli si boste izbrali po prepričanju, boste bolj srečni kakor pa še na tako visokem mestu, ki ni vašega poklica- — Bodite vedno mož prepričanja-« »Gospod župnik«, odvrne mu radostnim obrazom Ivan, »jako sem vam hvaležen, da me vsaj vi razumete- Prosim vas, tolažite moje starše, vas bodo morda razumeli.« »Bom že storil potrebne korake, bodite le brez skrbi-« »Jako sem vam hvaležen-« In razšla sta se- Ne dolgo potem je dospel v trg- Njegov prijatelj Anton je sedel v hladilnici na vrtu in čital- Ko opazi Ivana, se ne čudi malo njegovemu nepričakovanemu obisku in to že proti noči- »Kaj pa je tebe tako pozno privedlo k meni?« In ponudil je Ivanu stol- »Ej, čudne homatije so prišle nad mojo glavo- K tebi sem prišel, da' bi mi kaj svetoval, če mi moreš.« »Kaj se ti je pa pripetilo?« »Doma je bilo malo prepira, ker noeam biti »gospod«-« »Ej, to ni taka stvar- Ce ne čutiš nič poklica, pusti ta stan, ki zahteva nekaj, kar sicer zahtevajo vsi drugi stanovi — izpolnjevanje dolžnosti, vrhutega pa še premagovanje in krotenje samega sebe, za kar pa ni vsak vstvarjen- Zato mora imeti oni, kateri si izbira stan, ki podobno zahteva, nekaj trdnega, močnega in stanovitnega, nekaj, kar združuje telesno vrlino z dušno v neko lepo soglasje, vse skupaj pa mora prevevati železna odločnost, ki daje moč, boju, kateri utegne nastati v vsakem hipu-« »Da, samo to je, kar mi brani postati duhovnik, čeprav vem, da bi bil na ta način najprej trebušast! A jaz hočem delati po prepričanju, katero mi je sveto- In tega mi ne vzame nihče, četudi se vsi postavijo na gla-. vo! — Med potjo, ko sem šel k tebi, sva govorila z našim župnikom- In ta mi je rekel, naj si volim stan po premisleku in naj ne gledam na to, ali bo vsem všeč ali ne-« »Prav je imel mož-« »Anton, kaj meniš, kaj hočem sedaj ukreniti?« »Ali bi rad še študiral?« »Seveda! Na visoke šole bi šel rad, da bi še bolj izpopolnil svoje znanje, samo ne vem, če bo mogoče, ker nimam denarja, da bi se živil v dragih mestih.« »Dobro, dobro! Tudi jaz mislim še dalje študirati- Greva torej oba- — Kar se pa tiče drugega, bodeva že kako naredila-« »Kako-« »Takole: ti boš stanoval z menoj, za stanovanje ti ne bo treba skrbeti, hrano boš dobil pa pri podpornem društvu, pa bo!« »Živio, bratec! Morda bo pa šlo!« »Nič, morda? Gotovo! Le brez skrbi bodi!« * ♦ * V človeškem življenju so Štiri leta dolga doba- V tem času se marsikaj izpremeni, marsikaj pridobi ali pa izgubi, kakor ravno človek gospodari. Priden gospodar v dobi štirih let postavi z neumorno marljivostjo svojo še tako zanemarjeno kmetijo na trdna tla, tako da more s ponosom in opravičenim veseljem zreti na sad svojega truda- Nasproti pa razkoplje neprevidni kmet v enaki dobi najboljšo kmetijo- Nihče ne verjame, kako hitro se nazaduje, ko enkrat začne padati. V takem položaju je edina rešitev popolno izpreobrnenje in dober premislek svojega stališča- Kdor ne stori tega, ta pada, prileti tako globoko, da skoro ne more več vstati- Kakor se dogaja lahko v dobi štirih let blagostanje ali poguba, tako vpliva ta kratki čas na človeka samega- Naj ga je doletela ta ali druga še tako velika bol, naj mu je bilo življenje še tako grenko, more vendarle čas pozdraviti te rane, da si jih popolnoma zaceliti vedno ne more; zakaj vsi ljudje Liso enaki: nekateri so bolj občutljivi in pojmljivi preteklih boli, drugi manj- Stari Kotar in njegova družina niso bili kaki javkači, ki bi neprestano tarnali in tožili, ako jim ni bilo kaj ljubo- Nekoliko časa so se držali grdo, kmalu so se pa ute-šili, ko «o videli, da se položaj ne more iz-premeniti- Največje hudo zanje je bil sin, ki ni hotel ustreči njih pobožni želji- Mislili so, da ne bodo preživeli tega udarca, a so ga vendar. Ko jim jo je popihal na Dunaj, so se sicer jezili in žalostili, slednjič so se pa udali v to bridko usodo, posebno ker je gospod župnik razložil pobožni Kotarici in njenemu možu, da je Ivan ravnal popolnoma prav in moški-Sčasoma so se potolažili-A tudi dijaku Ivanu je tekel na Dunaju čas in mu prinašal sad za njegovo trudapolno učenje- Napredoval je dobro; vse izpite je dovršil z izvrstnim uspehom- In slednjič je bil proglašen doktorjem prava- S tem je dosegel svoj cilj- Lahko mu je bilo pozabiti na vse zapreke, ki so ga ovirale, in srečno je šel po dolgih štirih letih prvikrat k svojim staršem-Zdaj, ko je prihodnjost njegova, sedaj ga bodo vendar gledali malo lepše. * * * Bilo je zopet ravno tako vročega julijskega popoldneva na nedeljo po sv- Jakobu kakor takrat, ko jim je Ivan odločno < dbil vročo prošnjo, da bi šel v semenišče, ko pridrdra po vasi lahen voziček, na katerem je sedel mlad gospod- Pred Kotarjevo hišo se ustavi- Ko so v hiši začuli ropot voza in da se je ustavil pred njih hišo, so leteli radovedno gledat, kdo bi bil- Da; bi bil Ivan, o tem se mislili niso, saj jim ni ničesar sporočil o svojem prihodu- S široko odprtimi očmi so zrli mladega gospoda, ki se je spravljal ravno z voza in nekaj naročal vozniku; spoznati ga v prvem hipu niso mogli, ker se je dokaj izpremenil, odkar ga niso videli in ker niso bili nič obveščeni, da pride- A to je trajalo samo hip- Materino oko je hitro spoznalo onega, ki ga je zrlo vedno tako skrbno, onega, za katerega je prečulo toliko noči in potočilo toliko solz nikdar ugasljive materinske ljubezni- Kakor omamljena je zakričala: »Ivan, moj dragi Ivan!« »Oh, mati, ljuba mati!« In bila sta si v naročju- Dve ljubeči se srci sta ležali drug na drugem- Sestra Marica se je oklepala njegovega vratu in jedva slišno ihtela ter klicala z mehkim glasom: »Ivan, Ivan, si vendar prišel, oh, Ivan, dolgo te ni bilo, tako dolgo, dolgo • • •« I Kotar je imel solzne oči- Ve*selja, da vidi svojega sina, ni mogel govoriti, le desnico mu je krepko stiskal • • . »Pojdimo v sobo, v sobo!« silila je Marica in vsa iz sebe ni vedela, kaj bi počela-Stoprav zdaj se je razvil pravi razgovor in obojestransko popraševanje- Hoteli so zvedeti vse hkratu, kako se je godilo Ivanu, ali je trpel pomanjkanje, ali je bil vedno zdrav itd-, itd- In Ivan jim je pripovedoval, kako je študiral, da se mu ni godilo slabo, ker je bil domači učitelj v neki grofovski družini, katera ga je preskrbljevala z vsem in s katero je hodil daleč v tuje dežele na potovanja in počitnice in da je na ta način videl mnogo sveta, mnogo izkusil- Kar strmeli so, ko jim je vse to pripovedoval in niso se mogli dovolj načuditi temu, kar so slišali- Kaj takega se ne čuje vsak dan in povsod. Med tem se je začulo zopet neko ropota-nje- Ni dolgo trajalo, ko se ustavi voz pred hišo- Za tem se odpro vrata in v sobo prinese voznik šest steklenic rujnega vina in nekaj za prigrizek- Dobra kapljica jim je razvezala jezike: postali so kmalu dobre volje- Stari Kotar je govoril glasno in si pridno točil kupico- Ko-tarica in Marica pa nista mnogo pili, temveč sta le bolj gledali Ivana- Kar nagledati se ga nista mogli- Vse na njem se jima je zdelo tako lepo in prilično, da nista vedeli, kako bi dali duška svoji zadovoljnotsi- Neizrekljivo se jima je dopadla njegova špicasta brada, brki pod nosom so bili pa krasota, katera je lepotičila njegov obraz v prepolni meri . • • Ej, kako lep je Ivan! Ko bi bil šel v le-menat in postal »gospod«, pa bi ne bil tako lep, sta si mislili mati in hči- In nič več jima ni bilo žal, da ni »gospod«- »Primaruha«, je kričal oče skoro na glas, »le pijmo ga, saj nima kosti! • • • Na, Ivan, na tvoje zdravje ga bom zvrnil do dna, glej, prav do dna, vidiš • • • tako!« Ivan je rad gledal, kako je oče dobrovo-Ijen, saj mu je bilo to dokaz, da ga ne peče vec spomin na toliko nujni — lemenat. Silil je tudi mater in Marico, da naj se radujeta z očetom in ž njim, ker je dovršil s tako dobrim uspehom zadnje nauke, ki mu bodo; pomagali do boljšega kruha- »Hej, Ivan, zdajle ga bomo pa trčili! Le hitro natoči, Marica, kozarce- Tu je danes domač praznik- Ali ni tako, Ivan, kaj?« »Kajpada, oče! Danes se po dolgih letih skupaj veselimo, danes je tisti dan, ko vam morem reči, da sem svoj gospod, ki bom mogel skrbeti za vas, danes je pa tudi obletnica, če se ne motim, ko smo se bili malo sporekli radi — lemenata- Prosim, ne bodite hudi, da sem takrat ravnal tako svojeglavno; toda jaz nisem mogel postopati drugače kakor mi je narekovala vest- Saj niste menda name nič hudi?« »E, beži, beži! Takrat nam je bilo seveda hudo, a pozneje smo se potolažili, ko smo videli, da ni drugače- Zdaj je pa vse dobro, samo, kar boš, bodi: poštenjak in*mož tudi!« »Bodite brez skrbi!« »No, dragi moji«, je dejal slovesno, »sedaj ga pa zvrnimo na veselje, ker je Ivan vse dovršil srečno in na njegovo zdravje- — Bog te živi, Ivan!« »Živi, živi!« Tako jim je tekal čas hitro, neverjetno hitro- Kdaj se je zmračilo, še opazili niso v svoji radosti. Šle potem, ko je Marica spom-svoji radosti- Šele potem, ko je Marica spom-časa- Še dolgo so sedeli pod svetilko pri sladki kapljici med veselim pogovorom- Pozno so šli spat- Vsakemu se je moglo brati na obrazu, kako sladka čuvstva jih napolnjujejo in kako jasno pričajo globoki in glasni vzdihi o njih sreči in zadovoljnosti- Zdelo se je, kakor da bi se sedaj oddahnili moreče negotovosti in dušnih bolesti, katerih so v tako mučno dolgi, negotovost spremljajoči duh morali brez izjeme vsi prestati • • • Toda sedaj je konec vsemu temu, sedaj se začne nova doba za vse, sedaj se bodo veselili sreče sinove, sin pa radosti staršev in sestre, ki so skrbeli za njegovo bodočnost toliko časa gimnazij- študiranja, ko jim je pa »vskočil« in jo mahnil na Dunaj, jih je pa mučila misel, kaj dela on, ali bo srečno dokončal itd- • • • Tisto noč so spali dobro in sladko sanjali, posebno pa Ivan. Na nobeni gosposki pernici ni spal tako prijetno, kakor na tej preprosti postelji med dragimi, srečnimi svojci ■ • ■ Raznoterosti. * Za poletje postavlja neki zdravnik sledečih deset pravil: 1- Nosi kolikor mogoče lahko in svetlo obleko- 2- Menjaj pogosto spodnjo obleko, imaš obenem osvežujočo zračno kopel- 3- Zavihaj rokave srajce do čez komolce, predno oblečeš suknjič- 4- V senci vedno klobuk dol- 5- Pomoči večkrat roke in noge v mrzlo vodo- (Stari ljudje pa le, ako jim to dovoli zdravnik!) Umivaj si obraz in tilnik- Kopaj se- 6- Izplakni si večkrat usta z mrzlo vodo- 7- Ponoči se ne odevaj preveč-8- Ponoči imej odprta okna in vrata, a pazi, da ne bo prepiha- 9- Jej malo mesa, več so-čivja, najbolj pa sadje- 10- Pij malo alkoho-ličnih pijač, vina ne pij brez vode- Tudi pre- več kisle ali navadne vode ni zdravo- Tuin-tam požirek mlečnate kave najbolj potolaži žejo- ♦Najstarejši poskus letanja je zabeležen iz dobe rimskega cesarja Nerona- V. osmem poglavju zgodbe o apostolih pripoveduje o čarovniku Šimnu iz Samarije- Ta je bil navi-hanec, ki se je dal krstiti iz koristolovnih namenov- Kakor brž je bil sprejet v občino kristjanov, ponudil je apostolu Petru denarja, da mu podeli čudotvorno moč, da bi mogel z dotikanjem roke posredovati med človekom in sv- Duhom, to je da bi delal čudeže- Zaradi tega ga je baje Peter pognal z ostrimi besedami- Toda Šimen se ni dal odgnati, temue je sledil sv- Petru v Rim, kjer se jo pozneje ponudil cesarju Neronu, da mu s poletom v zrak dokaže, da ima božanska svojstva- Ne-ron je dal v ta namen na Marsovem polju postaviti precej visok stolp, in s tega stolpa je z1 lovorjem ovenčani Šimen res zletel v zrak z razprostrtimi rokami — »extensis manibus, lauro coronatus, coepit volare - - • ad coe-lum« — tako je doslovno pisano o tem letenju- Sv- Peter pa gledeč to letenje, je molil h Kristu, naj izžene hudobne duhove iz Šimna, ker je bil prepričan, da se le zli duhovi morejo vzdigniti v zrak- In bog je uslišal Petrovo molitev, a kakor hitro so hudobni duhovi zapustili Šimna, je začel naglo padati z velike višine ter je na mestu obležal mrtev-Neron pa se je razjezil nad Petrom ter ga dal vreči v ječo, ker mu je uničil »za državo tako koristnega in potrebnega človeka-« * Knezi in kneginje kot posli- Več jih je, kakor bi mislil. Neka ruska princezinja, Helena Zalukidze, si je služila kruh s tem, da je nosila malto na stavbiščih v Odesi- Ta obitelj je med najstarejšimi plemiškimi ro-dovinami Rusije, a je nazadnje popolnoma ubožala- Ker Helena kljub vsem naporom ni mogla dobiti druge službe, je šla malto nosit, da lakote ne umre- Ravno v Rusiji je dosti takih slučajev- Naslov se je podedoval od očeta na otroke, in veliko je bilo takih, ki jim je bil naslov samo breme, katerega bi se bili radi otresli, pa se ga niso mogli- Ce hočejo imeti delo, se morajo izkazati, in policija je vselej prav vestno skrbela, da so bili papirji v redu- Ker je pa bilo včasih za gospodinjo zelo nerodno, da bi imela za posla komteso ali grofico, zato so jih navadno odklanjali in morali so potem prijeti za vsako delo- Ni še dolgo tega, ko se je omožila mlada Francozinja z bogatim ruskim baronom-Na potovanju v Rusijo je šla v Petrogradu v posredovalnico za službe, hotela je dobiti pripravno sobaric?- Najbolj se ji je dopadla tridesetletna črnolaska prijetnega obraza in zelo finega vedenja- Pogledala je v papirje in videla, da ima knjiginjo pred seboj-Ta je jokala in tožila, da že več tednov zastonj išče službe. Baronica je kar gledala, ni je hotela vzeti, ker ji je bila prefina, in le usmiljenje je nazdnje zmagalo- Kako se je pa šele čudila, ko je prišla na posestvo svojega moža in je videla, da je oskrbnica grofica, nadzornica dekel princezinja, kočijaž baron kakor njen mož, strežaj pa poljski plemič- * Smrtna kazen za verižnike- Pri zadnjem zasedanju poljskega državnega zbora je večina glasovala za nujnost predloga, da se verižniki kaznujejo s telesnimi kaznimi in v gotovih slučajih tudi s smrtjo- Tudi pri nas bi bil že skrajni čas, da se kaj ukrene-Iz Hrvaškega se zadnje čase kar vale k nam Zidje in podobna umazana družba- * Ljudje, ki jedo zemljo- V vojnem času in zlasti pri vojakih smo morali jesti marsikaj, kar bi bilo v dobrih časih neužitno, naravnost škodljivo- Toda zemlje vse eno nismo jedli- Učenjak Humboldt pa poroča, da žive v Južni Ameriki ob reki Orinoko poldivji ljudje, katerim je zemlja prava sladčica- Ta zemlja je neka mastnožolta glina, pomešana s fosforovimi spojinami- Najbolj tečna je baje izza poplave reke Orinoko, ko postane mehka in drobljiva- sluge in venomer sili na solnce- Kolikor smo mogli povzeti iz vsega, lahko z gotovostjo pričakujemo, da se nam predstavi kot kandidat pri prihodnjih volitvah- Čudno, šele kandidiral bo, zaslug pa ima že kot kak poslanec Škulj! — Pa poglejmo nekoliko! Ubog učitelj je bil pred vojsko kakor vsi drugi učitelji na Kranjskem- Kot dober re-kvizitor je bil od glavarstva oproščen vojaščine in je dobil v roke tudi aprovizacijo- Z ljudmi je tudi brezobzirno postopal, kakor so pravili- Danes je premožen mož, v najem ima lepo posestvu, — ko bi bilo naprodaj, bi ga pač kupil! — redi petero glav goveje živine, konje, kakor povdarja sam itd- Skratka — vojni dobičkar! Da je dosti »zaslužil«, o tem ne dvomi nihče, a da bi si bil pridobil zaslug? Ima čisto prav, da vpije: »Mi možje poštenjaki!« Kajti človeku se nehote vsiljuje misel, da je težko šlo vse po poštenem potu- Ali je bila mogoče aprovizacija zato tukaj, da so si taly ljudje basali žepe, J« res potrebno, da se včasih malo zavpije o poštenjakih, toda občudovanja in pomilovanja vredna je kratkovidnost ljudi, ki mu slepo sledijo. Aprovizacija je minila in treba si je poiskati kak -drug vir dohodkov- Poslanstvo bi ne bilo slabo«, si je mislil g- Jevnikar in se z vso silo vrgel na »Kmečke zvez-e«-Mogoče bo dosegel poslanstvo, a eno naj si zapomni: Kdor s tako očividno sebičnimi nameni stopa v javno življenje, ne bo dolgo užival politične slave- Ce je stranka kai vredna, ga bo kmalu izbaeila, če bo pa negovala take ljudi, bo razpadla in jih pokopala pod svojimi razvalinami- Tak neslaven konec čaka tudi g- Jevnikarja- Zborovanje je bilo sicer zaupno, a povabljeni so bili tudi . nekateri posestniki, ki so organizirani v JDS- Zato je bilo potrebno, da so se debate udeležili tudi z naše strani, čeprav to nekaterim ni bilo všeč. Sicer se bomo pa kaj več pomenili, kadar priredi g- Jevnikar javen shod- Trgovina in industrija. Kaj delajo naši oslepeli vojaki? Ščetke in košare! Ščetke prodaja oslepeli vojak pri tvrdki Jos- Peteline, Sv- Petra nasip št- 5 (za vodo)- Tam s dobivajo konjske ščetke, ščetke za obleko, za čevlje, omela, metle in ščetke za umivanje rok- Ščetke so lepo in trpežno izdelane, materijal izboren- Vse sama pristna žima brez primesi trave itd- Cene so dnevne- Kdor potrebuje omenjenega blaga, naj se obrne na zgoraj navedeno tvrdko. S tem podpira tudi vojne slepce-ščetkarje, katerim pripada čisti dobiček- Tvrdka. Jos-Peteline je brezplačno odstopila nekaj prostora v svoji prodajalni oslepelemu vojaku, ki tam prodaja tudi košare- Gospodu Pete--lincu in njegovi soprogi naj bode izrečena najsrčnejša zahvala za trud in nesebičnost, s katero podpirata veliko socijalno vprašanje ki se tiče dela invalidov- Kdor si hoče ogledati vojake slepce pri delu, naj se oglasi ob sobotah popoldne v Belgijski vojašnici XIV-objekt, oddelek za slepe- Ob tej priliki se lahko ogleda vse naprave zavoda- Potreba stavbnega materijala za Beograd. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od dobro informirane strani sporočilo, da potrebuje Odbor za obnovo stanova v Beogradu, Jugoviča ulica 1 različnega stavbinskega materijala- Interesenti naj pošljejo svojei ponudbe na omenjeni naslov- * Carina in naša živila- V slovenskem delu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev deluje carinski vijak s posebno strogostjo-Nimamo nič proti temu, če si iščet mlada država dohodkov tudi pri carini, dasi dotično vprašanje nasproti češki republiki, nasproti nemško - avstrijski republiki, kakor tudi nasproti ogrski republiki še nikakor ni urejeno-Odločno pa moramo, četudi z vso ponižnostjo, ugovarjati, da se v obliki finančne carine pobira prohibitivna carina od živil, katera Ljubljana in sploh naše prebivalstvo neob- hodno potrebuje- Tako je dognano, da predpisujejo naši carinski organi visoko carino na sladkor, glede katerega se na vse strani trudimo, da bi ga dobili v deželo- Da je sladkor živilo prve vrste, tega ni treba posebej dokazovati- Poglejte samo na magistrat, ki sicer nima dobave sladkorja v svojih rokah, pa boste videli, koliko najrevnejšega ljudstva prihaja vsak dan ter zahteva le sladkor in sladkor! In ta sladkor je obremenjen s tako visoko carino, katera ga silno podražuje in katera bi v mirovnem času gotovo dosegla prohibitivni namen, da bi se tujemu sladkorju zaprla vrata v naše pokrajine! Tako ne more iti naprej — pri carini se mora uveljaviti načelo, da so živila, dokler živimo v takih aprovizacijskih stiskah, kakor živimo dandanes, oproščena vsake carine- Vlado torej prosimo, da v tem oziru potrebno ukrene- Med Celjem in Dobrno se je uvedla redna avtomobilska zveza. Vrednost lova v Hrvatski in Slavoniji se ceni na 5 milijonov kron. Melasa- Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je v sporazumu s finančnim ministrstvom prepustilo odkazovanje melase iz sladkornih tovarn generalnemu ravnateljstvu posrednih davkov- Vse prošnje za odkaz melase naj se odslej pošiljajo temu ravnateljstvu- Odpremne izkaznice bo izdajal kot doslej odsek za prehrano, ki se bo iz njegovega področja pošiljala melasa- Cena melase se bo po naredbi ministrstva za trgovino štv- 3243 zaračunavala s 60 K za 100 kg- Od tega zneska odpade 34 K za sladkorno tovarno, 26 K pa za invalidski sklad. Politične vesti. Važna pogajanja v Celovcu so se vršila pretečeni teden med zastopniki kraljestva SHS, antantno misijo in nemško - koroško vlado. Našo deželno vlado je zastopal njen podpredednik gosp. dr. Žerjav. Predmet pogajanj je še tajen. Šlo se je menda poglavitno za strogo določitev demarkacijske črte. Vojna škoda na Koroškem. Uradna komisija je dognala, da je zadnja vojna na Koroškem povzročila samo v Možiški dolini (Sp. Dravberk, Možica. Črna) in v obmejnih štajerskih občinah Muta, Vuzenica in Slov. Gradec, ogromno škodo 7 milijonov kron. Cenzura v celi naši državi je odpravljena, vsled česar se smejo pisma oddajati zaprta na pošto. Vprašanje odškodnine za nas ugodno rešeno. Naši ministri, med njimi tudi dr. Kramer, so v Parizu dosegli, da naše pokrajine ne zadene milijardna odškodnina, ki nam je grozila. Kakor poročajo odločilni francoski časopisi, bodo nenemške države, ki so nastale po razpadu Avstrije (Ceho-Slovaška, Poljska, Madžarska in deloma tudi Romunija in Italija) prevzele le poldrugo milijardo v zlatu, a od te vsote plača Ceho - Slovaška sama polovico. Nasprotno pa bo morala prevzeti Nemška Avstrija vseh vojnih dolgov 10 milijard frankov v zlatu ali 18 milijard današnje kronske veljave. V ta namen bo morala Avstrija zastaviti vse vodne sile, državne rudnike, carino, železnice in vsa posestva Habsburžanov. Za našo valuto čaka naše poslance v Narodnem predstavništvu hud boj. Finančni minister je izdelal v ta namen načrt, ki bi bil poguba za naše pokrajine, ako bj obveljal. Po tem načrtu bi Srbska narodna banka izdala dve vrsti bankovcev. Srbski d i n a> bi bil krit z zlatom in srebrom ter bi obdržal svojo vrednost v inozemstvu. Za izvensrbske pokrajine pa bi se naj izdal državni d i-n a r, ki bi naj bil krit z vrednostjo državnih gozdov. V inozemstvu pa bi ta dinar, najbrž ne dobil dosti višje vrednosti kot jo ima avstrijska krona, vendar bi pri zamenjavi današnjih kron za novi državni dinar izgubili 3—4 krone, to je za 4 ali 5 kron bi šele dobili 1 državni dinar. Zaupajmo v čuječnost naših poslancev! Rekviziclje v Nemški Štajerski. Štajerski deželni zbor je sklenil, da se tudi letos rekvirirajo vsi poljski pridelki kmetov. Mline bodo zaprli ter delili moko na karte.. Kako pohlepna gledajo nemški sosedje v Jugoslavijo, ker vsega tega ne bo. Državni dolgovi Italije. V parlamentu je povedal ministrski predsednik Nitti, da imt Italija vojnega dolga 78 milijard lir. Proračun za leto 1918/19 je izkazal 32 milijard 609 milijonov potrebščin in le 8 milijard 461 milijonov kritja. Potemtakem Italija ne bo mogla več dolgo vzdrževati vojske. Prodiranje proti Ogrski. Vrhovni general antantnih čet Franchet je poslal madžarski komunistični vladi zadnji opomin, naj odstopi ter napravi prostor novi vladi, ki si jo bo izvolilo ljudstvo prostovoljno. Ako se to ne zgodi v določeni dobi, bo začel Franchet prodirati proti Budimpešti. Za prodiranje je treba 200.000 vojakov. Antanta pričakuje, da ji bodo pri tem pomagale tudi Jugoslavija, Ceho - Slovaška in Romunija. Bolgarske meje. Bolgarski pooblaščenci so pozvani v Pariz, da podpišejo pogodbo, ki je popolnoma izgotovljena. Bolgari morajo odstopiti Grkom vso zapadno Tracijo, Srbom pa ozemlje ob Strumici. Za odškodnino pa mora Romunija vrniti Bolgarom Do-brudžo. Madžarsko - boljševiško brodovje naše. Iz Budimpešte je pobegnilo moštvo z dvema velikima donavskima ladjama in štirimi najnovejšimi turbinskimi čolni ter se predalo naši podonavski straži ob demarkacijski črti v Baji. Med begom so imeli cele bitke s komunističnimi tovariši, zato je bilo na ladjah več ranjenih in tudi mrtvih. Vojni stroški Amerike znašajo dosedaj 32 milijard 427 milijonov dolarjev. Tedes&sMe vesti. Petrov dan, t- j- rojstni dan našega kralja Petra se je praznoval dne 12- t- m- po celi državi najslovesneje- Najlepše se je izvršila proslava v Sloveniji v Ljubljani in Mariboru, a tudi druga mesta so tekmovala-Predsednik Deželne vlade g. dr- Brejc je odposlal kralju sledečo udanostno brzojavko: »Vašega Veličanstva rojstni dan praznuje danes prvič z zanosom in radostjo celokupna Slovenija- V imenu Deželne vlade, njenih poverjeništev, oddelkov, uradov ter vsega prebivalstva Slovenije, polagam pred Vašega Veličanstva jasni prestol izraz verne zvestobe in iskrene vdanosti z vročo željo za Vašega Veličanstva in kraljevske hiše blaginjo in dobrobit ter za prospeh, veličino in srečno bodočnost našega vedno svobodnega troimenskega naroda-« Cvetlični dan v Št- Janžu na Dolenjskem v zvezi z nadvse lepo uspelo proslavo rojstnega dne našega vladarja kralj? Petra je do-nesel vojnim invalidom lep prispevek 970 K. Poklon idealnemu jn neustrašenemu sodelovanju gdč. Julije Prijateljeve, hvala vsem darovalcem posebno požrtovalnim rudarjem v Krmelju. Poslanci za invalide- Vsi poslanci v Narodnem predstavništvu so odstopili povodom invalidskega dne 12- t- m- svoje dnevni-ne treh dni v prid invalidom- Zbor zaupnikov celjskega okrožja JDS se vrši dne 27. julija ob 9. dopoldne v Narodnem domu. Nova imena ljubljanskih vojašnic. BivSa domobranska vojašnica se imenuje sedaj »Vojašnica kralja Petra I.«, topničarska vojašnica pa »Vojašnica prestolonaslednika Aleksandra«. Popravek- K našemu poročilu o glavnem zboru JDS je treba, popraviti, da je k točki »Kmečki svet« in »Kmečko tajništvo JDS« stavil razne predloge g. dr- Ivan L o v r e n-čič (ne Lavrenčič)- Ta g- je tudi vodil sestavo tozadevnega programa- Slovensko vseučilišče v Ljubljani se zanesljivo otvori že to jesen- V nekaterih dneh bodo že imenovani profesorji- Milijonska tatvina- Na Vrhniki so zaprli Šusteršičevega pristaša župana Tršarja in občinskega tajnika Seliškarja, ki sta baje pri umiku razpadle avstro - ogrske armade zasegla vojne blag^ajne z več milijoni ter si denar pridržala- Komisija za preskrbo vračajočih se voj. nikov v Ljubljani je naklonila 21 oslepelim ■vojakom po 30 kron, za kar ji vojaki slepci izrekajo tem potom najsrčnejšo zahvalo. S Posavja. Brežiško okrajno glavarstvo si usojamo vprašati, kdaj namerava poslati občinam pred tremi meseci naročeno in plačano pšenico. Čudno se nam namreč zdi, da dobe razni vojni dobičkarji dovolj žita in prodajajo potem moko po visokih cenah, a ljudje, ki vzdržujejo s svojim delom, krvnim in detiarnim davkom našo državo, pa se imajo za pastorke. Takšno ravnanje bije v obraz vsaki pametni državni misli, zato bi bil že skrajni čas, da se pridenejo našim glavarstvom iz vseh stanov izvoljeni gospodarski sveti, da ne bode gotova klika s svojim škodljivim vplivom zadrževala vsak zdrav razvoj. Iz Mengša. V nedeljo 13. t. m. jo je na občnem zboru »Električne zadruge« nje načelnik, prvi zaupnik SLS., čevljarski mojster g. 1. Zupan pošteno skupil. Ti grdi, nehvaležni Mengšani — prej tako ponižni katoliški ljudje — so mu izrekli skoraj soglasno nezaupnico v zahvalo, ker je oskrbel Mengeš z elektriko — pa mu neS privoščijo, da si je pri tem tudi nekoliko svoj žep nabasal. Vse je vpilo nad njim, vse ga je obsojalo, pri glasovanju so ga celo njegovi najožji somišljeniki in zagovorniki poštene reči, župnik, kaplan i. dr., na cedilu pustili, edini K. Dušar, vredni njegov sodrug, je glasoval zanj. — Njegov pošteni zaščitnik, kaplan Klemen, je tudi moral slišati svojo obsodbo in je dobil svoj delež Kako ste že rekli zadnjič enkrat na prižnici, da že dvigajo... glave, pa za enkrat se jih še ni bati. Hm! Kako se vam po tem polomu kaj zdi? — Prihodnjič kaj natančnejega o poteku tega zanimivega zbora. Nov slovenski list na Koroškem. V Velikovcu je začel izhajati slovenski tednik »Korošec«. Slovenski odvetnik v Velikovcu. V Velikovcu je odprl odvetniško pisarno g. dr. Fr. Kandare iz Ljubljane. Z granato sta se igrala v Dravberku dva šolarja. Granata se je razpočila in oba strašno razmesarila. Dvojna požrtvovalnost naših branite-Ijev Koroške. Poročnik Edo Delak je poslal naši šolski Družbi sv. C. M. lepo svoto 443 K 30 \s,ski so jo zložili naši zavedni bra-nitelji Koroške pri 11. četi ljubljanskega pešpolka. Ne samo, da branijo našo domovino z življenjem, tudi na varstvo naše mladine doma ne pozabijo. Iskrena jim zahvala! Naj bi ta idealna dvojna požrtvovalnost zbudila vojake, ki žive doma na varnem in v boljših gmotnih razmerah kakor vojaštvo. Toča je napravila ogromno škode v slo-venjebistriškem in konjiškem okraju. Strašna povodenj v Slov. Bistrici in oko. lici. Dne 13. in 14. t. m. je napravila samo v mestu nad tri milijone škode. Pod Pohorjem so nekatere občine popolnoma uničene po toči in nalitvih, n. pr. Tinje, Vižole, Ložnica, Ci gelnica, Nova vas, Lokanja vas. V Gornji Radgoni je umrl dne 14. t. m. g. Fr. S j m o n i č, bivši knjižničar dunajske vseučiliščne knjižnice in posestnik, star 71 let Pokojni je bil odličen rodoljub in marljiv p* satelj. Njegov zet je prof. dr. Slebinger \ Ljubljani. Obema rodbinama iskreno sožalje! Sv. Vid - Grobelno. Dne 8. julija je preminul tukajšnji posestnik, gostilničar in trgovec Ivan 2 n i d a r. Srečno se je vrnil lansko jesen od vojakov in z novimi upi gledal v lepšo bodočnost. A te dni je postal nesrečna žrtev črnih koz, ki so ga položile v prerani grob v najlepši moški dobi — star komaj 35 let. Težka in bridka nam je ločitev od Tebe, ki si nam bil vedno zvest prijatelj in prijeten tovariš. Na grobu mu je zapel tukajšnji pevski zbor. Sladko spavaj v domači zemlji dragi Ivo! V Hrastniku je umrl v visoki starosti g-Jože Jenko, uslužbenec tamošnjega. rudnika. Mož je bil vrl narodnjak ter se je ves čas zelo zanimal za napredek slovenskega naroda- Ko so mu — težko bolnemu — po-vedali o združitvi Jugoslovanov, so ga obli- le solze, in dejal je: »Hvala. Bogu, da sem še to dočakal!« Pokojnik je bil ves čas naročnik »Slovenskega Naroda«, katerega prvo številko je imel shranjeno ter je osebno poznal Jurčiča in druge urednike- Naj mu bo lahka svobodna domača žemljica! Hrastnik. Cvetlični dan, ki se je vršil preteklo nedeljo vsled naročila našega gosp. gerenta, tudi pri nas, je nesel za naše invalide in vojaške sirote 577 K 72 vin. Pri prodaji cvetk so se trudile vse naše gdč. učite-ljeci ter njih učenke, katerim vsem "bodi Izrečeno na tem mestu naše priznanje. Hrastniški, trboveljski in zagorski Sokol je priredil v nedeljo, dne 6. julija na Dol zlet združen s telovadbo, petjem in prosto zabavo. Prireditev je prav lepo izpadla: udeležba precejšnja, telovadilo se je dobro — pohvalno je omeniti zlasti tudi trboveljski naraščaj, — vreme kakor nalašč. Z veseljem bilježimo, da se je prireditve udeležil £udi rudarski zbor, ki je zapel prav čedno par pesmi. Rimske Toplice, last Nemca Uhlicha, so stavljene pod državno nadzorstvo. Nadzornik je gosp. Ivan Ušlakar, notar v Laškem trgu. Hmelj v Savinjski dolini kaže prav dobro, tudi hmeljski nasadi na Češkem so se zboljšali. Povpraševanje po hmelju pa je skrajno slabo. Najboljši češki hmelj plačujejo po 730 K za 50 kg. Šoštanjski Woschnagg je kupil graščinsko posestvo Kerestinec pri Zagrebu za 2'A milijona kron. Za aprovizacijo Maribora je sklenil mestni sosvet najeti pet milijonski kredit pri Ljubljanski kreditni banki. Iz Brežic. Naša krajevna organizacija spi spanje pravičnega. Pravijo, da se ne smemo gibati, ker moramo stati v mestu na stališču strankarskega miru. To seveda ostalih strank prav nič ne moti, da bi ne zbirale in organizirale svojih somišljenikov. Le mi demokrati naj stojimo ob strani ter gledamo, kako se nam krči število. S tem, da se gibljemo tudi mi, vendar ne napadamo ostalih strank. Zato pa: novi možje na krov! * Kako je Nemka porodila — prašiča-Ta čudež se je zgodil pred kratkim v Spil ju- Ženski iz lačne nemške dežele, ki je bila na visoki stopinji nosečnosti, je menda postalo slabo, pa so jo spravili v posebno dvorano, kjer se je kmalu na to odigral čuden prizor: ženska je brez posebnih bolečin postala precej drobnejša v pasu, skozi druga vrata pa so nesli obmejni pazniki lepo, pitano — prase- Ne vemo sicer, kaj se je zgodilo z novorojenčkom, toda mislimo si lahko, da so ga babice in botri — snedli s prav dobrim tekom- Znamenje časa! V Gorici je sedaj 20.000 prebivalcev, a gostilna je skoraj v vsaki hiši in podrtiji. Sploh skrbe Italijani le za pijančevanje, plese in kinematografe. Kinematografov je v mestu 6. Italijanska nasiistva. Iz Brd so kara- binerji odvedli v Videm več mladeničev, ker so v gostilni prepevali slovenske pesmi. Sodišče jih je obsodilo na smrt. Smrtna obsodba se sicer ni izvršila, pač pa so jim puščali na rokah toliko krvi, da so se mladeniči onesvestili. Nato so jih laški krvniki strašno pretepali ter grozili, da poprej ne prenehajo, dokler ne začnejo fantje klicati »Eviva Italia!« Napol mrtve so šele odpeljali v bolnico, od tam pa v ječe v Padovo. — V Št, Andražu pri Gorici so domači fantje zažgali izzivalni laški napis in laške zastave na šoli. Ker Italijani ne najdejo krivcev, drže celo vas obkoljeno ter pobirajo vaščanom vse količkaj vredne stvari, drugo pa uničujejo. Izhaja vsak petek-Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol leta 6 K-Posamezna številka 30 vinarjev- Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št- 6, pritličje desno- Inserati po dogovoru-Odgovorni urednik: Emil Vodeb-Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani-Izdaja: Konstrcij »Domovine«. K vprašanju valute. Načelstvo JDS. se je v seji dne 16. t. m. obširno pečalo z načrtom ministrstva glede razširjenja delovanja »Privatne Narodne banke kraljevine Srbije« na celokupno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uvažuje resolucijo, ki jo je sprejel glavni zbor zaupnikov JDS. dne 6. t. m., je načelstvo prišlo do tega zaključka: 1.) da se mora rešitev valutnega vprašanja vršiti samo potom zakona sprejetega od Narodnega Predstavništva,. Pri tem bi trebalo vpoštevati, da nikakor ne gre nalagati izgube samo onim, ki bodo slučajno v trenutku izmenjave imeli stare papirne krone, ampak da je to breme tako težko, da se ga mora sorazmerno naložiti na imovino vseh vrst; mnenja pa smo, da bi ne bilo pravično, da bi naši državljani, ki bivajo v Srbiji in Črni gori, morali nositi tako breme za avstro - ogrski denar v pokrajinah, ki so bile poprej del avstro - ogrske monarhije. 2. Naša država mora dobiti čimprej enoten denar. Zato treba ustanoviti novo enotno »Narodno emisijsko banko«, ki se bo bavila po načelih vseh velikih evropskih emisijskih bank samo z izdavanjem bankovcev in drugega denarja, ter z regulacijo kreditne in devizne politike. Uvidevamo nujnost regulacije naše valute z ozirom na žetev in na okolnost. da nam bodo Avstrija in Madžari v kratkem vračali naše terjatve in depote in preti na ta način še v večji meri kakor dozdaj uvoz potvorjenih jugoslovanskih žigosanih kron. Vsled tega nujno priporočamo, da se brez odloga izvrši kolekovanje jugoslovanskih kron. Obenem se mora pripraviti vse potrebno za ustanovitev nove emisijske banke in izdanje nove valute ter se naj o projektu pred vsprejetjem v Narodnem Predstavništvu zasliši čim najširše faktorje celokuone naše države. 25€Ldnje> vesti« — Prestolonaslednikov obisk v Sloveniji je sedaj določen na konec avgusta ah začetek septembra. — Dr. Ivan Tavčar je zbolel ter je moral na zdravnikov ukaz oditi na Gorenjsko. Bolezen ni nevarna. — Davek na vojne dobičke. Tozadevni zakonski načrt se je predložil včeraj našemu-parlamentu v Beogradu. — Vrednost naše krone. Finančni minister Ninčič je predlagal v tajni seji Narodnega predstavništva, naj se krone zamenjajo za dinarje v razmerju 5 : 1, t. j. za pet kron naj se izplača en dinar. — Splošni štrajk 21. t. m. nameravajo uprizoriti organizirani soc. demokratje po vseh državah sporazumno z italijanskimi sodrugi. — Dr. Kramar je odstopil kot ministrski predsednik in kot predsednik mirovne delegacije v Parizu. — Za guvernerja »Julijske Benečije« t. j. za zasedeno Primorje je imenovan radikalni poslanec Ruini. — Bivši cesar Viljem in njegova žena sta zbolela iz strahu pred izročitvijo zavez-niškemu sodišču._ oblastveno poverjeni stavbni inženir. Špenjaloo stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in voitne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 7 Sr izvr&uje strokovno: naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno-inženirske stroke. — Tehnična mnenje. - Zastopstvo strank v telniSkib zadevab. 3-3 Odvetnik dr. Ivan Tavčar ml. je otvorll svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica štev. 2. + Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki in mučni bolezni preminul predobri, blagi sin, stric in svak, gospod IVAN ŽNIDER posestnik, trgovec in gostilničar Pogreb dragega pokojnika je bil dne 10. julija 1919 na tukajšnje pokopališče. Iskrena zahvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti; posebno zahvalo izrekamo č. g. župniku in pevskemu zboru. Št. Vid pri flrobelnem, dne 16. julija 1919. Žalujoča družina Žnider in sorodniki. Lil] i Ljnini. Delniška glavnica . K 18,000.000-— Rezervni fondi... K 4,000.000-— Podružnice: v Splita, Celovcu, Trsta, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij. Nakazila in kreditna pisma. Borzna naročila, Pf Promese "Ipg k vsakemu žrebanju. « MT* Posojila K na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje. Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti. Poslovnica avstrijske državne loterije. Ljubljana Stari trg 6 Delikatesna trgovina tno m (kava, čaj, testenine i. t. d). Vino in žganje v zaprtih steklenicah in na debelo. Blago se razpošilja v poštnih zavojih po 5 kilogramov po pošti in po železnici proti povzetju. 12-6 ml ste že plačali naročnino za »Domovino" zaL 1919? _ Vsem slovenskim fantom In dekletom ter posebno vsem domačim, od katerih ne dobimo nikakih poročil in tudi oni od nas ne, naznanjajo, da so še zdravi in živi ter jim pošiljajo nebroj srčnih pozdravov iz Korotana, fantje slov. plan. polka , 2. četa, od posadke na gori sv. Mihaela nad Mostičem: kad. asp. Sadar Adolf, četovodja Tavčar Joško, Selca nad Škofjo Loko, des-Pfaifar Jože, istotam, des. Razberger Franc, Št. Rupret, in strelci: Novak Franc, Št. Rupret, Burnik Franc, Stara Oselica, Smrekar Pavel, Št. Pavel, Saje Jaka, Mirna peč, Hren Franc, Kandi-ja, Zajec Franc, Vel. Račna, Okorn Jože, Bes-nica, Jurkovič Jože, Banja Loka, Pristov Franc, Radovljica, Rupret Ivan, Bohinjska Bela, Bauer Jože, Kuželj, Meglič Miha, Lom, Tepina Franc, Jezersko, Pavše Ivan, Brezje pri Rž D. jn še drugi. fc} g ŠL »1 v Anton Cerne ^GRAVEUR s> in UiUi- h Dvo^ 13 Hll Pilil III re§fistrova»a zadruga a seonio{eao zavezo v g Ifabljani ofrrestnje hranilne vloge po čistili 01 ? o brez odbitka rentnega davka, katerega pladnje posojilnica sama asa svoje vložnike. Rezervni zaklad K 1,100.000. Hranilne vloge K 42,000.000. 3 Ustanovljena leta 1881, IfiOl p p p p p p p p * p p N p p p h H N N ^Trr-girifvvtttf aatf vv w h M M H ttfinnnžj MT Izvrstne in rrio zni priporoča tvrdka Franc Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta št. 1. „ J. t Rotor i U/olfova ulica 3. s Krma in Mastin. Ce živina krmo lažje ln do zadnjega prebavi in popolnoma Izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška M a-s t i n. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri vas v lekarnah ln trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnici Ma-stina, to je lekarnar Trnkoczy o Ljubljani 5 zavojev (paketov) Mastina za 15 kron poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta. rasiiiai po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birmance, neveste, krste, godove itd. velika izbira. Naznanja slav. občinstvu, da se ceniki letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih. Vljudno vabi in se priporoča Tvrdka F. Čuden Prešernova ulica 1 i Ljubljani. Priporočamo edino tovarniško zalogo1 za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. • Istotam se dobe potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke). Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 • za vodo, desno. • prva vseslovanska banka te vrste zavaruje proti požam, Ulomski lafclni In na žioljenje. Banka »Slavija" ima čez sto milijonov lastnega premoženja, čez 15 milijonov letne premije; v požarnem oddelku ji je zaupanih čez 2'A milijarde zavarovanih vrednosti. Generalni zastop tanke Javije" v Ljubljani. t =H= ME 9f= Največja slovenska Hranilnica! « Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova nifca štev. 3, je imela koncem leta 1918 vlog..........K 80,000.000 in rezervnega zaklada................ 2,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik. la Tari8Taa|9 fans vpeljana llia« dOKIiade hranilnike. Hranilnica j© pnpiiarno ¥arna. Dovoljuje posojila na zemljišča ln poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev In obrtnikov Ima ustanovljeno Kreditno društvo. 3EE m 3E J 3B? H Centrala s TRST. Sprejema: Vloge na knjižice. Vloge na tekoii in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.— Rentni davek plača banka iz svojega. Kupnje ln prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. i mm Mita mm. um-. **.« Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Mar, Jfletkovič, Opatija, Split, Šibenik, ZaBer, ekspozitura Kranj. Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje prednjme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemaš Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje. Brzojavni naslov: USP JADRANSKA. Telefon it. 257.