PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 40 (8442) TRST, petek, 16. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NEJASEN POLOŽAJ^ PO RAZVREDNOTENJI7 DOLARJA Cena zlata v Londonu in Parizu včeraj dosegla najvišjo raven Vrednost drseče lire se še ni ustalila - Visoko ovrednotenje jena LONDON, 15. — Razvrednotenje ameriškega dolarja in še nejasen Položaj, ki se je zaradi tega vvashingtonskega ukrepa ustvaril na svetovnem finančnem in trgovinskem področju, je povzročil, da se je oena zlata na prostem trgu v Londonu in Parizu izredno povišala, "Sr ne pomnijo v zgodovini teh dveh največjih svetovnih trgov. Po včerajšnji izredno visoki ceni Se ie danes cena zlata povzpela v Londonu do 73,62 dolarja za Pfoo, kar pomeni 4,5 dolarja več *°t je bila v torek. To raven je *lato doseglo ob zaprtju londonske borze, kar daje slutiti, da se “p morda jutri cena zlata še podala. Tudi v Parizu je zlate iz-tpdno visoko kotiralo, saj je unča • 'nega zlata stala kar 75,28 dolarja. v Londonu ugotavljajo, da je lov P.a zlato posledica trenutne neusta-Jjenosti najbolj trdnih valut, Okraji Pa tudi glasovi, ki so se razširili v britanski prestolnici, da svetovno denarno vprašanje še zdaleč ja rešeno. Govorijo celo, da bo Prišlo kmalu do novih velikih špe-"Olativnih pobud na glavnih evropskih borzah, kar ustvarja tako na a kitni kot na delniški borzi vedno ,ecj° negotovost. Nekateri krogi v pOndonu poudarjajo, da se priprav-Ja nova kriza, da bo počila, ko odo dejansko amortizirane ugod-°sti razvrednotenja dolarja, in ko se bo začela mednarodna trgovinska ofenziva, ki jo pripravljajo ZDA. Kljub temu pa v Londonu menijo, da iz sedanje krize izhajata dva zelo važna dejavnika za svetovno gospodarstvo in za mednarodni denarni sistem: splošna ugotovitev, da je nujna reforma denarnega sistema, ki ne sme sloneti na strogo določeni pariteti temveč na gibčnih menjavah, da se lahko v najkrajšem času krijejo določene težave v plačilnih bilancah; da se uredi denarni sistem brez nobene diskriminacije in da se s tem vzpo-redi dolar z ostalimi valutami. Londonski «Financial Times» je že v preteklih dneh zapisal, da se bo ameriški kongres, ko bo prišlo do prihodnje krize, že privadil na vrednost dolarja na kateri koli ravni, ne upoštevajoč «nacionalnega ponosa» in bo tako lahko ameriška vlada enostavno sporočila novo razvrednotenje dolarja. Na italijanskih valutnih borzah je prišlo danes do zelo skromnih premikov o vrednosti trgovske in finančne lire. Ob nekaterih primerih se je lira v primerjavi z dolarjem za malenkost okrepila, v odnosu do ostalih trdnih valut pa je za malenkost popustila. V bistvu se je do sedaj italijanska trgovska lira z drsečim tečajem v odnosu do dolarja ovrednotila v Milanu za 1,59 odst.; v Rimu pa za 1,54 odst. Finančna lira pa se je v Milanu okrepila za' 2,51 odst., v Rimu pa samo za 1,32 odst. Po drugi strani pa je seveda lira sorazmerno precej izgubila do francoskega franka, največ pa v odnosu do japonskega jena, ki se je tudi na svoji domači borzi znatno ovrednotil do dolarja. Danes sta se uradno razvrednotili za 5 odstotkov švedska krona in finska marka. Norveška krona pa je obdržala svojo dosedanjo vrednost. To pomeni, da se na konferenci finančnih ministrov skandinavskih držav niso mogli dogovoriti o enotnem nastopu glede razvrednotenja dolarja, kar dokazuje tudi dejstvo, da je Danska prav tako sklenila ohraniti nespremenljivo vrednost svoje valute. PO RAZVREDNOTENJU AMERIŠKEGA DOLARJA UGODNEJŠI POGOJI ZA PRODAJO JUGOSLOVANSKEGA BLAGA NA TUJEM Novi tečaj dinarja BEOGRAD, 15. — Zvezni izvršni n . Je na včerajšnji seji proučil D°vejši razvoj monetarnih dogodkov na svetu in sklenil, da se Pariteta dinarja prilagodi spre-embam v drugih državah. V ska-ju s tem je z odlokom zveznega notSne.ga sveta zmanjšana vred-if,st dinarja v odnosu na zlato za ?dstotkov, tako da je odnos di- 0 ,rja do. dolarja in bre v stvari zv 3 • n.e*zPremenjen. Istočasno je ezni izvršni svet sprejel odlok o 1 ^shniranju cen za vse izdelke ^ storitve. S tem odlokom se mo-■j j? Vse cene, razen cen tistih iz-ni6 • *n. storitev, katerih poveča- Prert^ .bdo dovoljeno s posebnimi jn Opisi zveznega izvršnega sveta žpns sporazumi o organizaciji zdru-nj e8a dela, ki jih je odobril zvezki zavod za cene, vrniti na cene, s° veljale 31. decembra lani. za mZn*- *zvršni svet se je odločil ohranunjfVo Par*tete dinarja, da bi Boci,,, konkurenčno sposobnost ju-gotm fHfkega gospodarstva in za-gosl;n ■■ .edanji dotok deviz. Ju- na v 1Ja je, kot je znano, vključe-vinskem?', r°dne finančne in trgo važno r°Ve’ za*-° ie zanjo zelo Po ,° se razvije mednarod- vertih;i arno stanje. Države kon-Vt'ednnHfga P.odročja, ki so raz-s°delui • sv°je valute za 10 odst., ktagovn ° narnreč v jugoslovanskem eni izvozu z okrog 40 odst. °cen^ui*°Vansk* gospodarski krogi Tatiju -6,10; kot poroča agencija be da &o sedanje spremem- šodneK°Sti dolarja napravile u-5l°vanskpnP°gC2f za Prodaj° jogo- ega blaga na svetovno predvsem zato, ker se za-ni sto- £fcče: To Je dinar • jo d0j a • lzenačil z novo vrednost hodnnp.rja’ .medtem pa večina rila. °(/r0lPskih valut tega do doiHJ;em’ da je odnos dinarja dinarip, Ja os*"ai isti. se pravi 170 sPT'etnenii-Za 1 dolar> se tudi niso goji ,na slabše dosedanji po- aPieričk °oslovanskega izvoza na je, da k tržišče. Pomembno pa slovanske^0!?1 zdaj izvoz jug0" evrorK.u-ega blaga na zahodno-Soslavi; trg’. s katerim ima Justa nia najt>°lj razvite trgovin-Saj Se no.se’ d°sti bolj privlačen, ZvečaloJe z devalvacijo dinarja vanske£fa konkurenčnost jugoslo- Jugoslaviia aga V uah0d,ni Er?i- vseg . Jd . Pa skoraj polovico prav svojega izvoza usmerja dežele zahodne Evrope. Pasnrnp0 zak°dne države obdržale Se prarn- diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„iii„„l„lllllllllllllullll||||||a| PO KRVAVEM DOGODKU PRED TISKARNO «CIR0TT0» Protestno zborovanje milanskih delavcev Dveurna vsedržavna stavka tiskarjev - Ranjeni Luigi Robusti še vedno v smrtni nevarnosti MILAN, 15. — Ogromna množica se je udeležila danes protestnega zborovanja na Trgu Ca-stollo v Milanu v okviru 24-ume stavke tiskarskih delavcev milanske pokrajine, ki so jo sklicali po včerajšnji krvavi epizodi pred tiskamo «Girotto», kjer je delodajalec streljal na delavce. Do Trga Castello so prišli delavci v dveh sprevodih: v prvem, ki je krenil iz Porta Venezia, so bili v glavnem stavkajoči tiskarji, v drugem pa delavci kovinarskih industrij področja Romana in Vi-centina, kjer je tudi tiskarna «Gi-rotto*. Delavcem so se na Trga Castello pridružili tudi pripadniki študentskega gibanja, skupine dijakov iz skoraj vseh milanskih srednjih šol ter številne delegacije levičarskih izvenparlamentar-nih gibanj. Na govorniškem odru so se zvrstili pokrajinski tajnik CG1L De Carlini, pokrajinski tajnik CISL Romei in tajnik pokrajinskega tiskarskega sindikata UIL Buscaglia. Na govorniškem odru je bil tudi delavec Lino Bocca-lini, ki ga je industrijec Girotto včeraj samo laže ranil. Drugi ranjenec, Luigi Robusti, je še vedno v smrtni nevarnosti, vendar zdravniki trdijo, da obstajajo dobre možnosti, da mu bodo rešili življenje. Krogle pa so delavcu popolnoma razmesarile obraz, zaradi česar bo potrebna še dolga vrsta kirurških posegov, da bi mu zacelili rane. Na današnjem sindikalnem zborovanju v Milanu so govorniki izrazili protest delavcev zaradi nezaslišane epizode ter zahtevali, naj sodne oblasti strogo kaznujejo odgovornega za kriminalno dejanje, posebno ker je bilo naperjeno proti delavcem, ki so se posluževali svoje pravice, uzakonjene v republiški ustavi. Provokacije, ustrahovalna dejanja in najbolj brutalno nasilje ne bodo ustavili boja delavcev, so poudarili sindikalisti, ki so tudi zagotovili, da hoče delavsko gibanje doseči svoje cilje z demokratičnimi metodami. Zato tudi italijansko sindikalno gibanje odgovarja z odločnostjo in z odgovornostjo na pustolovščine, provokacije in zločinska dejanja, kakršno je bilo včerajšnje. V znamenje protesta zaradi včerajšnjih dogodkov v Milanu je bila danes v vsej državi dveurna stavka tiskarskih delavcev. V vseh podjetjih so bila zborovanja, na katerih so sindikalisti podrobno seznanili delavce s hudim milanskim dogodkom. TRŽAŠKI DNEVNIK ZAKLJUČENA RAZPRAVA O ZAKONU O RAZVOJU KULTURNIH DEJAVNOSTI V ospredju vprašanje obstoja dveh narodnih kultur v deželi V razpravo so posegli svetovalci Štoka (SSL), Pittoni (PSI), Pel-legrini (KPI), Mizzau (KD) ter poročevalca Rizzi (KPI) in Cocian-ni (KD) - Obravnava posameznih členov zakona bo prihodnji teden Po zaključku razprave o zakonskem osnutku o podpori kulturnim dejavnostim si je deželni odbor oskrbel potrebno pavzo za premislek. Zato svetovalci ne bodo razpravljali in glasovali o posameznih členih že danes, temveč prihodnji teden, na prvi seji deželnega sveta po nedeljskem premoru. Odmor za premislek si je deželni odbor, po vsej verjetnosti, oskr- in njihove možne kulturno politične usmeritve. Vprašal se je tudi, kako se bodo ti centri uveljavljali v Benečiji. Za njim je spregovoril socialist Arnaldo Pittoni, ki je dejal, da se v glavnem strinja s poročilom demokristjana Cociannija. Dejal je, da ta zakon izpopolnjuje prejšnjega in se loteva vprašanja iz pomembnega zornega kota vloge občin in pokrajin pri stimulaciji kul bel zato, da bi v okviru večine j turne dejavnosti. Kakovostno nov in komisije načelnikov skupin pre- Je zakon glede kulture slovenske učili možnost sprejema nekaterih! manjšine, ki se tokrat obravnava popravkov k odborovemu zakon- j specifično. Pittoni je pri tem pou-skemu osnutku. Popravkov in do- j daril, da je doslej veljala pred-pclnil je namreč kar 54: nekatere j Ysem načelna politična volja, ljal o obnovitvi finančnega sklada zakona za raziskavo hidrogeoloških značilnosti v deželi. Protestna stavka tiskarjev ZTT so predložili celo demokristjani, večino pa komunisti, le redke predstavniki desnice. Tudi včerajšnja razprava je dokazala, da vlada med svetovalci precejšnje zanimanje za ta zakon, ki naj bi usmerjeval oziroma stimuliral kulturno ustvarjalnost in združevanje na prosvetnem področju. Povsem razumljivo je, da sta osrednji temi razprave bili vprašanji ali deželni osnutek ustreza potrebam demokratičnega kulturnega razmaha ljudstva v Furlaniji -Julijski krajini in, kar nas še posebej zanima, specifična vloga slovenske kulture v tem okviru. Redki so, ki se tega vprašanja niso dotaknili. Prvi je zjutraj spregovoril svetovalec Drago Štoka (SSL), ki je najprej ugotovil, da je treba naši deželi govoriti o dveh jezikih in torej dveh kulturah, ki se medsebojno bogatita. Najvišja kulturna vrednota pa je jezik in kdor ga zatira (v šoli ali v javnosti, s kazenskim zakonikom), ta greši proti kulturi in podpira zaostalost. To se v naši deželi, žal, dogaja v Benečiji, Reziji, Kanalski dolini. H kulturi spadajo tudi drugi elementi, kot so družbenogospodarski režim, vera, tradicije, zgodovina, ozemlje. Naša dežela, je nadaljeval Štoka, je stičišče jezikov in kultur, predvsem slovenske in italijanske, in vendar ni.o odgovorni posvetili niti enega dne temu srečanju. «Te dni», je dejal, «slavijo Slovenci v Prešernu človeka, ki se je posvetil sožitju med narodi. Čemu niso v naši deželi posvetili, v šolah in drugod, en dan temu evropskemu in slovenskemu pesniku?* To bi zahtevalo načelo o «srečanju in vzajemnem spoznavanju' Štoka je nato analiziral odborov osnutek in ga delno tudi pohvalil, da je pač korak naprej, ker omenja kulturno dejavnost Slovencev, naše gledališče in drugo. Izrazil je željo, da bi tako ravnali tudi pri drugih zakonih. Določeno zaskrbljenost je Štoka izrazil glede ustanovitve občinskih kulturnih središč je obrodila določene sadove, tudi pri podeljevanju podpor. Tokrat pa od načelnih izjav prehaja dežela k stvamejšemu reševanju potreb skladno s koristjo slovenskega prebivalstva. Drugačnega mnenja je bil Pelle-grini (KPI), ki je dejal, da je zakon glede slovenske kulture pomanjkljiv, ker jo obravnava le obrobno, medtem ko bi to moral biti osnovni element osnutka, saj gre za srečanje dveh kulturnih st rnosti. Kritiziral je odbor, ker se pri vprašanju kulturnih centrov ni poslužil pravice, da izda vsa pooblastila krajevnim upravam. Poseg načelnega značaja je imel demokristjan Mizzau, ki je odločno polemiziral s komunisti trdeč, da ni mogoče srečanje med marksistično in krščansko kulturo, ker ju ločuje vprašanje svobode. Pred zaključkom razprave sta krajše odgovorila poročevalca, komunist Rinaldo Rizzi za manjšino in demokristjan Cocianni za večino. Prvi je poudaril predvsem misel, da mora dežela dati delavcem in kmetom v deželi učinkovita sredstva, da se bodo z organizirano kulturo postavili po robu odtujeval-nim in pogojevalnim procesom sodobne industrijske in potrošniške družbe. Cocianni pa je, med drugim, odgovoril vsem, ki so omenili slovensko kulturno stvarnost, češ da je treba «mešano, italijansko - slovensko stvarnost* upoštevati, pri tem pa Slovencem nuditi nekaj več, ker jih je fašizem zatiral. To načelo bi ne smelo biti izbira leve sredine ali kake druge koalicije, temveč vse, demokratične večine. Treba je podpreti med Slovenci razvoj že bogate mreže kulturnih organizacij tudi s pomočjo novih ustanov (kulturni centri) in s tem razbiti tradicionalno zaprtost v odnosu med dvema kulturnima stvarnostima. Danes bo deželni svet razprav- DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Ob krvavem dogodku v Milanu, kjer je neki delodajalec streljal proti delegaciji stavkajočih delavcev tiskarske stroke in ranil dva, od katerih enega hudo, se delavci ZTT pridružujejo protestni stavki, ki so jo proglasila vsedržavna tajništva sindikatov tiskarskih delavcev CGIL, CISL in UIL. Zločinsko dejanje spada v širši načrt delodajalcev in reakcionarnih sil, da bi ustvarile v državi napeto, fašistično provokatorsko in pro-tisindikalno vzdušje. Delavci ZTT se pridružujejo boju tiskarskih delavcev za čimprejšnjo sklenitev delovne pogodbe in voščijo ranjenima delavcema hitro o-krevanje. Drugi nastop gojencev Glasbene matice Preteklo sredo je šola Glasbene matice pripravila v Gallusovi dvorani drugi letošnji nastop svojih gojencev. Pestro sestavljen izbor skladb in mladih izvajalcev je ustvaril zanimivo, sveže vzdušje. Nastop dijakov, lci so se z vso resnostjo opredelili za študij orkestralnega instrumenta, moramo zares pozdraviti. Nastopili so naslednji gojenci: pianistki Nadja Furlan 1. r. in Barbara Opeka 3. r., violinista Jagoda Kjuder 3. r. in Črtomir Šiško-vič 2. r. srednje šole, violončelist-ka Katja Kjuder 1. r., klarinetisti Aleksander Jančar 1. r., Adrijan Pahor 2. r., Miran Košuta 3. r., Igor Košuta 3. r., kitarist Igor Starc 3. r., Evald Krevatin trobenta 4. r. in trio blokjlavt Nives Košuta, Marija Moreales ter Riccar-do Pergolis. Klavirsko spremljavo so oskrbele gojenke Loredana Sancin ter Savica Možina (srednja šola) ter Mojca š.škovič (visoka šola). Nastop je imel interni značaj pa bi sodil tudi v širšo javnost. Nivo izvajanja je pokazal solidno šolsko pripravljenost. Posamezni gojenci so predstavili glasbena dela z dokajšnjim smislom za glasbeno, muzikalno že kar poglobljeno obli- immiiuiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiifiiimmiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiimiimimiiimiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiimiimmmiiiiiiiiiii OBMEJNI PROMET S SFRJ SE VRAČA V NORMALNI TIR Onstran meje ponovno zamenjujejo tujo valuto Tečaj dinarja je včeraj v Trstu precej nihal Po objavi novega valutnega tečaja zaradi devalvacije dolarja sta se včeraj začela vračati na normalni tir tudi obmejni promet in mala obmejna trgovina Na jugoslovanski strani so včeraj dopoldne spet začeli zamenjavati tujo valuto, tako da kupci in turisti niso imeli več težav, kot prejšnja dva dni za nakuo dinarjev. Za 100 lir odštejejo, kot prej 2? 58 dinarja, manj provizijo menjalnici. Cene v trgovinah se niso spremenile, prav tako je nespremenjena cena bencina. Kdor nima dinarjev, lahko plača bencin tudi v lirah Na jugoslovanskem mejnem bloku pri Fernetičih smo včeraj vprašali, kako je z bencinskimi boni. Odgovo- lir. rili so nam, da jih zdaj nimajo, ker jih zamenjujejo, da pa bodo: dobili nove čez nekaj dni. Na vprašanje, ali to pomeni, da se bo bencin podražil, so nam odgovorili, da ne. Pri bencinskih črpalkah, v trgovinah in mesnicah, v restavracijah in na mejnih prehodih so imeli dva dni precej manj dela, včeraj pa je bilo že bolj živahno, čeprav še ne kot obi- ustanove. Po novem statutu naj bi čajno. Dobro, da je trajalo le dva dni in da se ni to zgodilo med prazniki, pravijo trgovci in gostinci na obeh straneh meje. Mrtvilo namreč ni bilo samo na jugoslovanskem obmejnem področju, ampak tudi v tržaških trgovinah, kjer nakupujejo razno blago jugoslovanski kupci. Te dni jih ni bilo, ker pač niso mogli zamenjati zadružniki imeli večjo težo, kot doslej, v vodstvenih organih zadrug, poleg tega pa bo vsebina obnovljene listine ustrezala novim pristojnostim, ki so bile v zadnjem času priznane tudi naši deželi v zvezi z zadružništvom. Novi statut določa, da se predsednik Delavskih zadrug izvoli v okviru upravnega sveta, valute in ker so čakali, kako se ! medtem ko ga zdaj imenuje deželni | odbor. Iz upravnega sveta naj bi nadalje odpadel predstavnik potrošnikov, ki ga zfaj imenuje prefektura. bo zadeva rešila. V Trstu je menjava dinarja včeraj precej nihala, zlasti v dopoldanskih urah, ko je bil tečaj nižji, pozno popoldne pa so v menjalnici Bolaffio prodajali dinar po 34 ....................................... SPOROČILO PREDSEDNIKA POKRAJINE 1ANETTIJA Priprave za mednarodno zasedanje o nacionalnih manjšinah v Evropi Junija bo pripravljalni sestanek, zasedanje pa predvidoma v jeseni ob sodelovanju z goriško pokrajino ■ Nadaljevanje razprave o proračunu Predsednik pokrajine Michele Za-netti je v uvodu sinočnje seje pokrajinskega sveta sporočil, da bo pokrajina priredila mednarodno zasedanje posvečeno nacionalnim manjšinam in osamljenim skupnostim in da so v tej zvezi sprejeli nekatere pomembne pobude. Zasedanje bo namreč izvedeno v dveh etapah Junija - julija se bo sestalo okrog deset osebnosti iz raznih držav, ki bodo pripravile ' zasedanje in izdelale osnovne smernice, se dogovorile za predsedstvo in za razna organizacijska vprašanja. To prvo pripravljalno zasedanje bo trajalo nekaj dni in bo zaprtega značaja, tako da se ga bodo lahko udeležili samo povabljeni. V jeseni pa bo mednarodno zasedanje, na katerem bodo prisotni predstavniki vseh evropskih manjšin, številni strokovnjaki, kulturne osebnosti in vidne politične osebnosti, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, tako da predvidevajo, da bo vseh prisotnih nad petsto. V ospredju razprav bo položaj slovenske manjšine, ki živi v Italiji, za kar namerava pokrajinska uprava dati pobudo za izdelavo širšega poročila o stanju in o potrebah slovenske manjšine. Zasedanje bo odprtega tipa, tako da se ga bodo lahko poleg povabljenih udeležili vsi zainteresirani. Zasedanje bosta priredili tržaška in goriška pokrajina, ki je že pristala na pobudo. Na seji pokrajinskega sveta so nato izčrpali razpravo o proračunu, v katero so sinoči posegli svetovalci: Costa (KPI), Badiali (KD), Juriševič (KPI), Pampanin (PLI), Panazzon (KPI) in Gozzi (KD). Razprava o proračunu se bo končala prihodnji četrtek, ko bodo odgovorili odborniki ter predsednik in ko bo sledilo glasovanje. Delo komisije za nadzorstvo cen Komisija za nadzorstvo nad ce-imi je na svojem zadnjem sestan ku, ki mu je predsedoval podpre fekt Austria, spet podrobno analizirala stanje cen raznih proizvodov v naši pokrajini. Predvsem je obravnavala nekatere mlečne proizvode in nekatere vrste suhe zelenjave, katerih cene so se delno dvignile, čeprav so na tržišču na debelo ti proizvodi manj kotirani. V razpra-so ugotovili, da si tega pojava ne moremo razlagati zgolj na podlagi splošnih faktorjev, kot je na primer uvedba davka na dodatno vrednost, zato je treba ta pojav podrobneje proučiti, kar bo komisi- ja storila na prihodnjem sestanku. Kar zadeva meso, so trgovci na drobno sklenili prilagoditi spremembe na tržišču na debelo s cenami, ki jih sami določajo. V tem po gledu bi se morala cena mesa nekoliko zvišati, vsekakor se bo o tem vprašanju komisija izrekla na prihodnjem sestanku. Uradi deželnih odbomištev za šolstvo in za turizem so se preselili v nove prostore v Ul. Vidali 1. Telefonska številka je ostala nespremenjena (73-55). iutri stavka v javnih lokalih Tržaški uslužbenci javnih lokalov bodo jutri ves dan stavkali. Kot znano, zadeva sindikalni spor za obnovitev delovne pogodbe nad 1800 uslužbencev tržaških barov, restavracij, bifejev, pivovarn in drugih gostinskih obratov. Seja občinskega sveta v Dolini Sinoči je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je odobril azne sklepe občinskega odbora, nekatera javna dela, prispevek športnemu društvu Breg itd. V prvem delu seje je župan odgovoril na vprašanja nekaterih svetovalcev. Prihodnja seja bo v torek, 27. t.m., ko se bo začela, in verjetno tudi za: ključila, razprava o letošnjem občinskem proračunu. Podrobneje bomo še poročali. Delavske zadruge dobijo nov statut Na predlog odbornika Varisca je deželni odbor pripravil zakonski osnutek, ki spreminja in izpopolnjuje statut Delavskih zadruh. V bistvu je odbor sprejel predloge, ki jih je svoj čas dal upravni svet niiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii Fašistični napisi na sedežu PSI Fašistični pobalini zloglasne «A-vanguardia Nazionale* so si tokrat izbrali za cilj sedež PSI na Goldonijevem trgu. Med 13.30 in 16. so pomazali vrata in stene stopnišča z napisi proti slovenski manjšini, socializmu in njegovim zastopnikom ter z vzkliki dučeju in fašizmu Na '-raj so prihiteli agent; letečega ■ političnega oddelka, ki so uvedli preiskavo. V zvezi s tem dogodkom je sinoči tajništvo PSI, ki je tudi najavilo tožbo proti neznancem zaradi sramotilnih napisov, izdalo protestno tiskovno poročilo. * » * Odbora sekcij PSI za vzhodni Kras in Zgonik Repentabor ogor ceno protestirata proti najnovejši fašistični provokaciji na pokrajinski sedež stranke, ki je bil naperjen kot po navadi tudi proti Slovencem.' Pozivata vso demokratično javnost, da se odločno upre tem hudim provokacijam, ki grobo žalijo demokratični in antifašistični čut celotnega prebivalstva tržaškega mesta, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno odporništva. Predavanja KMEČKE ZVEZE o zaščiti pred tetanusom DANES, 16. t. m. ob 19.30 v Medji vasi (pri Radetiču) tudi za Devin. Predaval bo dr. BORUT SPACAL ob predvajanju filma. kovanje in mestoma tudi z jasno interpretacijo glasbene vsebine. Slednje smo občutno zaznali pri ŠiŠkovičevi izvedbi Škerjančeve Nesodobne bagatele, s katero se bo naš mladi violinist, obenem z drugimi skladbami, prihodnji mesec predstavil na tekmovanju glasbenih šol v Ljubljani. Nastop gojencev glasbene šole Glasbene matice je bilo spodbudno srečanje z mladino, ki bogati svoje kulturno osveščanje z glasbeno u-metnostjo, katera naj postane nepogrešljiv, spremljevalec njenega duhovnega sveta. Prosveta Slovenski prosvetni društvi Tabor -Opčine in Slovan - Padriče-Gropada vabita na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 17. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelujejo: 1. Avtorji pesniških listov: Marij Čuk, Filip Fischer, Andrej Kokot, Ace Mermolja, Jolka Milič; 2. recitatorji; 3. mešani pevski zbor Slovan (Padriče - Gropada) ter moški pevski zbor Tabor - Opčine. SPDT sporoča, da bo zaradi možne stavke avtobusnih podjetij objavljena končna razvrstitev smučarskih tečajev (in možnost prevoza z avtobusom) v jutrišnji številki Primorskega dnevnika. ŠD POLET priredi v nedeljo, 18. februarja, smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica št. 18 na Opčinah, tel. 212-136. Pripravljalni odbGr speleološkega odseka SPDT priredi v nedeljo, 18. t. m. prvi jamarski izlet v jamo «Dim-nice» pri Slivnem (Kozina). Zbirališče na Kozini, pri igostilni Jadran ob S.30. zjutraj. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da priredi v ponedeljek, 19. marca (na Jožefovo), izlet v Cerkno z ogledom nove šole in hospitacijo v razredih. Vabimo vse šolnike, da se prijavijo najkasneje do 25. t. m. med uradnimi urami na sedežu sindikata v Ul. F. Fiizi 8. V tem času se sprejemajo prijave tudi po telefonu (tel. št. 37808). HiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiijfiiiiimiiiiiiimiiiMziiimiiiiiiiimiimmiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA SINDIKATOV ENEL IN INDUSTRIJO IZSILJUJEJO DELAVCE Pod pretvezo pomanjkanja električnega toka so začasno suspendirali delavce - Uslužbenci ENEL kljub stavki zagotavljajo potrebno elektriko Včeraj dopoldne je bila na sedežu sindikatov v Ul. Pondares tiskovna konferenca o stavkovnem gibanju delavcev elektriške stroke, ki so se je udeležili sindikalni zastopniki vseh štirih pokrajin naše dežele. Zahteve za novo delovno pogodbo so namreč naletele na zelo velik odpor ne samo pri upravi podjetja ENEL, ampak tudi pri delodajalcih drugi strok, predvsem kovinarskih, saj zahteve uslužbencev elektriške stroke zadevajo v prvi vrsti socialna in politična vprašanja, kot so investicije, zaposlitev, reforme. In to so v bistvu zahteve vseh drugih strok, ki se v tem času borijo za novo delovno pogodbo in v prvi vrsti kovinarjev. ENEL in drugi delodajalci so ravno v teh dneh izvedli vrsto provokacij proti delavcem, ki so jasno naperjene proti enotnosti celotnega delavskega razreda. Ravno o tem je prvi spregovoril deželni tajnik CGIL Arturo Calabria. Poudaril je, da so v mnogih industrijskih obratih začasno suspen-; dirali del delavcev, češ da primanjkuje električnega toka. V resnici so delavci zagotovili vso potrebno elektriko, da ne bi prizadeli drugih strok in javnih ustanov. Treba je naglasiti tudi, je še dejal Calabria, da so začasno odslovili delavce dan potem, ko se je stavka prenehala in je torej bilo električ ne energije na pretek. Politični namen izsiljevanja in provociranja je še zlasti jasen, če pomislimo na tiskovno izjavo združenja videmskih industrijcev, ki zahtevajo, naj se z zakoni določijo meje stavk in torej, v bistvu, naj se omeji svobodo stavke. To je zelo hud napad ne samo na sindikalne pravice, ampak na ves delavski razred, ki se bori predvsem za socialni napre-rek celotne skupnosti. Za njim so spregovorili še drugi sindikalisti, ki so pojasnili, da je v prejšnjih dneh bilo izgubljenih nad 2.000 delovnih dni pod pretvezo, da ni elektrike, kar sploh ni res. Najbolj prizadete so bile kovinarske industrije, kot je tržiška Italcantieri in goriške Simo, Safog in Safan. Zato so sindikalne orga nizaeije odločno nastopile pri odgovornih oblasteh, obenem pa po zivajo vse delavce in celotno prebivalstvo k razumevanju in solidarnosti z bojem, ki nikakor ne bo škodoval splošnim interesom, nasprotno, ki teži k izboljšanju električnega dobavljanja in celotnega gospadarskega položaja v državi. Včeraj-danes Danes, PETEK, 16. februarja DANILO Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.33 — Dolžina dneva 10.27 — Luna vzide ob 18.44 in zatone ob 6.18 Jutri, SOBOTA, 17. februarja SILVIN Vreme včeraj: naj višja temperatura 8,7, najnižja 4, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni pritisk 995,7 mb, rahlo narašča, veter 7 km na uro, zahodni-severozahodni, vlaga 82-odstotna, nebo 1/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje Rojstvu, smrti in poroke Dne 15. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 75-letna Nunzia Palum-bo vd. Fragasso, 78-letni Anton Kosmač, 50-letni Giuseppe Ramani, 39-letni Luciano Paolini, 72-letna Anna Bellich vd. Strani, 74-letna Luigia Pertot vd. Godina, 80-letna Maria Fagman por. Grilli, 66-letna Giulia Steffe por. Ramani, 78-letna Maria Osdian vd. Bonacci, 84-letna Anto-nietta Silvestri vd. Benes, 86-Ietna Bianca Harabaglia vd. Guttieres Pe-gna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM — Al Cedro. Trg Oberdan 2; Al Gemelli Ul. Zorutti 19/C. GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1972- 1973 Šesti abonmajski koncert Jutri, 17. februarja ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu AKADEMSKI KOMORNI ZBOR COLLEGIUM MUSIČU M iz Beograda Dirigent: DARINKA MATIČ Solisti: Vera Milčič sopran Svetlana Bojčevič sopran Valerija Bogdan sopran Slobodan Stankovič bariton Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FERDINAND RAIMUND KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba URBAN KODER Korepetitor IGNACIJ OTA Režija MIRAN HERZOG Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*. Prosvetno društvo IVAN GRBEC v škednju vljudno vabi danes, 16. t. m. ob 20. uri na večer posvečen domači pisateljici MARICI GREGORIČ - STEPANČIČEVI O njenem življenju in delu bo govorila Milena Lavrenčič - Lapajnetova. Člani Slovenskega a-materskega gledališča bodo prikazali nekaj prizorov iz njene drame VERONIKA DESENIŠKA. Vstop prost! Prosvetno društvo VESNA Križ priredi v nedeljo, 18. februarja ob 17. uri v Ljudskem domu: PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu so recitacije Prešerna in raznih slovenskih književnikov. Sodeluje moški pevski zbor «Vesna». Vljudno vabljeni! ŠPORTNI KROŽEK « KRAS» občina Zgonik, vljudno vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 18. t. m. ob 16. uri v prostorih šolske telovadnice v Saležu. Sodelujejo recitatorji, pevski zbor Srečko Kumar iz Velikega Repna in pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža. Udeležite se! Prosvetno društvo »IVAN CANKAR* pri Sv. Jakobu, Ul. Montecchi 6, Danes, 16. t. m. ob 20.30 bodo v društveni dvorani gostovali člani Amaterskega odra PD Prosek ■ Kontovel z Nušičevo komedijo EMANCIPIRANE ŽENE Razstave V občinski galeriji razstavlja svoja dela mladi slovenski slikar Boris Zu-Ijan. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 16. t. m. ob 16. uri Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* — za red G; v nedeljo, 18. t. m. ob 16. uri za red F — okoliški. Prodaja vstopnic od delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265. VERDI Danes ob 20.30 četrta ponovitev Bellinijeve opere «Norma» s Cristino Deutekom v naslovni vlogi. Jutri ob 20.30 je na programu četrta predstava za red B v vseh prostorih. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. Uprizoritev Smareglieve opere »I-strska svatba* v gledališču Verdi predstavlja pomemben kulturni dogodek. Izvedba je zaupana mlademu dirigentu Mannu Wolf-Ferrariju in režiserju Antonellu Madauu Diazu ter solistom Mariji Chiari, Carlu Zardu, Alessandru Maddaleni, Ruggeru Bon-dinu, Alessandru Cassisu in Nori Jankovičevi. Osnutke za sceno je izdelal naš tržaški slovenski umetnik Lojze Spacal, realizirali pa so jih v delavnicah gledališča Verdi Prva predstava bo v soboto ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (t. 31948). POLITEAMA ROSSETT1 Danes ob 20.30 ponovitev Brechtove drame «Galilejevo življenje*. V glavni vlogi Tino Buazzelli. AVDITORIJ Danes zvečer je na sporedu tretja abonmajska predstava revije »Gledališče danes*. Paolo Poli bo uprizoril v lastni režiji delo «Giailo!!!». Kino Cappella Undergronnd «Tre nel mille»-Barvni film Franca Indovina. Igrata Carmelo Bene in Franco Parenti. Nazionale 16.00 «AlTombra delle piramidi*, Charlton Heston in Hildegard Neil. Fenice 15.00 «Cinque dita di vio-lenza*. Prepovedano mladini pod 14-letom. Eden 16.00 «Le monache di SanfAr- , cangelo*. Igra Anne Heywood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Anna ed Eva». G-Petre, Maria Lilyedahl in Francisco Rabal. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Can genitori*. Flo-rinda Bolkan, Catherine Spaak i° Maria Schneider. Barvni film. Ritz 15.30 «Trappola per un lupo*-Jean Paul Belmondo, Mia FarroW-Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.45 «Una ragione per vivero e una per morire*. Barvni film. Impero 16.30 «Beati i ricchi*. Igrajo Lino Toffolo in Paolo Villaggio. Zabavni film v barvah. Capitol 16.30 «La ragazza dalla pehe di luna*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Barbablu». Richard Burton. Barvni film. Prepovedan0 mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Donne sopr8' femmine sotto*. Barbara Bouchet k) Margaret Lee. Prepovedano mladin1 pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30 «La betia», Rosanfl* Schiaffino in Nino Manfredi. Barvni film. Prepovedano mladini P°d 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «L’arancia mec canica*. Prepovedano mladini P°” 18. letom. Abbazia 16.00 «Andree, 1’esasperazio-ne del desiderio delTamore femm* nile». J. Hansen in A. Brass. PrC” povedano mladini pod 18. letom- Astra 16.30 «Scusi, lei e favorevole " contrario?* Alberto Sordi in Ani*4 Ekberg. Barvni film- Ideale 16.00 »Noi siamo zlogareU**1 Stan Laurel in Oliver Hardy. Prispevki Namesto cvetja na grob Antoni Kosmača iz Zabrežca, št. 20, daruje*? Karlo in Nada Pavlič 5.000 lir za P" «Slovenec» iz Boršta. V počastitev spomina očeta M**' juče Offizie darujeta družini Bibe* in Jogan 5000 lir za Dijaško mat'00' Namesto cvetja na grob Katarin* Malalan darujejo sestre Valerija, *' lice in Štefanija Krevatin 6000 lir ^ kapelico sv. Florijana pri Banih- V spomin pok. Lojzke Godina d° ruje Mari Kobal 5000 lir za Dijašk" matico. Mali oglasi ZAKONCA iščeta dekle ali stali-1' žensko z znanjem italijanščine, stal"-1 služba, za varstvo dveletne deklič iu stanovanja ter za sospodiujsk" pomoč. Uporaba gospodinjskih stroF’ in proste nedelje. Zaželene referent’ Telefonirati 13.30—15.30, Trst 765708' Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu starosti za vedno zapustila naša draga mati in nona JOŽEFA KOŠUTA vd. SEDMAK Pogreb bo danes ob 15.30 iz nabrežinske mrtvašnice na domače pokopališče v Sv. Križu. Sv. Križ, 16. februarja 1973 Žalujoči sin, hčerki z družinama ter drugo sorodstvo Dne 15. februarja nas je zapusti] naš dragi ANTON KOSMAČ Pogreb pokojnika bo danes, v petek, 16 l m. ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Borštu Žalujoči: žena. sinova Mario in Bogdan, hčerki Vesna in Vida, snaha, zeta, vnnki, brat, nečakinja in drag’ sorodniki Trst, 16. februarja 1973 Občinska pogrebna služba. Ul. Zonta 7/C . PRIMORSKI DNEVNIK _H| ORISKI DNEVNIK v ‘ k .. BURNE RAZPRAVE V KOPRU O RAZVOJU SLOVENSKE OBALE OB ROBU STAVK ELEKTRIČNIH IN KOVINARSKIH DELAVCEV VESTI Z ONSTRAN MEJE Obalno društvo za varstvo okolja Oster protest sindikolne federacije Bolnišnico bodo gradili nasprotuje izgradnji rafinerije proti ukrepom vodstev ENEL in ITC Ekološkim problemom je treba posvetiti več pozornosti - Načrt Morske biološke postaje v Portorožu za kompleksno varstvo morja, rek in zraka ob slovenski obali V Kopru je bilo v zadnjih dneh precej bu"nih razprav, ali naj gre obala še naprej v velike industrijske investicije, kajti v tem Primeru naj bi bilo resno ogroženo varstvo okolja in s tem seveda tudi celotni turizem. O tem vprašanju je bilo govora na tiskovni konferenci, kakor tudi na občnem zboru obalnega društva Za varstvo okolja. Vrsta uglednih strokovnjakov je zagovarjala dokaj nasprotujoča si stališča, vendar je večina menila, da je treba ekološkim problemom posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej, saj to ni samo naš problem. ampak tudi evropski in svetovni. Neposredni povod za te razprave so bili načrti podjetja Sermin o zgraditvi slovenske rafinerije v Kopru o čemer smo že pisali. Da so se odločili za Koper je povsem razumljivo, saj bi nafto uvažali iz azijskih in afriških držav po morju in bi bila torej ta lokacija najbolj ekonomična. Razen tega predvidevajo v Kopru še izgradnjo termoelektrarne na mazut in razvoj petrokemične industrije, skratka gre za take objekte, kjer se resno postavlja vprašanje onesnaženja zraka in vode, Drugi pereči problem je obalna cesta. UuiiiiiiiunmunnnnnummiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimuiMUMniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA OBČNEM ZBORU ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI Pozdrav naše Kmečke zveze Zadružni zvezi Slovenije Pozdrave naših kmetov sta slovenskim zadrugarjem prinesla Predsednik in podpredsednik KZ Alfonz Guštin in Alojz Debeliš Prvega rednega občnega zbora la bo odslej prejel fotografsko ko-Slovenske zadružne zveze, ki je bil pijo podatkov in mu ne bo treba Predvčerajšnjim v Ljubljani in ka- brskati po zastarelih in zaprašenih terega so se udeležili številni čla- mapah. n* iz vseh krajev Slovenije, sta se Deželni odbor je mnenja, da bo udeležila tudi predstavnika naše ta sistem pospešil in posodobil kupo-Kmečke zveze, ki sta občni zbor j prodajo zemljišč, kakor tudi pri-slovenskih zadrugarjev tudi pozdra- | dobivanje kredita, vila. Predsednik KZ Alfonz Guštin je dejal v svojem nagovoru med dru-Sun, da predstavlja ustanovitev Zadružne zveze pomemben dogodek za vse kmete v Sloveniji, saj po-jdunijo zadruge združevanje, sode-°vanje in enoten napor za boljše Perspektive za delovne kmete in za ddrejše reševanje težkih gospodar-. h problemov, v katerih se nahaja kmetijstvo povsod po svetu, ter v smislu večjega socialnega upoštevanja in priznanja vloge tega gospodarskega sektorja in ljudi, redsednik Guštin je nato izrazil elJ0, da bi bili «stiki med našo rganizacijo in vašo Združeno zve- 0 čimbolj tesni v prepričanju, da ePrav delujemo v drugačnih u- Pravno - družbenih in socialno - go-Podarskih razmerah, utegnejo biti Jalen stik, sodelovanje in izmenja-a izkušenj zelo koristni za obe fganizaciji. Državne meje, ki je ■cer med najbolj odprtimi na sve-- a nas vendarle teritorialno lo-dje, ne čutimo v srcu. Zato čutila0 vaše uspehe za naše, kot smo Prepričani, da vi čutite z nami.» »koncu je predsednik Guštin po-abil zastopnike Zadružne zveze ovenije na občni zbor Kmečke Jeze, ki bo v Trstu 11. marca ■etos. 1 Podnredsednik Kmečke zveze A-]z Debeliš pa je v svojem po- ■»co seznanil udeležence občne-nn , ora Zadružne zveze z značil-s~ni in delovanjem Kmečke zve-• Poudaril je, da je KZ strokov- i Slndikalna organizacija, ki pa in » budi narodnoobrambni značaj. eJal je, da ima KZ svoje koreni-pn 7 Par?dnoosvobodilni borbi in v n« l .sindikatih, ki so nastali po na *;er združuie kmete tržaškem ne glede na svetovni bolitično - strankarsko o- ^'ulehlev Hr5°-,ie navedel delovne uspehe in ^Z v zadnjem razdobju, IC— . JaL «S svojim delom si je čla , a ?veza pridobila zaupanje Uraa Va. ln upoštevanje pristojnih Pa °y 'n oblasti. Prav zato je ta Pogreb Tlarek°val naši organizaciji bomo v pl- saiem° pričakovati na otvoritvi ze ?inosl tudi vaše Zadružne zve-'bagam'56' ^°Ue spoznarno ’n s’ P° slušli'°^^nem 7-boru so delegati po-Zarli- por°čiio o enoletnem delu ■hnoaih16 ?veze in razpravljali o So v " na’ogah ter problemih, ki 2a„;. os°redju delovanja te organi- Mpfl UlHnimi TM*Akl/N»vii nA Ki V DEŽELNI KOMISIJI Zavrnjen zakonski predlog o prispevkih za slušatelje habilitacijskih tečajev Deželna komisija, ki se ukvarja z vprašanji zdravstva in šolstva, je včeraj odobrila zakonski osnutek, ki določa prispevek za dejavnost združenja krvodajalcev. Zatem so pričeli z razpravo o dveh zakonskih osnutkih, ki so jih predložili komunistični svetovalci (prvi podpisnik Cuffaro) in liberalci (prvi podpisnik Trauner). Zakonska osnutka sta predvidevala izplačilo posebnega prispevka slušateljem habilitacijskih tečajev v naši deželi. K razpravi o teh osnutkih so se oglasili deželni odbornik za šolstvo Giust (KD), liBeralec Trauner, komunist Rizzi in demokristjana Coloni in Zanin. Oba zakonska predloga je večina z glasovanjem zavrnila. ce oi obveljala oražna varianta, ki predvideva traso nove ceste tik ob morju, bi bilo močno prizadeto naravno okolje slovenske obale in se zato predstavniki varstva okolja zavzemajo za novo traso po vzpetinah nad Olmom. Prav tako je vrsta problemov v obalnem zaledju v zvezi z zaščito Reke in Škocjanskih jam, da ne govorimo o konstantnem problemu onesnaženja morja, kar pa velja že za skoraj celotni severni Jadran. Predstavniki obalnega društva za varstvo okolja so povedali, da nasprotujejo izgradnji rafinerije v Kcpru tudi zaradi tega, ker nimajo jamstva, kako bi delovale predvidene čistilne naprave in ker tudi nimamo posebnih inšpekcijskih služb, ki bi se bavile s tem vprašanjem. V eni izmed razprav je sodeloval tudi predsednik jugoslovanske skupnosti za varstvo okolja dr. Aleš Bebler, ki je opozoril, da človeštvo vse premalo reizmišlja o posledicah pretirane industrializacije za zdravje sedanje in prihodnjih generacij. To velja tuci za slovensko obalo, kjer je prav tako treba skrbno pretehtati, koliko površin naj o-hrar.i naravno okolje in če je res potrebno graditi toliko skladišč, tovarn in drugih objektov. Taka in podobna vprašanja so si zastavljali tudi drugi udeleženci razprav, ki so poudarili, da skupnosti za varstvo okolja nimajo namena zavirati industrijskega razvoja, ali preprečevati izgradnjo ekonomsko utemljenih gospodarskih objektov. Njihova naloga je predvsem opozarjati na primerne ali neprimerne lokacije ter nasprotovati vsemu, kar bi utegnilo ogroziti zdravje in dobro počutje človeka. V ta okvir pa sodi tudii postavitev in kontrola nad čistilnimi napravami. V zvezi s tem naj omenimo zanimiv predlog strokovnjakov Morske biološke postaje v Portorožu. Pripravili so namreč načrte za kompleksno varstvo morja, rek in zraka na slovenski obali. Načrt zajema izgradnjo sistema čistilnih naprav ter najmodernejše tovarne za predelavo smeti. V ta načrt sta zajeta tudi rafinerija in termoelektrarna, predelane odpadke pa bi lahko izkoriščali v kmetijstvu in drugih panogah. Jasno je, da bi izvedba takega načrta zahtevala velike vsote denarja, toda to je pravzaprav edina pot, po kateri bodo morale iti vse države podpisnice ustrezne mednarodne konvencije. L. O. rebo oo novih prostorih, ki jih da kratkem odprli in upamo, * jM 'uiuvauja lc lugaur nr j 'rl v'dnimi problemi so bi-hmt mel razPrave zlasti vprašanja '“'cPcracijc, se pravj sodelova-šanie ^ krr!eti in zadrugami, vpraša ; Vzg0-’e mladega kmečkega jel; n D°dobno. Na koncu so spre-za nS8® dela Zadružne zveze a Prihodnje obdobje. dcln^r'1 preiiiii>iiiitHiia zaradi možganskega pretresa in za Patrizio Lanza vedno iz Tržiča, Ul. Marcelliana 5, ki bo okrevala v sedmih dneh. Precej denarja bodo prispevala podjetja Po predhodnih načrtih bi morali v septembru prihodnjega leta izročiti namenu objekt nove goriške bolnišnice. Skupščina komunalne skupnosti zavarovanja delavcev je pred novim letom sprejela poseben odlok, po katerem bi delovne organizacije prispevale v prihodnjih letih za dokončanje gradbenih del o-koli 3 milijarde starih dinarjev. Z novimi stabilizacijskimi ukrepi v januarju pa je bil ta sklep razveljavljen. Skelet bolnišnice stoji že vrsto let ob cesti, ki pelje iz Nove Gorice v Šempeter. V začetku lanskega leta pa so začeli na njem z notranjimi deli. Zdaj so postavili predelne stene za sobe bolnikov ter prostore zdravstvenega osebja. Uredili so tudi notranje komunikacije in napeljave. Zdaj je na vrsti zunanja fasada objekta. Toda sklep pristojnih organov, da ne veljat odločitev skupnosti zavarovancev o PO ODLOČITVI NARODNE BANKE Včeraj spet retina menjava Ur v obmejnih bankah in menjalnicah Pariteta lira-dinar nespremenjena - Pred bencinskimi črpalkami spet vrste italijanskih avtomobilov dodatnem prispevku za graditev bolnišnice, je sprožil negotovost. Kot je znano, bo celoten objekt veljal nad 10 milijonov novih dinarjev. Razpoložljivega denarja pa je premalo. Na nekem sestanku v Novi Gorici smo slišali, da bodo skušali najti rešitev s samoupravnim dogovorom. Gre za posebno obliko sklepanja lovnih organizacij, da same prostovoljno prispevajo denar za potrebe bolnišnice. V takem primeru jim zakon ne more preprečiti. Do sedaj je podpisala tak dogovor že vrsta delovnih organizacij, med njimi največja tovarna na severnem Primorskem — anhovski Salonit. Zato so prepričani, da bodo akcijo speljali do konca in da bo bolnišnica sprejela prve bolnike že v jeseni prihodnjega leta. Goriška pokrajinska uprava je sporočila, da kdorkoli hoče obnoviti ali na novo imeti dovoljenje za ribolov v jezerih in rekah, bo moral plačati deželno takso in ne več na urad IGE v Rimu, kot je bilo v veljavi dosedaj. Zakon je stopil v veljavo s L januarjem 1973. Takso je torej treba plačati s tekočim poštnim računom in ga našlo, viti na: Cassa di Risparmio-Tesoreria Regionale Tasse Concesioni Regio nali, Ul. Carducd 7 . Trst. ..................................................................................n BENEŠKI DNEVNIK Videmski socialisti razpravljajo problemih Slovencev v Benečiji Pokrajinski odbor PSI je sprejel obveznosti za rešitev celovitih potreb Beneške Slovenije in slovenskega življa še posebej - Nadaljevati akcijo za celovito zakonsko zaščito Slovencev v Italiji Banke in menjalnice v sosedni Sloveniji spet menjajo, po dvodnevni prekinitvi, tujo valuto. Uradni tečaj Narodne banke SFRJ v menjavi lire in dinarja je ostal nespremenjen, medtem ko se .je razmerje dinarja do nekaterih drugih evropskih valut spremenil. V Gorici se je vest o ponovni menjavi lire v trgovinah onstran meje razširil že v jutranjih urah in avtomobilisti ter gospodinje so pohiteli čez mejo. Na bencinskih črpalkah Petrola je cena litra bencina super še vedno 285 dinarjev, če italijanski avtomobilist plača v lirah pa mora plačati 101,64 lir za liter bencina. Pred črpalkami je bilo včeraj spet polno avtomobilov, prav tako je bilo polno ljudi v samopostrežnih trgovinah in v mesnicah. Gneča sicer ni bila običajna, ker niso še vsi vedeli, da je prišla včeraj odjuga v menjavi tujega denarja v Jugoslaviji. Trgovci v Gorici pa niso kdove-kaj zadovoljni. V zadnjem času je vrednost dinarja porasla za približno deset odstotkov, za en dinar so plačali trgovci 34 ali 35 lir. To je vzpodbudilo jugoslovanske kupce, da so pogosteje zahajali v goriške trgovine. Kako se bo gibala prosta menjava dinarja v Gorici po desetodstotnem razvrednotenju dolarja, kljub temu, da je uradna pariteta med dinarjem in liro ostala nespremenjena? Kljub vsemu pa so trgovci optimisti, ker vedo, da je poskočila vrednost avstrij|skega šilinga, tako do lire kot dinarja. Zaradi tega upajo, da se bodo kupci iz Jugoslavije, ki so doslej hodili v Avstrijo, obrnili za svoje nakupe v Italijo. Nalezljiv« bolezni v tržaški občini V tržaški občini je bito v obdobju od 5. do 11. februarja 171 primerov nalezljivih obolenj. Občinski zdravstveni urad je namreč objavil seznam vseh primerov. Tudi v tem obdobju je največ ljudi zbolelo za rdečicami. Zabeležili so kar 122 primerov. Nadalje so zabeležili šest primerov škrlatinke, en primer meningitisa s smrtnimi posledicami, tri primere ošpic, šest primerov noric, od katerih eden izven tržaške občine, en primer šena, en primer oslovskega kašlja, 21 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke, devet primerov srbečice (štiri od teh izven tržaške občine) ter en primer nalezljivega vnetja ieter. Pokrajinsko vodstvo PSI v Vidmu je te dni razpravljalo o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Beneški Sloveniji in sprejelo nekatere važne sklepe ter obveznosti za uveljavljanje in spoštovanje njenih pravic ter sploh obstoja. Razprave so se udeležili pokrajinski tajnik Ermenegildo Var-dini, namestnik tajnika Luciano Ba-sadonna, član pokrajinskega izvršnega odbora Carlo Volpe in član pokrajinskega odbora Piero Zanfa-gnini, kot predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini pa prof. Viljem Čemo, dr. Pietro Cevolotti, prof. Josip Marinig, arh. Valentin Simonetti, prof. Pavel Venutti, učitelj Alojz Venutti, prof. Marino Vertovec in prof. Karlo Venturini. Podrobno so obravnavali vsa vprašanja, ki se nanašajo na okolje, na zgodovinske, jezikovne, kulturne, socialne in gospodarske razmere, v katerih živi ljudstvo v Beneški Sloveniji. Začeti je treba resno razpravljati in analizirati socialno in gospodarsko propadanje, s čimer so tesno povezani tudi kulturni in jezikovni aspekti, da se najdejo primerne poti, načini in sredstva za rešitev iz hude krize, iz dramatičnega položaja, v katerem se nahaja. Beneška Slovenija in ki ogroža sam obstoj celotne skupnosti. Videmski pokrajinski odbor socialistične stranke si je zaradi tega prevzel jasne obveznosti za rešitev problema, katerega se je treba lotiti upoštevajoč potrebe in zahteve narodnostne manjšine ter v širšem političnem okviru, ki obsega celotno ozemlje dežele Furlanije Julijske krajine. V ta namen bo vodstvo PSI navezalo potrebne stike z zainteresiranimi sekcijami, da se zberejo potrebni elementi, predlogi in nasveti, ki se bodo morali potem konkretizirati z upravnimi in zakonskimi ukrepi v deželnem in vsedržavnem merilu. Socialistična stranka obenem obvezuje svoje predstavnike v parlamentu, da nadaljujejo po politični liniji, ki je prišla do izraza z zakonskim osnutkom poslanca Lo-risa Fortune o celoviti zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Omenjeni zakonski osnutek bo lahko izpopolnjen in izboljšan, kot bi pač narokovale nove in utemeljene potrebe ter zahteve. GORICA in TRST PRED STO LETI! Vir posebne zgodovinske vrednosti SIMON RUTAR DNEVNIK (1869-1874) Založba Narodne in študijske knjižnice v Trstu in Goriškega muzeja ' Novi Gorici. PRAVKAR IZŠLO! 190 STRANI -800 LIR UžadJia livtžjugahjna TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Goriški davkoplačevalci Prof. Giovanni Piemonti 4,25 milijona (253.000); Lidia Piemonti 3,5 milijona (140.000); uradnica Tatjana Plahuta 3,3 milijona (156.000); Tito Plesnitzer 3 milijone (140.000); Marco Podgornich 3,45 milijona (156 tisoč); Paolo Polese 3,65 milijona (204.000) ; Luigi Plet 3,1 milijona (171.000) ; Gino Pozzani 4,7 milijona (368.000); inž. Sergio Predo-lin 4,15 milijona (210.000); Illario Privoero 3,2 milijona (138.000); zdravnik dr. Renato Principe 4,25 milijona (251.000); Giovanni Qua-lia 3,45 milijona (160.000); dr. Sil-verio Quala 3,6 milijona (185.000); zdravnik dr. Italo Querini 3,35 milijona (185.000); Vasco Reni 3,45 milijona (166.000); tehnični asistent Ermenegildo Resen 4,25 milijona (205.000) ; arhitekt Guglielmo Ria-vis 3,05 milijona (171.000); Giovan- ni Riavis 3 milijone (129.000); upokojenec Mirko Rogelja 4 milijone (292.000) ; šolski ravnatelj dr. Mihael Rosi 3,15 milijona (144.000); Angelo Rossi 4,85 milijona (302 000); zdravnik dr. Silvio Rossi 4,1 milijona (124.000); podpolkovnik Antonio Russo 3,35 milijona (227.000); Cor-rado Salomoni 3,35 milijona (143 tisoč); industrijski izvedenec 3,4 milijona (170.000); vodja Mario Scan-droglio 4 milijone (175.000); dr. Antonio Scarano 4 milijone (216.000); Ettore Scubla 3,7 milijona (187.000); Giuseppe Segatti 3,1 milijona (155 tisoč); dr. Giulio Senni 3,6 milijona (173.000) ; oficir vojske Luigi Ses-santa 3,6 milijona (188.000); odvetnik dr. Avgust Sfiligoj 4,5 milijona (302.000); Natalja Sfiligoj 3 milijone (164.000); dr. Sorrentino Sgan-ga 3,25 milijona (146.000); šolski proveditor dr. Giovanni Simoncini 3,3 milijona (157.000); uradnik Albin Škerk 3,85 milijona (60.000); uradnik Giuseppe Smet 3,4 milijona (163 tisoč); Danilo Soffiati 4,5 milijona (197.000) ; uradnik Oscar Sossou 3,7 milijona (210.000); uradnica Nerina Spagnolo 3,1 milijona (138.000); u-radnik Luciano Spangher 4 milijone (222.000); uradnik Francesco Stocco 3,8 milijona (272.000); zdravnik Lucio Scarassi 3,3 milijone (165 tisoč); Alfred Strgar 3,15 milijona (139.000); Bruno štrukelj 3,1 milijona (133.000); Pier Luigi Sussi 4,5 milijona (201.000); Bernardo Tac-chero 3,25 milijona (87.000); Agosti-no Tacchinardi 3,8 milijona (199 tisoč); Vinicio Tagliolato 3,5 milijona (176.000); geometer Giovanni Tarlato 3.1 milijona (147.000); Le-opoldo Teši 4,3 milijona (212.000); Enrico Thomann 3 milijone (163 tisoč); uradnik Mario Tiberi 3,95 milijona (151.000); Luigi Tomasi 3,35 milijona (151.000); Ferdinando Toros 3 milijone (135.000); uradnik Luigi Toši 3,55 milijona (184.000); industrijski izvedenec Pio Treu 3,55 milijona (165.000); uradnik Corrado Troso 3,4 milijona (157.000). Nesreče na naših cestah Na Oslavju sta se dve osebi ranili pri trčenju dveh avtomobilov. Gre za 65-letno gospodinjo Tereso Mikluš por. Sošterčič iz Ul. Lenzuolo Bian-co 10 in delavca Danijela Kuštrina iz Ul. Quota 188 št. 3. Približno ob 11. uri včeraj zjutraj je Kuštrin z avtomobilom privozi] iz dvorišča na cesto, ravno pri tem pa je iz doma namenjena proti Gorici vozila Mikluševa, ki je tako trčila v drugo vozilo. V bolnišnici so žensko sprejeli na 6 dni zdravljenja zaradi udarca v V Ul. Campagnuzza je z mopedom padel 51-letni delavec iz Fare ob Soči Giovanni Pellicon. V bolnišnici, kjer so ga sprejeli na 10 dni zdravljenja zaradi verjetnega zloma reber, je mož povedal, da je padel zaradi precej globoke jame, ki je bila na cesti in v katero je zavozil. Sofia Iuren por. Ponariti iz Šempetra ob Soči je na cesti, ki iz Gradiške pelje v Zagraj padla z mopeda in si zlomila levo ključnico. V bolnišnici bo ostala 30 dni. Nesreča se je pripetila, ker se ji je torba, ki je bila obešena na krmilu, zapletla v prednje kolo. Vlomilci v podjetju Ribi: tri milijone lir plena Običajni neznanci so včeraj ponoči vlomili skozi steklena vrata v pisajno avtoprevoznega podjetja Ribi v Ul. Duca d’Aosta. Tu so premetali vse papirje, knjige in predale raznih pisalnih miz in omar. V enem predalu so našli ključ, s katerim so odprli železno blagajno. Tu so našli bankovce, čeke in kolke v vrednosti treh milijonov lir. Čuvaj, ki je spal v drugi sobi istega poslopja, ni slišal ničesar. Preiskavo o tatvini vodi policija. Nevarno prebujanje sindikata Cisnal Fašistični sindikat CISNAL skuša utrjevati svoj položaj v raznih tovarnah in javnih ustanovah, Brez dvoma gre za akcijo, ki uživa podporo v določenih vodilnih krogih z zastarelo mentaliteto. V zadnjem času naj bi bil ta sindikat povečal na Goriškem svoje članstvo za eno tretjino. Svoje pristaše imajo baje v tovarni SNIA v Zdravščini, v tovarnah Eaton E st in SBE v Tržiču. Sedaj skušajo ustanoviti svojo skupino tudi v goriškem sanatoriju. Športno društvo JUVENTINA priredi jutri, 17. februarja 1973 v Prosvetni dvorani v Gorici PUSTNI PLES Igra ansambel The Lords iz Trsta Vabila in rezervacije miz pri: Milan bar in Gostilna Romana v štandrežu, SPZ v Gorici, UL Malta 2, tel. 24-95. Prosvetno društvo BRIŠKI GRIČ Števerjan priredi v soboto, 17. februarja v dvorani na Valerišču ob 20.30 Prešernovo proslavo Program: priložnostni govor, recitacije domačih recitatorjev, nastop mešanega pevskega zbora «Briški grič» in moškega zbora «Oton Župančič*. Predavanja Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Valentina Rigonat, Raffaella Carruba, Franka Ielen, Massimiliano Gaiotto, Fabio Toraa-setti, Barbara Rosarelli, Gabriella Sartori, Stefano Bragatto, Serena Bemardis, Alberto Pivefta, Michela Edalucd, Emanuel Borghes, Raffaella Tomadin, Michela Ferri. SMRTI: gospodinja 73-letna Maria Furlan, upokojenka 74-letna E-lisabetta Terpin, gospodinja Marija glavo; moža so'le obvezali, ker ni ; Škarabot vd. Štrukelj, upokojenec imel hujših poškodb. 1 63-letni Romano Visintin. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v sredo, 21. februarja ob 20.30 v dvorani kluba «Simon Gregorčič* tretje planinsko predavanje. Tokrat bo predaval znani alpinist in geograf planinskega društva Ljubljana - Matica prof. Jurij Kunaver o temi «Gorski in kra ški svet kaninskega pogorja*. Razna obvestila Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Gorici javlja, da bo danes, 16. t. m., ob 18. uri roditeljski sestanek na sedežu šole v Ulici Vit-torio Veneto 74. Vabljeni so starši dijakov. Vsi poljedelci, ki pridelujejo pšenico bodo morali pridelke javiti, najkasneje do 28. februarja letos, na Pokrajinski inšpektorat za prehram-bo, oziroma bodo morali pridelek javiti na občino, v kateri pridelujejo pšenico. Goriška občina javlja, da 20. februarja ob 12. uri zapade rok vpisovanja za natečaj za mesto računovodje v občinskem uradu. Veliko uspeha imajo na poletnih prireditvah v naših vaseh tekmovanja v bliškoli. Zaradi tega si je tako tekmovanje omislilo tudi Prosvetno in športno društvo v Sovod-njah. S tako prireditvijo, ki je bila v dvorani domačega Kulturnega doma, si je društvo pridobilo nekaj sredstev za svoje delovanje. Tekme se je udeležilo 48 parov. Igralci so prihiteli iz raznih krajev Goriške, v večini pa so se tekmovanja udeležili domačini. Slučaj je nanesel, da sta pri eni mizi sedela kot nasprotnika oče in sin; slednji, zelenec, je izročil očeta, kmalu pa je bil sam izločen. Prvo mesto sta dosegla Flavij Ferfolja in Jurij Ulian iz Doberdoba. Domov sta odnesla dva doma- ča pršuta. Na drugo mesto (dobila sta v dveh le en pršut) sta se uvrstila domačina Ivo Cotič in Emil Gabrijelčič, na tretje (dobila sta salame in vino) sta se uvrstila Boris Petejan in Danilo Marega iz Štandreža. Na četrtem mestu pa sta bila Davorin Cotič in Anton Devetak iz Gabrij, ki sta se zadovoljila s salamo in pletensko vina. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Agli ordini del fiihrer e di sua maesta*. Barvni film. CORSO 16.30—22.00 «La cosa buffa*. G. Morandi in O. Piccolo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.00—21.30 «Aldila dell’o-dio*. J. Cameron in S. Nelli. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 cRappor-to sulle esperienze sessuali di tre ragazze bene*. J. Grade in L. Me-renda. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTOR1A 17.15-22.00 «Peccato car-nale*. O. Georges in P. Sody. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.00 «Piu forte, ragazzi*. Terence Hill, Bud Spencer. EXCEI,SIOR 16.00 «Corvo rosso non avrai ll mio scalpo*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Pomi d ottone e ma-nici di scopa*. Barvna risanka. t\ova C.orica SOČA «Malo mnogostrastno*. francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Z\ezda varjeteja*. španski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Smrtonosna pista*, ameriški barvni film — ob 17. in 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. DINAMIČNO PRILAGAJANJE SODOBNIM ZAKONITOSTIM Reka se široko odpira proti vsem deželam Ima odlične zveze s Trstom, Vidmom, Pordenonom, Parmo, pa tudi Linzom, Brašovom in Aleksandrijo ■ Neposredne zveze s Kitajsko ■ Pobratenje s Šanghajem ■ Stiki z Jalto in Leningradom - Okrepiti zveze z manjšinami Reka pripada SR Hrvaški, mi tržaški Slovenci z njo nimamo neposrednih stikov kot s sosedno matično SR Slovenijo, kar je razumljivo. Vendar je Reka obenem ne samo nam zelo blizu spričo zgodovinskih vezi, ki so Slovence vedno tesno povezovali z bratsko Hrvaško, ampak jo prištevamo, in to od nekdaj, med tista mesta, ki so na tem evropskem področju vedino imela zelo važno gospodarsko in zlasti pomorsko -tranzitno funkcijo. Torej to mesto ni moglo biti pomembno le za nas, iz čustvenih razlogov, marveč tudi za Trst v celoti, kolikor so med obema mestoma nujno obstajale mnogotere vezi, a tudi nasprotja, ki so obeležavali njune ocsTose. Značilnost današnjega razvoja pa je, da ljudje, skupnosti, dežele ipd. streme za povečanimi stiki in sodelovanjem v svetu. Neogibne so zakonitosti sodobnega napredka in korakanja naprej, ki to imperativno narekujejo. Poglabljajo se vsestranski stiki, sklepajo sporazumi, odkrivajo nove možnosti in načini dejavnih stikov in se obenem, čeprav ne lahko, odpravljajo tudi prepreke in tež-koče, ovirajoče in celo zastrupljajoče odnose med državami in skupinami držav. To potrebo časa je med drugimi zelo tenkočutno razumela tudi Reka. Skupaj s Splitom sta na pr- Znamenita «Istorm delta Contea di Gorizia» v ponatisu Ko smo na tem mestu leta 1970 (Primorski dnevnik, št. 164, 26. 7. 1970) v poročilu ob izidu italijanskega prevoda Czoemigove knjige «Das Land Gorz und Gra-disca» zapisali, da bi izdajatelj (goriška Cassa di Risparmio) ^zgodovinopisju ... storil mnogo večjo uslugo, če bi se odločil za a-nastatični ponatis vseh štirih zvezkov Morelli - Della Bonove zgodovine goriške grofije^, nismo mislili da bi tak nasvet lahko pobudi! izdajatelja k novemu izdajateljskemu podvigu naproti. Danes — tri leta po izidu obsežnega Czoemigovega dela pa lahko poročamo o izidu ponat-sa Morel-lijeve «Istoria della Contea di Go-rizia», ki je izšla v Gorici leta 1855 v treh zvezkih, h katerim je tedanji urednik zgodovinar G. Domenico della Bona dodal še četrti zvezek (1856) z opombami in dodatki k celotnemu delu. Carlo Morelli di Schonfeld (1730-1792) izhaja iz znane goriške patricijske družine. Bil je visok de- rem mestu kar zadeva dobre odnose, stike in sodelovanje z drugimi mesti v inozemstvu. In če Di stanje na področju teh potreb SR Hrvaške presojali po tem, kar sta v tem pogledu dosegla Reka in Split, bi bilo vse v redu. Pa ni tako, pomanjkljivosti je opaziti — kot je bilo poudarjeno na neki seji saborskega odbora za vprašanja zunanje politike in odnose z inozemstvom — v pogledu stikov in zvez z mesti nerazvitih ter neuvrščenih dežel, kjer je očitna neusklajenost nastopov, tako da so jugoslovanski inozemski partnerji pogosto povsem neobveščeni o raznih pomembnih posameznostih in dogodkih v Jugoslaviji. Pri nekaterih drugih stikih je spet pretipano poudarjeno turistično obeležje na škodo ekonomsko - političnega «salda» itd. Reka — je bilo rečeno na isti seji — pa je zlasti zelo plodno sodelovanje vzpostavila z nekaterimi mesti v Italiji, v prvi vrsti s Trstom oziroma vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Dobre zveze ima nadalje z Vicmom in Pordenonom, zadnji čas pa tudi mnoga druga italijanska mesta kažejo veliko zanimanje za sodelovanje z njo. Tako so na primer mestni očetje v Parmi zaprosili, da bi jim Reka — s katero sodelujejo že od 1. 1970 — poslala informacije o funkcioniranju samoupravnega skupščinskega sistema. Turizem in tranzitne usluge so člen, ki povezuje Reko z Avstrijo, zlasti z Linzom. Davno so bili vzpostavljeni poslovni stiki s Če-hoslovaško. Kooperacija «Torpeda» z avtomobilsko industrijo v romunskem mestu Brasov je bila ključ, ki je odprl vrata prijateljskih odnosov ter poslovnega sodelovanja reške regije z Romunijo. Reka je med prvimi jugoslovanskimi mesti, ki so razvila do pomembnega obsega odnose z mediteranskimi mesti. Mesto Aleksandrija in nasploh Egipt kažeta, postavimo, izredno zanimanje za gospodarsko sodelovanje, posebno v zvezi s pomorsko in pristaniško dejavnostjo ter ladjedel-stvooi. Vrhunec inozemskih stikov Reka dosegla z vzpostavitvijo neposrednih stikov z LR Kitajsko. Reka je — kot je izjavila pred kratkim predsednica reške mestne skupščine, p~of. Neda Andric — poslala na Kitajsko prvo jugoslovansko gospodarsko delegacijo, potem ko so s to deželo bili ponovno vzpostavljeni diplomatski odnosi. Rezultat tega so odprtje pomorskih linij proti Kitajski, izgradnja ladij in ladijskih strojev, ki jih reške ladjedelnice izdelujejo za Kitajsko, in razni drugi aranžmaji. Obstajajo najlepše možnosti, da se Reka in Šanghaj pobratita. Takisto odlični so stiki z mesti Sovjetske zveze. Reka že sodeluje z Jalto, podobno sodelovanje želi vzpostaviti z Leningradom, kjer že grade doke za podjetje «Viktor Lenac» (eden je želni uradnik v Gorici. Med šte- \ izgrajen) v vrednosti dvajsetih vilnimi nalogami, ki jih je opravljal, je bilo tudi urejevanje deželnih arhivov. To delo mu je dalo priložnost, da je pričel zbirati podatke za deželno zgodovino po letu 1500. Že za življenja je izdal prvi zvezek svoje zgodovine dežele (1773) pod naslovom «Sag-gio storico della Contea di Gori-zia»; v knjigo je obdelal šestnajsto stoletje. Morellijeva knhga se tedaj ni nadaljevala. Rokopise nadaljevanja je prevzela kot darilo goriška kmetijska družba, ki je nato poskrbela, da je celotno delo prišlo v javnost več kot pol stoletja po avtorjevi smrti; vse štiri zvezke je tedaj skrbno natisnil goriški tiskar Patemolli. V času, ko je zelo pogost ana-statični ponatis nekaterih starejših in redkih del, bi pričakovali, da se je za tako obliko odločil tudi goriški denarni zavod. Vtis faksimilirane izdaje dajejo sicer naslovne strani, naslovi poglavij in razporeditev grafičnih znakov, ki se skuša kar najbolj približati originalu. Izdajatelj ni pojasnil zakaj se ni odločil za jak-similirano izdajo; zaradi tega je znanstvena vrednost ponatisa problematična. Pravi zgodovinar se bo moral zaradi natančnosti še zatekati k redkim izvodom originala. Že dejstvo, da ponatis ni v prodaji, da je izbira grafičnega materiala sodobna, da izdajo ne spremlja komentar sodobnega zgodovinarja — marveč le uvodna beseda goričkega župana P. de Simoneja, kaže, da je bilo izdajatelju več do tega, da dobi reprezentativno knjižno izdajo, kot soliden znanstveni ponatis dela dveh starejših zgodovinarjev. Lahko že zapišemo, da so bile knjige natiskane decembra leta 1972 pri tiskarskem podjetju Cam-pestrini v Gorici, da so zgledno opremljene, čeprav ne predstav-Ijajo izjemnega tiskarskega dosežka. Pred letom dni je ena izmed italijanskih založb pripravljala fak-similirano izdajo Morettijeve zgodovine — zbirala je že naročnike ___ pričakovali smo tako iz- dajo, zato nas je oblika, ki nam jo je ponudila brezplačno goriška Cassa di Risparmio, precej razočarale. . _ B. MARUŠIČ milijard starih dinarjev. Prof. Neda Andric je ob priložnosti dejala, da bi v raznih državnih delegacijah morali biti tudi reški gospodarstveniki, kar doslej ni bil primer — zlasti ko gre za pogajanja o tako važnih vprašanjih, kot so ladjedelstvo, brodovje in pomorstvo nasploh. Na Reki deluje Višja pomorska šola, kjer se že nad deset let pripravljajo kadri za trgovske mornarice drugih dežel, zlasti o-nih v razvoju, kot so Sudan in še nekatere druge. V tem pogledu bi se lahko Reka, po mnenju strokovnjakov, spremenila v mednarodni center za usposabljanje pomorščakov, kar bi predstavljalo velik prispevek h krepitvi stikov in sodelovanja z deželami v razvoju. Naj omenimo mimogrede še Pulj, kot drugo točko tega zemljepisno -gospodarsko - pomorskega trikota, ki ga predstavlja Istra, če izločimo Trst, ker je tostran meje, kot tretjo točko. Primer izredno uspešnega sodelovanja z i-nozemstvom predstavlja puljski «Uljanik». Med poslovnimi partnerji tega velikega kolektiva so med drugimi tudi nekatera zelo pomembna in ugledna podjetja in banke v Italiji, Švici in drugje. Vrhu tega razvija področje Pulja tudi zelo razgibano kulturno - prosvetno dejavnost oziroma sodelovanje, predvsem z I-talijo. Poseben prispevek daje pri tem KUD «Mate Balota» s širje- njem avtentične istrske folklore v inozemstvu. Odgovorni dejavniki pa sami priznavajo, da je bila premajhna pozornost posvečena izseljencem z istrskega področja, stiki z narodno manjšino v Italiji pa da so omejeni na občasne zveze posameznih inštitucij z organizacijami slovenske manjšine v Trstu. Koprska loža (Foto M. Magajna) iiiiiBiiiiiiiiiiiiiaiiaaaiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiifliiiiniiiiiiaiiiiiiiiiiiiii«iiii4aiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiviiiiiiiiiiaiiiiiii>iiiiiiii>ii>iii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinil KAJ POVE DEMOGRAFSKO POROČILO ZDRUŽENIH NARODOV Prebivalstvo sveta se množi že z nevarnima 2 odstotkoma v Največje mesto na svetu je Šanghaj - Kitajska prvič med upoštevanimi deželami Azijska celina je najbolj obljudena: na njej živi obilnih 56 odst. vsega človeštva NEW YORK, 15. — Pravkar je izšel v New Yorku demografski letopis Združenih narodov. Takoj moramo povedati, da ne gre za poročilo za leto 1972, pač pa šele za leto 1971, kajti nemogoče si je zamisliti, da bi si tudi organizacija, kakršna je OZN, mogla privoščiti letno poročilo o demografskem stanju v svetu za 1972, kajti težko in počasi se zberejo vsi podatki za vseh nad 100 držav čianic, kolikor jih je včlanjenih v Združene narode. Sedanje poročilo je 22. zaporedno poročilo, kajti prvi demografski letopis je izšel leta 1948. Kaj nam pove poročilo Združenih narodov o demografskih razmerah v svetu? Predvsem je novost zadnjega pravkar izišlega letopisa v tem, da prinaša tudi podatke za Kitajsko. Iz poročila ali letopisa za leto 1971 izhaja, da je Šanghaj največje mesto na svetu, ker. šteje le nekaj manj kot 11 milijonov prebivalcev. Sicer se o-menjajo za New York in tudi za •«Veliki London* tudi druge številke, toda Šanghaj kot mesto šteje največ prebivalcev na svetu. Najštevilnejša — seveda po prebivalstvu — je Kitajska, ki po tem poročilu šteje 787.176.000 prebivalcev. Izmed novosti, ki jih prinaša to poročilo, bi mogli vzeti tudi naslednji podatek: Nigerija, Visoki Volta, Cejlon, Indija, Republika Khmer, Jordanija in Pakistan so edine dežele na svetu, v katerih je poprečna življenjska doba moških daljša od poprečne življenjske dobe žensk. Poročilo za leto 1971, ki se nanaša na demografske premike na svetu, vsebuje zelo resno opozorilo: prebivalstvo sveta je sredi leta 1971 doseglo že 3 milijarde 706 milijonov «enot» to se pravi, da je tedaj živelo na svetu 3 milijarde 706 milijonov ljudi. Letni prirastek je znašal že 74 milijonov «enot», torej ljudi, kar pomeni, da znaša letni prirastek že 2 odst., kar z drugimi besedami pomeni, da se prebivalstvo sveta mnogo prenaglo množi, kajti že okoli leta 2000, že čez 35 let se bo število prebivalstva na svetu podvojilo. Letno poročilo, o katerem je govor, šteje tokrat 815 strani in je nekoliko obsežnejše kot druga leta. Iz poročila izhaja med drugim naslednje: Azija je po prebivalstvu najštevilnejša celina, kajti na azijski celini živi že 2 milijardi 104 milijonov ljudi, oziroma že 56,7 odst. vsega prebivalstva sveta. Na afriški celini živi 354 milijonov ljudi, oziroma niti 10 procentov svetovnega prebivalstva: V Severni Ameriki, torej v ZDA ter Kanadi živi 327 milijonov ljudi, oziroma 8,8 odst. svetovnega prebivalstva, V Južni Ameriki živi 195 milijonov ljudi, oziroma 5,3 odst. prebivalstva, na tako imenovani stari celini, torej pri nas v Evropi živi 466 milijonov ljudi, kar je 12,6 odst., svetovnega prebivalstva, na O-ceaniji živi 19,5 milijona ljudi, oziroma 0,3 odst. prebivalstva sveta. Sovjetska zveza, ki je pol v Evropi, pol v Aziji, šteje 245 milijonov prebivalcev kar je 6,6 odst. svetovnega prebivalstva. Že enkrat smo rekli, da je Kitajska po prebivalstvu največja dežela sveta. Šteje 787.176.000 prebivalcev. Sledi ji Indija, ki je sredi leta 1971 štela 550.374.000 prebivalcev, SZ, za katero smo rekli, da je imela 245 milijonov. Tej sledijo ZDA z 207 milijoni, Indonezija z malo manj kot 125 Prizor iz Nušičeve komedije «E mancipirane ženeš, s katero bo amaterski oder prosvetnega društva Prosek - Kontovel gostoval nocoj v prosvetnem društvu Ivan Cankar pri Sv. Jakobu irnuiaiiiiiiBiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiBaiiiimiiiaiiuaiiiuimiBiiiiiiiiiiBiiiimimuiiiiiiitimiiiiiimiiiiiiiiuiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiatiiiiiiiniiiiiiiaiiiimiiiiiiBiimiiiiii) Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Težave s sodelavci, ki so vam pa zelo koristni. Ne pretiravajte v pesimizmu, četudi gre kaj narobe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Premislite, preden se odločite za neki korak. Vesel večer s posledicami za vaše sentimentalno življenje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Koristni nasveti vam bodo pomagali rešiti zapleten problem. Razburljiva diskusija z ljubljeno osebo. RAK (od 23.6. do 22.7.) špekulacije se danes ne bi obnesle. Vaš ugled se bo povečal, posebno pri mlajših. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sreča vam je naklonjena: uspeli boste v vsem. Harmonija v družinskem življenju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dogodki se bodo odvijali nekoliko drugače kot ste predvidevali. Zanesite se na sodelavce, ki vas cenijo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nadarjeni bodo cenili vaše pobu de. Prijetna vest. Nepričakovan zaslužek po zaslugi osebe, ki vas ljubi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspešen dan, če se ukvarjate z raziskovanji. V določenem trenutku je treba znati popustiti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaši osebni interesi bodo ogroženi: branite jih odločno. Od nesporazuma do neprijetnega spora. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na neobičajne predloge reagirajte z realizmom. Preprečili boste prekinitev z osebo, ki jo ljubite. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlični navdihi, posebno, če imate umetniška nagnjenja. Ugoden trenutek za izvedbo nekega potovanja v dvoje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri nekem poslu bo potrebna hladna kri. Izpolnili boste željo drage osebe. milijoni, končno pride še Japonska s 104 milijoni prebivalcev in s tem smo končali naštevati dežele, ki štejejo nad 100 milijonov prebivalcev. Med največjimi državami izpod sto milijonov ljudi, so Brazilija, ki je 1971 štela obilnih 95 milijonov ljudi, nakar je takoj Zahodna Nemčija z obilnimi 5J milijoni. Njej sledi Nigerija v A-friki s 56 milijoni, nato pride Velika Britanija s 55,5 milijona Italija s 54 milijoni, Francija z 51 milijoni ter Mehika, ki šteje nad 50 milijonov ljudi. Rekli smo že, da je Šanghaj po prebivalstvu največje mesto: 10 milijonov 800.000 ljudi. Tokio jih ima 8.800.000, New York pa le nekaj manj kot 8 milijonov. Če pa vzamemo ves «mestni konglomerat*, je največji v New York, ki šteje 11,5 milijona prebivalcev, Sledijo mu v tem smislu že omenjeni Šanghaj, nato Tokio, Buenos Aires, Pariz, Peking in šele nato pride London, kateremu sledi glavno mesto Mehike Mexico Ciudad, končno pride na vrsto glavno mesto Sovjetske zveze Moskva, nato še Los Angeles in Kalkuta. Če upoštevamo inurbanizacijo prebivalstva neke dežele, je na prvem mestu Belgija, kjer živi v mestih že 85,5 odst. vsega prebivalstva dežele. Na drugem mestu je že Avstralija, na tretjem je Švedska, nato prideta še Izrael in Uragvaj. V vseh teh deželah živi v mestih nad 80 odst. vsega prebivalstva. V ZDA živi v mestih 73,5 odst. prebivalstva. Prvič, odkar izhaja to letno poročilo Združenih narodov se upošteva tudi umetna prekinitev nosečnosti in se med drugim navaja, da so glede tega najbolj liberalne Danska, Madžarska, Velika Britanija in Singapur. Največ otrok pa se rodi v Afganistanu, Dahomeju, Liberiji Madagaskarju, Nigeriji, Pakistanu, Ruandi in Jemenu, kjer znaša letni prirastek kar 5 odst. Kar se pa tiče poprečne življenjske dobe, imajo najdaljše življenje na Švedskem, kjer znaša poprečna življenjska doba za ženske nič manj kot 76,5 leta, medtem ko živi moški le 70 let, torej za celih 6 let in pol manj. Le neznatno razliko glede tega beležimo na Norveškem, na Islandiji ter na Danskem, skratka na vsem razvitem Severu Evrope, razen na Angleškem, kjer pa je poprečna življenjska doba prav tako razmeroma dolga. Smrtnost otrok v svetu upada. Najnižjo smrtnost otrok imajo na Danskem, komaj 11,1 na tisoč rojstev. Niso glede tega daleč za Dansko niti na Švedskem, na Finskem, na Norveškem in v Franciji, pa tudi ne na Japonskem, kjer je do pred zadnjo vojno bilo glede tega razmeroma hudo. Na drugem koncu te lestvice pa so nekatere države v Afriki, kjer umre tudi deset ali celo več odstotkov otrok. Ponovno o Bormanu «Ni nobenega dvoma več,* pravi neki zahodnonemški učenjak, «to je Martin Bormann*. V tem primeru se ta «to» nanaša na dokaj zdrobljeno lobanjo in nekaj kosti, ki so jih polna dva meseca preučevali v zahodnoberlins-kem laboratoriju za sodno medicino, pod vodstom znanega strokovnjaka dr. Heinza Sprenglerja. Dr. Sprengler je prepričan, da so on in njegovi sodelavci zunaj slehernega dvoma dokazali, da gre za ostanke bivšega Hitlerjevega namestnika. Do takega zaključka so prišli na osnovi primerjave kosti z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo o Bor-mannu. Znani «lovec» na naciste, Simon Wiesenthal, pa še vedno dvomi in ni pripravljen dokončno zakleniti Bormannovega dosjeja. Bormanna so doslej več kot dvajsetkrat «videli» v raznih predelih sveta v teh sedemindvajse- tih letih, odkar naj bi bil našel smrt v obkoljenem Berlinu. Najnovejša verzija o Bormannu, ki je močno odjeknila po svetu, je govorila o njem kot o zelo uspešnem človeku v Latinski Ameriki. Zahodnoberlinski registrski u-rad, ki je Bormanna uradno proglasil za mrtvega že 1. 1954, je objavil poročilo, po katerem je izgubil življenje 1. 1945, skupaj s Hitlerjevim osebnim zdravnikom, dr. Ludvrigom Stumpfeggerjem. To pojasnilo podkrepljajo tudi Spenglerjevi izvidi: zobje pred nedavnim odkrite lobanje odgovarjajo skici Bormannovih zob, ki jo je pred leti po spominu izdelal njegov bivši zobozdravnik, ključnica na skeletu je zlomljena na enak način, kot si jo je Bormann zlomil, ko je nekoč padel s konja; skelet odgovarja Borman-novi višini (170 cm). Oblika lobanje odgovarja reprodukciji Bormannove lobanje, napravljeni po nekaterih njegovih fotografijah. In, končno, so med zobmi lobanje našli tudi kosce steklu, ki so verjetno bili od kapsule ciankalija, kakršne so mnogi nacistični glavarji nosili v ustih in jih pregriznili, da bi ne prišli v ujetništvo in se tako izognili zasluženi sodbi. Obenem je v Parizu dnevnik «France - Soir» objavil intervju z nekim Lousom Chastangom, bivšim nacističnim kolaboracionistom, ki zatrjuje, da je bil osebno prisoten, ko je Bormann nekega dne neposredno pred koncem bojev napravil samomor. Pravi, da je na lastne oči videl, kako je Bormann požrl kapsulo s ciankalijem. To da se je zgodilo 30. aprila 1945 v neki berlinski ulici pod silovitim sovjetskim ognjem, skupaj z Bormannom pa da je bil še neki esesovski zdravnik. Čul sem Bormanna, kako je rekel: «AUes ist zu Ende* (vse je končano) — zatrjuje Chastang. Potem sta se z esesovskim zdravnikom rokovala ter pozdravila s hitlerjevskim pozdravom. Mrak se je spuščal in od vseh strani so padle granate. Nato sta Bormann in zdravnik z enakim gibom dala nekaj v usta. Prvi je padel Bormann, nekaj trenutkov za njim pa še zdravnik. S PLANINSKIM DRUŠTVOM V krajih kjer so pred 30 leti požgali sedem vasi V nedeljo, 4. t. m. je bil zelo lep, sončen dan. Zapeljali smo se v Ilirsko Bistrico, Trnovo, Prem, Podgorje. Povzpeli smo se co Premskega gradu, od koder je krasen razgled. Videli smo na levi in desni sedaj obnovljene mirne vasice, ki so jih leta 1942 italijanski fašisti izropali in požgali. Natančno označena imena teh vasi in tudi takratnih ljudi so označeni v knjižici, ki je izšla -- ob tridesetletnici — pri Založništvu tržaškega tiska lani. Ne moreš odtrgati pogleda od niže ležečih brkinskih pokrajin s Snežnikom v ozadju, z dolgim vijočim se pasom žal ne več bistre pač pa onesnažene Reke. Ogledali smo si notranjost gradu, ki jo sedaj popravljajo. Grad je sedaj državna last. Kar je tudi prav, ker ima tako vstop vanj vsak. Obiskali smo prijazni dom in muzej našega priljubljenega poeta Ketteja. Podpisali smo se v spominsko knjigo, pregledali detajle iz njegovega življenja, kupili razglednice in obljubili, da pridemo še. Nato srno se napotili v Podgorje, do lepe cerkvice. Par korakov pred pokopališčem in cerkvijo je spomenik 87 talcem, ki so bili umorjeni tik pred osvo -boditvijo: od 1. do 5. maja 1945. V oči so nam stopile solze, v srcih je zopet vstal gnev do po-zverinjenih osvajalcev naše zemlje, do neverjetnosti v nebo vpijočih zločinov ni d nedolžnimi ljudmi. Pol poti nas je spremljal tih, razumen, razgledan mož, trnovski dekan. Govoril nam je o grozodejstvih nacifašističnih tolp. Ko so čutili, da se jim bliža konec, so pripravili sodni dan tamkajšnjim nesrečnim ljudem. Nastala je borba za življenje in smrt. Proti tem zverem so posegli v obrambo vsi moški, ženske, stari in mladi. Pripomniti pa moramo, da je spomenik, oziroma grob preskromen in ne odgovarja žrtvi teh slovenskih trpinov. Stopili smo v cerkvico, v kateri nam je g. dekan razkazal in razlagal freske znanega slikarja F. Kralja. Življenje, trpljenje, smrt in vstajenje Kristusa. Te cerkvene slike so prikazale križev pot, kalvarijo našega naroda, našega drobnega človeka, ki je pod o-nim gospodarjem ali pod drugim vedn0 trpel, delal, garal. Na slikah so tudi obličja mučiteljev, posebno še sedaj v zadnji" bdrbi. Neka izletnica je obsikala tudi samostan v Trnovem. Tam se je srečala še s prednico, ki ji je 92 let. Od tedaj, ko je ona zapustila samostan, je minilo že celih 50 let. Priletna nuna, še čvrsta in bistroumna, se je močno razveselila svoje nekdanje gojenke iz Bazovice, povpraševala po marsičem, še najbolj jo je zanimalo, kako je s fašisti oziroma neofašisti v T^stu. Keir se je zimskemu soncu mudilo zapustiti brkinske in pivske kraje, smo Dohiteli z avtobusom še nekaj kilometrov do Knežaka da si ogledamo, sicer že v mraku, spomenik: troje brona- stih glav herojev Vilharja, Valenčiča in Tomšiča. M. M. Prejeli smo RIBARSTVO JUGOSLAVIJE -- Št. 6 — Glasilo Poslovnega združenja privrednih organizacija slad-kovodnog ribarstva. Zagreb. ZDRAVSTVENI VESTNIK - Glasilo slovenskega zdravstva. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Komenskega 4. KAJ JE POVEDALA ANKETA O vernosti italijanskega človeka RIM, 15. — Ob marsikateri priložnosti se poudarja, tcako je I* tatija katoliška, rekli bi celo vroča verna država. Poseono radi ponavljajo to traitev aoločeni po navadi desničarski krogi v sami krščanski demokraciji, da bi s tem opravičili stališča konservativnih krogov v Cerkvi sami in njihovi stranki. Da pa je pojem vernosti hudo relativen, da je 1-talija katoliška bolj formalno kot dejansko je vsaj posredno dokazala tudi anketa, ki jo je duhovnik Giuseppe Dal Pozzo, župnik v kraju Taglio di Alfonsine (Ra-venna) v škofiji Faenza, izvedel med učenci osnovne šole. Učenci te šole so morali odgovoriti na vprašanje: «Kaj bi se zgodilo v moji vasi, če bi ostala brez duhovnika?* Anketa je prinesla izredno zanimive podatke. Rimska Agenzia Relazioni Religiose je objavila odgovore učencev 5. razreda osnovne šole, odgovore, ki sa glede tega skrajno zgovorni. Čeprav je res, da teh podatkov ne moremo posplošiti za vso Italijo, jih objavljamo, ker demantirajo določene «resnice». (V. razred); «Mislim, da tudi če bi moj kraj ostal brez' župnika, bi se ne zgodilo nič posebnega. To pa tudi zato, ker .moji sovaščani bolj malo verujejo, kot tudi malo verujem jaz. Po mojem bi to ne bilo prijetno le starim ženskam., ki skoraj stalno hodijo k maši». (V. razred); «če bi naša vas ostala brez duhovnika, bi se ljudje oddaljili od cerkve; bi ne vedeli za urn'k maš in bi se ne slišali več zvonovi. Župnik namreč ob nedeljah zjutraj zvoni, do obvesti ljudi, naj gredo k maši■ Tudi če bi v našem kraju n0 bilo duhovnika, bi se ne zgodilo nič posebnega, kajti k maši hodi le malo ljudn. (V. razred); «če bi v našem kraju ne bilo duhovnika, bi bilo isto, kar je danes, kajti ljudje niso verni. Če pa je duhovnik, j* vendarle boljše». (V. razred); «Na.š kraj bi n' stal isto, kar je sedaj, kajti nihče ne veruje v Boga. Meni po bi bilo zelo neprijetno če bi bilo župnika». (V. razred); «V naši vasi, če bi ostala brez župnika, bi se n® zgodilo prav nič. kajti k mašt hodi le malo oseb*. (V. razred): «V naši vasi, (f bi bil duhovnik, bi bila zadovoljna. Toda če bi ga ne bilo, bi zO mene bilo prav tako prav, kajt> nimam navade hoditi k maši». (V. razred); «Tudi če bi ljudje mojega kraja ostal brez duhovnika, bi jih to prav nič ne pri' zadelo, kajti ne verujejo v Boga-Prizadelo pa bi starke in še P°‘ sebej nas otroke». (V. razred): «če bi naš kraj ostal brez duhovnika, bi se pri meni doma ne zgodilo prav niči kajti moj oče in moja -mati n* gresta nikoli fc maši. V cerkev sta šla le tedaj, ko sta se poročila. Meni bi bilo zelo neprijetno, če bi naš kraj ostal brez župnika, pa čeprav grem k m& ši le redko kdaj. Tistih neka] vernikov pa bi to močno priza' delo». (V. razred); Menim, da če moj kraj ostal brez duhovnika; bi se ne zgodilo prav nič. kafl1 tudi kadar je duhovnik, ljudje ne hodijo k mašn. (V. razred); Menim, da v mou razlike, Campanelle pa so pri-naHV^6 vebko presečenje z zmago . b Rosandro, kateri so odvzele ,, Poslednjo možnost za uvrstitev v finale. kcP/—' Vesna — Libertas Sv. Marij -. , Demacori — Giarizzole 0:8, , Ja — Roianese 2:0 b.b., Rosan-1pa "7. Campanelle 0:1, Cremcaffe Je Počival. KONČNA LESTVICA: Giarizzole ; ’ it n<*ra 24, Cremcaffe 23, Ga-«» , • Campanelle 15, Libertas Sv. in d 0 Vesna 13, Demacori 8 u o anese 4. ®. SKUPINA ŠelBlna^S*;a skupine je določilo sp zadnje kolo. Za to mesto so -Potegovali tržaški Libertas, Opi-2acJ ..^opercaffe in S. Giovanni. ga fU1 je v izredno napetem sre-Uvrot-i PremaKal Opence in se je HI o 7 finale, kjer se bo pome-2 Giarizzolami. mpct°dl°-čilni f.ekmi za osvojitev 4. ju a Je Primorje remiziralo z kn Doscom in se bo moralo ta-^ zadovoljiti s 5. mestom. osvpio", je v šestnajstih tekmah le j 5 to®k’ kar mu zadostuje T7mfdnje mesto. SUri *' ■ Š. Giovanni — Opicina caife 4:3, Costalunga — Li-Bosrrf ?.nCo1 odg" Primorje — Don O:? T Union — Libertas TS KONp\t a3St SV' Sergii Je Počival. ii^UNcNA LESTVICA: S. Giovan- ,,|,iiiiiniinii,i„i„II||||I||I|||||||1|Iun(ii|||1 OBVESTILA SPDT sporoča, da bo zaradi Ohio0?- stavke avtobusnih podjetij sniii' k‘l1a končna razvrstitev /"urarskih tečajev (in možnost številk,? pZ • avtobusi) v jutrišnji lkl Primorskega dnevnika. ni 25, Libertas TS 24, Opicina Supercaffe 23, Don Bosco 17, Primorje 16, Libertas Rocol 15, Costalunga 9, Libertas Sv. Sergij 8, U-nion 5. NARAŠČAJNIKI A SKUPINA V 1. kolu tega prvenstva je Breg počival. Veliko presenečenje je pripravila Edera z zmago nad Pon-ziano, medtem ko je Muggesana po predvidevanju premagala Demacori. Prihodnje kolo bo izredno zanimivo, saj se bosta pomerila Breg in Muggesana. Ker sta to daleč najboljši ekipi te skupine, bo tekma dejansko že odločala o imenu finalista. IZIDI: Ponziana — Edera 1:2, Stock — Cremcaffe 1:1, Demacori — Muggesana 0:2, Breg je počival. LESTVICA: Edera in Muggesana 2, Stock in Cremcaffe 1, Breg, Ponziana in Demacori 0. PRIHODNJE KOLO: Muggesana — Breg, Cremcaffe — Demacori, Edera — Stock, Ponziana bo počivala. B SKUPINA Gaja bi morala igrati proti Roia-neseju, vendar je sodnik tekmo zaradi blata odgodil. Med ostalimi srečanji preseneča le visoka zmaga Aurisine nad Olimpio z Grete. IZIDI: Inter SS — Libertas TS 2:1, Aurisina — Olimpia Greta 7:2, Gaja -- Roianese odg., Opicina Supercaffe — CGS 2:4. LESTVICA: Inter SS, Aurisina in CGS 2, Libertas TS, Olimpia, Gaja, Roianese in Opicina Supercaffe 0. PRIHODNJE TEKME: Olimpia - . Gaja, Libertas TS — Aurisina, CGS ! — Inter SS in Roianese — Opicina Supercaffe. C SKUPINA Nasprotnik Vesne, ki je v prvem kolu počivala, bo v prihodnjem kolu Esperia in v tej tekmi je vsako predvidevanje težko. IZIDI: Fortitudo — Rosandra 2:1, Costalunga — Giarizzole 0:1, Trie-stina — Esperia odg., Vesna je počivala. l,l,""i"ni,ii,iii„1Ill„I„1II1I1I11111IllII(IInilInil|illlm|mlllII1111l1IiiIii>iI11iiinimi||UInl|i||m||i|t LESTVICA: Fortitudo in Giarizzole 2, Triestina, Esperia, Rosandra, Costalunga in Vesna 0. PRIHODNJE KOLO: Esperia -Vesna, Giarizzole — Triestina, Rosandra — Costalunga, Fortitudo bo počival. M. K. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Po nepričakovani zmagi AGI in Brega se rep lestvice ženske B lige zapleta Preteklo kolo, v glavnem., za naše šesterke ni bilo preveč ugodno Niti deseto kolo za naše štiri i ligaše ni bilo uspešno. V petih I tekmah je bila dosežena samo e-na zmaga in to po zaslugi Bre-žank. Bor in Sokol pri članicah ter Kras in Dom pri moških pa so prepustili izkupiček tekmecem. ^Lavanjf LETOS PRVIČ SP Septembra v Beogradu več kot 1000 plavalcev Na sporedu bo tudi umetnostno plavanje in vaterpolo Prem^1 Izpolnili dolgi štiriletni grami • med enlm* olimpijskimi i-Plavai -u c*ruS*mi. ki je za razvoj £ ^lh.?e2ultatov Prevelik, bodo Ven<:t,prV1C priredili svetovno pr-TnStvo v tej športni zvrsti. ki °. ^kmovanje bo v Beogradu, Vench,„V zadniih priredil pr-pr a tV vseb m°g°čih panogah, ta s cin V° Se ko 2aček) 31. avgus-del Priredihfn0 °*vo,ritvii°- plavalni bra č tve Pa bo komaj 4. septem- lo ffiBHQiPre^ bodo igrali vaterpo- • cuC6 na hnHn vahauaH.' oll bolje rini 6 -pa bodo zabavali! ali Plavan;B^g°,c?sili) 2 umetnostnim lem, ki bo v rednem tekmo- valnem sporedu. ^ Beogradu lOon Pr,venstva 1W0 Plaval Prezg pričakujejo, da se udeležilo približno Jcev z vsega sveta. naPovedfa^ fje še’ da bi daiab (kot vsaka hJ pnreditvl- ki b0 Ja) «ži,i vrbunska plavalna revi- deležbi največJi meri od u- v ZDa , Znano je, da imajo Aminom Sek sezone pred letošnjim To bi ioi i 2a svet°vno prvenstvo. ZDA 'ahko Pimenilo, da bi se v stvo k? preveč za prven- "jihovn J31 v glavnem le potrdilo ®eORrari p?emofi in bodo poslali v drug0 a Z?, bujene plavalce ali so garnituro. 2a naacmZat?r;'i S" v skrbeh tudi ki b0 „ R ^vsfralke Shane Gould, ko šolnaka^ meseci ''bi skovala ne-vila avJ Kabforniji Stroga pra-stralske z/eze namreč ne dovoljujejo nastopa za državno reprezentanco tekmovalcem, ki se ne izkažejo na domačih prvenstvih. Za prvenstvo bodo preuredili plavalni stadion na Tašmajdanu in zmogljivost tribun bodo povečali do 6000 mest. Prvenstvo se bo končalo 9. septembra. k. b. Odbojkarske tekme v novi dolinski občinski telovadnici privabljajo vedno več navijačev ■ iiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimmiimiiiiiiiimimimiiiiiiiiiimiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiimiimiiinimmiimiiiiiiiiil V ODBOJKARSKEM PRVENSTVU DEKLIC V nedeljo meddeželni finale deklic v Padovi Poleg Brega bosta nastopala še Pre-solana Nembro in Olimpia Ravenna Po osvojitvi naslova deželnih | sotnost teh treh igralk bi nedvomno prvakinj za deklice pred dvema ted- j odločilno vplivala na potek tega noma v Dolini, se bodo Brežanke finalnega dela tekmovanja. Ostane nam le upanje, da bodo dekle- podale v nedeljo v Padovo kjer jih čaka meddeželni izločilni finale. Federacija je določila šest zbirnih mest za zmagovalce deželnih prvenstev. Predstavnik naše dežele, ŠD Breg kakor smo že omenili, bo nastopil v Padovi. Poleg naše ekipe se boste tega finale udeležili še ekipi Presolana Nembro, kot predstavnica Lombardije,'''.ih ' Olimpia Ravenna za Emilijo. Pri žrebu niso imele Brežanke najbolj srečne roke, kajti uvrščene so bile v eno najmočnejših skupin. Ekipa Presolane je nam že dobro znana, Njen naraščaj bo verjetno, odražal dolgoletno tradicijo prve šesterke, ki že dolgo let nastopa v prvi ligi. Na drugi strani pa so predstavnice Emilije, dežela, ki slovi kot center italijanske odbojke sploh. Na žalost, trener Jurkič ne bo stoodstotno razpolagal s popolno e-kipo. Že dober teden so bolane tri ključne igralke: Lovrečičeva, Meneghettijeva in Trentova. Od- ta do nedelje okrevala. Edina o-pora bodo navijači, ki bodo gotovo v velikem številu prišli podpreti naša dekleta. Po žrebanju bo prvo srečanje ob 9.15, drugo ob 10.45 in tretje ob 15.15. Izločilni finale bo v občinski telovadnici ,v, UL, Vlačovich 5. S. K: Na sliki vidimo košarkarsko ekipo Doma, ki nastopa v naraščajniškem prvenstvu. Od leve proti desni so: trener Tomšič, Dornik, Kont, Terčič, Sošol, Mozetič, tehnični vodja Prinčič, čepe Mučič, čubej, Marinčič ter Tabaj PRETEKLO NEDELJO Tudi 2. izlet SPDT po Krasu je uspel Drugi zimski izlet SPDT po Krasu je potekal v lepem vremenu. Izletniki so iz Nabrežine peš krenili v.šempolaj, kjer so si ogledali vodnjak z letnico 1811, ter na ob zidju cerkve napis «Valka Svetova 1915». Verjetno je bil to kak češkoslovaški vojak. Iz vasi so izletniki nadaljevali pot mimo jame, ki je v notranjosti, baje, zelo lepa. Nekoliko dalje je znana Lin-dnerjeva jama, ki je dolga približno kilometer in z njenih kapnikov stalno kaplja kristalno čista voda. Ko so bili nekoč v njej jamarji, je voda nenadoma začela naravnost vreti iz močvirnih tal ter je v nekaj minutah nastalo pravo je-zerce. Pot se je vila skozi bližnji gozdiček na vrh hriba, kjer so ostanki zidovja starodavnega Gradca. Nekoč so se vanj zatekali naši predniki ob turških vpadih. To je eno najzanimivejših gradišč v Evropi. Izletniki so se nato spustili do tipične kraške vasice Slivna, ki jo označuje tudi izreden mir in svež zrak. Tu sta naše izletnike zapustila oba spremljevalca, domačin Kosmina, ki je spotoma pripovedoval o vseh zanimivostih, in , Rogelja. Po kratkem počitku so izletniki krenili čez travnike in gozdiče nazaj na startno mesto, z .željo, da bi se čim prej zopet srečali vsi (in tudi drugi) na 3. zimskem izletu SPDT. I B liga — članice Po treh zaporednih porazih je Breg končno le slavil svojo drugo letošnjo zmago, ki je še toliko bolj dragocena, ker je bila izbojevana proti neposrednemu tekmecu za izpad iz B lige. Gostujoča šesterka Primavera Marzot-to sc je krčevito upirala, toda na koncu je le morala priznati premoč zastopnic iz Doline, ki so obenem pospravile prvi par točk v novi telovadnici. Bor je odpotoval v Alzano močno okrnjen. Proti nevarni istoimenski ekipi naše Tržačanke niso mogle enakovredno igrati. Pa tej zmagi je Alzano prehitel Bor imata pa oba enako število točk. Preteklo kolo je bilo izredno bojevito, saj so se kar tri tekme končale z izidom 3:2, Presenetil je AGI, ki je v Gorioi spravil na kolena Libertas iz Brescie in tako precej zapletel položaj na lestvici. Goričanke so trdno prepričane, da se bodo rešile najhujšega. Zmagovita pot Lovableja ‘ se nadaljuje. Njegova končna zmaga ni več v nevarnosti. REZULTATI 10. KOLA: AGI -Libertas Brescia 3:2, Alzano - Bor 3:0, Vignoni - Lovable 2:3, Breg -Primavera Marzotto 3:2. LESTVICA: Lovable Bergamo 20 točk, Alzano in Bor 14, Libertas Brescia 12, Vignoni 10, Prinaave-ra in Breg 4, AGI Gorica 2. PRIHODNJE 11. KOLO: Lovable - AGI, Libertas Brescia - Alzano, Primavera - Vignoni, Breg - Bor. C liga — člani Po treh zaporednih porazih je položaj Krasa na lestvici spet zaskrbljujoč. Dohiteli so ga celo gasilci Scaiole iz Mantove, ki so bili od samega začetka prvenstva za njim. Še dobro, da se bodo Zgo-ničani v preostalih štirih prvenstvenih nastopih srečali z vodečim Libertasom iz Trsta in ostalimi tremi kandidati za selitev v nižjo ligo: z ACEGAT ter s Scaiolo in Caldinijem iz Gorice. Boj za obstanek v tretji ligi se tako prične prihodnjo soboto s spopadom z AC EGAT. Končalo pa se bo 10. marca v Gorici. Če bodo slovenski odbojkarji zaigrali tako kot znajo obstanek v tej ligi zanje ne bi smel biti problematičen. REZULTATI 10. KOLA: ACEGAT - Libertas Padova 0:3, Scaiola -Caldini 3?0, 'Libertas Trst - ACLI Montecchio 3:0, DaU’Acqua - Kras 3:0. LESTVICA: Libertas Trst 16, Libertas Padova in Dall’Acqua 14, ACLI Montecchio 10, Scaiola, Caldini in Kras 8, ACEGAT 2. PRIHODNJE 11. KOLO: Kras -ACEGAT, Libertas Padova - Scaiola, Caldini - Libertas Trst, Dal-l’Acqua - ACLI Montecchio. C liga — članice Naš edini zastopnik v tej konkurenci, Sokol, je bil tudi v drugem nastopu poražen. Po dveh dnevih jena vrhu lestvice in kot še edini neporažen CUS iz Padove. Nabre-žinke pa so zadnje. REZULTATI 2. KOLA: CUS Padova - OMA 3:1, Sokol - Corridoni 0:3. LESTVICA: CUS Padova 4, Corri- doni in OMA 2, Sokol brez točk. PRIHODNJE 3. KOLO: OMA Corridoni, CUS Padova - Sokol. D liga — člani Tudi v petem prvenstvenem nastopu je Dom iz Gorice potegnil krajši konec. V Meranu ga je prepričljivo premagala istoimenska domača ekipa z izidom, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Po tem petem zaporednem spodrsljaju je Dom še bolj trdno na zadnjem mestu lestvice. 1. divizija — članice V prvenstvenem zavrtljaju sta se slovenski ekipi zadovoljivo odrezali. Sloga je odpravila svojega nasprotnika s čistim izidom. Bor se je vrni] iz Čedada praznih rok, toda s prikazano odbojko ni razočaral. Tržačanke so klonile šele po petih setih igre in z nekoliko večjo pazljivostjo bi lahko tudi osvojile ves izkupiček. REZULTATI 1. KOLA: Sloga -Torriana 3:0, ASFRJ - Bor 3:2, PAV Dormisch - Azzurra 1:3. LESTVICA: Sloga, Azzurra in A SFRJ 2 točki, Bor, PAV Dormisch in Torriana brez točk. PRIHODNJE 2. KOLO: Bor - PAV Dormisch, Torriana - ASFRJ, Azzurra. - Sloga. 1. divizija — člani V drugem nastopu sta bili obe slovenski ekipi uspešni. Goriška 01ympia je v Turjaku izbojevala dve izredno dragoceni točki. 01ym-pijci so ugnali domači Libertas šele po petih setih ogorčenega spopada. Precej lažjo pot do prvih dveh točk pa je imela Sloga v sredo zvečer v Gradišču s Tor-riano. P0 diveh kolih je lestvica nepopolna, ker v prvem nista bili odigrani dve tekmi, v drugem pa ena. Na vrhu lestvice sta trenutno Aurora iz Remanzacca pri Vidmu in tržaška Are Linea, ki imata po 4 točke. 01ympia, ki je igrala tekmo manj, in Sloga, pa sta v zlati sredini. Rezultati 2. kola: Libertas Turjak — 01ympia 2:3, Aurora — ASFJR 3:0, Torriana — Sloga 0:3, Are Linea — Pozzo 3:1. Prihodnje kolo: Sloga — Pozzo, ASFJR — Torriana, 01ympia — Aurora, PAV Dormisch — Libertas Turjak, Ginnastica Pordenon — Are Linea. A liga — člani Preteklo 17. kolo je bilo neko liko okrnjeno, ker nista bilji odigrani dive tekmi zaradi zavzetosti Ruinija in Paninija v polfinalnem tekmovanju za evropski pokal pri vakov in pokalnih prvakov. Tekmi CUS Parma — Ruini in CUS Turin — Panini bosta 21. t.m. Tako je bil najbolj zanimiv spopad v Trstu med domačo Are Lineo in Garganom iz Genove. Po šestih zaporednih porazih so tako Tržačani končno le izbojevali dve dragoceni točki nad neposrednim tekmecem za izpad. Rezultati 17. kola: Lubiam — C-asadio 3:1, Minelli CUS Piša 1:3, Virtus — Brumi 1:3, Are Linea —• Gargano 3:0. Lestvica: Lubiam 32, Panini in Ruini 28, Casadio 20, CUS Piša in Brumi 18, CUS Parma 16, Gar- gano in Are Linea 12, CUS Turin in Virtus 6, Minelli 4. V prihodnjem zavrtljaju igra Are Linea spet doma. To pot se bo spoprijela s sešterko univerzitetnega športnega krožka iz Parme. A liga — članice Zmagovita pot najboljše italijanske ekipe Fini se nadaljuje. Drugi zaporedni državni naslov ima praktično že zagotovljen. Mo-denčanke so premagale vse ekipe razen CUS iz Parme, ki pa je le bleda senca šesterke iz preteklih prvenstev. Casagrande se še vedno bori za tretje mesto. Rezultati 14. kola: Bartoli La Torre — CUS Parma 3:1, Minelli — Trdi 1:3, Fisa Tifernum — Cogne 3:1, Presolana — Fini 0:3, Casagjrande —■ Coma 3:1. Lestvica: Fini 28, Bartoli La Torre 24, CUS Parma ip Casagrande 20, Coma 14, Presolana 12, Trili 10, Cogne 8, Fisa Tifemum 4, Minelli 0. Prihodnjo soboto bo igral Casagrande v Parmi z domačim CUS. Srečanje bo odločilnega pomena za osvojitev tretjega mesta na končni lestvici. G. F. BOKS Clay zopet zmagal LAS VEGAS, 15. - Na koncu sta bila oba nasprotnika zadovoljna: Muhammad Ali ker je zmagal s precejšnjo lahkoto (in potrdil, da je kljub svojim 31 letom še vedno med najboljšimi), Anglež Bugner pa zato, ker je zdržal do konca, kljub hudim udarcem nasprotnika in ker si je ob častnem porazu pridobil veliko novih izkušenj. Srečanje med bivšim svetovnim prvakom težke kategorije Muham-madom Alijem (Cassiusom Clayem) in trenutnim evropskim prvakom Joejem Bugnerjem in moglo pokazati nič drugega. Gledalci so v začetku celo podvomili, da bo dvoboj vreden plačane vstopnice, saj je Anglež že po prvem krogu močno krvavel nad levim očesom. Ali je s svojimi hitrimi udarci z levo roko in stalnim poskakovanjem mučil nasprotnika le šest krogov, nato pa je vidno zmanjšal tempo. «Stalno sem se bal, da bi sodnik ne prekinil dvoboja,* je po zmagi izjavil Ali in vsi vemo, da so take «človekoljubne» izjave že stalni del njegovega repertoarja. Res pa je tudi, da ima gledalec pri Aliju vedno vtis, da ne pokaže vsega svojega znanja (isto se je zgodilo celo proti Frazieru). Američan je nasprotniku celo «dovolil», da je zmagal v treh krogih (v prvem, osmem in desetem), v sedmem pa je utrpel izreden udarec, ki ga je spravil nekoliko v težave. To pa je bilo tudi vse, in sodniki so pripisali zmago Amerikancu z velikim naskokom. To je bil za Alija 41. uspeh v 42 srečanjih, za Bu-gnera pa peti poraz v 50 dvobojih (enega je remiziral). imiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiiiiii, PRI DRŽAVNI ZAL0ZBI SLOVENIJE Izšel je drugi del «Knjige o športu» V tem delu so obdelani manj znani športi in druge zanimivosti Pred meseci smo poročali, da je Državna založba Slovenije pripravila slovenski prevod Knjige o športu, ki jo je izdala zagrebška založba Mladost v okviru svoje zbirke «Knjige znanja». Čeprav je malo za tem tudi druga slovenska založba izdala podobno knjigo, posvečeno športu in posameznim športnim panogam, pomeni Knjiga o športu vendarle obogatitev skromne slovenske literature, ki ima namen popularizirati posamezne športne panoge. Zdaj je pri isti založbi V prevodu Jelice Vazzaz izšel drugi del Knjige o športu. Gre za knjigo velikega formata, okusno opremljeno in pbogatenp s številnimi fotografijami, knjigo, ki predstavlja nadaljevanje 1. dela iste knjige. V drugi knjigi so obdelani športi, ki morda niso tako množični in ne tako popularni kot športi, ki jih je predstavila prva knjiga. Vendar je že zaradi popolnosti celotne izdaje bilo nujno, da knjiga o športu predstavlja tudi morda manj popularne športe. Toda ta druga knjiga obravnava vendar tudi nekatere športne panoge, ki zanimajo veliko ljudi. Tako so npr. v njej obdelani konjski šport, kolesarstvo, motociklizem in avtomobilizem. Tudi alpinizem je prikazan v knjigi, pa lov, motorno letalstvo, mode- larstvo, padalstvo. Tudi športni ribolov in podvodni ribolov sta prikazana v posebnih poglavjih. Bralec bo v tej knjigi našel podatke tudi o posebnih jugoslovanskih športnih panogah, kot so npr. štafeta mladosti, sinjska Alka, More-ška. V samostojnih poglavjih je obdelan šah. Šport in zdravje, šport v starogrški književnosti, šport v novi književnosti, to so naslovi nekaterih sklepnih poglavij drugega dela Knjige o športu. V njej pa bo tisti, ki se zanima za telesno kulturo našel tudi podatke o organizaciji' telesne kulture v Jugoslaviji, poglavje o športni fotografiji, imensko kazalo za oba dela, stvarno kazalo in še obilico drugih podatkov. Prispevke za drugi del Knjige o športu so prispevali hrvatski športni pisci, ilustriral pa je celotno knjigo Dubravko Gonzi. Nekatere barvne ilustracije sicer niso najboljše, vendar pa v glavnem vse ustrezajo svojemu namenu in močno poživljajo knjigo, tako da so enakovreden del besedila. Dragoceni so tudi podatki o raznih rekordih in sploh podatki o posameznih športnih panogah v preteklosti. Tako nam knjiga poleg pravil in tehničnih podatkov o posameznih športnih panogah daje tudi pregled njihovega razvoja. Oba dela Knjige o športu nam torej vsestransko predstavljata šport doma in v svetu. Knjiga o športu bo nepogrešljiva za vse športnike in tiste, ki se kot funkcionarji ukvarjajo s športom, zanimiva pa bo za vse ljubitelje telesne kulture. SI. Ru. KOŠARKA DANES ZAČETEK Minibasket v Dolini Danes se bo v novi telovadnici v Dolini začel tečaj minibasketa za letnike od 1961 do 1966. Vpisovanje bo pred treningom, ki se bo začel ob 15. uri. Sinoči so v Trstu zaključili sprejemanje prijav za letošnje 7. zimske športne igre SPDT. Za to tekmovanje se je prijavilo skupno 283 tekmovalcev. Mladi brežanski nogometaši sodijo med najboljše v svoji kategoriji na Tržaškem B. M. Vipavski mlini meljBjo po malem. na našem da';um januarja 1973 tako krepko zabeležen lePesta nn Uijaškem koledarju, bi z lahkoto zapisal, da smo 1'iro!’na mladnega jutra jadrali preko Krasa v Vipavsko do-gj °§!led starih mlinov in žag. 1jansk£V£tSfp,n'’atel'’em ~ katere,ga predniki izhajajo iz Cerk-dolino , a’ M si je želel malo pobliže ogledati Vipavsko s ’ t0 «lepoto sveta«. lo. sva vzela kajpada štdrinogega varuha, ki je iz ze- KakoPlemenite naal0&ke fužine. Um n °,r ^ Pomladni pozdrav, so nas pred Kasovljami — Uhani ah - ^eoileem, p ozdravili zvončki in trobentice, a na Iz h ?rVe vijolice- in gorniar°wka Za Preserjami se nam je razgrnila vsa srednja živel notar ,ipavska dolina tja do Ajdovščine, kjer je nekoč |Zročiia. rtur Uokar, zvest dediščini Lavričevega kulturnega izvirrvi?V^0d Poljubljeni hudomušni notar, poznan po sve-tBn.„ Turnih dovtmib i-n hitrih ______Ul JU žito melje tam Terpin, Pojdeš malo niže ob Vipavi, tam je pa že Pekel pravi« Od. početka 13. stoletja dalje omenjajo stare listine prve mline v naših krajih ob Nadiži, Idriji in Dragonji; pozneje leta 1327 pa že poimensko navajajo viri mlinarja Stojana v Ahtnu (Attimis) v Slovenski Benečiji. Zelo zgodaj so se vrtela kolesa mlinov in žag tudi na Vipavskem. Kasovlje omenjajo leta 1370. Grajski pisar v Rihenberku je zabeležil leta 1398, da je prinesel mlin v Dornbergu gosposki 20 mernikov pšenice in 60 mernikov semenskega žita. Iz tegavščinnh u1 bistrih, včasih pravcato aprilskih po- rad nnm °,Znala pa ga j® tudi vsa Vipavska dolina, ker raUm agal našemu Vipavcu ter največkrat «pozabil» na Lnv SVOje delo. 1 arju je šla beseda rada v rimo: «Vrtč na Uhanjah se kolesa, mlinar ima tam nebesa. V Kasovljah je velik mlin Mlin v liasovijah goriškega obračuna je razvidno, da so mleli leta 1398 tudi v Prvačini. Leta 1402 je zabeležil grajski notar Iban v Rihen-berku, da je prinesel mlin v Dornberku Mihaelu pl. Rabati 20 mernikov pšenice in 60 mernikov setvenega žita. Današnji Toplikarjev mlin Podgrac pri Oseku se omenja 1402, in je služil v Rihenberk. Na Uhanjah so delali štirje kamni že leta 1485 in so služili Rihenberku od vsakega kamina po dve kokoši, štiri pogače in en groš v denarju. Včasih so imeli na Uhanjah dva mlina; enega v vasi in prej omenjenega doli pod vasjo, kjer še danes gospodari Jože Klernše. V prejšnjih časih so mleli noč in dan. Sem so nosili žito iz bližnjih vasi in vozili iz oddaljenega Krasa. Tu so lahko pripeljali žito naravnost v mlin pred kamne. V tem prostoru so imeli tudi «ješo» z ognjiščem, kjer so se ljudje lahko ogreli pri ognju in lažje pričakali, da se jim je žito zmlelo. Novakov mlin pod Planino — kjer dela danes samo žaga, ker so mlin opustili, se omenja lete 1499 v listinah vipavskega gradu. Toda že pred tem datumom je gospodaril v tem mlinu Urh Altendarfer. Za njim so ta mlin prevzeli Urh Kobol, Jakob Kobol in Tomaž Drvodela. Danes živi v tem mlinu prijazni Dušan Marc. Ko s oleita 1747 napravili nov jez, so vanj vklesali omenjeno letnico; od takrat je delalo 5 kamnov, stope in žaga. Stare žage so bile na «koš». Kasneje so imeli dve venecijanki. Od leta 1910 imajo lastno električno centralo. Razen omenjenih mlinov in žag ob reki Vipavi, so bodi ob njenih dotokih, potokih, še številni majhni mlini, stope in žage. Današnja Ziviceva žaga se omenja leta 1480 kot Vipavska žaga na Močilniku. V listinah vipavskega gradu iz 1499 je zapisano, da je imel v šturjah žago in mlin župan Pregl; mlin pod Slapom na Močilniku pa slapenski župan Matija Rudela. Danes gospodari tam Franc Trošt. V Porečah na Močilniku je imel žago leta 1499 Mihael Ro- Živiceva žaga na Močilniku sa in Vodopivčevi; mline so pa imeli Mislejevi, Gregor Brenkač in še nekateri. Vsi veliki vipavski mlini ležijo ob levem bregu reke Vipave in so imeli lopatasta vodna kolesa; večji mlini so imeli tudi žago in kovačijo. Nekateri milina so bili že v tistih časih pomembna industrija, kjer so si številni ljudje služili vsakdanji kruh. Manjši mlini in žage leže ob vseh potokih na Vipavskem in imajo navadno vodna kolesa na korce. še do nedavnega je bila vsa naprava iz lesa: leseno vodno kolo, lesena triba (zobato pogonsko kolo), preslica in transmisije; le mlinski kamen je bil kamen. 'Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni od*3lek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko POVEČANJE NAPETOSTI Nfl IZRAELSKO-ARABSKIH MEJAH Sredi Sueške ožine srdit zračni spopad med egipčanskimi in izraelskimi reaktivci Kairo: sestreliSi eno izraelsko letalo - Nasprotna izraelska verzija ■ Spopad na golanski planoti, kjer so Sirci baje uničili dva izraelska tanka - Politično vrenje v Egiptu BEJRUT 15. — Po radijskem sporočilu iz Kaira, ki so ga prejeli v Bejrutu, je neki glasnik egipčanske vojske izjavil, da je prišlo v sueški ožini do spopada med egipčanskimi in izraelskimi reaktivnimi lovci. Kairske vojaške oblasti trdijo, da je njihovo letalstvo sestrelilo eno vpadniško letalo. Tudi egipčansko vojno letalstvo je utrpelo izgubo enega letala. Sodeč po vesteh iz raznih virov je prišlo do spopada južno od Sueza, kjer morska ožina meri kakih 10 km. Egipčanski vojaški glasnik je izjavil, da je prišlo do spopada, ker so Izraelci skušali -vdreti v egipčanski zračni prostor. Izraelske oblasti zanikajo te vesti iz Kaira, čeprav priznavajo da je prišlo do spopada. V Tel Avivu trdijo, da je izraelska letalska eskadrilja letela po črti. ki deli sueško ožino na dva dela, in sicer po poti, ki spada v mednarodni zračni prostor. Izraelci zanikajo, da bi utrpeli kako izgubo. Do spopada je prišlo okoli 11. ure. Sestreljeno je bilo eno egipčansko letalo, ki se je zrušilo v morje. Do prejšnjega zračnega spopada med Izraelci in Egipčani je prišlo 13. junija lani. Tedaj so Izraelci trdili, da so sestrelili dve egipčanski letali, toda v Kairu so odločeno zanikali vest. V oktobru lani so baje Egipčani izstrelili nekaj raket zemlja - zrak, ki pa niso zadele nobenega izraelskega letala. Do spopadov med Izraelci in A-rabci r>a je prišlo tudi na sirski meji, in sicer na golanski visoki planoti. Sirske oblasti so izjavile, da je neka izraelska inženirska enota skušala zgraditi cesto na nekem področju, ki ne spada v ozemlje, ki so ga zasedli Izraelci 1. 1967, temveč v demilitarizirani coni. Sirska vojska trdi, da so njene oborožene sile intervenirale ter uničile dva tanka in en buldožer. Izraelci zanikajo te trditve ter pravijo, da je prišlo le do topniškega ognja, ki pa baje ni prizadel Izraelcem nobene izgube. Do spopada je prišlo v zgodnjih jutranjih urah. Današnja spopada sta otipljiv dokaz. da se politične razmere na Bližnjem vzhodu zaostrujejo. Ti dogodki ne nresenečajo, ker so mnogi politični krogi v svetu že poudarili. da se je središče napetosti preneslo iz Vietnama na vzhodni del Sredozemskega morja. Pri oceni nastalega položaja je treba upoštevati nekaj činiteljev, ki so, ali bodo, pomembni za vse nadaljnje dogajanje. Predvsem gre pri tem za izraelsko stališče. Golda Meir je pred časom izjavila, da se tudi Egipčani strinjajo z izraelsko zamislijo o nujnosti ameriškega posredovanja v sporu na Bližnjem vzhodu. Egipčani odbijajo te trditve, še bolj ostro pa nastopa sovjetsko časopisje. Prav sedaj je glasilo sovjetske KP «Pravda» objavilo članek v katerem se pobijajo izraelske trditve ter se poudarja, da je še pred nedavnim svetovalec predsednika Sadata Hafez Izmail na svojem obisku v Moskvi izključil vsakršno polovično rešitev krize. V sovjetskih krogih zavračajo ameriško posredovanje, ker so prepričani, da bi problemi ostali nerešeni. Sovjetski in egipčanski odpor proti takim oblikam rešitve krize je popolnoma razumljiv, če se upošteva, da Izraelci skušajo doseči ponovno odprtje suškega prekopa, toda pod pogojem, da njihove oborožene sile ostanejo na vzhodnem delu prekopa samega. Za Izraelci stojijo seveda Amerikanci, ki so zelo zainteresirani za odprtje prekopa. Da pa tudi teza izraelske vladine predsednice ni popolnoma izvita iz trte dokazujejo nedavni politični dogodki v Egiptu, kot so bile aretacije študentov. Prav danes libanonski dnevnik «L’orient — le jour» piše, da so se v Egiptu pojavili «novi centri oblasti*. To se je zgodilo niti po dveh letih odkar je bila likvidirana Ali Sabrijeva skupina. Ti «novi centri oblasti* so zelo napadalni in vse kaže, da so prav oni povzročitelji sedanjih dogodkov v Egiptu. Po pisanju libanonskega časopisa se je v «Arabski socialistični zvezi* ustanovilo jedro ljudi, ki so nepopustljivi do vsakega kompromisa ter nameravajo izvesti v celoti Naserjevo izročilo. Ti ljudje se zbi- V spremstvu karabinjerjev je prispel na rimsko železniško postajo Frank Coppola, bivši domnevni mafijski boss v Kansas Cityju. Coppola bo moral preživeti 4 leta na prisilnem bivališču v furlanski vasi Aielio rajo okoli Mohameda Osmana ter štejejo v svojih vrstah poslance in celo ministre. So odločni muslimani, ki smatrajo Islam za vir vsake pravilne politične zamisli. Nasprotujejo begu kmetov s podeželja v mesta, nastopajo proti izgradnji industrijskih naselij ter se seveda bojujejo proti minikrilom, kontracepcijskim sredstvom ter nastopajo z vso ostrino proti levičarskim ideologijam. Pri tem se opirajo na libijskega predsednika Gedafija, katerega navdihujejo podobne ideolo^ gije- Proti tej ekstremistični skupini nastopajo zmernejši predstavniki liberalne desnice, kot so Sayed Ma-rei, prvi tajnik »Socialistične zveze*, in glavni urednik lista «A1 Ahram* Mohamed Husein Heykal. Na skrajni levici so marksisti in Naserjevi levičarji, ki ostro kritizirajo vladno nedelavnost ter zahtevajo aktivno politiko v zvezi z arabsko - izraelskim sporom. KAIRO, 15. — Danes je prišlo v egiptovskem glavnem mestu do ponovnih študentskih manifestacij, ki pa niso imele resnejših posledic. Egiptovske oblasti se vedno bolj skrbno zanimajo za študentska vprašanja. Na sporedu je več sestankov in srečanj na katerih bodo obravnavali vprašanja vseučilišč. Podpisan sporazum o zračnem gusarstvu med ZDA in Kubo WASHINGTON, 15. - ZDA in Kuba sta danes podpisala sporazum za preprečevanje zračnega gusar-stva. V Washingtonu je dokument podpisal ameriški zunanii minister Ragers, v Havani pa neki član kubanske vlade. Sporazum predvideva med drugim posvetovanje med Havano in Wa-shmgtonom za ekstradicijo zračnih piratov. Stališče ZDA, ki so vedno zavračale izročitev piratov Havani, je ostalo nespremenjeno, in ameriška policija bo izročila gusarje le če bodo ti s svojim početjem spravili v nevarnost življenje potnikov in posadke. Pogajanja so se začela novembra ............................................J.............T L ..................'........................ ...........lil..:..Sii. Študentje atenske politehnike demonstrirajo na dvorišču univerze proti fašističnemu režimu polkovnikov imiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimimmiiiumimmimiiiiilimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiimmiiiiriiHiiiiimmiiiiiiiiimmiiiiiimiuiiimiiiiiniiimriiiiiitiiiiiiiiiiiiimi PROTI «VRENJU» NA UNIVERZAH Represivni ukrepi grških polkovnikov Nekaj profesorjev atenskega vseučilišča dalo ostavko zaradi brutalnega policijskega napada na stavkajoče študente ATENE, 15. — Grška vlada je poklicala pod orožje 37 študentov, ki so obtoženi, da so bojkotirali lekcije na univerzi v Atenah in so spodbujali tovariše k uporu. Ukrep spada v okvir novih represivnih j akcij proti «vročekrvnim» študen-' tom. Predsednik grškega ministrskega sveta Papadopulos je namreč pred nekaj dnevi podpisal zakonski dekret, ki opravičuje tako početje. Vojaško poveljstvo lahko v vsakem trenutku prekliče študentom, ki so osumljeni, da so levičarsko usmerjeni, odlog za služenje vojaškega roka in jih pokliče pod orožje. Gre za ponoven poskus polkovnikov, da s sjlo .zatrejo «vrenje» na atenskem vseučilišču in za odgovor na zahtevo študentov po demokratizaciji življenja na vseučilišču. Kljub temu pa se stavka na pe- lani s posredovanjem švicarskega !tih fakultetah politehnika nadalju-veleposlanika v Havani. Teksta spo- . Je- Študentje že dva meseca ne razumov, ki so ju podpisali danes I sledijo lekcijam in zahtevajo, naj bosta izročena češkoslovaškemu ve- 1 vlada odstrani iz univerze vse vo-leposlaniku v Washingtonu ,ki zastopa Kubo v ZDA in švicarskemu veleposlaništvu v Havani. Enzo Bottesini ohranil naslov prvaka «Risciiiatutto» RIM, 15. — Enzo Bottesini je ohranil naslov prvaka popularne televizijske oddaje «Rischiatutto». Včeraj je namreč ponovno premagal I tekmeca, obenem pa je «zaslužil» kar čedno vsotico 6 milijonov lir. hune in naj umakne zakonski dekret, ki omogoča vojaškemu poveljstvu, da pokliče pod orožje »prevratniške* študente. Včeraj je kakih tisoč študentov ogorčeno protestiralo proti novim represivnim ukrepom na dvorišču vseučilišča. Na rektorjev ukaz (vsaj tako trdi poveljstvo policije) so agenti bndaino napadli manifestan-te, ki so kričali «Dol z vlado* in »Svobodna Grčija*. Več študentov je ranjenih, 45 pa so jih agenti aretirali. V znak protesta proti brutalnemu policijskemu napadu je nekaj profesorjev atenskega dalo ostavko. Profesor gospodarskih ved Pezmatzoglu, ki se je pred kratkim vrnil iz izgona (polkovniki so mu namreč odvzeli stolnico pred dvema letoma in ga izgnali zaradi njegovih naprednih idej) je izročil predstavnikom tujega tiska dokument, v katerem obtožuje vlado, da je sama sprovocirala incidente. Med drugim profesor trdi, da je vlada ukinila avtonomijo univerze in višjih srednjih šol z imenovanjem vladnega komisarja, ki nadzoruje vse delovanje na vseučilišču. Pezmatzoglu je poslal pismo tudi svojim kolegom, v katerem jih poziva, naj protestirajo proti nezaslišanemu postopanju vlade, ki skuša z zatiranjem preprečiti študentom, da javno izrazijo svoje negodovanje. Medtem polkovniki pripravljajo drugi proces proti Stathisu Pana-gulisu. Njegova mati Atena je včeraj izjavila časnikarjem, da se bo moral njen sin zagovarjati pred vojaškim sodiščem obtožbe dezerterstva. Mladenič, ki je bil pred nekaj dnevi obsojen na štiri leta in pol zapora zaradi poskusa osvoboditve brata Aleksandra Panagu-lisa, je leta 1968 zbežal v tujino, da ne bi služil grškemu fašističnemu režimu. vseučilišča «"■»".......'»>'»»i...iiii....iii.imiiiii..im..ii.i..m...i.mi.m..ii.iiiiiii............•■■mm.......mm...................m,,,,,,,.,........................ REVIJA «AFRIQUE-ASIE» JE ZBRALA DOKAZE Z VČERAJŠNJE RAZPRAVE NA SZDL JUGOSLAVIJE Portugalci organizirali umor Povečati možnost zaposlitve v domovini tajnika PAIGC A. Cabrala Morilce je vodil Raphael Borboza, ki je zagovarjal politiko sodelovanja s kolonialisti PARIZ, 15. — Laž ima kratke noge, pravi stari ljudski pregovor, in tako je tudi laž portugalskega kolonialističnega režima v kratkem prišla na dan. Nihče ni verjel o-pravičilom in trditvam lizbonske vlade, da je treba umor afriškega borca za svobodo Amilcara Cabrala pripisati notranjim razprtijam v stranki za osvoboditev Gvineje Bissau in Capvertskih otokov PAIGC. Tednik «Afrique - Asie* pa je v teh dneh dokazal na podlagi neovrgljivih dejstev odgovornost portugalske vlade v Cabralovem u-moru. Po daljši preiskavi v gvinejski prestolnici Conakryju so časnikarji o-menjene revije odkrili, da je zaroto proti Cabralu vodil bivši predsednik PAIGC Raphael Borboza. Ta je bil predsednik stranke takoj po njeni ustanovitvi. Leta 1962 so ga Portugalci aretirali in po nekaj mesečnem zaporu je postal vnet zagovornik politike sodelovanja s portugalskimi kolonialisti. Lizbona je namignila Borbozi, da bi lahko nekega dne postal voditelj Gvineje Bissau pod neokolonialnim nadzorstvom portugalske vlade, če bi prepričal voditelje PAIGC naj sodelujejo s portugalskimi predstavniki in če bi se že vnaprej odpovedal Capvertskim otokom. Borboza je prispel v Conakry avgusta 1972, z RIM, 15. — Italijanski zunanji namenom, da strmoglavi vodstvo minister senator Medici je danes PAIGC in sam prevzame oblast podpisal sporazum o kulturni iz- ter osebno vodi pogajanja z Liz- menjavi med Italijo in Mongolijo, bono v imenu osvobodilne fronte Za mongolsko vlado je sporazum a naklep mu ni uspel. Od tod od-1 podpisal veleposlanik Khosbayar. ločitev, da umori Cabrala. Veliki borec za svobodo bi s svojo izkušnjo nikoli ne nasedel Borbozovi provokaciji in bi potegnil za seboj največji del svoje stranke tako, da bi bil naklep obsojen na neuspeh. Tudi z umorom velikega borca pa so se portugalski kolonialisti pošteno ušteli, ker so voditelji PAIGC že drugi dan po zločinu izjavili, da Cabralova smrt ne pomeni smrt osvobodilnega gibanja, pač pa bo njegov zgled le spodbuda za čimprejšnjo osvoboditev domovine. Morilca so zarotniki poiskali med izdajalci in dezerterji portugalske vo;<*»3. Cabrala je umoril okoli 23. ure bivši član osvobodilne fronte Inocencio Kani. Cabral se je skupaj z ženo vračal domov s sprejema na poljskem veleposlaništvu v Conakryju, ko so trije zločinci blokirali njegov avtomobil. Zarotniki so skušali ugrabiti tajnika PA IGC, a ta se je branil z vso silo in zato je Kani streljal proti njemu. Zločinska krogla je zadela Cabrala v jetra in tajnik PAIGS se je zgrudil okrvavljen na tla. Zločinci so sprožili proti nemočni žrtvi še rafal iz brzostrelke in ga ubili. da se prepreči izseljevanje delovnih moči Neuvrščene države morajo s skupno akcijo podpreti osvobodilni boj narodov Indokine nimi, gospodarskimi in drugimi [ --------------------------------— dogodki doma. I Disciplinski postopek proti petim milanskim sodnikom RIM, 15. — Generalni državni pravdmik pri kasaeijskem sodišču dr. Ugo Guarnera je danes začel disciplinski postopek proti petim članom izvršnega odbora združenja milanskih sodnikov. Gre za LeJia Longata, Edoarda Greca, Vittoria Cardacija, Guida Gallija in Domenica Pulitanoja, ki so 18. oktobra letos predsedovali skupščini milanskih sodnikov, na kateri so razpravljali o dodelitvi procesa Valprecta chtanzarskemu sodišču. Ob koncu sestanka so sodniki odobrili dokument, ki ga je tisk naslednji dan objavil s precejšnjim poudarkom. Preiskavo o domnevnem prestopku vodi di-sciolinski odsek višjega sodnega sveta. Zanimivo «arheološko» odkritje To, kar je bilo pred dnevi odkrito v hribovitem predelu Abu Seira, oddaljenem od Kaira kakih sto kilometrov, je preseglo vsa dosedanja ppripovedovanja o ropanju starih egipčanskih grobnic in zbudilo velikansko ogorčenje arheologov. Pripadniki policije, ki so se podali v Abu Seir, da bi preučili neki spor med kmeti, so namesto tega bili vse drugače presenečeni, ko so tu nenadoma odkrili enega največjih, če ne celo največji roparski podvig v faraonskih grobnicah, kar jih je bilo storjenih v zadnjih dveh desetletjih. V tem času je bilo izropanih pet tisoč grobov, Kako se je moglo zgoditi, da so kmetje Abu Seira prvi odkrili velikansko staroegipčansko pokopališče in ga izropali — tega doslej še ni nihče objasnil. Gotovo pa je, da je pri vsej stvari odločilno vlogo imel «radarski nos* podjetnih kmetov... Zakaj vse do pred kratkim je bilo tu moč videti številne sprehajalce z daljšimi železnimi palicami v rokah, na katere so se pri sprehajanju po poljih opirali. Dejansko so tako preizkuševali trdnost tal, na mestih, kjer so u-gotovili, da so tla mehkejša, pa so se zaustavljali, zgrabili fr-gišče zemlje, primaknili roko k nosu ter zemljo dolgo ovohali. Voh oziroma «radarski nos* je skratka daleč prekosil vse sodobne naprave, ki jih danes rabijo arheologi, ker so pač kmetje samo s pomočjo svojih «čudežnih nosov* zavohali v zemlji vonj lesenih sarkofagov, v olju natopljenih bombažnih povojev in vsega, kar se je še nahajalo v grobnici. Ko je tako opravil prvi, najvažnejši del svojega podviga, je improvizirani arheolog - kmet zaznamoval zamljišče, nakar se je ponoči ponovno vrnil, odkopal grob in pospravil ter odnesel svoj plen. Izdatna tatvina v telavivski borzi draguljev TEL AVIV, 15. — V nekaj mesecih so neznanci izmaknili iz telaviv-ske borze diamantov veliko količino draguljev v skupni vrednosti 200.000 dolarjev .okrog 100 milijonov lir). Predsednik borze Schmitzer je dejal, da so zlikovci izmaknili d"iamante postopoma BEOGRAD, 15. — Zvezna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je na današnji seji razpravljala o zaposlitvi in položaju jugoslovanskih delavcev začasno zaposlenih v inozemstvu. Razprave so se udeležili tudi zastopniki delavcev zaposlenih v inozemstvu, član tajništva predsedstva SZDLJ Borko-vič je v svojem poročilu med drugim ugotovil, da je začasna zaposlitev številnih Jugoslovanov v inozemstvu odprla mnogo problemov gospodarskega, socialnega, idejnopolitičnega in varnostno-obrambnega značaja, ki zahtevajo ustrezno rešitev. Tako v Borko-vičem poročilu kot v razpravi je ugotovljeno, da se za rešitev teh vprašanj morajo podvzeti ukrepi za povečanje možnosti zaposlitve v domovini, za postopno zmanjšanje odhajanja delovnih ljudi na delo v inozemstvo in za vrnitev tistih, ki so že zaposleni, posebno strokovnih sil. V zvezi s tem je poudarjena potreba po vzpodbujanju razvoja tistih dejavnosti, ki ne zahtevajo velikih naložb, a omogočajo večjo zaposlitev med drugim tudi za zboljšanje pogojev za razvoj kmetijstva. V razpravi je nadalje opozorjeno na potrebo, da se delavci, ki odha- Zvezna konferenca SZDLJ je na kraju današnje seje sprejela izjavo o podpori osvobodilni borbi narodov Indokine. V izjavi zvezna konferenca med drugim trdi, da je v sedanjem položaju pomembno, da neuvrščene države razvijejo skupno politično akcijo, podpore pravični stvari narodov Vietnama za zaustavljanje napadalnosti in vzpostavitev miru na celem področju Indokine in za zagotovitev pravic vseh narodov, da sami odločajo o svojem razvoju na osnovah spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, integritete in nevmešavanja od zunaj. Zvezna konferenca poudarja, da bo socialistična zveza nadaljevala z aktivno podporo vsemu vietnamskemu ljudstvu, da v miru utrdi pridobitve svoje osvobodilne borbe in narodne revolucije in da bo nadaljevala s podporo borbi narodov Kambodže in Laosa. Zvezna konferenca SZDLJ poziva vse politične, družbene, humanitarne, profesionalne in druge organizacije ter ustanove, naj nadaljujejo s skupno akcijo za povečanje vsestranske pomoči narodom Vietnama in Indokine. Zvezna konferenca nalaga komisiji za mednarodno sodelovanje in zvezi ter koor- irtoto . | jajo na delo v inozemstvo pred- ^ dinacijskemu odboru za pomoč na hodno seznanijo s političnim in i rodom Indokine, da v sodelovanju gospodarskim sistemom dežele, v j 7 drugimi organizacijami izberejo katero odhajajo na delo in da se i konkretne akcije solidarnosti do-delovni ljudje zaposleni v inozem- I ma in na mednarodnem področju, stvu stalno seznanjajo z družbe-1 B. b. TRŽAŠKI DNEVNIK JUTRI V TRGOVINSKI ZBORNICI Zasedanje o novi pristaniški politiki Italijanska pomorska in pristaniška politika je potrebna korenite preobrazbe. Na tej ugotovitvi sloni odločitev prirediteljev pomembnega zasedanja, ki bo jutri, 17. februarja v glavni dvorani trgovinske zbornice v Trstu na temo «No-va pristaniška politika in sodobne oblike pristaniškega upravljanja*, da bi z globoko analizo sedanjega stanja ustvarili primerno spoznavno zavest, ki bi privedla do novih in uspešnejših odločitev na področju pomorske in pristaniške oolitike v Italiji. Za nikogar ni več skrivnost, da se italijanski pomorsko - pristaniški sistem spoprijema z ostro krizo, ki izvira predvsem iz pomanjkljive konkurečnosti italijanskih pristanišč s pristanišči sredozemskega bazena in s severno ter južno; ameriškimi pristanišči. Po drugi strani izvira ta pomanjkljivost iz dosedanje dokazane neobčutljivosti italijanskih oblasti pri reševanju teh problemov, ki so nedvomno bistvenega pomena za vsesplošni gospo darski razvoj države. V tem okviru se razvija potreba po razvoju pristanišč z neposrednim posegom osrednjih, deželnih in krajevnih oblasti. Samo z zavestnim javnim posegom in dejansko uresničitvijo razvojnega načrta, tehnološko okrepitvijo ter prenovljeno funkcionalno operativnostjo tehnično - prevnih sredstev bo mogoče prenoviti italijanski pristaniški sistem, povečati konkurečnost italijanskih pristanišč v odnosu z ostalimi mednarodnimi pristanišči in v končni oceni uravnovesiti razvoj gospodarstva. Vandalsko početje v naselju Girandole »Kriminalka* v naselju Girandole pri Zgoniku se nadaljuje. Prav blizu naselja, kjer so pred nekaj tedni umorili z zastrunljeno hrano t>el psov, drugi trije pa so izginili, so prejšnjo noč neznanci vlomili V 13 avtomobilov ir. ukradli vse dokumente. Tatvino so odkrili včeraj dopoldne lastniki avtov, večinoma fiatov 500 in drugih avtov, ki imajo platneno streho. V vseh Drimerih so neznanci prerezali platno in ukradli dokumente avtomobilov, v nekaterih pri' br.erih tudi potne liste ali prepustnice in celo fotografski album. Kara; bmierji so prejšnjo noč zastražil* področje vse do 3. ure. iz česar sklepajo, da so neznanci izvedb svoje dejanje pozneje v prvih jutranjih urah. Karabinjerji proseške nabrežinske postaje so pod vodstven) podčastnika Farra takoi uvedb preiskavo. Po nekaj urah so odkrib v bližini železniškega nodvoza na cesti proti Opčinam ožgane dokumente. Torej ne gre samo za tatvino, ampak za vandalsko početje; kar se popolnoma usklaja z drugim* »skrivnostnimi* dogodki, ki se * v zadnjih časih dogajajo okrog naseli3 Girandole Pri tem naj omenimo’ še. da s3 ravno v teh dneh proseški kara- binjerji predali sodni oblasti izsledke preiskave o sokolu psov. sedaj ni še. zaradi preiskovala3 tajnosti, znanega ničesar H koncu na.i omenimo še en za; goneten dogodek, ki pa nosi is*3 vandalski pečat. Pred nekaj dne'3 so običajni neznanci zavalili na ce~ sto. ki pelje iz Girandol v Brišekc-velike kamne, tako da so onemo- gočili promet v jutranjih urah: K3' men*e so odstranili sami avtom3’ bilisti. Predpisi prefekture o vožnji tovornjakov Prepoved vožnje po vseh po kr3' jinskih cestah ob praznikih, od do 20. ure, za vse tovornjake, ** presegajo s polnim tovorom 50 st®" tov, je tržaška prefektura z novim dekretom delno spremenila. V l®,r 1973 bodo tovornjaki lahko voz1"’ seveda ob upoštevanju primeru* varnostnih predpisov, v naslednl*3 prazničnih dneh: 1. januarja, 6-nuarja, 19. marca, 25. aprila. junija, 1. novembra, 8. decernbr_ in 26. decembra. Prepoved pa, lja, od 9. do 20. ure (v poletni 1® galni uri pa od 8. do 22.), v *)3 slednjih dneh: 23. aprila, 1. maJ3' 31. maja, 21. junija, 29. junija, * ’ avgusta in 21. decembra. ... V navedenih dneh bodo y°31 lahko samo tisti, ki bodo vsaj “ set dni prej zaprosili s pose®® prošnjo na prefekturi za dovolie®-in pri tem navedli točne razlos ’ zaradi katerih nameravajo s tov'°, njaki na pot. Njihova pot vsekak® ne bo smela presegati 300 km- V zgodnjih dopoldanskih urah 3® umrla v dermatološkem odde* glavne bolnišnice 84-Ietna Anton* ta Silvestri por. Bensa iz UL vfl, gneti 69 v Skednju. Hudo se j® pekla prejšnji četrtek, ko je za tila ogenj na svojem vrtu. da zažgala nekaj dračja. Plameni .. zajeli tudi njeno obleko in so povzročili hude opekline po §ia telesu in nogah. 17. februarja, bo prW?: Jutri, «Literarnih sobot*, ki jih Množica demonstrantov se je zbrala včeraj pred južnoameriškim veleposlaništvom v Londonu, da bi protestirala proti južnoafriški rasistični vladi in britanskim investicijam v tej državi «Teatro stabile* v gledališču setti, znani zahodnonemški P.*®a-,0 Uwe Johnson, ki ga bo tržask® občinstvu predstavil prof. *to Magris. Uwe Johnson bo Predan?s na temo «Ali vam še služi r0*r'a.a. Sledila bo kot običajno, razpra