17. sttvilka. Ljubljana, v petek 22. jannvarja._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MROR
Uhaja T«ak dan »e«er, izimti nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman la avetro-ogereke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje na dom računa «e po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poBtnina znafta. Za- oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi uaj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniBtvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Po debati o trgovinskih pogodbah.
Velika debata o novib trgovinskih pogodbah je končana. Posluuska zbornica je vsprejela pogodbe vzlic odločnemu in dobro utemeljenemu odporu za-Btopnikov južnih vinorodnih okrajev, vsprejela jih je z velikansko veČino in sedaj je gotovo, da bodo nove pogodbe stopile dne 1. februvarja v veljavo. Nepotrebno bi bilo ponavljati Se jedenkrat to, kar smo izneeli pred svoje čitatelje glede gospodarske važnoati teh pogodb, katere je mladi nemški cesar v svoji navadni pretiranosti nazval „ naj večje državniško delo" naše dobe. Dolgo ne bode trajalo, da se bode vsakdo sam prepričal, v koliko je bila upravičena bojazen tistih, ki so se protivili novim pogodbam in v koliko se bodo uresničile obljube vlade in zagovornikov novih pogodb, kateri so trdili, da se bode po teh pogodbah začela za nas nova doba, doba občnega blagostanja.
Ogerska, Nemčija in Italija *o z novimi pogodbami prav zadovoljne in imado zato tudi uzro-kov dovolj, zakaj to, kar jim koneedujejo nove pogodbe, je zanje velike važnosti. Da-li pa bodo imeli tudi narodi avstrijski kaj dobička od teh pogodb, to je še odprto uprašanje, glede katerega nas niso prepričali argumenti, s katerimi ho stopili pred narode avstrijske prijatelji pogodb.
Kdor je razpravi o trgovinskih pogodbah sledil pazno in brez predsodkov, mogel se je osvedočiti, da imado pogodbe dve vrsti zagovornikov. Jedni se uuemujo zanju iz gospodarskih razlogov, obečajoč si gospodarskega dobička od nove zveze centralnih velesil evropskih, drugi pa zagovarjajo pogodbe zgol in jedino iz politiške oportunitete, ne zineneč se za gospodarsko stran.
Mej temi oportunisti so tudi nekateri slovenski poslanci, celo taki, ki zastopajo po trgovinskih pogodbah prizadete namreč vinorodne okraje, in z ozirotn na to, da so ti poslanci glasovali za pogodbe, bodi nam dovoljeno spregovoriti še jedenkrat nekoliko besed o političnem pomenu gospodarske trojne zveze.
Nemški liberalci glasovali so za nove trgovinske pogodbe bolj iz političuih nego iz gospodar-
LISTEK.
Neprostovoljni ubijalec.
Povest. Spisal V. G. Korolenko; poslovenil Z. Dokler. , Dalje.)
Tedaj sem se spomnil starca: „Ali ga ne prevarim?" Legel sem na travo in malo sem počival; potem sem ustal iu se vrnil v ječo. Nazaj sh nisem oziral. Prišel sem bliže, vzdignil oči in zagledal sem starca nu mojem oknu. Gledal jo skozi mrežo na me.
Cez dan sem prišel v njegovo sobo; poročal sem mu, da geni njegovo povelju izpolnil. Močno se je razveselil. „Nu, rekel je, hvala ti, dečko; storil si mi uslugo, koje nikoli ne pozabim. A, dečko, si li želiS česar, uprašal me je h koucu?" — Da, smrti si žel;m. — „Tako! mrmral je on. A raki kucega si prišel semkaj?" — Nobenega prestopka ni bilo. Samo moja neumnost, ničesar druzega.
Ou je majal z glavo. — Eh, dečko, je rekel, to ni prijetno. Takšno moč in tako zdravje ti je podaril Bog in to ni malo; a ti razveii tvojih glu-postij ničesar ne znaš! In zdaj sediš tu. Kaj koristi govorjenje? Na svetu, bratec, je greb, a na svetu
skib razlogov, kajti v Bvesti so si, da je za upliv in za veljavo nemške stranke v Avstriji velike, skoro neprecenljive važnosti, da je Avstrija z Nemčijo v ozki zvezi, iu kolikor ožja je politična in gospodarska ta zveza, toliko večji je njih upliv. Prav zadnja preteklost uči Nemce, da jim je Nemčija trdna zaslomba, kajti da ni bilo trojne zveze, sedel bi še danes Dunajevski na ministerskem fotelji in gospoda Plener in Chlumeckv bila bi še vedno v opoziciji. Da so torej Nemci z naudušenjem glasovali za pogodbe, temu se ne smemo čuditi, saj ustanavljajo pogodbe 121etno intimuo zvezo z Nemčijo in da zaneBe slučaj nemškega cesarja danes ali jutri na Duuaj, gotovo ne bode ignoriral grofa TauhVa tuko žaljivo, kakor je to storil tedaj, ko nemška stranka še ni zapovedovala v državnem zboru.
Poljaki glasovali so lahko za nove pogodbe, zakaj Gališka je agrikulturoa dežela brez obrtnoBti. Nove pogodbe jej ne morejo škoditi kar nič, pač pa koristiti in zato ni Poljakom zameriti, da so se potezali za pogodbe, saj imado Poljaki tako popolno avtonomijo, da si večje skoro želeti ne morejo.
Mladočehi in protisemitje govorili iu glasovali so iz gospodarskih in političnih razlogov proti pogodbam, in kar so v obrambo svojega stališča navedli, je tako tehtno in prepričevalno, da mora vsakomur razjasniti prave interne teb pogodb, ako ni slepec ali pa ako videti neče. Zlasti opozarjamo v tem oziru na izvrstni govor mladočeškega poslanca Kramara, ki je, kakor z anatomskim nožem, razkril in postavil na ogied gospodarsko in politično nevarnost novih pogodb.
Nasprotniki trojne zveze so dokazali neovržno, da je politične trojne zveze posledica korenito iz-premenjeni notranji položaj avstrijski iu boječ se, da bi gospodarska trojna zveza utegnila sedanje razmerje še podkrepiti in utrditi Nemcem v korist, Slovanom pa v škodo, pobijali so jo in glasovuli proti njej.
Po vedenju naših BlovenBkih poslancev sodili smo mi vedno, da oni sicer niso direktni nasprotniki trojni zvezi v kolikor je ta zveza porok iu jamstvo za evropski mir, a bili smo prepričani, da
je tudi rešitev. — A greha je mnogo, sem odgovoril. — Ga li je tukaj malo? In ti grehi so drugi. Občutiš li kes, če si se tukaj o čem pregrešil ? — Težko mi je, sem odgovoril. — Težko 1 a radi česa, sam ne veš. To ni pravo kesanje. Travo kesanje je sladko. Poslušaj me in zapomni si moje besede: Brez greha je samo Bog, a človek je grešnik in se očisti s kesanjem. A kesanje pride po grehu in greh je na svetu. Brez greha ni kesanja, a brez tega ni rešitve. Si mo li razumel? — Priznam, da jaz v tem trenutku uisetn razumel vseh besedi, a spoznal sem, da so dobre. Ras ven tega sem že sam večkrat mislil: kakšno je mojo življenje? Vsi ljudje so ljudje, a jaz sem, kot da bi ne živel. To, rekel sem si, je istina. Na svetu ho ne da brez greha živeti — brez vsaceg* grehu, a čemu se tako truditi. A ne vem, kako da bi me kmalu iz ječe spustili. — „No, rekel je stare, to je moja skrb. Molil sem zate, dano mi je, rešiti te iz temnem. Ali mi obljubiš, da me boš ubogal? Tedaj ti pokažem pot do kesanja." — Obečam, odgovoril sem. — „In se zaklinjaš?" — Zakliujam se. — Zaklel sem so 8 kletvijo, ker tačas me je povsem v svojo oblast dobil: da bi mi zapovedal iti v ogenj — šel bi, da bi mi bil velel, skočiti v vodo — skočil bi bil.
Ziupal sem temu človeku.   In rekel je jeden
se bodo odločno branili, ako bi hotela vlada to zvezo razširiti. Trgovinske pogodbe so pa prvi korak k temu. Da so naši poslanci glasovali zanje moUe, bi tudi mi ne bili rekli niti besedice. Ker je pa poslanec prof. Šuklje v imenu vseh svojih tovarišev hitel liberalnim Nemcem na pomoč in bo nauduševal za trojno zvezo, zlasti za zvezo avstrijsko-nemško, primorani Brno slovesno izreči, da se t njim ne strinjamo.
Ni nam znano, iz kakšnih razlogov je gospod poslanec prof. Šuklje storil to svojo izjavo. Nazori o tem so različni, in v nekaterih hrvatskih listih čitali smo v tem oziru prav bridke besede. Da je pa ta izjava slovenskega poslanca oškodila ugled slovenske delegacije pri drug.h Slovanih, to nam svedočijo besede, s katerimi obsoja jako čislan list, „Agr. Tgbl.w, to postopanje, in to z besedami katere postavljamo semkaj brez vsakega komentara: „Herr Šuklje hat Namens der Slovenen nicht nur die Handelsvertruge rtlckhaltslos und ohne jede ernBte Kritik acceptirt, eondern auch die politieche Basis, auf welcber dieselben beruben, gebilligt und sich zur Fahno Plener's bekannt, und da mi t hat er Bich und seinen Parteigeuossen deu An-Bpruch aufdas \V o h 1 \v o 11 e n und die Sy n> pathien aller Slaven g r Und lic h ver-s c h e r z t.
Državni zbor.
\a Duiiaji 20. jnnuvarja. Včeraj bil se je odločilni boj in bitka končala se je, kakor se je pričakovalo, da, vedelo. Poslednji govornik večine spravil se je še jedenkrat nad Mlado-čebe in toli ožigosanega Vašatvja, kateremu pa celo politika odreči ne more, da je najzmožnejši mladočeški poslanec in kateremu tudi Nemci kljubu vsem naporom uničiti ga, sami priznavajo izreden upliv tudi na sebe, ker ga vedno po ustih noBijo in ga niti jeden nemških govornikov omeniti pozabil ni.
Ob uri v jutru  otvoril je predsednik
S molka 100. sejo tekočega zasedanja, ki je imela biti odločilna za vsprejem trgovinskih pogodb.
jetnikov k meni: „Prosim te, zakaj se družiš 8 tem „Enoročnim" ? Ne misli, da si jo je on sam odsekal, graščak mu jo je pri nečem poboju pre-8trelil." Toda jaz ga nisem poslušul, ker je on to govoril v pijanosti, a pijancev jaz ne ljubim. Obrnil sem se od njega, pa on se je razsrdil: „Pa propadi, neumna glava.8 Pa govoril je resnico, če tudi je bil pijan.
Kmalu se je „E'ioročnega" položaj zboljšal. Premestili so ga iz posamezne ječe mej druge. Vkljub temu se on ni z nikomur družil, samo z menoj: če so drugi burke uganjali, ni on niti besedice spregovoril. Pogledal jih je lo po strani, nekako prezirno. Teda njegov pogled ni bil prijazen....
V kratkem je dobil prostost. Sprehajal sem se nekoč — bilo je poletje — po dvorišču. Kmalu vidim, da so k predsednika priveli starca. Ni preteklo pol ure, in „Euoročui" je prišel s predstojnikom na „kriče", v obleki) kojo je prej nosil: bil je Veseli Tudi predstojnik se je smehljal. „ Mislil sem, da so priveli človeka radi kakega prestopka, no, ne morem najti na njem nobene krivde." Težko mi je bilo pri srcu — ostal sem zopet sam. On se je ozrl po dvoru in zagledavši mene, me pokliče k sebi. Približal sem se, poklonil se načelniku, a „Eaoročni" je začel:
Zbornica bila je nenavadno dobro zasedena ves čas seje, tudi galeriji bili sta do zadnjega napolnjeni, vsaj početkom seje. Ministri pa so došli proti 11. uri kakor navadno in se potem tudi isto-tako po malem poizgubljali.
Predsednik naznanil je smrt nadvojvode Karo: a Salvatorja in izrazil svoje sožalje. Objavil je tudi, da je Bilinski izstopil iz proračunskega odseka, potem pa otvoril obravnavo.
Glavni govornik proti pogodbam, poslanec Kaizl, v jako srečnem govoru zagovarja nazore opozicije, vender prenese težišče ugovorov pogodbe z Italijo, o kateri se je doslej obravnavalo, na pogodbo z Nemčijo, kajti ona je pivot vseh dogovorov. Ravno Nemčija nam pa ne daje nikacega dovoljnega, niti šo primernega zadostila za naše popuščenje. Vse, kar naj nam koristi v tej pogodbi, je skrajno iluzorično. Nemčija imela bode največjo koriBt od pogodb, a] tudi Italija sigurno zadostno. Ogerska pa vsaj misli, da ni storila slabe kupčije, v istini naj si ne pričakuje posebnih koristi od pogodb. Prednost pa ima Oger.ska v tem pred nami, da sama ni morala ničesar doplačati, da sklene toliko škodljive pogodbi'. Isti Plener je pred kratkim časom na češkem svojim volilcem izrazil, da bode morala Nemčija odjeujati, ne da bi nam bilo treba količkaj žrtvovati, danes pa zagovarja s svojimi pristaši iBto pogodbo, v kateri toli milosrdno prosjačimo, da Nemčija vsprejme naše ponudbe.
Glavna napaka leži v tem, da pogodbe zma-trajo Avstrijo kot agrarno ozadje obrtne Nemčije. Zajedna pa se je pozabilo, da Avstrija služi Nemčiji kot politično ozadje.
\L>j živahnim, da, burnim odobravanjem somišljenikov izjavi končno, da bode lahke vesti glasoval proti predlogom,  ž njim  pa tudi Mladočehi.
Glavni govornik za pogodbe, posl. Rusa, bil je v svojem govoru dovtipnejši, nego mu je koristilo. Početkom primerjaj' Č sklepanje pogodb z onim leta 1878 izjavi, da sta takrat obe stranki, namreč ugodua in protivna preveč upali in zajedna bali ki'. Oboje da ni bilo opravičeno, kakor je Čas <1 ukazal in jednako se bode pač godilo tudi sedaj. Vse ne bodu se toli ugodno završilo nego pričakuje marsikdo v večini, še manj pa po njegovem mnenji seveda tako slabo, nego se boji manjšina. K ljubu lepemu nauku se pa sam prav nič po njem ne ravna in nesramno napada Mladočebc in protisemite. Če bi se ne bile pogodbe vsprejele, meni, da bi se bila zbornica razpustila Sicer pa bodo nove pogodbe, kakor govornik meni, uam donašale silne koristi in bodo večue važnosti. Vlado celo zavida za krasne pogodbe in sklene priporočujoč pogodbe, ki bode in naj bodo po njegovem mnenji: Quod bonum, laustum, felix, tortunatumque sit.
Po končanem govoru se oglasi prvi k stvarnemu popravku poslanec Šuklje, ki se obrača proti L a g i u j i, ker je dotični rekel, da izjava Sukljejeva glede stališča slovenskega naroda proti trojni zvezi ni bila v soglasji z vsemi slovenskimi poslanci izrečena. Govornik nazuani, da so slovenski poslanci soglasno sklenili: „Slovenski poslanci h t e m o b javi j a j o, d a s e s p o I i t i č n i m i na z o r i, katere je posl. Šuklje koncem svojega govora dne   12. t. m. razvijal   in katerih
— Vaše blagorodje, I i ne boste kmalu izpustili tega mladiča. Zakrivil on itak ni ničesar?"
— Kako se pišeš? upraša načelnik.
— Fedor Si lini j, odgovorim.
— A, spomnim se. Mogoče je. Obsoditi ga itak ne morem, ker neumnost se ne kaznuje. Postavili ga bomo za vrata in mu jih par našteli, da v prihodnje ne bo silil sem. Sicer sem to že davno sklenil. Ćtez jeden teden bo gotovo prost.
— No, dobro, rekel je starec. — A ti dečko, poklical me je k sebi na stran, ko bodeš prost, idi na Kilovikcvsko imetje in pouprašaj tara po Ivauu Zaharovu; govoril bom jaz z njim o tebi, dečko, toda ue pozabi svoje obljube.
Id odšli so; in čez teden so tudi mene izpustili. Odpotoval sem iz mesta in podal sem se k nazoačeneinu posestvu. Poiskal sem Ivana Zaha-rova. „Tako in tako je," mu rečem, meno je „Euo-ročni" poslal. — „Vem, odgovori on. Pravil je o tebi stane. Hočeš I i ustopiti v mojo službo?" — A kje je on? — „Na potovanju« Ima svoje opravke. Toda kmalu ga ne bo.
(Daljo priti.)
vsebina je bila večini znana, strinjajo in je odobravaj o.
Besede v Laginjevem govoru bile so poziv Slovencem in grožnja slovenskim poslancem, ki je iste tem žalostneje presenetila, ker so pač istrski Hrvatje osvedočeni, da boljših prijateljev in zaveznikov, nego so Slovenci v vsej zbornici, nimajo. Govornik izjavi, da slovenski poslanci poznajo svoje dolžnosti, se pa radi tega nikakemu terorizmu (?!) ne udajo in tudi volilnega boja ne boje. Z mirno vestjo in čistih rok preverjeni stopili bodo pred narod, ki bode dosta razsoden, da bo vedel, kje so njegovi pravi in pametni prijatelji — I
Posl. Naborgoj zavrača Stalitza, ki je govoril o treh Tržaških zastopnikih, ko je veuder tudi on četrti zastopnik istega mesta.
Poslanec Liecbtenstein zagovarja se proti mnogim napadom iz liberalne strani in je utemeljeno zavrne. Nasprotnik Neuber pa si skuša še jedenkrat iz zadrege pomagati s stvarnim popravkom, pa 8e mu ne posreči posebno.
Posl. \Vidmann ugovarja Zallingerju, ki je izjavil, da bode pa pogodbah trpel domovinski čut Tirolcev, zajedna pričakuje od vlade, da bo zaradi pogodb obubožanim doBtojno pod pazduho segla.
Posl. Dipauli obrača se mirno a stvarno proti svojemu rojaku Franu (J o r o u i n i-ju, ki se mu pa strastno odzove.
Posl. Laginja kratko izjavi, da poBl. Šuklje ni imel prava izjaviti se zanj, za posl. Spin čiča in za posl. Gregorčiča.
Posl. Zallinger izjavi, da je njegova prošlost neomadeževana in se sme vsak čas brez škode meriti z ono Widmauna. Opozoriti je treba vlado kot domoljub, ne pa uspavati jo i brezskrbno a tem nevarnejše spanje.
Poročevalec manjšine Klaič naznani, da so se vsi zastopniki vinorejcev izjavili proti pogodbi z Italijo, ki bode ugonobila zadnji blagostan avstrijske vinoreje, kakor tudi celih dežel. Nasvet manjšine ne zameta cele pogodbe z Italijo, marveč želi le novih pogajanj, da se stvar ugodnejše reši, kar bi gotovo tudi Nemčija podpirala. Slednjič želi še, da se glasuje imenoma.
Poročevalec večine Hallvvich polemizuje z Mladočehi in protisemiti. Posebno še zavrača Lieeh-tensteiua in Dipaulija in opozarja na poročilo Rimske zbornice, katero je izdelal posl. Ellena, ki izjavlja, da Italija vsled narodnogospodarskih svojih razmer niti carino na vino do Bkrajnosti znižati ne sme. Govornik upa iu želi z najboljim svojim prepričanjem, da nove pogodbe koristijo posamnim obrtnim strokam, pa tudi celi državi skupno.
Posl. Dipauli nasvetuje, da se glasuje o predlogu manjšine imenoma. Isto želi Plener o zvezi z Nemčijo
Pri glasovanji o pogodbah z Nemčijo, Belgijo in Švico vb prejmejo se pogodbo z 2 54 proti 4 2 glasovi. Proti pogodbi glasuje 34 Mladočebov, 5 p rut i nemi t o v in tire goreč, Laginja pa Spinčič.
O predlogu manjšine Klaič, Dipauli in Robič glasuje 211 poslancev proti, a 88 za predlog. Predlog propade in zveza z Italijo se vsprejme.
Za predlog so glasovali poslanci Borci č, Bulat, Coronini Alfred, Ferjančič, Gregorčič, G regorec, Klaić, Kvekvič, Laginja, Nabergoj, Peric, Pfeifer, Povše, Robič, Spinčič, Vošnjak, 34 Mladočebov in tirolski poslanci.
Ostali slovenski  poslanci glasovali so proti predlogu manjšine, za pogodbo. Seja Be je na to ob 5s/4 uri popoldne zaključila.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 22. januvarja. Češke razmere.
„HlaB Naroda", glasilo staročeške stranke, pripoveduje, da je jeden najodličnejših poslancev mla-dočeških se izjavil tako-le: Poslanci trgovinske in obrtniške zbornice Praške se debate o trgovinskih pogodbah zategadelj niso udeležili, ker jim je trgovinska zbornica prav resno in določno za pretila, da jim pošlje nemudoma nezaupnico ako bi govorili proti trgovinskim pogodbam. Koliko je na tem resničnega, se ne da določiti, tako pa, kakor poroča „Illas Naroda", bržkone ne bo.
Odškodovanje nedolžnih obsojencev.
Gospodske zbornice juridičua komisija izdelala je poročilo o zakonskem načrtu glede odškodovanja
nedolžnih obsojencev. Načelnik temu odseku je baron Hye, poročevalec dr. Stremavr. — Poročilo naglasa, da je upravičeno zabtevanje naj odškodi država tistega, kateri je bil obsojen po nedolžnem vsled zmotljivosti kateri je podvrženo tudi sodišče. To je postal uprav postolal modernega pravnega prepričanja. Pravico do odškodnine pa ni izvajati iz krivde državnih organov torej tudi ni privatnopravna nego javno-pravna zadeva, kajti država ni za obsojenca fiscui ampak le izraz pravne oblasti zatorej bode o odškodnini soditi najprej pravosodnemu ministru, potem pa državnemu sodišču.'
-Pastirski list. Škof Bubič v Košicah na Ogerskem je slovaški renegat in tega tudi ne prikriva. Izdal je ravnokar pastirsk list, v katerem ukazuje svojim skoro izključno slovaškim svečenikom, naj se pobrinejo za to, da se bode madjarski jezik razširjal mej Slovaki, ker je madjarščina za Slovake to, kar je latinščina za duhovnika. Škof Bubič obžaluje, da je na uradnih svojih potovanjih še slišal slovaški govoriti, obžaluje, da ti pristno madjarski (!!) in z madjarsko krvjo (!I) pridobljeni kraji niso tudi na zunaj madjarski ter zaklinju duhovščino, naj uporabi svoj po zakonu dovoljeni upliv na to, da se širi po šolah znanje kulturnega jezika, blagoglasne inadjarščine. — Skof Babic misli, ker je on renegat, ker je on se izneveril svojemu narodu in dušo in telo prodal Madjarom za škofovsko kapo, da bode na to isto pot zapeljal tudi narod slovaški. Upamo, da se bode mož prevaril. Sicer pa tudi na Slovenskem niso neznani možje Babicu podobnega mišljenja.
% iiaiiJe države*
Francoska zbornica. Brzojav nam je že sporočil, kar se je primerilo v zadnji seji francoske zbornice. V dvorani in v navzočnosti vse zbornice klofutal je minister Conatans poslanca Laura, kateri ga jo bil jako hudo napadel ter ga imenoval moralno ožigosanega Človeka, ker ga je list „L' Iutransigeant" imenoval novega Borgio. Tudi drugi poslanci stepli so se bili mej saboj tako, da je bili predsednik Foquet primoran suspendovati sejo za nekaj časa. Ko se je seja zopet začela, ostal je minister Conatans raz sedež in prosil odpuščanja, da se je pregrešil proti zakonom dostojnosti. Zbornica mu je močnn ploskal«. Sploh se pa v nas ta afera sodi vse drugače, nego na Francoskem. Conatans je iz južne Francoske in poznat kot mož vroče krvi. Laur, klofutani poslanec in znan kot izredno zloben mož, pa je izgubil vse simpatije, ker je šele uprašal Roche-forta, kaj bi storil, ali bi pozval Constansa na dvoboj ali ga tožil?
Anton Anderlcdj/, general jezuvitskega reda, umrl je dne 19. t. ra. v Fiesole. Rodom bil ju Nemec iz švicarskega kan-toua Wallis in dosegel je staroHt 73 let. O svojem času bil je rektor jezuvitskega kolegija v Maria-Lach in zajedno provincijal nemške provincije. L 1870. postal je asistent tedanjemu generalu jezuvitskega reda, patru Bex-u in 1883 I. njegov generalni vikanj. Ko se je 1. 1884 odpovedal pater H x svojemu sicer ne sijajnemu ali toliko važnejšemu dostojanstvu, postal je Anderledv njegov naslednik. Izvoljen je bil proti želji romanskih članov generalne kongregacije jezuitskega reda. Anderledv bil je jako izobražen in delaven in je njemu v prvi vrsti zahvaliti, da so se jezuvitje zopet razširili in po nekod dobili zopet mnogo upliva. Kako o tem prizadeti narodi sodijo, pač ni treba po* navijati.
Portugalske zadrege. Iz Portugalske prihajajo kaj žalostne vesti. Država se bankerotu nikakor ne bode mogla ogniti. Državni proračun izkazuje leto za letom večji primanjkljaj, kateri se v praksi še bolj poveča. Zlasti pa je p »stalo financijelno stanje slabo in nevarno, odkar je dala vlada narodni banki dovoljenje, da svoj papirnat denar plačuje 8 srebrom in ne več z zlatom, kakor poprej. Portugalsko udušili bodo državni dolgovi, ki so velikanski. Vlada uvažuje vse okolnosti, kako bi sanirala financijelno situva-cijo. Govori se, da se bodo začela pogajanja z upniki zaradi znižanja obrestij, vlada pa bode tudi znižala uradniške plače in potrebščine za vojni budget. Nevarnost je toliko večja, ker se je prišlo na sled silnim prevaram pri državnih železnicah in pri narodni bauki.
Dopisi.
X lU««la, dne 21. januvarja. [Izv. dop.] Zaradi dopisa v „Slovencu" z 29. januvarja, v katerem je tukajšnji dopisnik o naši kmetijski podružnici in o g Pircu poročat neresnico, zahtevalo je 41 udov tukajšnje kmetijske podružnice nov občui zbor. Vi šil se je preteklo nedeljo dne 17. t. m. v navzočnosti 51 udov. Vsi navzoči udje razun jed-nega bo pritrdili sledečim predlogom:
1. Da je dotPni dopisnik v „Slovencu" lažnik in obrekovalec;
2. Da se „Slovencu" in „Domoljubu" pošlje popravek dotičnega neresničnega dopisa;
3. Da se izreče g. Pircu pismena zahvala in i zaupanje s prošnjo, naj nas blagovoli  pri podružničnem delovanji še na dalje tako krepko podpirati, kakor doslej;
4 Da se dotični dopisnik .Slovencev" izključi iz tukajšnje podružnice.
Vsem tem predlogom je ugovarjal jedini Miha Tavčar, hišnik pri knezu Windischgiatzu, a priznal je vpričo vBega zbora, da je g. Pire jako veliko storil za našo kmetijsko podružnico, in si stekel zanjo velike zasluge.
Ves zbor pa je bil tega mnenja, da se naša podružnica peča Bamo z kmetijstvom in ne s politiko, in ker dela to tudi g. Pire pri naši podružnici, vsprejel se je stavljeni predlog.
To se nam je primerno zdelo razglasiti, da naša podružnica ni agentura za politiko, ampak za kmetijstvo.
Domače stvari.
— („Slovenac* v škripcih.) Ko se je naš klerikalni organ prav pošteno zaletel in smo ga ujeli na taki nedoslednosti, kakoršna je bila ona v št. 15. in IG. .Slovenca", skuša se zmuzati po svoje z jezuitsko dialektiko, ob jednem pa, računajoč na svoje priproste čitatelje misli, da je vse ovrgel s frazo „da se je „S1. Narod" zopet osmešil pred svojimi razumne j šimi čitatelji". On po-klada težišče na besedi „merodojno mesto", na katerem bi se ne smele prezirati mnoge prošnje, ki so došle dižavnemu zboru, naj bi se trgovinska pogodba z Italijo promenila, kakor je pisal sam v dotični notici. Gosp. Klun pa je modroval drugi dan, da se prav nič ne sme p re meniti in nam je prav mogočno očital nevednost, ko smo mr pisali isto, kakor dan pred ujegovo ekspektoracijo »Slovenec". Torej bode tudi bivši ministerski predsednik Crispi moral iti v šolo k g. Klunu in „Sloven-čevirn" politikonom, ki bo se državniške modrosti kar iz korcev najedli, kajti tudi on je gozno nevedeo. Predlagal je namreč v italijanski zbornici, da se spremeni doba za veljavo pogodbe od 12 na G let. Ubogi Crispi, kako si se blamiral in osmešil pred „Slovenčevimi" modrijani I — Kdo pa je mero-dajno mesto v državnem zboru, kateremu so došle prošnje? Po našem mnenji poslanci, po „Slovpneevem" pa „vlada in drživni poslanci, ki naj stvar dobro premislijo" itd. (tako namreč piše v BVojem odgovoru). Torej najprvo vlada in Čeona dovoli, potem še le poslanci — se ve da le taki, kakor sta gg. Kluu in Suklje — naj odločujejo v tako važnih gospodarskih uprašunjih — to je klerikalnega organa zaključek, za katerega se mu bode lepo zahvalil vsak neodvisen Slovenec. Zastonj so torej zvija „Slovenec* in skuša dokazati nam, da se ni osmešil sam, nego mi, ki smo mu nedoslednost dokazali. Stare, obrabljeno fraze ga pa tudi ne bodo spravile iz zagate in naj nam še to-likrat citira Že jako obrabljeno Ofelijo.
— (Vodnikov ples,) katerega priredi na-rodua čitalnica Ljubljanska v društvenih prostorih, bode v ponedeljek 1. dne februvarja 1892. leto. Pri plesu svira godba c. in kr. domačega pešpolka b.iron Kuhn št. 17. Pristop imajo tudi po društvo -nikih upeljani gostje. Začetek ob 8. uri zvečer. K prav mnogobrojni udeležbi vabi najprijaznejše
odbor.
— (Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O seji c. kr. mestnega šolskega sveta Ljubljanskega z dne 16. januvarja letos Brno prijeli nastopno poročilo: Na znanje se vzemd stvari, ki so se rešile od zadnje seje kurentnim potem. Reši se več prošenj zaradi oproŠČenja od plačevanja ukovine. Glede popolnitve dveh stolnih na novo ustanovljenih katehetskih služeb na mestnih ljudskih šolah gre predlog na visoki c. kr. deželni šolski svet. Ponavljavni tečaj na jednorazrednici na Barji za letos izostani. Prošnja voditeljstva I mestne deške petrazredne ljudske šole glede podpore za stalno razstavo učil, in pa prošnjo voditeljstva jednoraz-rednice na Barji za napravo šolskega vrta izročita se tiKstnemu magistratu s toplim priporočilom, da mestna občina dovoli potrebne doneske. Sklene se opozoriti odločilne kroge na načrt mesta Ljubljanskega in pa na zemljevid okolice Ljubljanske kot važni učili za pospeševanje nazornega nauka v zeui-Ijepisji. Priprave za letošnjo prvo okrajno učiteljsko konferencijo nemških ljudskih šol Ljubljanskih se prepuste c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku profesor J. VVallnerju, ker Se nt stalnega odseka
za to. Končno se je sklepalo o neki ulogi tukajšnjega „ Konservativnega obrtnega društva", tičoči se odprave šolskega poučevanja rokodelskih učencev ob večernih urah.
— (Tatvine po cerkvah) V raznih Ljubljanskih cerkvah bilo je v poslednjem času pokradeno, deloma iz nabiralnih puŠic, deloma pa druge stvari. Te dni zasačila je policija neko Žensko, ki je prodajala take ukradene stvari ter jo takoj zapi la. Zvedelo se je po njej tudi za tatu, ki je pa odnesel pete. Zaprta ženska bila je Že sedem let v Begunjah. Tatu zasleduje polic'ja, bržkone je pokradel tudi po hišah.
— (Zima.) Z neizprosno ostrostjo nastopila je predvčeranjtm upravo sibirska zima, da kar vse škriplje. Danes je še bolj mraz, kakor jo bilo včeraj, ko je bila srednja temperatura 17° pod ničlo, torej za 15° pod normalom. Zjutraj ob 7. uri kazal je toplomer baje 25° mraza. Vreme je jasno in eolnčno.
— (Dobava za c. kr. domobramstvo.) Ministerstvo za deželno bran namerava si 20.100 zimskih kocev in 20 100 letnih odej zagotoviti potom splošne konkurence in sicer po kakovosti in velikosti vzorcev, kakor jih je dobiti pri domobranskem opravnem glavnem skladišču na Dunaji. Zmožni in zaupni tovarnarji se vabijo, da svoje p'smene ponudbe najkasneje do 10 februvarja t. 1. do 12. ure opoludne vlože neposredno pri vložnem zapisniku c. kr. ministerstva za deželno bran na Dunaji. Razglas, ponudbeni obrazec in posebni pogoji o dobavi pogledajo se lahko v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
— (Viško-Glinška čitalnica) je imela dne* 21. t. m. svoj občni zbor, pri katerem so bili uovovoljeni: g. Jakob Trauu jednoglasno predsednikom, g. Gašper Šušteršič podpredsednikom, g. Josip Šušteršič blagajnikom, g. Janko Ržen tajnikom in g. Andrej Knez ml. knjižničarjem; gg. Janko Novak, L >renc Ć a m e mik in Franjo Sluga za odbornike. Voljena sta bila tudi g. Andrej Knez ml. in g. Franjo Sluga revisor^eina.
— (Iz Blagovice) se nam piše: V ponedeljek 18. t. m. umrl je za kapjo ohčespoštovnni Tomaž Novak, posestnik, občinski odbornik Itd. Pokojnik župauoval jo tudi 9 let v občini sv. Ožbold Dne 20. t. m. bil je pogreb, katerega 86 je udeležilo mnogo občinstva. Za krsto žalovalo je pet nedoraslih otrok. Mnogo ljudij prišlo je tudi iz so sednih krajev, moj njimi bil je tudi blagorodni gospod Janko Kersnik, c. kr. notar in deželui poslance na Brdu. Lahka mu bodi zemljica!
— (Okrajna posojilnica v Krškem) ima v nedeljo. 6. marca v šolskem poslopji ob 10. uri dopoludne svoj občni zbor po nastopnem dnevnem redu: 1. nagovor ravnatelja, 2. račun na-čelstva in poročilo nadzornikov, S. prememba pravil, 4. volitev načelstva in nadzornikov, 5. predlogi.
— (Slovenska zmaga.) V Štebou na Koroškem zmagali so pri občinski volitvi navzlic temu, da so nasprotniki napeli vse žile, vender le slovenski kandidatje v dveh razredih, v tretjem G, v drugem pa 4 proti 2 nasprotnima, v prvem pa je voljenih 6 nasprotnikov. Večina je torej slovenska. Tudi pri volitvah v Galiciji iu v Rikarji vesi zmagali so Slovenci.
— (Podružnica sv. Cirila i u Metoda za Beljak in okolico) bode imela svoj 5. občni letni zbor na sveonice dan na Brnci v gostilni „pri Gabrnu." Po končanem zboru bode Beseda z poučnimi in šaljivimi govori, deklamacijami, petjem in igro „Svoji k svojim".
— (Železnico iz Po d kl oštra v Št. Mohor) na Koroškem bodo začeli meriti še to spomlad.
— (I z S m a r i j a pri Jelšah) se na m piše: Pri občinski volitvi, ki se je vršila 18. t. m., zmagali so le narodni kandidati in sicer v 3 razredu gg Franc S kaza, Jaka Čakš, Ivan Anderlub, Ivan Lešnik, Jaka A n d e r I u h , Andrej Dečman; v 2 razredu gg. Ilugon Tančic, Lojze Vič ar, Franc Fer line, Franc Adrinek, Vinko Ouješ, Andrej Regoršek; v 1 razredu gg Dragotin Krava, Tomaž Copf, Dragotin Jagodic, dr. Franc J u r t e 1 a , Rudolf T a o Č i č, Andrej Pondelak. Sen, katerega so naši nasprotniki po prejšnjih ovrženih volivah sanjali o nemški zmagi v svojem listu „D. W.M, bil je le kratek in kaj hitro so morali čutiti, da bode naš trg vedno slovensk.
— (Vrednost  kovin   po slovenskih * deželah.) L. 1890. izkopali so v avstrijski polo-
vici kovin in premoga za 90,716 172 gld. in sicer na Štajerskem v vrednosti 13 830.927 gld., na Koroškem 3,469.10r> gld. in na Kranjskem 2 695.293 gld Največ so izkopali železa in premoga in sicer v vrednosti 88 milijonov goldinarjev. Na Štajerskem so pridelali železa 1.480.000 metričnih centov, na Koroškem 490 000 q, in na Kranjukem 60.000(1- (I. 1889 pa: 330 000 q). Rujavega premogi izkopali so na Štajerskem 22,700.000 q , na Koroškem  680.000 q.,  na Kranjskem   1.4H0 000 q.
— (100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike razstavne loterije. Dovoljujemo si cenjeno čitatelje našega lista opozoriti, da bode žrebanje že dne 12 februvarja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 21. januvarja. V današnji seji kluba konservativcev predstavil Ilohenvvart članom grofa Falkcnhayna ter ga pozdravil v imenu kluba, izrazujoč nado, da bode občevanje s članom kabineta imelo dobro posledice. Falkenhavn se je. zahvalil in poudarjal, da bode skušal svojo nalogo izpolnjevati na vse strani vestno.
Peterburg 21. januvarja. Moskovskega mestnega glavarja poslal car v izhodne guber-nije, da nakupi tam po špekulantih nakopičeno žito do vsota 15 milijonov rublje v za stradajoče po poštenih cenah, eventnelno sme žito tudi kar sekvestrovati.
Peterburg 21; januvarja. Carinja zbolela na hripi; nevarnosti do zdaj nobene.
Peterburg 21. januvarja. Vojni minister je definitivno opustil misel, premestiti na nemško in avstrijsko mejo vojsko iz gubernij. kjer je lakota.
Kolonja 21. januvarja. Vojaški poročevalec „Kdln. Ztg." pravi, d* Gnrko nikakor ne bode odstopil, kor bode baš on v slučaji kake bodoče evropske vojne bržkone imel vrhovno poveljništvo ruske vojne. V svojem okrožji dela prav marljivo vojne priprave.
Mddrid 21. januvarja. Široko razširjena dinamitna zarota prišla ni dan. V Afalagi, Kadiksu, Iluelvi, Sevilli in raznih majih krajih bilo zaprtih 65 osob.
Pariz 22. januvarja. Havasovo poročilo iz Carigrada: Ker je bolgarska vladi dala Franciji zadoščenje, zmatra se afera Chadour-neova končana.
Razne vesti.
* (Spomenik Janu A m osu Ko m enakem u.) Duo 28 marca I. 1. bode 300 let, da so je rodil slavni pedagog Komen sky. Učiteljsko društvo v Ogerskem Brodu na Mora vi se pripravlja že nekoliko let, da dostojno proslavi ta znameniti dan v rodnem kraji velicega moža, katerega je priznaval tudi tuji svet. Sestavil se je odbor, ki nabira doneske za spomenik Komenskemu, ki se bode. postavil v Ogerskem Brodu. Prispevki naj so pošiljajo učiteljskemu društvu ,,J. A. Komenskvali pa g. Františku Kristovi, odbornemu učitelju in blagajuiku v Ogerskem Bodu na MoravBkem.
(Koliko izvaža in uvaža Rusija?) V prvih 10 mesecih 1. 1891. izvozilo se je iz Rusije za 612,245.000 rubljev blaga, v isti dobi prejšnjega leta pa samo za 578,140.000 rubljev. Uvozilo *e je v Rusijo v prvih 10 mesecih I. 1891. blaga za 294,436 000 rubljev, v isti dobi preteklega leta pa za 314,060 rubljev. Kaže se torej, da je naraslo izdatno število pri izvažanji, a padlo istotako pri uvažanji.
* (Nova t v a r i n a za izdelovanju papirja.) Amerikanski listi poročajo, da angleška industrija uporablja že nekoliko let neki pri Tabascu v Meksiki rastoči plevelj „llocin". Prvi poskusi na Angleškem, kakor tudi poznejši v Ameriki obnesli so 8e izredno dobro. Naročila za uab ranje „Ilociua" se vsled tega množe vedno boli.
* (Grozna osveta.) V Guborniji Tulski dogodda se je nastopna grozna dogodba. Neki brezsrčne?, zažgal je po noči hišo svojega soseda, ko so vsi ljudje spali. Vrata zapahnil je od zvunaj in stene polil a petroljem, da nikomur ui bilo mogoče ubežati. Tri ženske in sedem otrok je zgorelo. Zločinec prišel je bil na beraško palico in prosil dau poprej bogatega soseda za kos kruha Ker ga ni dobil, maščeval se je tako grozno.
* (Ponesrečena procesija.) Velika nesreča, o kateri je poročal naš včerajšnji telegram iz Titi'sa, pripetila se je ob priliki blagoslovljeuja vode. Podrl se je most, po katerem je korakala procesija iz armenske cerkve proti prostoru, kjer se je imelo vršiti blagoslovljenje vode. Toliko v pojašnjenje včerajšnjega telegrama. Celotno število ponesrečenih še ni dognano.
3. 4.
Vabilo.
Po smialu društvenih pravil (§§. 7 do 10) sklicuje odbor društva „T=>ra."-*7-n.il£:2L"
redno glavno skupščino
za letošnje leto mi dan 29. jmmvaa-i ju t. 1.
zvečer ob 7. uri v tukajšnjem hdtelu ,,pri Slonu" (zadnja soba).
DNEVNI RED:
1. Nagovor nučelnikov.
2. Letno poročilo odborovo :
a) tajnikovo;
b) blagajnikovo;
c) knjifcničarjevo. Poročilo preglednikov računov. Volitev :
a) društvenega načelnika;
b) odbornikov;
c) preglednikov računov za bodoče leto. 5.   1'osainezui unsveti.
V Ljubljani, dne 15. januvaiija 1892. K obilni udeležbi vabita uljudno za odbor: Dr. Fr. Papež, Dr. 1>. Majaron,
načelnik. tajnik.
Mnogoatranaka poraba. Gotovu ni domačega zdravila, katero se da tako ninogostransko porabiti, nego ..Moli ovo francosko žganje iu sol", ki jo takisto bolesti utesujoče, »ko se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišico in živcu krepilno in ju zatorej dobro, da se priliva kopolim. Steklenica 90 kr. l'o poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MObL, e. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlauhen 9. V zalogah po deželi zahtevati J« izrecno HOItL ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisou«. Manj nego dve steklenici so ne poSilja. (4J —l)
.......Illlillllll MIIU».mi*
„LJUBLJANSKI ZVON"
■ to;l
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Loteriji!«' si«>«i4<' 20. januvarja. V Krnu: 5G,     5,     10,     09, 9.
Umrli so r M ubijani:
19. januvarja: Ana Frank, zasobnica, Gl let, Flor-janske ulice št. 88, inHtienca
90. januvarja: Marija Petek, gostija, 78 h-t, Mestni trg št. o, pljučnica. — Jakob Sušnik, mirovlj. duhovnik, 40 let, Staritrg št. 4, spridenje želodca.
21. januvarja: Rudolf Zameji;, pokov sin, 9 let, Gra .lišče št. 19. daviea. — Jera Pečnikar, mestna uboga, 71 jet, Karlovska ivsta št. 7, pljučnica.
Tlljcl:
21. januvarja: Pri Mali« :   Kaiser, Markowsky, Kohn, Goldman, Banak, Ilirke l Dunaja.   — Fischer iz Trata.   — Aner iz Trbovelj.   — Grof Montecucoli, Store pri Celju.   — Hans iz P ulj a.
Pri Momi: Lipp:»sch, Dr. vitez pl. Kautsch, Peka-rek, VVeiss z Dunaja. — Sauer iz Dražda«. — Didič iz Idrije. — Eckman iz Gradca. — Plotzok iz Ljubljane. — VValter i/. Zaurehi. — Schneid iz Linca. — Bar iz Trsta. — Szodo iz lbidimpeite.
Pri i liftu«-m koloritom t Kotek iz Solnogrnda. — Globočnik z Gorenjskega. — Uizjan iz Kamnika.
	Meteorologično			poročilo.	
ta C	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo
55	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	738 'J mm. 738 7 mm. 741*8 mm.	—21*2° C — 12-8» C — 18 0JC	si. sev. si. zah. si. zah.	jasno jasno obl.
Mo-krina v mm.
0 00 mm.
Srednja temperatura —17"3", zh 15'3" pod nor malom.
IZ)-u.i^sOslca. borza
dne 22. januvarja t. 1. včeraj
. . . . gld. 94-25 .,....> f 93*»5 .....111-05
gld
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta .....
5u/0 marčna rotita ... „ 103'15 — „ Akcije narodne banke . . „ 10'G*— — „ Kreditne akcijo   ....     .,    297*50     — „
London.......„    118*15     — „
Srebro.......„      —'—     — „
Napol.   ........ 9-39     - .
C. kr. cekini.....„       5-t>0     — „
Nemške marke .... , 58*02»/i — ■ 47, državne sre'ke iz 1. 1S54 . 250 gld. 137 Državne srećke iz 1. 18G4    .   .    100   „ 181
Ogerska zlata renta 4*7........107
Ogerska papirna renta 5°/0......102
Dunava reg. srećke 5°/0 . . . 100 gld. 122 Zemlj. obć. avstr. 4,/i°/0 zbit' zast. listi .   . 115
Kreditne srećko......100 gld. 183
Rudolfove srećke. . . • . . 10 „ iO vkcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ IGO Tramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v.....237
danes 9440
93-rO 111*10 10315 1058 — 300-— 118 15
939 5 59 57-97'/, gld. — kr.
■ 75 n
n 90 „
n -
n M „
n 50 „
■ 25 „ -   50 „
MAG GI
JEVA
zabela za juhe
dobiva ae  pri Karolu C Holser-Ju v  I. jul>l juni.
vsprejme se lakoj za neko ttraitko pisarnico. Dotićnik mora biti nemškega In slovenskega jezika v besedi In v pisavi popolnoma zmožen in mora imeti izurjeno, lahko čitljivo pisavo. Daljni pogoji ko; Prošnik mora biti sposoben in hiter delavec, neoinadeževane preteklosti brez dolgov, neožonjo i iti popolnoma zdrav. Za .slučaj posclme porabnosti in izhornega službovanja ima dotičnik upanje, da bode nastavljen definitivno s pravico do pokojnine. — Prošnje, pisane nemški in slovenski, a pridejaniui prepi« Hom spričeval, poslati je pod črkama ,,<>. j. I.. I.h7i** v thlratlee, poste restante. (45—3)
Gospod leitesvr G. PIOOOLI
v Ljubljani.
Po izkazu kemične preiskave je Vaša likerja     Vllist-t t Excc»lsior*' in      uracao .\alurel*\ kakor tudi Vas ..▼lalilior sillip" imenovati izvrstne produkte.
Ces. in kr. kemiriio-iizijologirno poskušal i src v Klostcriieuburgn
pri Dunaji
dne 21. decembra 1891.
Ravnatelj:
(60—1) Profesor dr. L. Roesler.
V „Narodni Tiskarni"
ae dobivajo:
Dijaški koledar
im leto
Cena 80 kr., po pošti 85 kr.
Skladni koledar
(Blook) r.a leto IH1»».
Cena 50 kr., po posti G0 kr.
Stenski koledar
iu leto Ihm*.
Cena 25 kr., po poŠti 28 kr.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo nas iskreno ljubljeni, nepozabni sinček, oziroma brat in unuk
učenec 3. razreda ljudske Sole,
v dan 21. januvarja ob 8. uri zjutraj, po kratkem in hudem trpljenji, v 9. letu svoje Btarosti, v Gospodu zaspal.
Pogreb bode dno 23. januvaria ob 3. uri po-poludnc iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Dragega pokojnika priporučamo v pobožen spomin.
V Ljubljani, dne 21. januvarja 1892
Gregor in F ran J a Zamejce*
stari Si.
Minka, F.uit* in Anica,
sestrice. (90)
Zahvala.
Za vsestramko izkazano presrčno sočutje povodom sinrtt našega presrčno ljubljenega oćeta, gospoda
TOMAŽA NOVAKA
posestnika, ob(>. odbornika itd.
za ćaoteče spremstvo k poslednjemu počitku izrekamo najiskrenejšo in najprisrčnejšo zahvalo; isto tako se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam v tužnom položaju izrabili svoje tolažilno sočutje.
V Blagovici, dno 21. januvarja 1892.
Jote Novak. Anton Novak, TomaŽ Novak, SRriravko Novak, Avgunt Novak,
sinovi. (89)
Izpruau|eno |e
mesto pisarja
(85—2) pri
generalnem zastopu banke „SLAVIJE" v Ljubljani.
Anisette Excelsior.
Dletetldnl želodčni Ukor jako prijetnega ukusa in zdravilnih lastnostij, krepda telodeo in pospeiuje prebavljenje Zaužij« bo ga po jeden kozarček po vsaki jedi. — Steklenica •/, klg. 1 gld.
Curagao Naturel.
Posebno dober dišeč liker ma želodeo z iatimi zdravilnimi lastnostmi kakor „Auisetteu, uareja se iz svežih ^curaeRo-poraoranč*". — Steklenica l/, kig. 1 gld. — Pro-kupovalcem se dovoli nižja cena. — Oha likčrja sta za prekupovalco dobro blajfo, kor se more prodajati v vseh kavar nali, gostilnah in sladščičarjib.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja  naročila  se proti  povzetju svote točno izvršujejo. (59 — 1)
Velika Praška razstavna loterija. 1 Zadnji mesec.
I--i*f m ■■! ■■■BaaaaaBBBBlltaTMI
Glavni dobitek
goldinarjev
100.000
goldinarjev
(Srečke po 1 gld.
prodaja
.1. C. MAVER.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
LauUiina in tisk „Narodne Tiskarne".
95
20