»Ter hlae^nstanie liudi v vseh kra.iih sveta. Jugoslovonsko-tiiniško sodelovanje Tuiiišiii. predsednik ^iirellsa naš gost v torek je prispel z letalom na sedemdnevni uradni obisk, predsednik prijateljskega Tuni- sa. Jugoslovansko glavno mesto je priredilo visokemu gostu in njegovemu spremstvu prisrčen sprejem. V sredo sta se' pred- sednika Tito in Burgiba sestala v poslopju zveznega izvršnega sveta in imela prve uradne raz- govore. Te bosta pozneje nada- ljevala na Brionih. Tuniški predsednik se je v svojem pozdravnem govoru zn- hvalil za povabilo in se dotak- nil boja jugoslovanskih narodov za svobodo, neodvisnost in ne- vmešavanje. »Gospodarski, kul- turni in družbeni razvoj vaše dežele so bili svetel zgled tuni- škemu ljudstvu,« je dejal. Predsednik Tito je opozori^, da Jugoslavija z zanimanjem in naklonjenostjo gleda na tuniška prizadevanja za razvoj in na- predek na novih, socialističnih osnovah. Tunizija je majhna afriška dežela, ki šteie 4,5 milijona pre- bivalcev. Ukvarja se predvsem s kmetijstvom (vino, olje, pše- nica), izvaža pa tudi fosfate, že- lezno rudo, svinec in cement. Značilno je, da je dežela po raz- glasitvi neodvisnosti leta 1957 podržavila imetja nekdanjih francoskih kolonov, kmetje pa so se na povabilo stranke neo- destur, ki jo vodi predsednik Burgiba, pričeli združevati v zadruge in dosegli v tej obliki združevanja tudi lepe uspehe. Jugoslovansko-tuniški gospo- darski odnosi so živahni. Tuni- ška zunanja politika se nasla- nja na načela aktivne koeksi- stence. Značilno je tudi, da skuša Tunis postati nekakšen posredovalec med arabskimi skrajnostmi. Tako usmeritev, ki ni bila vedno všeč večini arab- skih dežel, so včasih celo oce- nili kot pretežno nagibanje k Zahodu. Toda čas je zanikal ta- ke domneve. Danes uživa dežela ugled med arabskim svetom in v svetu nasploh. Visokemu tuniškemu gostu in njegovemu spremstvu želimo čim prijetnejše bivanje v naši deželi. Ostali dogodki Latinskoameriško državico Či- le je v nedeljo prizadel močan potres desete stopnje, ki je do tal porušil dvoje mestec, več drugih pa močno poškodoval. Gre za pravo nacionalno kata- strofo, saj je po najnovejših ve- steh izgubilo življenje več kot 250 ljudi, 27.000 ljudi pa je osta- lo brez strehe. POTRES V CILU Po oceni izvedencev je bila sila, ki je uničila človeška živ- ljenja in gmotna sredstva, po- dobna tridesetim atomskim bombam, kakršna je eksplodira- la nad Hirošimo. Ves svet sočustvuje s čilskim ljudstvom in obljublja pomoč. Predsednik Tit-; je poslal čil- skemu predsedniku Freyu oseb- no brzojavko n:.clednje vsebine: »Globoko pretresen ob vesti ob katastrofalnem potresu, ki je prizadel prijateljski čilski na- rod in terjal veliko človeških žrtev in o jromno gmotno škodo, prosim vašo ekscelenco, da v imenu jugoslovanskih narodov in vlade in v mojem osebnem imenu sprejme izraze najglob- ljega sožalja in solidarnosti s čilskim narodom v teh njegovih hudih trenutkih.« NEZADOSTEN SKLEP Zahodnonemški bundestag (prvi zbor zahodnonemške skup- ščine), je pred dnevi sprejel »najmilejšo obli^^ro« o podaljša- nju zastaranja nacističnih zlo- činov — za štiri leta in pol. Toda to še ni vse. Eden izmed poslancev je celo predložil, naj bi to zastaranje veljalo samo za »glavne zločince«, medtem ko bi tiste, ki bi jih ocenili kot »•majhne zločince«, preprosto pomilostili. Bundestag je pred- log vrnil v proučevanje poseb- nemu skupščinskemu odboru. 2e štiri leta in pol predstav- ljajo prekratko obdobje, da bi mogli zares postaviti vse vojne zločince pred sodišče, četudi ima nemšk" pravosodje dovolj dokaznega gradiva in četudi so tudi tuje države pripravljene zbrati in predložiti ustrezen ma- terial. Teorija o »malih« zločin- cih pa omogoča tudi večjim zločincem, da se skrijejo pod geslom »samo vestnega izpol- njevanja ukazov nadrejenih«. Najnovejši procesi v Nemčiji dokazuje, da je ta teza v praksi že obveljala, saj zločince kaz- nujejo samo z majhnimi, simbo- ličnimi kaznimi, četudi odgovar- jajo za več deset zločinov. Sve- (Nadaljevanje na 2. strani) O D ^ It rvi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije ^ je bil pokojni dr. Andrija Stampar, naš rojak. O O A Danes o krajevni skupnosti Dornava na 5. strani Novozgrajen prosvetni ^ Tekst iiii mouvi. Joz,c VraOi 1. april, svetovni dan zdravia Po celem svetu se vsako leto slavi 7., april, kot svetovni dan zdravja, dan nastanka svetovne zdravstvene organizacije v okviru Organizacije združenih narodov leta 1948. Zdravje je nedeljiva dobrina vseh ljudi tako v visoko civili- ziranih kot v zaostalih zemljah. Zdravje in bolezen ni samo zdrav- stveni problem, istočasno je tudi socialno ekonomski ter tesno po- vezan s splošno stopnjo kulture. Vsi narodi so zainteresirani ssa dvig zdravja povsod, ker za bo- lezni ni državnih meja. Posebno jasno so ta dejstva občutili vsi po strahotah druge svetovne vojne in tako so združili skupne napore na tem področju. V nobeni dejavno- sti ni svetovno sodelovanj« tako nesebično > in plodno kot v sve- tovni zdravstveni organizacijL Glavna naloga svetovne zdrav- stvene organizacije (SZO) je po- magati vsem državam članicam, da organizirajo na svojem področ- ja borbo proti boleznim, nuditi v to svrho visoko kvalificirane stro- kovnjake, material, tudi ekonom- sko pomoč, vendar je končni cilj usposobiti dežele za samostojno delo. Ena od oblik seznanjanja čim večjega števila ljudi na vsem svetu z nalogami SZO in njihove aktivizacije pri borbi z najbolj masovnimi in perečimi obolenji, proti katerim imamo preizkušena in učinkovita sredstva, je vsako- letna proslava 7. aprila, za katero določi SZO vsako leto drugo na- logo. Letošnje geslo je: »Koze še vedno ogrožajo svet.« V Jugoslaviji smo Imeli srečo, da smo videli zadnji primer te grozne masovne morilke 1930 leta, vendar to ne pomeni, da smo pred nj-o vami, dokler še množično razsaja v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Kljub varstvenim ukre- pom se Je zgodilo, da so visoko civilizirane dežele Evrope v letih 1962 in 1963 doživele številne pri- mere te bolezni zaradi hitrih avi- onskih zvez. Znano je, da inkuba- cija črnih koz, to pomeni čas med okužbo in prvimi znaki obolenja znaša 10 do 12 dni, v tem času pa lahko okužen človek prispe na katerikoli del sveta, ne da bi kdorkoli in tudi ne on sam mogel posumiti, da je bolan. Cepljenja, pravočasno in dosledno izvedena, so močno sredstvo proti kozam ka- kor tudi proti nekaterim drugim nalezljivim boleznim. Cepljenja proti kozam so v Jugoslaviji ob- vezno v starosti do treh let prvič. 2 obveznim docepljevanjem v pr- vem in zadnjem letu osemletke in poznej«. V primeru neposred- ne nevarnosti pa je potrebno iz- vesti množično docepljevanje. Koncentracija sredstev svetovne zdravstvene organizacije v borbi s kozami na področju, kjer še razsajajo, bo šele rešila človeštvo in s tem tudi Evropo pred poten- cialno množičnostjo obolenj. Dr. N. P. Enako vestni kot na delovn h mestih tudi na voliščih Glede na potek in uspeh minulih volitev odborni- kov občinske skupščine je odgovoril predsednik občinskega odbora SZDL Franc Rebemak na nekaj vprašanj. Množična udeležba volilcev pri volitvah odbornikov v občinsko skupščino, ki so bile v petek. 26. marca 1965 (za zbor delovnih skupnosti) in v nedeljo, 28. marca (za občinski zbor in kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti) je pokazala, da so občani tudi tokrat izrazili interes, voljo in pripravljenost, da se odločno zavzamejo za krepitev vloge delovnega človeka na vseh pod- ročjih odločan.Ta o družbenih zadevah. Kaj je hUo značihvo za občane ob minulih volitvah? »Naši občani se vedno bolj zavedajo, da postajajo volitve eden izmed pomembnih aktov njihove samoupravne dejavnosti pri uresničevanju nalog, ki si jih je postavila naša dražbena skupnost Naj naštejem nekaj teh najznačilnejših nalc^: raz- širitev in poglabljanje samo- upravnih odnosov v delovnih organizacijah in v komuni, kre- pitev materialne osnove samo- upravljanja, naraščanja proiz- vajalnih sil in delovne pr(xiuk- tivnosti, hitrejši razvoj kmetij- ske proizvodnje, izboljšavanje materialnih in kulturnih živ- ljenjskih razmer delovnih ljudi (izobraževanja, zdravstva, stano- vanjske graditve, socialnih shižb itd.) doslednejše uresniče- vanje načela delitve po delu itd.« Kdo vse naj rešuje v naši ob- čini -planske naloge? »Vse naštete naloge, ki jih ob- ravnava in postavlja tudi druž- beni plan naše občine, bo mo- rala postopno reševati ne le občinska skupščina, temveč tudi vsa skupnost komune, seveda ob upoštevanju njenih realnih ma- terialnih možnosti in pogojev ter ob učinkovitem sodelovanju delovnih organizacij in občanov samih. f^lanske naloge kcMnune obve- zujejo tudi odbornika, da bo s svojo aktivnostjo v skupščini, svetih, komisijah in med volilci prispeval svoj delež k uresniče- vanju teh nalog, zlasti pa, da bo kot odbornik skupščine in delegat svojih volilcev znal raz- sodno in smotrno povezovati in vsklajevati interese vse komu- ne in svoje volilne enote.« Kaj so pokazale priprave na volitve? »Volilci so prav gotovo izha- jali iz povedanega že pri eviden- tiranju možnih predlogov za odborniške kandidate, na kan- didacijskih zborih in na volit- vah, ko so se odločali in dajali svoj glas za tiste kandidate, ki so se v svoji dosedanji družbeni aktivnosti pokazali pripravlje- ni, da se zavzamejo za samo- upravne odnose pri skupnem reševanju perečih gospodarskih in družbenih zadev. S svojo iz- volitvijo sprejemajo torej od- borniki veliko odgovornost pred skupnostjo in volilci. Sedanje volitve so izredno po- membne tudi zaradi tega. ker se je tokrat prvič v praksi uve- ljavilo ustavno načelo rotacije. S tem sta naš ustavni in volilni sistem omejila možnost ponovne izvolitve in zagotovila demo- kratično obnavljanje sestava skupščinskih teles in drugih družbenih organov. Pozitivno in odločilno vlogo v predvolilnih pripravah so imele organizacije SZDL, sindikati in druge družbeno-politične orga- nizacije, krajevni aktivi, marsi- kje sveti krajevnih skupnosti, pa tudi odborniki, zadružni sve- ti itd. Tudi volilni odbori so po- kazali veliko pripravljenost in skrb za čim prejšnji izid voli- tev.« Kdaj bo konstituiranje nove občinske skupščine? »Z občinskimi volitvami še nismo zaključili letošnjih skup- ščinskih volitev. V nedeljo, 4. aprila se bo prvič sestala no- va občinska skupščina, ki se bo konstituirala, izvolila predsed- nika, nekatere svoje organe in poslance vseh zborov zvezne in republiške skupščine. Poslanci zborov delovnih skupnosti bo- do na tej seji izvoljeni dokonč- no, poslance zveznega in repub- liškega zbora pa bodo volilci potrdili z neposrednim glasova- njem na volitvah, ki bodo 18. aprila 1965. Poslanca zvezne- ga zbora bodo volili vsi volilci v občini, poslanca republiškega zbora pa le volilci 111. in 113. volilne enote.« Kako bomo izkoristili čas do 18. aprila? »Cas do naslednjih volitev, to je do 18. aprila, bomo izkoristili v glavnem za nekatere politič- no-organizacijske priprave, predvsem pa za razgovore po- slancev z volilci. V nekaterih krajih bomo sklicali sestanke z (Nadaljevanle na 2. strani) Franc Rebernak Ormož Uspešno opravljene volitve za odbornike občinske skupščine , v OBČINI OSMOŽ; VISOKA ^ULNA UDELEŽBA. OBČIN- SKE, KRAJEVNE POLJTICNE KOmSIJE, KRAJEVNE POLI- TIČNE ORGANIZACIJE, MLA- DINA IN DRUŠTVA V CELOTI <»PKA\TLE NALOGE. POLITlC- KO AKTIVNOST OBCANOV JE TRB»A OBDRŽATI. PRI VOLI- TVa« V OBČINSKI ZBOR JE BILA 94,4 o/o VOLILNA UDE- ISZBA. V ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI PA 97,5*/». V času volitev so na vseh voli- Sčih, zgradbah podjetij, ustanov in zavodov, na blokih in na mnogih stanovanjih vihrale zastave. Pred 26. marcem so bile okrašena vsa volišča delovnih skupnosti, razen kmetijske podskupine. Razobešeni so bili številni plakati, postavlje- ni slavoloki, napisane parole, ki so opozarjale na pomemben dogo- dek in na nekaj nevsakdanjega. 26. marca so bile volitve v zbor delovnih skupnosti, razen kmetij- ske podskupine. V občini Ormož so bile volitve v 12 volilnih eno- tah. Od 2313 volilnih upravičencev je volilo 2256 volivcev ali 97.5 •/•. Na volitvah 26. marca je bila 95 •/• udeležba, 28. marca pa se je v kmetijski podskupini volilna ude- ležba povečala za 3,2 Vt. Absti- nence ni bilo. Tisti, ki niso glaso- vali, so bili opravičeno odsotni. Od 2256 ^oddanih glasov je bilo 57 glasovnic neveljavTiih. 12 izvo- ljenih odbornikov je dobilo 1758 glasov ali večino. Po strukturi so odborniki: 4 delavci, 2 kmetijska strokovnjaka, 2 vodilna delavca, 1 zdravnik, 1 prosvetni delavec in 2 zasebna kmetijska proizvajalca. 28. marca so bile volitve v ob- činski zbor. Na območju občine Ormož j-e bilo 34 volišč in od 23 kandidatov so volilci izvolili 13 odbornikov. Od 6964 volilnih upra- vičencev je volilo 6575 volilcev (94.4 •/(). Abstinentov je bilo 37 ali 03 '/o od volilnih upravičencev. Ostali odsotni so bili upravičeni. 13 odbornikov je bilo izvoljenih z Večino glasov. Za njih se je odlo- čilo 4692 volivcev. Ob 10. uri je bila 85 •/• volilna udeležba, ob 12. Pa se je dvignila nad 90 •/•. Med in 12. uro so volilci množično Prihajali na volišča in oddali svo- glasove za sposobne in politič- no zrele kandidate, ki bodo volilce nastopali v občinski skupščini. Za Odbornike občinskega zbora so bili Izvoljeni 4 kmetijski strokovnjaki. ^ prosvetni delavec, 7 za.sebnih kmetovalcev in 1 gospodinja. Politično aktivnost je tre'a v ^'»fini obdržati in stopnjevati s Predvolilnimi pripravami na pri- *»oHkrati kongres opozarja na izredno pomembno nalogo, da po- večamo kmetijsko proizvodnjo, kar bomo dosegli predvsem z na- daljnjo modernizacijo in razširit- vijo družbenih posestev in tistih Oblik kooperacije, ki vključujejo zasebnega proizvajalca v družbe- no proizvodnjo dn mu na osnovi njegovega dela izboljšujejo ži- vljenjsko raven.« Ta osnovna naloga veže naše ko- lektive in organe upravljanja že preteklo obdobje, še bolj pa nam ie jasna za prihodnje obdobje. Vsi, ki delamo v kmetijstvu, pa naj bodo to naši kolektivi na družbe- nih posestvih ali kmetovalci ko- operanti, tako kmetijski strokov- njaki, organi upravljanja v podje- tjih in občini do republiških orga- nov, naletimo na števiilna neso- glasja in neskladnosti. Kmetijski problemi v naši komuni niso stvar samo naše ožje skupnosti, temveč so problem vse naše družbe, saj so naši proizvodi kot osnovni pre- hrambeni artikli namenjeni vsemu prebivalstvu odnosno širši družbi. Morali bomo razčistiti nesoglasja med tistimi, ki na republiški stop- nja usklajajo in usmerjajo razvoj kmetijstva, z idejno p>olitičnim de- lom pa premagati nerazumevanja dO kmetijske politike. Sunkovito, večkrat nenačrtno kreditiranje kmetijstva v pretek- lem obdobju, je prešlo v drugo skrajnost, ki sploh več ne zagotav- lja niiti enostavne reprodukcije, kaj šele razširjeno, seveda ne v vseh panogah kmetijske proizvod- nje. Kaikašna je danes investicijska politika v kmetijstvu? Kreditev za nakup zemlje je možno dobiti z gotovimi olajšavami, čeprav pod neugodnimi odplačilnimi pogoji, za vsa ostala sredstva, ki so pogoj, ! da se na tej zemlji zagotovi redna primarna kmetijska proizvodnja, pa so velike težave. Pogoji za kre- dite, in to le za strogo namenske v kmetijsko proizvodnjo, so ob iz- redno visoki lastni udeležbi za da- našnje stanje kmetijskih organi- zacij nedosegljivi. Ce hočemo, da ne bomo zašli v resno kmetijsko krizo, moramo v najkrajšem času rešiti investicij- sko in sploh finančno politiko v kmetijstvu, poleg teg,a pa rešiti več drugih problemov, ki se pora- jajo ob socializaciji kmetijstva in velikih potrebah po krepitvi bla- govnih fondov kot so: dokomple- tiranje že obstoječih osnovnih sredstev in njih aktiviranje, kom- pleksacija kmetijskih površin. Iz- vedba hidro- in agromelioracij, uskladitev vprašanja komunikacij, transporta, skladišč in trgovine s kmetijskimi proizvodi, vprašanje premiranja v kmetijstvu, vpraša- nje stanovanjske politike na vasi, socialni problemi v vaseh, ki se pojavljajo ob podružbljanju in razslojevanju v vaseh itd. Pri nalogah, ki me Čakajo, »e bom posebej posvetil problemom, ki zadevajo sadjarsko proizvodnjo v Slov. Goricah. Ta panoga j« po- memben činitelj v našem narod- nem gospodarstvu in je izredno važna za to pokrajino. Ti kraji postajajo iz dneva v dan bolj pa- sivni, nekoč pa bo sloveli, ne samO doma, ampak tudi izven meja na- še domovine, po veliki in kako- vostni proizvodnji sadja. Zaskr- bljujoče je namreč, da so se po- javila danes tudi na ptujskem tr- gu iz Švice uvožena jabolka po 280 din za kg. Naše go8p>odarstvo trpi ob tem ogromno gospodarsko škodo; dragocena devizna sredstva gredo namreč za take artikle, ki smo jih doma v stanju pridelati in imamo tudi vse pogoje za to, da jih pridelamo poceni in v zado- stnih količinah za našega potroš- nika. Ob nerazumevanju in sla- bem poznavanju prilik trpi naše gospodarstvo in naš delovni člo- vek kot potrošnik. Take in podob- ne probleme, bodo morali reševa- ti obnovljeni organi družbenega upravljanja bolj konkretno, hitro in učinkovito. GLUŠIC MIRAN ing. agr. kandidat za republiškega poslanca v gospodarski zbor ^^ sako leto je več svobodnih, samostojnih, vendar nerazvitih držav in narodov, ki potrebujejo zaradi ekonomske in kulturne zaostalosti vsestransko pomoč. Svetovna zdravstvena organizacija opravlja na teh področjih velike naloge. LETOŠNJI IZVOZ ZA SKORAJ 2 MILIJONA DOLARJEV V prejšnji številki »Tednika« so v nadaljevanju sestavka pod naslovom »Letos za skoraj 28-000 din višji narodni dohodek na prebivalca kot lani«, in sicer v 4. stolpcu v 2. odstavku tudi po- datki o izvozu po gospodarskih organizacijah (ne kot je pomo- toma navedeno investicij v vred- dnost USA $) in sicer, da bodo prednjačili: TGA »Boris Kidrič« Kidričevo (507.466), Kmetijski kombinat Ptuj (350.000), Tovar- na volnenih izdelkov Majšperk (300.000), Trgovsko podjetje »Les« Ptuj (300.000), »Perutnina« Ptuj (170.800), v manjšem pa »Delta« Ptuj (100.000), »Konus« Konjice (obrat Tanina Majšperk fiO.OOO). in »Petovia« Ptuj (9.334). Prednje je v letoš.njem druž- benem planu talko uitemeljeno: »Primerjava izvoza iz ptujske občine nekaj leta nazaj kaiže precejšnje nihanje vrednosti med posameznimi leti. V letu 1964 je znašal izvoz 2,425.873 do- larjev, kar je za okrog 28 od- stotkov manj kot v izredno us- peš:nem letu 1963 vendar so bila planska predvidevanja zmatno presežena iai sicer za okrog 38 odstotkov. Najobčutnejše' vpliva na izvozne dosežke tovairna gU- nice iffi aluminija »Boris Kid- rič« Kidriičevo, ki uraivnaiva svo- je ^ozne količine po preskrbi z električno energijo. Predvide- vanja za tekoče leto so v pov- prečju skromnejša, saj znašajo le 74,1 odstotka vrednosti izvoza v lanskem letu. Glede na izvoz- ne možnosti našega območja pri- čaikiijemo, da bodo posamezne panoge v letošnjem letu dosegle naslednji devizni učimek, izra- žen v $: barvna metalurgi- ja 507.466, lesna industrija 36(X0{X), tesitiilna industrija ja 400.000 ter kmetijstvo in ži- vilska industrija 530.134. Podjetja si prizadevajo z ne- posrednim ali posrednim izvo- zom kriti potrebe po reproduk- cijskem materialu in opremi iz uvoza. Med uvozniki so tudi or- ganizacije, katerih potrebe po devizah so trenutno precej manj- še od doseženega iztržka na zu- nanjem trgu. Pospešen gospo- darski razvoj in učinkovitejše vključevanje v mednarodno me- njavo sta še vedno v veliki meri vezana na inozemska investicij- ska sredstva. Nastali gospodar- ski položaj v letu 1964 zahteva ukrepe za stabilizacijo na vseh Ix>diročjih, zlasti pa izboljšane odnose v plačilni bilanci. To po- meni, uičnkovito povečati izvoz ob takšnem uvozu, ki ga dovo- ljujejo razpoložljiva sredsti^-a. Uveljavljanje tega načela sprem Ijajo številne težave, med njimi občutno pomanjkanje reproduk- cijskega materiala, zlasti v ko- vinski industriji, ki je močno od- visna od uvoza, a se ni uvrstila v seznamu izvoznikov. Reden dotok surovin in reprodukcij- skega materiala ter potrebno opromo iz uvoza si bodo mogle gospodarske organizacije zago- tovrti le z vključevanjem v med- narodno menjavo, kar pa je po- gojeno s kvaliteto in produktiv- nostjo dela. Izpolnitefv naštetih pogojev je naloga, ki jo uvrščajo med najvažnejše v tekočem letu družbeni plani vseh družbeno političnih skupnosti.« Izid volitev odbornikov občinske skupščine Ptuj VOLITVE ODBORNIKOV ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI NA DAN 26. IIL 1965 St. Glaaoval volilne odstotek Priimek in ime izvoljenega kandidata enote volivcev 1 TGA Kidričevo — EE Glinlca 3 TGA Kidričevo — EE Vzdri. obrati 5 Tovarna avtoopreme Ptuj 7 T "nrašanj. Morda se je Wilson ni čil za podporo ZDA zato, ker ^ Ame- ričani podprli britansko pontiko v sporu med Indonezijo in Ma- lezijo v korist druge! V Londo- nu si namreč v času, ko celin- ska Evropa še ni pripravljena vključiti Biitanijo v skupno evrop.sko tržišče (predvsem za- radi nasprotovanja Francije) m v druge načrte združene Evro- pe, ne morejo zamišljati druge- ga izhoda kol tesno povezavo z ZDA, •• tudi jim zato očitajo, da brez lastne odločitve capljajo za Američani. Ali bodo neposredni razgovo- ri Wilson-de Gaulle te dni v Parizu spremenili brita r.:v;o uradno stališče? Francozi vztra- jajo pri nevtralizaciji Indokine in pri normalnih odnosih z azij- skimi deželami vključno s Ki- tajsko in Indonezijo. Se vedno niso pripravljeni do- voliti, da bi postala Britanija članica skupnega evropskega tržišča. dopisnik, naročnik in svetovalec! Prejšnjo soboto je uničil imžar v Buduii 58 Vidovicevo Lišo Kaj moramo vedeti o zavarovanju živali Nobena panoga kmetijstva ni v zadnjih letih toliko pridobila na vrednosti in ceni kot ravno živi- noreja. Ce primerjamo odkupne cene za govejo živino pred nekaj leti in danes, vidimo, da so se dvignile za več kot 100 odst. To pomeni, da si je živinoreja pri- dobila prvo mesto v kmetijski proizvodnji, kar jI tudi gre . Danes je pri nas živinoreja, predvsem govedoreja, osnovna pa- noga vsakega kmetijskega proiz- vajalca. Zato -je potrebno, da skr- bimo za živino in pazimo, da ne pride do škode pri živini. Ce še tako skrbimo in pazimo na živi- no, bo kljub temu prišlo do ne- sreče. Zato pa je nujno potrebno, da se zavarujemo za primer ne- sreče pri živini. Danes je pri nas zavarovanje živali znano že vsakemu živinorej- cu. Na področju občine Ormož so že več let vse vasi zajete v sku- pinsko zavarovanje goveje živine. V občini Ptuj pa je še edino ne- kaj vasi v okolici Juršinc, kjer živinorejci še ne želijo ugodnosti skupinskega zavarovanja. Vsako skupinsko zavarovanje goveje živine ima svoj določen okoliš in je za zavarovalnico ena zavarovalna enota. Cim več izpla- ča zavarovalnica za škode in za Stroške zdravljenja na področju enega skupinskega zavarovanja, tem večje mora biti plačilo pre- mije in doplačilo za zdravljenje. Zato morajo vsi zavarovanci skr- beti, da bo čim manj škod pri živini in čim manj stroškov za zdravljenje, ker bodo v tem pri- meru plačevali manj premije. Da zavarovalnica v resnici po\-iša premijo v tistih skupin- skih zarvarovanjih. kjer je več in so veliki stroški za zdrav- Ijente, je dmkaz v tem. da so plačevg/li zavarovanci na pod- ročju občine Ormož so&teni zava- rovanci d-zkoriščali fonde zavaro- vancev. Vsaka zavarovalnica ra- je izplača odškodnimo, kot pa jo odkloni. Vendar mora zava- rovalnica ščiti/ti poštene zavaro- vance. So primeri, da živinore- jec zavaruje žival, ko opazi, da je že bolna. Ko pride do škode, zavarovalnica škode ne izplača. Zato naj bi zavarovanci sami skr-Vipli, da ne pride do takšnih n,ur"erov. Posebno veliko pa lahko za- varovamci sami etorijo za zmanj- šanje izplaičila odškodmim, če po- skrbijo, da bo ob prisilnem za- kolu čim več ji izkupi^ček Mnogi zava.rovanci popolnoma napačno ravn-a^io, ko nrič ne storijo za čimveč j i izkupiček .če^. s;aj mi bo iiazli.ko do zavairwailTie vsote izplač'ala zavairovalmca. S tem napravijo š:kodo samim sebi in vsem o^st^liim 7Pvnrovarirp.Tn 7,a- varovailnici pa ne, ker bo zava- rovalnica povečala premijo, če bo morala izplačati prev^ od- škodnin. Poleg tega pa moora vsak zavarovanec vedeti, da prejme tem večji odstotek od izkupička kto nagrado, čim večji je bil izkupiček. Na primer, ži- val je bila vredna 150.000 din, zavarovamia je bila za 120.000 din, ob zasilnem zaikolu je bilo 100.000 diniarjev iekuipičlca. V tem pri- meru dobi zavarovanec od za- varovailnice še 40.000 din. Na ta način bo dobil za kravo skupno 140.000 din, čeravno je imel za- varovano samo za 120.000 din. Ce bi bii v gornjem primeru izku- piček samo 50.000 din, bo dobil od zavarovalnice 80.000 din od- škodnine, s kupno z izkupičkom pa bo dobili za kravo samo 130.000 dinarjev, t.j. 10.000 din manj. Mnoga mesarska podjetja pri za- silnih zakolih in pri zavarovanih živalih plačujejo smešno nizko ceno za meso, češ saj bo DOZ plačal razliko. Zavarovanci tega ne smejo dopusitiiA, ker so s tem le sami oškodovani. Vse zavarovance vseh panog zavatrovamja pa moramo opo- zoriti na to, da veljajo od 1. 1. 1965 novi pravilniiki in novi ce- niki za vsa zavarpovamja. F>ri za- va.rovan)jtu živali bodo premije nekoliko višje, ker so bile pri tem . zavarovanju preveliike iz- gube. Samo Zavarovalnica Ma- ribor je imela pri tem zavarova- nju letno okrog 40 milijonov din izgube. Poudariti moramo, da so dosedanje cene za zavarovanje že 10 let enake, medtem ko so se cene za živi.ruo v tem času dvignile za več kot enkrat. Po novih prafvi.lniifcih imajo zavaro- vanci večje ugodnosti In več jamstva kot do sedaj. Zato mo- rajo biti v tem letu vsa zavaro- vanja na novo urejena in iz- stavljene Inž. Greif Anton Strnn »TEDNIK« — peieV, 2. aprfla 196f Stran '5 KIDRIČEVO Pričetek urejanja naselja Pred nedavnun so sklicali hiš- svetti redne sestaii.ke staino- ivailcev, na katerih so izvolili no- j^re predsednike, tajniike in bla- ga)jn'i'ke hišnih s\'etov ter ?e po- Igovonli o nekaiteriJi svojili na- logah. Ker bo sta'no^'-ain.i5ka iclcuipnost še v tem m-esecii pri- j^^la urejevati naselje (poti in prostor med zgradbami) so na sestankih sklenili, da bodo jtarši ta/koj začeli navajati svoje (vtroke na to, da se bodo hodili jj^rait na igrišče ali vsajj v bliž- jpji gozd da ne bi siprotd uniče- (vali na novo zasejane trave. :jgra obrok med zgradbami pri- tegne še druge otroke, vsi pa potem v igri p>o7,a'bljajo na oken- ske šiipe ter zelene po'\T:^Lne in drugo. Hišni sveti bodo najeli .stalnega čistilca, ki bo čistil olcrog zgradb im posipravljal pre- Iniog. kjer je cenitralna kurjava. Vsekakor bi vsi stanovalci na- selja morali vsestransko podpi- priKadevamja stanovanjske jkupnosti. da bi uredili naselje. Otroke bo treba navaditi, da bo- do znali čuvaiti 2:elene površine okrog zgradb in da ne bodo i namerno povzročali tsudi kaikr- j^ekoli druge šikode. ! i Kdo naj popravi cesto? Večkrat smo že pisali o ure- ditvi naselja II v Kidriče\-ena. . V zadmjem času so vendar nekaj ; ukrenili, da bi odpraivili najbolj : pereče probleme. Darbes se usta- , vimo le pri cesfti, ki vodi od to- rame sjkoei naselje do ceste I Ptuj—Lovrenc. Ta je namreč i paleti rranogo bolj jKDi^bna ska- kalnici na krartJke razdailje, kot oesfci cteug^a. reda, kot jo ime- laijejo. Cesta je bila kmadu po osvoboditvi podita z bituanenom, bffla je toreij asfaltirana, daJies pa jo fX)ipravldaijo (v koMlfcor jo) I gramoEom. Prizadeti so več- krait zaibtevaiM na zboriih voliv- cev maj bi cesto uredTiHi, pa so baje dobili odgwnor, da ni test- nika te ceste. Ta del ceste je brez vsakršne razsvetljave, Vse- tafeor dela-vtji TGA še niso po- zabiOli obljiub, ki so j.ih nekateri daialli takrat, ko so udarniško delali piri uirejanju cestne raz- •s^fljave v naselju I. Ce že zna nekido nekaj ofcSj-tibiiti, bi vsaj zdarj po več letUi. maj skušal del svoje obljaibe tudi izipolniti. Najti je treba rešitev Za irvedbo tople malice se je delovni kolektiv TGA potegoval celih deset let, preden je i>nišlo do realizacije. O tem smo v na- šem listu dovolj poročali, ker pa toplemu obrokvi v delovnih kolektivih pripisujejo zelo velik pomen, bi o tem p>oiniovno spre- go^'orili nekaj besed. Ko se je kolektiv lani oktobra odločil na- bavljati toi)el obrok iiz Maribo- ra, gotow nihče nd pomislil, da bo večina že v neikaj mesecih zelo raizočarana. Vedno pogo- steje se pojavlja, da je malica izredno slaba, brez mimimainih kalorij, ki so fizičnemu delavcu nojjtno potrebne. Glede na to, da je prehrana delavca važen m pomemben činitelj v dvigu 3toriinos.ti, je potrebno to vpra- šanje začeti ponovno reševati O tem so že nekajkrat razprav- ljali] tudi organi upravljanja ter celo izvolili komisijo, ki naj bi pripraivila usti-eane predloge.. Nedvomno je, da je potrebno najti rešitev, ki bo ugodna 2» člane kolektiva, ki so zelo za- interesirani za toplo malico, vendar pa ne kakršnokoli in za kakršnokoli ceno. Najbrž bi bila najboljša reši- tev v tem, če bi prevzel dobavo Haloški biser. Ne glede na to, pa bo vsekaikor nujno urediti tudi bife. Ne gre za izbirčnost, toda biti bi morala res nrta-lica. kot jo delavec pri fizičnem delu po- trebuje — če že po ceni, naj bo tudi po kvaliteti Za zmanjšanje števia nesreč Organi upravljanja so raz- pravljali o letnem i>oroč.ilu HTV službe za leto 1964. Poix)- čilo je temeljito predelal tudi uipravni odbor podjetja in pred- lagal delavskemu svetu, da po raiapravi zavzame določena sta- lišča, da bo možno podvzeti do- ločene ukrepe za zmanjšanje nesreč pri delu, predvsem še za- radi tega, ker podjetje dela v skrajšanem delovnem tedniku in je zaradi iz.pada delovnih dni glede na nesreče to zelo težko breme za podjetje. Razpravljali so tudi o {x>slovna!ku za delo ko- misije za zdravst^^eno tehnično va.rsitvo pn delu. Po krajši raz- pravi so sprejeli poslovnik v neiizipremenjeni obliki. Slabo je, da člani delavskega sveta niso razpravljali tudi z ostalimi člani kolektiva o tem poročilu, ker bi se daik) še marsikaj izboljšati ali celo preprečiti, če bi bilo več sodelovanja. Nabava osnovnih sredstev Po sT>rejetjiu novega pravil- nika o delitvi osebnih dohodkov, se je spremenil tudi način obra- čunavanja. Tako pretežni del te- ga dela opravijo v pisarnah de- lovnih enot, kjer seštevajo in množijo število točk z opravlje- nimi urami. Pri tem delu pa je skoraj neobhodno potreben ra- čunsld stroj. Delavski svet je pred dnevi odobril 1,500.000 din za naikuip računskega stroja za DE glinice. Sočasno je odobril tudi 6,750.000 din za naikup bru- .silnega stroja za šamot, odobri- ti pa je bilo treba še 35,000.000 din za plačilo dela pri rekon- struikciji in okrog 2,000.000 din za vzdrževalna dela v kinodvo- rsni. Bila je tudi razprava o pro- dali dveh osebnih avtomobilov, kar je predlagala delovna enota prometa, ker ju ne raibd več. -ko- Za živalmejši turizem v bližnjih olsčinaii Posvetovanje o turističnem so- delovanju med občinami Vara- ždin, Cakovec, Ormož in Ptuj, ki je bilo na pobudo občinskega sindikalnega sveta Ptuj in v do- govoru s Turističnim društvom Ptuj v Ptuju, v torek 23. marca 1965 v hotelu Petovio, je doseg- lo namen. Zbrani predstavnild turistič- nih društev in zvez iz navedenih občin, potovalnih podjetij in go- stinstva, občinskih skupščin in političnih organizacij so potrdili, da obstaja v tem pred(du naše domovine mnogo prirodnih, zgo- dovinskih Ln narodopisnih za- nimivosti, ki so zanimive za do- mače in za zamejske turiste. Z večkratnimi medsebojnimi sti- ki predstavnikov turizma iz ob- čin Varaždin, Cakovec, Ormož in Ptuj in s sistematičnim popu- lariziranjem za turiste privlač- nih zanimivosti ter z organizi- ranim prirejanjem kolektivnih izletov v predele imen^ovanih občin, bo mogvoče doseči, da se bomo tudi po zaslu.gi turizma medsebojno še bolj spoznali, na- vezali in sd medsebo/jno poma- gali- Na posvetovaraju je bilo do- govorjeno, da bo siklicano v naj- krajšem času posvetovanje 7 novinarji iz Sl0'venije in Hrvat- ske za bodoče populariziranje turističnih zanimivosti v teh krajih. Zra vse štiri občine bo izdana razglednica s štirimi mo- tivi. Začenši aprila in nadalje bodo razna turistična srečanja in snidenja. Prvo turistično sni- denje bo 24. 4. t. 1. na Borlu, ko bo tam tudi zabavni program. Drugo bo 25. 4. v Ptuju. Tretje bo 8. 5. v Vučkovcih v občini Cakovec, kjer bo otvoritev ko- pališča. 16. 5., med 4. tednom medobčinskega sodelovanja, bo obiskal FMnij sindikat kulturnih in prosvetnih delavcev iz obči- ne Cakovec. Za medsebojno se- znanitev s člani sindikata kul- turnih in prosvetnih delavcev iz ptujske občine z gosti iz Ca- kovca, bo zvečer 16. 5. v Ki- dričevem družabni večer. Se prej, 9. 5. bi bila motociklistič- na ocenjevalna vožnja iz Va- raždina, Cakovca, Ormoža ln Ptuja na Bori. Sprejet je tudi predlog za predavanje 19. 4. o zanimivostih Varaždina v Ptuju ilustrirano z diapozitivi z zgo- dovinsikima in turističnimi za- nimivostmi Vse prednje potrjuje, da so se prvotne oblike sodelovanja med bližnjimi 4 občinami zelo razši- rile in da prehajajo prvoitne meje. Na tem posvetovanju je bil sprejet tudi predlog gostov iz Caikovca, da bi povabili k sode- lovanju tudi občino Murska So- bota, ki bo pKDvabilo sprejela in bo tudi aktivni sodelavec v tem organiziranem medobčinskem delu v korist zbliževanj, medse- bojnih obiskov in izmenjavanj kulturnih prireditev, turističnih srečanj itd. K tako širokemu so- delovanju nas ne silijo samo no- tranje, domače potrebe, temveč tudi vedno bolj se razvijajoči mednarodni turizem. Priliv turi- stov iz sosedne Avstrije in iz Madžarske zahteva, da se nanj pripravimo . in da zadržimo na svojih turističnih točkah ob so- botah in nedeljah vsaj tiste tu- riste, ki potujejo na krajše rela- ciije z namenom, da bi se sezna- nili z bližnjimi ljudmi in s kra- jevniimi zanimivostmi. « Zraven vse dobre volje za čim živahnejši turizem v tem p>rede- lu naše domovine ostane zelo pe- reče vprašanje bodočega norma- liziranja cestnega prometa i>o zelo slabih, neasfaltiranih ce- stah, ki so za avtomobiliste pravo strašilo. Na relaciji Radgona — Ptuj — Rogaška Slatina bo mo- ralo priti prej ali slej do asfal- tiranja ceste, sicer bo stekel ves promet po asfaltirani cesti iz Murske Sobote čez Lenart na Po- horje namesto v naše vinorodne in tudi sicer zanimive turistične kraje Slovenskih goric in Haloz skozi Ptuj. Z enakim problemom se bavi Cakovec, ki bo moral glede na čezmejne stike problem slabih cest še hitreje rešiti. Predsednik Turističnega dru- štva Ptuj prof. Jože Maučec, di- rektor letnika Varaždin Josip Djuras, prof. Juraj Benko iz Ca- kovca kot predstavnik Turistič- nega društva Cakovec, tajnik občinskega sindikata Ptuj Feliks Bagar in direktor gostinskega podjetja Varaždin An te Šupe so pokazati najboljšo voljo ,da bi se v tem predelu naše domovine močno razvil notranji turizem, z njim pa še zunanji Vse skupaj je odvisno od prave iniciative in vztrajne ter dobronamerne or- ganizacije izletov in srečanj. V tem prizadevanju je obljubil tu- di hotel »Petovio« Ptuj vso svojo oporo in sodelovanje. Predstavniki iz Varaždina in Cakovca so si pred posvetova- njem ogledali ptujski muzej in sam Ptuj. Posvetovanje v klub- ski sobi v hotelu »Petovio« je bilo popoldne in ob koncu po- svetovanja so si še vsi navzoči ogledali kleti »Slovenskih goric«. VJ. Kako dolgo še? I>an za dnem beremto v časopi- sih med športnimi poročili števil- ke, ki pomenijo dinarje in gole, lestvice z blestečimi imeni ter o aferah. Molčimo pa o problemih, ki ta- rejo našo telesno kulturo. Ta molk je nevzdržen prav sedaj, ko telesni kulturi odmerjamo vse bolj in bolj pomembno v vzgoji nažega človeka — mladega in sta- rejšega. Na mnogotere načine bi si lahko razlagali ta molk; inte- gralno vzeto, pa je to odraz za- skrbljujočega. rekel bi pretečega stanja telesne kulture, v ožjem smishj pa predvsem tekmovalne- ga športa in šolske telesne vzgo- je. Mnogo smo govorili in še govo- rimo o tem, toda, ali ni Sizifovo delo zdraviti vršičke, ko so pa korenine dotrajale? Z drugo be- sedo, problem se no da rešiti kompleksno po načelu »sedem na mah«, zato je napačno obračati se na republiške ali celo zvezne fo- rume, kot to mnogi delajo, kajti dvomim, da bi bili sposobni pro- blem dovolj učinkovito rešiti, ker jim kaj takega onemogoča že nji- hova organizacijska struktura in namembnost, vprašanje pa je še, ali bi zmogli sami ozdraviti našo telesmo ktilturo malignih tvorb, ki so jo že dodobra načele. Prepričan sem, da pade breme humanizadje telesne kulture in postavitev le-te na znanstvene temelje, da bo res kultura, na občinske zveze za telesno kulturo kot najmanjše avtonomne šport- ne organizacijske avtoritete. Pa smo tam: v Ptuju namreč, kjer smo tudi precej daleč od pravega raztmvevanja in vrednotenja po- mena telesne kulture in tekmoval- nega športa. K pisamjn me Je vzisoclbudil primer ptujskega »Partizana«: lahko bi molčal in pustil, da gre vse mimo, kot so nekateri tudi storili, toda s tem bi zavrgel mnoge norme, s katenmi vzgaiamo mlade ljudi v naprednih sociali- stičnih idejah, zatajil bi svoje prepričanje ln svojo vest. Vrhu vsega pa kaže. da bodo aH pa da so že, vprašanja, o katerih mi- slim pisati, postala problem mno- gih društev, inštitucij ln forumov, skratka, prifdljeni bomo o njih na ta ali om način kmalu razmiš- ljati. Mislim, da Je bil ta uvod po- treben, ker nimam namena izoli- rati problema od družbenega do- gajanja, ker bi s tem prenehal biti problem, ampak bi postal le >prepirček« v zaprtem krogu. Želim pokazati tovarišlcam ln tovarišem iz starega UD »Partij zana* v Ptuju, kako zelo zmotno in diametralno nasprotno tenden- cam naše splošne smeri razvoja je bilo in JE SE njihovo stališče. Počilo Je na občnem zboru, ko je kandidacijska komisija predla- gala drugo, pomlajeno listo za upravni odbor, kot so Jo določili na seji pred zborom. Ker so bili doDolnilnl predlogi k listi za novi odbor zavrnjeni, je bila lista ti- stih, ki »Partizan« v resnici pred- stavljajo, z dovolj očitno večino sprejeta. Torej le občni zbor po- tekel po pravilih ln bil pravno veljaVen. Toda svojih pozicij stari odbor ni hotel kar tako zamenjati za častne: na seji starega in novega odbora ter ob podpori vodstva Obč. ZOTK so »staroodborovd« z avtoriteto srtarejših po^^tavill no- \"0irvoljenee3 načelnika in znane- ga telo\'adca ored izvršeno dej- stt'o — »Odstopi, saj ni »Partizanu« kori- .•rtili. so v nJem tudi osta^li, pač s ča^no funkcijo. Nato sklicali nov občni zbor, na katerem Je bilo od 3H0 članov orisotnih samo 2?>, ter »cogla^*^« izvolili odbor, kot "so si ga želeli. Pri tem pa so nozabili na mladi- no, ki ie z ignoriranjem niihove- t>očetia pokazala, da predvsem ona pred«rt-avlja telesno •v'zeojnO| organi-zaiciifv in ne korrTi-onento. ki | «•0 1(5 +0. kar v dru^Tj do^aia.j ne tiče. Popuščanje novega odbo- ra, ki je dovolil tako mimogrede da so ga ugnah v rog, pojasnjuje dejstvo, da so bili ob reakciji, ki je sledila rednemu občnemu zbo- ru, sklenili ustanoviti v sestavu Obč. ZOTK strokovni odibor za vaje na orodju, ki bi bil ločen od »Partizana«, pa tudi pritisk starih članov, ki 90 imeU večino in nekaj adutov v rokah; opravi- čuje pa ga ne. Sedaj pa k bistvu! Navidez so se tuikaj udarili mladi ln stari. Slučajno je res, toda do protagonizma ni prišlo zato, ker je nekomu 20 let, drugi pa ima na hrbtu 6 križev, ampak zaradi globlje občutene potrebe, ki je bila le pri nekaterih zavest- na, namreč vskladiti telesno vzgojo z današnjimi kocepcijami Iz teorije in izkušenj športa, tre- ninga in medicine, ki Je tovariši iz starega UO niso znali uvideti. Svoje dejanje so zagovarjali z dejstvom, da so Izgubili funkcije ljudje, ki so 10 ali 20 let delali pri »Partizanu«, tovarlšice ln to- variši — »Sokoli«, ki 90 mnogo naredili za stvar telesne vzgoje. ■Res, nikdo ne poskuša zmanjšati deleža. Id so ga Imeli pri krer^^tvl teleffne vzgoje, toda pride čas, ko Je treba spoznati, da Je treba odstopiti mesto mlajšim. Zdi se. da Je do takega spoznanja težko priti; le redki zmorejo dovoli moči. da to sooznajo sami. druge je pa treba na njihovo dolžnost spomniti. Sicer oa Je to eno od vprašanj sodobnosti, ko modema medicina in d-nj^ge znanosti po- dallšuieio človeško življenje In prav naše generacije se srečuipjo 7. dobo. ko Je vedno več SKA: DOBRA NOVICA — Novi za- kon, ki omogoča učenje esperan- ta v holaodsldh šolah, kaže sa- dove. V dveh šolah v Haagu se je začelo učiti egperanto 68 otrok. Nekateri starci In sam šolski npravitelj so tako navdušeni, da se bodo sami učili eaperanto. I>o- ber vzgled vsem učiteljem po s^vetu I V Holandislsem mestu DEVEN- TER so oktobra lanskega leta od- krili ZAMENHOFOV TRG. KITAJSKA: Na veliki univerzi v PefcimBu se je pričel esperamtaki tečaj. AVSTRIJA: EVROPSKA ESPERANTSKA KONFERENCA 1965 bo od 11. 7. do 17. 7. na Dunaju, NEMCIJA: 38 SAT KONGRES (SVETOV- NE DELAVSKE ESPERANTSKE ORGANIZACIJE) bo od 31. juli- ja do 8. avgusta v mestu KARLS- RUHE. JAPONSKA: Za 50. SVETOVNI ESPERANT- SKI KONGRES v TOKIU, ki bo od 31. 7. do 7. 8. 1965, je bilo pri- javljenih do 10. 2. t. L 1232 es-! perantistov Iz 42 držav ( Iz Juigo- slarvije 10). J. D. Klavirski večer Dubravke Tomšič v ponedeljek, 5. aprila t. U bo pri nas v Ptuju gostovala pianisijca Dnbravka Tomšič iz Ljabljane. Kdo ne pozna tega imena? 2e kot prav majhna detdica je vzbudila s svojimi fenonrierralnimi koncertnimi na- stopi med poslušalci, zlasti pa še med glasbenimi pedagogi, izredno vdflko zanimanje. Njena tedanja igra, posebno pa še zre- la interpretacija zahtevnih skladb, je napovedovala veliko tonetnico. Po šestnajstih letih jo bomo tukaj v Ptuju slišali dragič. Igrala bo skladbe Ba- cha, Scarlattija, Beethovna, Pro- kofjeva in Chopina. Predprodaja vstopnic bo v soboto, 3., in v ponedeljek, 5. aprila, od 15. do 17. ure in eno uro pred samim koncertom v glasbeni šoli. Opozarjamo Ptuj- čane na ta naš peti abonmajski koncert v glasbeni šoli. D. H. ZANIMIVO PREDAVANJE O GRCIJI Turistično in zgodovinsko društvo v Ptuju bosta priredila 2. aprila ob 19. uri v dvorani občinskega komiteja predavan.ie z diapozitivi o Grčiji. Predaval bo prof. dr. Valter Bohinec. Vstopnine ni. Odbor ^^ vseh civiliziranih In bogaffK državah je vedno več prometnih nesreč in tudi vedno več duševno bol- nih ljudi. To drugo postaja vedno večji zdravstveno- ^ i O n i r S k a tribuna Moje prvo potovanje v inozemstvo Hodila sem v drugi razred osnovne šole, ko smo potovali na obisk k sorodnikom na Dunaj. Ni- koli še nisom bila v inozem.stvu, zato sem zelo veliko pričakovala. Spominjam se, kako smo čakali v Mariboru na carinamicL Zaprli so nas v posebno sobo na postaji. Zunaj je močno deževalo. Končno je pi'ihrumel vlak in mi smo vsto- pili. Težko sem pričakovala, kje bo meja. Z bratom vsa vztrajno buljila skozi okno. Ko smo prišli do meje v Šentilju, je rekel atek: »Se rniailo pa bomo v Avstriji.« Cez nekaj trenutkov pa pravi: »Tako zdaj smo pa v tuji državi.« Kako zek) sem bila razočarana! Vpraša- la sem, kdaj smo šli prek meje, ko vendar nisem nič videla. Sme- jali so se mi, toda v meni je vrta- la nuisel: kje je meja in kakšna je in ziakaj je nisem videla. Vedno sem si predstavljala, da je meja velik zid, ki stoji med dvema dr- žavama ali vsaj velik plot. Razo- čarana sem bila tudi, da se po- krajina nii nič spremenila, pa tudi ljudje so bili taki kot mi. Sele, ko so vstopili tuji cariniki v unifor- mah in govorili nemško, sem pri- sluhnila. Malo mi je bilo tesno pri srcu, ker nisem razumela, kaj govorijo z atkom. Ko se je vlak zopet ustavil, je vstopilo mnogo ljudi, ki so vsi govorili nemško. Na Dunagu je bilo lepo. Najbolj se spominjam živalskega vrta. Tam je s'lon poškropil neke otro- ke, ki so mu ponudili kamenček namesto sladkorčka. ANKA ZAFOSTNIK VIII. raz., Kidričevo Bil sem v Prekmurju Nekega dne mi je mama pove- dala, da bomo šli v Prekmurje k teti. Zelo sem bil vesel, ker še ni- koli nisem bil tam. Vozili smo se dolgo in končno izstopili v Pe- trovcih. Zeblo me je in zaspan sem bil. Vprašali smo za smer in neka ženska nam je pokazala F>ot. Zaspani smo tavali čisto sami po cesti. Končno smo prišli do hiše. Pes je zalajal in kmalu je prišel ven gospodar. Vprašali smo ga ka- ko se piše. Stric nas je spoznal in nas vesel povabil v hišo. Utru- jeni smo posedli okrog velike kmečke mize. Ogledoval sem si veliko kmečko sobo. Stric je pri- povedoval razne novice, teta pa nam je kmalu prinesla večerjo. Teknilo nam je in kmalu sem šel spat. Drugo jutro sem šel s starim očetom na pašo. Pripovedoval mi je razne zgodbe iz starih časov. Zelo sem ga poslušal, ker sem ga težko razumel. Govoril je prek- mursko narečje. Prignala svo do- mov, nato sem šel na potep pK) vasi z domačimi dekleti. Zelo za- nimiv »e mi je zdel svet, saj zve- čer nisem prav videl kam sem prižel. Po vasi so se podile cele jate gosi. Po kosilu smo se opravljali do- mov. Gostoljubni sorodniki so bili zelo radodarni. Nabasali so nam mnogo za domov. Najbolj se mi je priljubil stari oče, zato sem se poslovil od njega s solzami v očeh. Na postajd smo še čakali na vlak, zato smo šli poslušat vesele god- ce, ki so Igrali v gostilni. Bili so oblečeni v prekmursko narodno nošo. Kmalu je prišel vlak, vsto- pili smo in mahali son^dnikom. V Prekmurju mi je bilo zelo všeč in si zelo želim, da bi še kdaj poto- val tja. KREBS DUSAN IV. a, Kidričevo Moja sošolka Moja sošolka je Muzek Dragica, rojena je v Ptuju. Se rada uči in je marljiva učenka. Midve sva složni sošolki. Hodiva v isti raz- red in sem žalostna, da ne sediva v isti klopi, V šolo ima tri in pol km dolgo pot. Sedaj živi v Trž- cu št. 9. ima dobre In skrbne starše. Ima še manjšo sestrico Marijo. Tudi ona se pridno uči. MAJDA SIBILA, 4. b. Videm PPRllcd Prišla je vesela Domlad. Pr zale 90 se prve spnmlariai cvetke. Z vplikim veseljem nabiramo in krasimo z njimi novanja. V zgodnjih jutranjih ■ nas \i sladkega TOania orel žvrgolenje ptic. S svojim h petjem se nam zahvaljujejc krmljenje v neusmiljeni ; Ptice selivke se b'>dn kmahi v le. Vsa narava s-nreminia v leno in cvetočo odejo. Drevje Eanja že popke. V.se se bo rn?. telo. Tudi v naših .'icih cveti mlad. Tudi .=?tarčki rfidi v svežem zraku in i.ireio 03r( ioče sončne žarke. Kmet zači svojim delom po poljih in tra kih. V^eli se že lepe ozelei rži in plenice. Sonce se nam ^ dan bolj približuje in nas va svojo toploto. Res. nomlad 1e — prav vse prebudila BRACIC MIMICA, HUMOR SOKRATOVA 2ENA Ksamtiipa — žena siarodavne- ga grškega filozofa Sokrata — je bila strašna. Nekega dne po večumem razsajanju in zbada- nju končno izlije na glavo mo- ža vrč umazane vode. Filozof se je potrpežljivo umaknil v kot ter dejal smeh- ljaje: — Po takem bliskanju in gr- menju ie končno moralo priti tu- d!i do dežja. PITAGORA Nekega dne so vprašali zna- nega grškega filozofa in mate- matiika Pitagoro o razliki med mo^m, ženo in zlatom. Pitago- ra je odgovoril: — Zlato preizkušajo v o?nju, ženo z zlatom, moža pa z ženo. NOVE KNJIGE V MLADINSKI KNJIŽNICI V KREMPLJEVI ULICI 2: Henrik Sienkiewicz: V puščavi in goščavL Tone Seliškar: Indijanci in gu- sarji. Leopold Suhodolčan: Velikan in pajac. Rahil Baumvol: Modra rokavič- ka. Jože Sircelj: 2epni bonton. Pionirski literarni kotiček Moj maščevalni načrt 2e dolgo poznam sošolca Iva- na. Vsak dM hodiva skupaj v šolo. Zelo je vesel in mi rad na- gaja. Nekega dne sva šla iz šole. Med potjo sva se lovaila in uga- njala razne neumnosti. Ko sva prišla v klanec, mi je sošolec vrgel pod noge velik hlod. Sprva se tega nisem zavedal in nisem opazil, kaj se pred mano dogaja. Z vso naiglico sem se pognal za fošolcem. Taikrait pa: »Joj!« Pa- del sem čez hlod in tam nekaij časa negiibno ležal. Sošolec se mi je približal, mi- sleč, da se mi je kaj zgoddo. V jezi sem ga najprej hudo pogle- dal, a ker me je prosil odpušča- nja, sem na jezo hitro pozabit. Sikuipaj sva nadaljevala pot proti domu, kot da se nd nič zgodila Vendar pa sem med potjo skle- nil, da se mu bom maščeval. Nekega večera, ko se je pri- jatelj vračal od neikod, sem ga IMčaikail v gozdiču bldzu hiše. Nadel sem sd belo rjuho in p^ čenil sem za drevo. Ko je bil tik pred menoj, sem začel mdjavkaiti in lezti proti njenuu. Obstal je in neka j trenutkov zmedeno gledal okrog sebe, nato pa jo je uc nazaj, kolikor so ga nesle nog Ko ga nisem več videl, si se počasi odpravil domov. Drugo jiutro mi je povedal, i ko ga je v gozdu strašilo. Iz > sem mu bral, da je še ved nekoliko zmeden od prejšnje večera. Ušel mi je smeh. Poti seni mu povedal, da sem ga ; presitirašil in da sem se mu s t( maščeval. TONČEK OVČAR, VI. b., Podlehnik Pravljica o krompirjeve cmoku Nekega dne je gospodinja sk hala krompirjeve cmoke. Zlo; la jih je v skledo in ix>lLla mastjo. Na vrhu je biil najdeb lejši cmotk. Gospodinja si je ir slila: »Ah, ti boš najbolj tečen Toda kTOflmpirjevemu cmoku bilo za to, da bd ga kdo pojed< Hitro se je sikotalil iz skled Ker so bila vrasta odprt se je sfeotalil skozi vra na liodiMk in iz hodnika na dv( rišče. Gospodiimja ga ni opazfl Sel je po sivefbu. Bilo mu je zeS viroče in je sedel na šitor. Nena donfsa je zasJiSal cvfleč glas. Pil bMžM se mu je stari mišek in f vprašal: »Ali smem sesti ai-a-vt! vas na štor?« Cmok se je prestn šeno obmdl Mišek pa je bil zd pniljiazen in ga je povabil na sv< dom v mišjo luknjo. Miš in dve miškiici so jima pri hiteli nasproti. Veselo so zaldi caii: »O, danes bo pa dob« obed!« Cmok pa ni mogel v rad šjo luknjo, ker je bil predebei Hotel se je zahvaliti za vabil in oditi. Mi§i pa ga niso pustil« Od vseh strand so se zapičil vanj in ga začele gristi. Cmoka je kmalu zmanjkalo. Danica Cvetki IV. b. Velika Nede^i FOTO ZAPISEK Novozgrajeni most čez Pesmoo pri Dornavi Foto: F. Langerholc ŠPORT LEP OSrai PTUJSKE GIMNAZIJI: Na okrajnem prvenstvu v va- jah na orodju v Mariboiu je sodelovalo nad 300 tekmovalcev in t^movalk v 42 ekipah iz 25 šol. Med pionirskimi ekipami ni bilo zaslediti nobene vrste iz Ptaja, ki so prejšnja leta uspeš- no nastopale ter osvajale vidna mesta. Srednješolci iz ptujske občine so tekmovali proti pri- čakovanju. Primerjajmo njihove rezulta- te; Moški posamezno: 1. BRA- DAČ (2. gimnazija Maribor), najuspešnejši Ptujčan je bil JANEZ MRSEK, ki je zaostajal le za 0,3 točke, VOGRINClC pa za 0,6. Pohvalno je, da se je kar osem vrst in precejšnje število posameznikov potegovalo za vidna mesta. Najuspešnejša je bila vrsta 1. gimnazije Maribor s 330,2 točke. Za resenečenje so tokrat poskrbeli Ptujčani in osvojili povsem zanesljivo dru- go mesto z rezultatom 330 točk, kar je le za 0,2 točke slabše od zmagovalne vrste. Z nekoliko več športne sreče, ali pa morda z večjo pazljivostjo posamezni- kov bi jim prav gotovo zmaga ne ušla. Ptujsko gimnazijo so zastopali naslednji tekmovalci: MRSEK, VOGRINClC, BERLIC, TO- NEJC, CARLI, EELIH, CU- RIN, BOLTA in CEPIN. Za še večje presenečenje so poskrbele telovadke ptujske gimnazije, ki so v zelo močni konkurenci osvojile tretje me- sto. To pot se je vrsta izkazala predvsem z izenačenostjo, saj je bila razlika med njimi minimal- na. Med posameznicami je bila VERA BERLIC spet najuspeš- nejša. Sledijo ji: HORVATOV A, ki se je to pot nekoliko bolje i^azala, NOVAKOVA je poskr- bela za presenečenje. Brez več- jih spodrsljajev so tekmovale tudi SACER, MEGLIC in VAU- DA. Dijakinje ESS so tekmovale povprečno, škoda je le, da je bila prevelika razlika med sa- mimi tekmovalkarhi. Najuspeš- nejša je bila ANICA VRTiC, ki je zaostajala le za 0,4 točke za zmagovalko MAGDO STRMAN (1. gimnazija Maribor). Z neko- Izbrani so za ot»ciitsko tekmovanfe Občinska zvoza za telesno kul- turo Ptuj je organizirala izbir- no tekmovanje v NAMIZNEM TENISU. Za hitrejši potek tek- movanja so priskočili na pomoč sami tekmovalci, ki so pomagali pri sojenju, ter telovadke TVD »Partizan« Ptuj. Veliko razume- vanje so pokazali člani sindi- kalne podružnice Socialnega za- varovanja Ptuj, ki so posodili mizo ter pomagali pri tekmova- nju. Odgovorni predstavniki osnovne šole »Tone Znidarič« so dali na razpolago telovadnico in prostore, za katere je v Ptuju zelo težko. Prijavljenih je bilo 28 tekmo- valcev, kar kož,, da je tudi za ta šport veliko zanimanje, če- prav ni kluba v Ptuju. Najuspešnejši je bil KNE2E- VIC, sledijo mu: TOVORNIK, KRANJC, STROPNIK, DROFE- NIK in PISEK ki je v predte- kmovanju premagal zelo nadar- jene, predvsem mlajše tekmo- valce. Reprezentanca bo zastopala Ptuj na četveroboju Varaždin- Cakovec-Ormož-Ptuj. Tekmova- nje bo 9. maja s pričetkom ob 9. uri v Ptuju. Uspešen start Velike Nedelje Rakomeitaši iz Velike NedeOlje so v nedeljo startali v spomla- datnskem delu pa:^enstva pKMmir- ske lige. V Radencih so prema- gali istoimensko moštvo z re- zultaitom 17:14 in tako zadržali prvo mesto na prvenstveni tab- licL Moštvo iz VeMIke Nedelje je bilo od začetka v premoči in je odločillo prvi polčas v svojo ko- rist z rezultatom 9:4. V drugem delu igre so igrali Vellkonedetj- čamd večinoma le s štirimi igral- ci (po »zaslugi« sodmka), zato domačinom ni bilo težko izena- čiiti rezutota. Kljub teami pa so igratel iiz VeMce Nedelje odlo- čili tekmo v svojo korist. Moštvo iz Velike Nedeilje še ni »a taikšDem navoju, kot je bik) v jesenL Odločaiine tekme ga čaikajo v maju. Razveseljivo je da 60 igrali v nedeijo neka- toiu milajši igrailci, ki so opravi- čili zaupanje. žt VRNILI SO SE Rokometaši RK »Drava« so se vrnili iz sosedne Avstrije neko- liko razočarani, kajti izgubili so srečanje v ženski in njoški kon- kurenci. Pri moških je bila v prvem delu igre prevelika zme- da in niso mogli najti sami sebe, kar zgovorno dokazuje razlika točk 14:4 za nasprotnika. V drugem delu so zaigrali uspeš- neje in zaključili z neodločenim rezultatom 11:11. Najuspešnejši je bil Zlender (5 zadetkov), Rozman in Kovač (2) ter Haber in Beljak (3). Pri ženski ekipi se je končal polčas z neodločenim rezulta- tom 2:2, a se v nadaljeva- nju ni povišal v korist igralk »Drave, temveč so nasprotnice bile uspešne v nadaljevanju kar štirikrat. V nedeljo gostuje moška eki- pa RK »Drave« v Ormožu v prvenstveni tekmi. Ormoška skupiicina o družbeineiii plami (Nadalje-vanje) Družbeni proizvod na prebi- valca se bo letos nasproti lani v občini Ormož povečal za 16 tisoč 270 dinarjev in bo znašal 197.270 dinarjev. Čeprav sta družbeni proizvod in narodni dohodek na prebivalca nizka v primerjavi z razvitejšimi obči- nami v Slov«iiji, se v zadnjih letih hitro povečujeta. Važno postavko ima družbeni plan in proračun občine v iz- vozu. Letos bo tovarna Jože Kerenčič Ormož izvozila raznih kovinskih in drugih industrij- skih izdelkov za 14 milijonov 352 tisoč deviznih dinarjev. Predviden izvoz tovarne je letos štirikrat večji od lanskega. To- varna se na zunanjem tržišču zadovoljivo uveljavlja s kuhinj- skimi garniturami, ki jih letos namerava izvoziti 25.000. V občini Ormož je največ do- hodkov iz prispevkov. Prispev- ki v občini za letos znašajo 409,916.000 dinarjev. Prispevek iz osebnega dohodka iz delov- nega razmerja znaša 146.608.000 dinarjev; prispevek od osebnega dohodka zaposlenih izven go- spodarstva pa znaša 24,208.000 dinarjev. Največ prispevka od osebnega dohodka daje kmetij- stvo. Ta znaša 230,600.000 di- narjev. V proračun občine daje obrt 7,500.000 dinarjev prispev- ka. Davki bodo znašali v občini letos 84 milijonov dinarjev. Naj- več davka plačuje občini trgo- vina od prometa na drobno. Ta bo letos znašal 37 milijonov 700 tisoč dinarjev. Občinski pro- metni davek od alkoholnih pi- jač bo znašal 27 milijonov 800 tisoč dinarjev. Razne upravne, občinske in sodne takse so v proračunu občine zastopane s 7,200.000 dinarji. Dohodki po posebnih predpisih bodo letos znašali 1,700.000 dinarjev; do- hodki organov in razni drugi pa bodo letos znašali v občini 22 milijonov dinarjev. Dopolnilna sredstva proraču- na znašajo 143,184.000 dinarjev in bodo prišla iz raznih virov. Skoraj polovica občinskih proračunskih sredstev je na- menjenih za potrebe šolstva. Za te potrebe je v proračunu na- menjenih 282,014.000 dinarjev; za znanstveno-kulturno-pro- svetno dejavnost 22,185.000 di- narjev. za socialno skrbstvo 27 milijonov 860.000 dinarjev. Pri- bližno četrtino proračunskih sredstev bodo porabili državni organi za svoje delo. V ta na- men gre 165,242.000 dinarjev, za zdravstvo 20,272.000 dinarjev, za komunalno dejavnost 18,613.000 dinarjev, za družbeno politično dejavnost v občini 18.650.000 dinarjev, v negospodarske in- vesticije bo vloženih 56.338.000 dinarjev, za gospodarske pose- ge 43.780.000 dinarjev, za pro- računske obveznosti iz prejšnjih let 11 milijonov in nerazporejeni dohodki, ki znašajo 3,390.000 dinarjev. INVESTICIJE Investicijska vlaganja v ob- čini Ormož bodo letos večja koi lani. Po družbenem planu bo^ znašale gospodarske investicij« 1.379,982.000, negospodarske p^ 479 milijonov 300 tisoč dinar- jev. Od gospodarskih investici bo največ vloženo v kmetijstvo nato v gozdarstvo, obrt in ' trgovino. V kmetijstvu bo le tos vloženih 1.221,433.000 dinaf jev za dograditev goveje farm* v Središču in vinske kleti ^ Ormožu. Precej denarja pa bod' uporabili tudi za nakup obdelo- valnih površin, za obnovo vino^ gradov in sadovnjakov in drugc^ V obnovo gozdov bo letos nf območju občine vloženih lOi milijonov 821 tisoč dinarjev. 1'' potrebe obrti v občini bodo iC" tos vložili 18,050.000 dinarjev. ^ industrijo pa 16,266.000 in v tr govino 12,100.000 investicijskih sredstev. V gostinstvu in ^ gradbeništvu letos ne bo zabc leženo večje investicijsko vla' ganje. Negospodarske investicije J občini bodo letos za 211,234.0(^ dinarjev večje od lanskih. Naj' več bodo investirali v stanf vanjsko izgradnjo. Za stan^ vanjske potrebe bo porabljeni^' 172 milijonov dinarjev ali If milijonov dinarjev več kot lafl'' Po družbenem planu obČil^^ Ormož bo narodni dohodek J občini letos znašal 2.939,821.00*' dinarjev. (Dalje prmodnji^' stran ^ »TEDNIK« — pefek, 2. aprila «?fra3 ^ Krofeviia skupnost Dornava Krajevna skupnost Darnava obsega skupno z Dornavo, Mez- gove!, Pacinjem in Sp. Veloviakom okrog 1500 ha kmetijskih po vršin, od tega velik del ob Pesnici. Je na robu Ptujskega polja in na podnožju Slovenskih goric z vasmi in naselji Dornava, Mez- gove!, Pacinje in Sp. Velovlak. Na !em območju živi v 432 družinah nad 1900 ljudi. Po po- datkih občinske uprave za dohodke Ptuj je imelo kmetijsko pre- bivalstvo iz Dornave in Mezgove v 1964. letu okrog 25 milijonov dinarjev obveznosti do občinske skupnosti, v kar je všteta dohod- nina, občinska doklada, zavarovanje in razširjeno zavarovanje. V tem niso upoštevane obveznosti kmetijskega prebivalstva iz Pacinfa in iz Sp. Velovlaka. Ta predel je bil doslej v sestavu kra- jevne skupnosti Rogoznica. Z ustonovitvijo krajevne skupnosti Dornava bi naj prešle Pacinje in Sp. Velovlak v sestavni del te skupnosti. Krajevna skupnost Dornava ima §o!o »Dr. Pranja Žgeča«, mladinski zaščftn! dam (grad Dornava), novozgrajen kulturni - zadru^žni dom z odrem in dvorane, s trgovino in s stanovanji, 3 gasilske domove (Dornava, Mezgove!, Pacinje), trgovino »Pano- nrje« v Dorriavi, 3 obrtnike v Dorncv! in gostilno v Paclnlu. Moški en ženske iz teh predelov so zaposleni v Dornavi, v Ptuju, v Ki- dričevem in v raznih krajih Slovenije, nekaj pa fih je zaposlenih v inozemstvu. V te| skupnosti je cbrcit Kmetijskega kombinata Ptuj (Dornava) in površine ter kocperanti kmetijske zadruge »Jože Lacko« Ptuj in kmetijske z^sdrugs Ptujsko polje Gcrrlšnfca. Najbliž- ja želez miška postafn so Moškanfc! ali Ptof. Blizu |e tudi ptujsko letališče (Aeroklub Ptuj), čez regulirano Pesnico je zgrajen nov močan most iz prednapetega betona na cesti PSuhLjutomer. V Dor- navi je spomenik iz I. svetovne vojne, zraven njega pa javna teht- nica. Na pokopališču je spomenik padlim borcem, nt pa tudi talcem in žrtvam ffišističnega nasilja. Zraven tega spomenika je še spo- menik družine Žgeč z imenom pak. dr. Franja žgeča, po katerem ima šola v Dornavi ime. To je nekaj nojznačilnefših podatkov z cbmočja krajevne skupnosti Dornava. Izpopolnjujejo jih izjave in mnenja nekaterih funkcionarfev, ki so jih dali za tisk Franc Franjkovič Franc Frajnkovič, odbornik občinskega zbora skupščine Ptuj, upravnik obrata Kmetij- skega kombinata Ptuj v Dorna- vi: »Menda nobena gosF>odaTska sprememba v tukajšnjem pre- delu ptujske občine ne bo tako vplivna na življenje ljudi iz krajevne skupnosti Dornava kot rarvno regulacijia Pesnice in me- lioracija njenega poplavnega območja. Cepra-v ima na tem ob- močju Kmetijski kombinat Ptuj vsaj 600 ha površin, jih še vedno ostane precej samim kmetoval- cem na območju krajevne skup- nosti. Tudi te površine ležijo v poplavnem območju Pesnice kot 80 ®/o kombinatovih površin. Z jarki so sedaj ob regulaciji Pes- nice in ob melioraciji poplavne- ga območja presekane poti, da ne moremo na površine z mehaniza- cijo in ne z vprego in to bo letos po svooe vplivalo na obdela^^o zemlje in na posevke ter na trav- nike, zlasti pa bodo to občutili živinorejski obrati v Dornavi. Po svojem mnenju bo v bodo- če usmerjeno delo odbornikov obeh skupščinskih zborov na krajevne skupnosti, zlasti ko bo še bolj decentrallzdraino finajicl- ranje krajevnih skupnosti. Po- tem bo prenešeno težišče raz- I«-av o deUtvi sredstev z občin- ske skupščine na odbore krajev- nih skupnosti. Odbori teh bodo morali strogo ločiti potrebe v skupnosti, ki zahtevajo predno- stno financiranje in ostale po- trebe, ki jih bo potrebno posto- poma reševati. Prepričam sem, da se bo kra- jevna skupnost Dornava kot ce- lota, zlasti pa njen odbor zna- šel in da se bo zavedal vseh odgovornosti za celotno območje in da bo enako občutljivo obrav- naval probleme Paciinja im Sp. Velovlaka kot Mezgovec in Dor- nave. Ob takem delu bodo radi podpirali dejavnost v skupnositi vsi prebivalci in odborniki skupnosti, pa tudi občinski od- borniiki in poslanci skupščin ter \-si ostali faktorji. Kmalu se bo- do prepričali ljudje iz vseh kra- jev v skupnosti Dornava, da je prav, da je nastala ta skupnost, ki ima vse razvojne pogoje in ki ima tudi vse možnositl, da se njen center skupno z ostalimi vasmi še bolj razvije. Statut ki^ajevne skupnosti ji to tudi zagotavlja, saj upošteva vse komunalne po- trebe. Ko bo .'Jčasoma speljana 9ko25l Dornavo tudi asfaltirana cesta pix>ti Ljutomeru, bodo ti kraji •/aniimivejši tudi za turi- zem. To bo nov vpLiv na te kra- je in na razvoj skupnosti. Ostale posebnosti krajevne skupnosti Dornava je že navedla predsednica Draga Murkovičeva. ki je tudi prepričana, da bo te- kel čei nekaj let skozi Dornavo po asfaltirani cesti močan turi- stični promet iz zamejstva v no- tranjost naše občine in obratno in Dornava bo takrat eno izmed važnih po'stajališč.« FRANC FRANJKOVIC Mnenja krajevnih funkcionarjev: Draga Murkovič Predsednica krajevne skupno- sti Dornava Draga Murkovič, trgovski poslovodja v posloval- nici »Panonije« v Dornavi, je ta- ko odgovorila na nekaj vpra- šanj: »Krajevna skupnost Dornava bo nujno morala v korak z živ- ljenjskim rajzvojem na svojem območju, sicer se ne bo mogia uveljaviti kot organizator pri iz- vajanju določil statuta in.! vsako- letnega delovnega programa skupnosti. V vaseh na območju skupnosti vidimo med starimi mnogo no- vejših in novih stanovanjskih hiš, pa ne samo ljudi i^z te skup- nosti, temveč tudi ljudi iz odda- ljenejših krajev, ki vidijo v kra- jah krajevne skupnosti Dornava mnogo ugodnejši razvoj kot v oddaljenih krajih v Slovenskih goricah, od koder so prišli. To pomeni, da si dimžine ustvarjajo srvoje domove in po svoje rešu- jejo stanovanjske probleme in ti so prav gotovo najvažnejši pro- blem v vseh skupnostih v občini Ptuj. Ob vidni družinski priza- devnosti pa se nenehno zgledu- jemo po zgradbah, zgrajenih s sredstvi skupnosti in tudi po nijih ugotavljamo napredek. Nsie SKupnosti ravno ne bi smeli šteti med skupnosti na ob- močju ptujske občine, ki jim mi- nojlo 20-letno obdobje nd nič prineslo. Ureditev dornavskcga gi^du v Mladinski zaščitni dom za Slovenijo, zgraditev stano- vanjskih prostorov pri gradu, dalje gospodarskih objektov za vzrejo živine, zgraditev prosvet- nega doma s prosvetnim.i, pos- lovnimi in stanovanjskimi pro- stori, zgraditev gasilskega doma in stolpa in krajevne tehtnice, regulacija Posnice in melioraci- ja Pesniške doline, nov most pri r>ornavi in še marsikaj je mate- ria/lni dokaz resnih namenov, da bi tudi v teh predelih občine Ptuj dosegli čim več uspehc^v ob krajevnih, občinskih in republi- šfkih sn*edstvih. K vsemu temu bi mo-rali prišteti še šolanje večjega števila mladih ljudi za razne strokovne poklice in zaiposlitev nioških in žensk s tega območja v podjetjih, zavodih in ustano- vah v Ptuju, Kidričm^-em in dru- Sod na delovnih mestih, ustvar- jenih s sredstvi občinske, repub- ali zvezne sikupnosti. Vsii dosedanji uspehi nas iz- ^^^'bujajo, da se lotevamo tudi "biKtih problemov in naloe. ki vsakega člana naše skup- nosti in tudi razne goste, ki obi- skujejo naše kraje. Ceste, spo- menik iz I. svetovne vojne, še nedovršen prosvetni dom. poko- pališče, mrtvašnica in drugo, je za Dornavo enako važno kot so važne druge potrebe za Mezgov- ce, Pacmje in Sp. Velovlak. Za reševanje vseh teh proble- mov pa ne zadošča samo dobra volja prebivalstva, temveč so potrebna tudi denarna sredstva. 6,5 milijona denarnih sredstev iz dotacije občinske skupnosti (3,5 milijona) in nekaj lastnih sred- stev (803.000) ter prihranek iz 1964. leta, predstavlja glede na vse potrebe za 1965. leto premaj- hno vsoto. Ta bi komaj zadošča- la za ureditev vseh krajevnih cest na območju skupnosti, pri tem pa bi še dalje ostala nedo- grajena prosvetna dvorania in vse ostalo, kar bi že moralo spremeniti zunanjo podobo in dobiti novejšr videz. Zlasti bo morala na5a šola prej ali slej doživeti občutno spremembo. Večizmenski pouk je le začasna rešitev na škodo otrok in učiteljstva, ki jo bo mo- ral nadaljnji razvoj odpravili. Do»mava bi naj imela čimprej še svojo poŠto, gostinski lokal, pro- stornejšo trgovino in drugo. Ostali predeli krajevne skupno- sti Dornava ne bodo vedno za- dovoljni le z gasilskim domom in stolpom, zlasti ne v prihod- nje, ko ne bo več p>oplav v do- lini Pesniioe, kar bo po svoje vplivalo na žavljenje v tem pre- delu občine. Razumljivo je, da bo moral najti odbor krajevne skupnioisti k razpoložljivim denarnim sred- stvom še druge možnosti za iz- boljšanje komunalnih razmer. Most čez Pesnico v Mezgovcih je ena izmed važnih potreb in želja prebivalstva iz Mežrgovec in okolice. Poleg najboljše volje vsega prebivalstva, da bi zgra- dili ta most čez Pesnico, tega ne bodo mogli brez pomoči skup- nosti. Za sedaj je važna načelna rešitev vprašanja kdaj bo ta most zgrajen, če bo njegova gra- ditev odobrena in kdo bo poma- gal pri njegovi graditvi s sred- stvi. Navedla sem nekaj najbolj perečih vprašanj iz naše skup- nosti, ki jih ima na vesti odbor krajevne skupnosti. Vsekakor smatram, rta bodo sledeča leta prinesla tudi krajevnim skup- nostim več materialnih možno- sti za reševan.ie problemov skup- no.sti. Za letos bomo pač posku- sili storiti vse, rila bo čim več storjenega z razpoložljivimi 6,5 milijoni v korist najbolj perečih vprašanj.« Franc Gerlica Cestar na dornavskem sektorju »Skoraj vse občinske ce.ste hitreje razkopavajo motorna vo- zila, kot jih utegnemo cestarji posipavati z gramozom in na- suti z njim večje jarke in luk- nje. Kjer je gramoz navožen, je lahko posipati cesto, teže pa je, kjer ga ni; tam pa ga je po- trebno najti v jarku in na robu ceste in ga spraviti v ,žlake'. Ze tukaj od Ptuja do Dor- nave je cesta zelo razkopana, zlasti odkar teče po njej ves tovorni in potniški promet v Slovenske gorice in dalje. Tako krpanje jarkov z gramozom je nekdaj odgovarjalo, ko je te- kel po cestah vprežni in redek avtomobilski promet, ne pa se- daj, ko drvi avto za avtom in sproti razmeče iz jarRov ves navožen material. Ce se bo na tem sektorju po- večal cestni promet še z zamej- skim turizmom, bonvo morali vsi skupaj več misliti na ceste, ali pa se bomo morali odreči turizmu. Po takšnih cestah vož- nje na izlete res niso prijetne niti za domačine, kaj šele za inozemce, ki so navajeni na asfalt. Upam, da nam bo kmalu na razpolago več gramoza, da bo- mo z njim lahko radodarnejši vsaj do tistih jarkov, ki so gra- moza najbolj potrebnL« Rado Hlebec Šolski upravitelj v osnovni šoli »Dr. Franja Žgeča« »Za sedež šole Dornava je nosebno značilno, da se v njem število družin veča in da se je v zadnjih štirih letih število šoloobveznih otrok povečalo za nad 100 učencev. Za slovenjegoriške predele je Dornava zelo ugoden kraj za naselitev in graditev družinskih hiš ter za zaposlitve v Dornavi, v Ptuju, v Kidričevem m v Mariboru. Leta 1945 je bilo v Dornavi 134 hiš, sedaj pa jih je že nad 160, poleg tega pa še dve zgradbi s po šestimi stano- vanji in prosvetni dom s štiri- mi stanovanji. To vse tudi potrjuje, da so sedanji šolski prostori pretesni in da bi bilo težko vzdržati' ob sedanjih pogojih pouk 370 učen- cev v 14 oddelkih in v treh izmenah v štirih rednih in eni pomožni učilnici, čeprav nas je zaposlenih v šoli 15 učiteljic in učiteljev. Ta šola bo morala pridobiti vsaj pet učilnic, če ne drugače, vsaj v montažni zgrad- bi (paviljonu). Ko bo zaposlenih še pet potrebnih predmetnih učiteljev, bo zopet vprašanje stanovanj zanje RADO HLEBEC Kljub obstoječim težavam s prostori in s triizmenskim po- ukom si prizadevajo starši, uči- telji in otroci, da bi dosegli čim boljše učne uspehe. Pri uspehih v polletju in ob koncu leta se kljub vsemu čuti, da manjka otrokom varstvena ustanova. Marsikje morajo otroci staršem pomagati pri delu, obratno pa je manj primerov, da bi starši pomagali otrokom pri učenju. Obilica dela v kmetijstvu one- mogoča staršem, da bi se več ukvarjali z otroki, da bi se več z njimi pogovarjali in da bi spremljali umski rctzvoj ovojih najmlajših družinskih članov. Po anketi DPM glede potrebe po otroški varstveni ustanovi je bilo 30 prijav za otroško var- stvo, ker je mnogo mater za- poslenih v kmetijstvu in v dru- gih službah in nima kdo paziti na njihove malčke. Upamo, da bo vsaj letošnjo jesen prišlo do otvoritve otroške varstvene ustanove. Prostor je že na raz- polago, potrebna je le še vzgo- jiteljica. S tem bo izpolnjena želja mnogih mater. Za izobraževanje in razvedrilo odraslih je v Dornavi nekaj več možnosti kot v ostalih predelih krajevne skupnosti. V Dornavi je nov prosvetni dom, ki še si- cer ni v celoti gotov, knjižnica, v kateri so združene knjige iz učiteljske, krajevne in pionirske knjižnice. V kraju sta tudi dva pevska zbora. Pionirskim in tu- di mladinskim sekcijam je v pomoč učiteljstvo. Za športno udejstvovanje bo kraju na raz- polago veliko športno igrišče jugovzhodno od Dornave, ki ga še sedaj urejamo. Na njem bo prostor za nogomet, odbojko in ostale športne discipline. Stro- kovni učitelj Alojz Majcen si zelo prizadeva, da bi bilo igri- šče ob pomoči učencev in od- raslih čimprej sposobno za raz- ne šolske in tudi druge tekme. Dobra stran območja krajev- ne skupnosti Dornava je v tem, da si ljudje na njem stalno pri- zadevajo, da bi se stvari izbolj- šale. V resnih dnevih poprimejo resno za. delo, v veselih dneh pa radi razveselijo še druge. Skupine iz Dornave ob doseda- njih ptujskih folklornih in kar- nevalskih prireditvah so to po- trdile. Menim, da bo imela krajevna skupnost Dornava prihodnja leta več materialnih možnosti kot jih ima sedaj za urejanje razmer na svojem območju in da bodo rešena dotlej tudi za našo šolo važna vprašanja.« Mihael Oiiček Pomočnik ravnatelja Mladinskega zaščitnega doma v Dornavi »S preureditvijo gradu v Dor- navi v mladinski zaščitni dom za 230 oskrbovancev z vseh strani Slovenije je zagotovljeno oskrbovancem primerno, mirno in prostrano bivališče, zaposli- tev okoliškim dekletom in že- nam, ki jih veseli strežniška in bolničarska ..'•'ba, in sami zgradbi potrebno tekoče vzdrže- vanje. Pomembnost tega doma po- udarja med drugim tudi to, da je ravnatelj doma dekan ljub- ljanske medicinske fakultete dr. Marjan Borštnar. Za življenje in red v domu skrbi 80 redno zaposlenih 'in pet honorarnih. Hišni zdravnik je dr. Ljuba Neudauer, pedagog je prof. Adalbert Slekovec, zobozdravnik pa Jovanovič Milič; vsi trije imenovani so iz Ptuin (Nadaljevanje na 6 .'rtrani) DRAGA MURKOVIC Osnovna šola »Dr. Franja Zgeea« Spomenik padlih borcev NOV Mladinski Zaščitni dom v t;ruru^va stran 6 »TEDNIK« — petek, 2. aprila ^frfin (» Navodila občinske skupščine Ptuj Po 13. Ln 14. členu odloka o agrotehničnih ukrepih za pridelo- vanje plenice, koruze, krormpirja in krme na travnikih ter sanaci- je sadnega drevja v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 19 63) in po predlogu kmetij- skih zadrug izdaja svet za kme- tijstvo in gozdarstvo pri Skupšči- ni občine Ptuj NAVODILO za izvajanje odloka o agrotehnič-l nih ukrepih za pridelovanje pše- nice, koruze, krompirja in krme na travnikih ter sanacije sadnega drevja v občini Ptuj. L Glede na možnost preskrbe z reprodukcijskim materialom, teh- nično opremljenost kmetijskih zadrug, se bodo v letu 1965 s citi- ranim odlokom predpisani agro- tehnični ukrepi izvajali na nasled- njih obrr«>čjih ln v naslednjem obsegu: a) proizvodni okoliš Dravsko- Ptujsko polje: 1. Za pšenico: — proizvodnja samo visokorod- nih priznanih sort pšenice: — obvezna zamenjava semen (tistih, ki tega niso storili v letu 1962. 1963 in 1964); — prvenstveno oranje s trak- torjem do 25 cm globoko; — obvezna setev pšenice s se- jalnicami; — obvezna uporaiba 850 kg mi- neralnih gnojil na ha za os- novno gnojenje in za dogno- jevanje: — obvezno zatiranje njivskih plevelov s herbicidi na či- stih posevkih: na posevkih s podsevkl in vmesnimi posev- ki pa mehanično; — prvenstveno žetev s kom- bajnom. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci iDŠe- nice na območju vseh katastrskih občin proizvodnega okoliša Drav- sko-Ptujsko polje 2. Za koruzo: — postopno uvajanje hibridnih sort koruze pri čemer je ob- vezna zamenjava semena vsako drugo leto: — obvezno jesensko globoko prvenstveno traktorsko ora- nje do 35 cm; obvezna uporaba 1500 kg mineralnih gnojil po ha za osnovno gnojenje tn dogno- jevanje. Tam, kjer se gnoji z hlevsfcim gnojem pa 1050 kg mineralnih gnojil po ha: — obvezni sklop 40 do 60 tisoč rastlin po ha; — obvezno zatiranje njivskih plevelov. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci ko- ruze na območju vseh katastrskih občin tega proizvodnega okoliša. 3. Za krompir: — prvenstveno jesensko tralk- torsko oranje; — obvezno gnojenje s 300 mc hlevskega gnoja in 900 kg minerakiih gnojil po ha; — obvezno skupno zatiranje rastlin^ih bolezni in škod- ljivcev. Te aigirotehnične ukrepe so ob- vemi izvršiti vsi pridelovalci krompirja na območju vseh ka- tastr^'fa občin tega proizvodnega okoliga. — obvezna zamenjava semena krompirja na 1/3 posajene površine. ' Ta tskrep so dolžni izvršiti tisti pridelo^j-alcJ krom-pirja, ki tega niso storili v letu 1963 ln 1964 v vseh katastrskih občinah tega proizvodnega okoliša. 4. Za krmo: — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na ha. Osnovno gnojenje mora biti izvršeno do 20, februarja, dognojevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in po prvi koenji s 100 kg dušičnega gnojila. do 1. aprila morajo biti oči- ščeni vsi travniki, da bodo sposobni praviloma za stro.i- no košnjo, skopani in oči- ščeni dovodni ln odvodni jarki ter potoki ob travnikih in paišntkih; — prvenstvena strojna košnja mora biti opravljena ko je največ trav v polnem cvetu, tx>da najpozneje do 15. juni- ja, droga košnja oa do 31. avgusta; — obvezna uporaba očiščenega semena detelj. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci krme na območiu vseh katastr- sikih občin tega proizvodnega okoliša h) proizvodni okoliš Slovenske eorice: 1. Za koruzo: — postopno uvajanje hibridnih sort koruze pri čemer je ob- vezna zameniava semena vsako drugo leto: — obvezno iesensko globoko oranie do 3.®) cm; — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na ha za os- novno gnojenje in dognoje- vanje; — obvezno zatiranje plevelov. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci ko- ruze na območju vseh katastrskih občin proizvodnega okoliša Slo- venske gorice. 3. Za krmo: — obvezna uporaba 800 ks mi- neralnih gnojil na ha Os- novno gnoieje mora biti iz- vršeno do 20 februarja, do- gnojevanje pa v mesecu aprilu z 100 kg ln po orvl košnii 8 100 kg dušičnih gnojil; — do 1 aprila ie obvezno oči- stiti vse travniške površine, da bodo te oraviloma s^po- sobne za strojno košnjo, skopati in očistiti vse dovod- ne m odvodne jarke ter očistiti potoke ob travnikih in pašnikih: — 1 košnja mora biti oprav- ljena. ko je največ trav v polnem cvetu, toda najpoz- neje do 20. junija; druga košn.1a pa do 31. avgusta: — obvezna uporaba očiščenega semena detelje. Te agrotehmqne ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci krme na območju vseh katastr- skih občm proizvodnega okoliša Slovenske gorice. 4. Za sadovnjake: — obvezno čiščenje sadnega drevja pred zimskim škrop- ljenjem; — obvezno zimsko in dvakrat- no polletno škropljenje sad- nega drevja. Škropljenje sadnega drevja izvaja orga- nizirano kmetijska zadruga na svojem območju; — obvezno gnojenje sadovAja- — kov na površmah nad 10 arov z najmanj 600 kg mi- neralnih gnojil na ha. Te agrotehnične ukrepe so dolž- ni Izvršiti vsi lastniki oziroma koristniki sadovnjakov na območ- ju katastrskih občin: Ptuj. Krče- vina pri Ptuju, Krčevina pri V., Grajena. Mestni vrh. Grajenščak. Drstelja. Nova vas pri P.. Dolič. Vintarovci, Ločkl vrh. Janežov- skl vrh, Bišečkl vrh. Trnovski vrh, Vitomarci. Drbetinci, KTika- va, Rotman, Senčak, Zasadi, Bra- tislave!. Prerad. Polenšak, Polen- ci, Kicar in Pacinje. C) proizvodni okoliš Haloze: 1. Za krmo: — obvezna uporaba 600 kg mi- neralnih gnojil na ha Ce- novno gnojenje mora biti iz- vršeno do 20. februarja, do- gnojevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in PO prvi košnji s 100 kg dušičnih gnojil; do 1. aprila morajo biti očiščene vse travniške po- vršine, da bodo te sposobne praviloma za strojno košnjo, skopani in očiščeni dovodni in odvodni jarki ter očišče- ni potoki ob travnikih ln pašnikih; — košnja mora biti opK»vljena ko je največ trav v polnem cvetu, toda najpozneje do 20 junija. 2. košnja pa do 31. avgusta. Te agrotehnične ukrepe so dolž- ni izvršiti vsi lastniki oziroma koristniki travniških površin v nižinskih predelih katastrskih ob- i čin: Zavrč, Dolane, nižinski del, Cirkulane, Medribnik, Zg. Les- kovec, Sp. Lesfcovec — niž. del, Dravci, Dravinjski vrh, Podlebnik. Stanošine, Kosminci, Zakl, Zg. Pristava, Bolečka vas, Dolena — niž. del. Dobrina — niž. del. 2e- tale — niž. del. Doklece. Skrblje — niž. del, Stogovci, Ptujska go- ra, Podlože, Sestrže, Sveča I.; Sveča II in Lešje. 2. Za sadovnjake: — obvezno čiščenje sadnega drevja pred zimskim škrop- ljenjem: — obvezno zimsko in dvakrat- no letno škropljenje sadne- ga drevja. Škropljenje sad- nega drevja izvaja organi- zirano kmetijska zadruga. Te aigrotehnlčne ukrepe so dol- žni izvršiti vsi lastniki oziroma koristniki sadovnjakov na območ- ju katastrskih občin: Zavrč, Do- lene, Medribnik. Cirkulane. Pri- stava. Vareja, Dravci, Sp. Lesko- , vec. Zg. Leskovec, Mala Vamica, Dravinjski vrh, Zg. Pristava, Bo- lečka vas Dolena, Doklece. Ju- rovci, Stogovci, Ptujska gora, Podlože. Sestrže, Lešje, Skrblje, Sveča II, Jablovec. Zakl, Koz- . minci, Starošina in PodlehnJik. 2. Agrotehnični ukrepi Iz 1. toGke tega navodila glede poljedelskih kultur niso obvezni za pridelo- valce, ki posedujejo manj kot 1 ha obdelovalne zemlje. 3. Lastniki oziroma koristniki sa- dovnjakov ti.stih katastrskih ob- čin, ki niso navedene v tem na- ■ vodilu so pravtako dolžni po do- stvu rastlin pred boleznimi' ln škodljivci obvezno očistiti sadno drevje in izvršiti zimsko škrop- ljenje. 4. Vsi pridelovalci krompirja na območju katastrskih občin, ki ni- so navedene v tem navodilu, so dolžni po določilih temelinega za- kona o varstvu rastlin pred bo- leznimi ln škodliivci zatirati ko- loradskega hrošča In škropiti pro- ti krompirjevi ole.^mi SkropUenje Izvaja organizirano območna kmetijska zadruuga. 5. Po določilih citiranega odloka nI obvezno gojiti z mineralnimi gnollli tistih tra\mikov, ki so za- močvir1enl. vedno podvrženi po- plavam. 6. Da se bodo oredT)lsanl ukrepi Izvedli v letu 196S so kmetliske zadruge dolžne poskrbeti za po- Trgovsko podjet: »IZBIRA« V ^ OBVEŠČA, da bo imelo v svojih poslovalnicah v bodoče naslednji ODPIRALNI CAS: VSAK DAN od 7.30 do 12.00 in popoldne od 16.30 do 19.00; V SOBOTO od 7.30 do 12.00 in popoldne notranja dela. NON STOP TRGOVINE BODO ODPRTE od 7.00 do 19 00 un Gornji odpiralni čas bo veljal do nadaljnjega. trebno mehanizacijo ln naročiti zadostno količino reprodukcijske- ga materiala. Številka: 320-2,'i'62-3-NF Datum: 10. 3. 1965 Predsednik sveta za kmetijstvo ln gozdarstvo KRIZANCIC J02E OBČINSKA NOGOMETNA LIGA Dne 29 marca 1965 je bila se- ja občinske nogometne lige pri Občinski zvezi telesno kultu- ro Ptuj. Razpravljali so pred- vsem o protestih v jesenski se- zoni, nalogah \ spomladanski sezoni ter temeljito obravnavali pravilnik, v katerem so določe- na pravila občinske nogometne lige. Med bistvenim je bilo to, da so končno le sprejeli pravilnik, ki je bil do sedaj zelo pomanj- kljiv, saj je tekmovanje poteka- lo s protesti, ki so se kopičili na zvezi. Spomladanski del tekmovanja in v bodoče, bo potekalo načrt- neje, kajti takšnega kot je bilo, ni mogoče kontrolirati in voditi. Sojenje tekem bodo prevzeli izprašani sodniki, ki bodo v kratkem opravili izpit, za potek tekmovanja pa bodo poskrbeli komisija in odbori. Končno so se odločili in kljub nekaterim nevšečnostim rešili zastarele proteste in tako sesta- vili lestvico tekmovanja. Največ točk ln brez poraza je zanesljivo na prvem mestu TVD »Partizan« Rogoznica. Tekma Gorišnica—Domava ni bila odigrana, zato lestvica je- senskega dela tekmovanja še ni dokončna. LESTVICA: 1 Rogoznica 6 6 - - 29:3 12 2. Markovci G 3 1 2 1.5:16 7 3. Gorišnfca 5 3-2 15:8 6 4. Videm 6 3-3 15:12 6 5. Desternik 6 3-3 15:14 6 6. Dornava 5 1 1 3 7:20 6 7 I-eskovPf> 6 1 - 5 8:25 2 Mihael Guček (Nadaljevanje s 5, strani) Na sprejem v dom čaka §e 100 prošnikov, od katerih je življenjsko nujnih vsaj ena tretjina primerov. Iz Ptuja je v domu devet otrok in nekaj iz ostalih predelov občine. Devetčlanski svet doma, 15- članski delavski svet in 5-član- ski upravni odbor sproti rešu- jejo tekoče probleme, poleg tega pa sodeluje sindikalna podruž- nica iz doma z vsemi krajev- nimi organizacijami in društvi v kraju. Volitve v občinski zbor spio končali do 8.30 s sto- odstotno udeležbo. Po vsem razvoju v tem pre- delu občine Ptuj sodim, da se bo krajevna skupnost Dornava ob regulirani Pesnici in v melio- rirani Pesniški dolini razvila v vplivno gospodarsko enoto. Ta bo zanimiva kot uspešen kme- tijski proizvajalec pa tudi kot turistično zanimivo območje, zlasti ko bo prišlo do živahnej- šega čezmejnega prometa iz Avstrije ln Madžarske.« ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ ROJSTVA: Anica Vršič, Vitomarci 86 — Natašo; Gabriela Sever, Globo- ka 58, Ljutomer — Jožico; Ma- rija Pišek, Apače 85 — Jožefa; Marija Kovačec, Velika Nedelja 32 — Jožico; Miroslava Svajgl, Hardek 21 — dečka; Marija Lukman, Trubarjeva 5/d — Aljaža; Ljudmila Zuman, Nor- šinci 21, Ljutomer — Aleksan- dro; Marija Štrafela, Markovci 52 — Marijo; Angela Veselko. Lahonci 3 — Majdo; Pavlina Muršič, Zerovinci 14 — Daniela; Neža Požar, Lancova vas 60 — Antona: Marija Amejčič, Pr- venci 8 — Daniela; Terezija Cebek, Podvinci 28 — Majdo; Marija Cvetko, Bratislavci 26 — Marico; Bogomila Ivančič, Kri- ževci 39, Ljutomer — Lidijo; Marija Matičič, Str. Makole — Viktorja; Frančiška Smigoc, Va- reja 29 — Danila; Vekoslava Senčar, Bolehnečice 20, Ljuto- mer — Rada; Veronika Rakuš, Mariborska 33 — Karmen; Ma- rija Strmšek, Stuki 21 — de- klico; Anica Zdralič, Ciril-Me- todov drevored 1/c — Branka; Mina Herkovič, Turški vrh 84 — Marjana; Marija Vogrinec, Placarovci 11 — Slavico; Angela Rogelj, Ljutomerska 24 — Na- talijo; Terezija Zajšek, Zetale 73 — dečka; Ana Verlič. Trnov- ski vrh 21 — deklico; Otilija Narat, Trnovci 21 — Franca; Marija Petek, Zagorje 8 — Ma- rijo; Ana Zivič, Zagrebška 83 — Vesno; Greta Pilih, Na gradu 2 — Draga; Alojzija Zakrajšek, Preska 31 — Roberta; Elizabeta Veršič, Bukovci 131 — Mileno; Marija Kukovič. Barislavci 9 — Miro; Ans Sirovnik, Lancova vas 67 — dečka; Marija Dogša, Obrež 83 — deklico. UMRLA STA: Anton Klep, Marjeta 27, roj. 1942, umrl 28. marca 1965; Te- rezija Vidovič, Muretinci 45, roj. 1903, umrla 26. marca 1965. PRODAM KRAVO IN TELICO, MOTORNO KOIvO PUCH 250. Ogled pri Vidovič. Budina 58. VEC SOBNIH VISOKIH GLI- NASTIH PECI ugodno pro- dam. Vprašajte v nedeljo od 11. do 12. ure v Trubarjevi 7, Ptuj. HISO Z BRAJDAMI in pet arov zemlje v Pobrežju 40 pri Vid- mu prodam. PRODAM PARCELO za dvojč- ka Hotko. Na postajo 10. Ptuj.. KOMPLETNO TRIDELNO OK- NO, skoraj novo, prodam. Podvinci 131. KUPIM 2—3000 ZIDAKOV, lah- ko starih. Ljubeč, Grajenščak 49. SLUŽBE KOLARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Za stanova- nje poskrbljeno. Krabonja, Rogaška 1. UPOKOJENKO ali si^tno ln pošteno dekle sprejmem za osem ur dnevno. Kosi, Ptuj- ska tiskarna. IZKUŠENO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem ta- koj. Prime, Ljutomerska 35 a. STANOVANJE SOBO V PTUJU iščem. Naskiv v upravL PRIDEN FANT-INVALID išče samsko sobo v Ptuju. Naslov v upravi. ČESTITKA Dragi hčerki Mariji Mežnat ki se zdravi v ptujski bolniši ci, želim iz dna srca dragoce zdravje, da bi kmalu ozdrav« in praznovala svoj rojstni d 2. aprila 1965 poleg svojih dr gih. Mama Jurge< Ormoška 5, P1 Avto-moto društvo Ptuj RA PISUJE delovno mesto PISURNIŠKEGU USLUŽBENCA Pogoj: obvladanje strojepisja blagajniškega poslovanja. Pismene prošnje sprejema AM Ptuj, Cvetkov trg. Nastop slu be možen takoj, osebni prejeaa ki po dogovoru. AMD Pb OBVESTILO Obveščamo vse starše šok obveznih učencev, ki so bi rojeni leta 1958, da bo vpisov? nje novincev v I. razred v sn do, dne 7. aprila t. L, od 8. <3 11. in od 14. do 18. ure. Učence naj pripeljejo stac in naj prinesejo s seboj izj^ iz matične knjige. V osnovno šolo Toneta Zni dariča Ptuj se morajo vpisal vsi učenci, ki stanujejo na de» ni strani železniške proge smeri Ptuj—Ormož, učenci i območja mesta, vključno d Volkmerjeve ceste, Ciril-Meto dov drevored, železniška postaj in učenci z Vičave, Krčevia Orešja, Brstja, Budine in SgaA Ije. Ravnateljstvo osnovne šole Toneta Znidariča, Pta TRŽNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLO- VALNICI »POVRTNINE« (PRI MAGDI) Cvetača 320, kumare 700, ohrovt 120, peteršilj 260, por 200, radič 450, solata endivija 350, solata majniška 4.50, špi- nača 450, zelje novo 230, česen 350, čebula II a 115, krompir tolminčan 60, korenček novi 250, pesa rdeča 120. kumare vložene 280, koruza 85, pšenica 88, fižol »tetovec« 230, fižoJ^re peličar 250, fižol enobarvni'20fl fižol mešani 180, zelje kislo lOfl radenska 1 liter 60, slatina Do nat 1 liter 60, jabolka I a švi- carska 280, jabolka II a 170, ore hi jedrca 1600. hruške suhe 220 prosena kaša 220, ajdova kašs 400, ječmenova kaša 160, bana- ne 350, lešniki celi 550, Kmort 290, pomaranče 300, rozine 510. vino rdeče 1 liter 250, vino belo 1 liter 270, vino rdeče 2 litra 650, vino belo 2 litra 780, jajca A 36, sir 1 kg 1200, paradižni- kova mezga 5 kg 3600, angleška trava 660, pasja trava 900, črna detelja 1620, lucerna 2040, vreč^ ^e papir 300. Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj razpisuje prosto delo\^no mesto ČUVAJA KOMUNALNIH NAPRAV. ki mora .razen splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ni starejši od 35 let, >— da je popolnoma zdrav in fizično sposoben, — da je odslužil vojaški rok, — da je nekaznovan oziroma ni bil obsojen za kakršnokoli kaznivo dejanje in ni v preiskavi. zvezdam ali svojim sposobnostim? OVBN Preveč razglabljate o stvareh, ki ra vaše živ- 21. 3—20. 4. Ijenje mnogo ne pomenijo. Več žrtvujte, pa boste tudi nekaj dosegli i ne ustavite se pri malenkostih. Se nadalje se držite svoje vrline, da se lahko hitro prilagodite. BIK V družbi vas radi vidijo, zato vam tudi izpol- 21. 4.—20. 5. nijo mnoge želje. Ek>volj prilik imate za dokaz, da se sodelavci lahko zanesejo na vašo besedo. Last- ne odločitve so vam Vedno prinesle največ zado- voljstva. DVOJČKA V odločitvah ste zelo nagli in k sreči največ- 21. 5.—22.6. krat v lastno korist. Cez težave vam najbolj po- magata vaša preudarnost in drznost Izogibajte se zmoti izmed važnega odbirajte najvažnejše. RAK Nikdar ne boste prenehali biti vljudni in uvi- 23.6.—22.3. devni, čeprav mnogi tega ne opazijo in ne upo- števajo. Ne pričakujte preveč od sreče, ker vam bo več prinesla marljivost. LEV Ostanite mirni tudi, ko ne gre vse po vaši 23.7.—22. želji. Za nove zamisli in načrte si vzamite več časa. Od vaših vzornikov ste se naučili cen'iti čas in denaj-. DEVICA Drobnarije vam lahko vzamejo pregled nad ve- 8.-22. 9. likimi stvarmi. Hvaležnost za pozornost ni dovolj, ker se zanjo lahko tudi revanžirate. Ne zavlačujte predoigo važnih odločitev. TEHTNICA 23 g_22 ift Malokdaj razočarate, ker nikdar preveč ne ob- ljubljate. Vzemite si čas za razmišljanje, pa tudi za pravočasen začetek dela. Izmed mnogih načrtov izberite najlepšega. S' J "ir^.TON Stari spor boste končali z obojestransko po- 23 10.-22. 11 ravnavo. Kar ste začeli, tudi končajte-, kar «te ob- ljubili, tudi izpolnite. Nudi se vam več možnosti za izboljšanje življenjskih razmer. STRRI-Er Po razpoloženju ne krojite svojih ocen in od- 83. 11.—20 12 ločitev. Marsikaj je odvisno od vas samih. Zunanji blišč vam naj ne jemlje pravilnega mnenja o vaši okolici. KOZOROG Vse vam v življenju ne bo uspelo in ni potreb- 21. 12.—20 1 no, da bi se zaradi tega jezili. V prihodnjem tednu uspehi, ki ste jih ta teden zaman pričakovali. Do-; bro razmislite o svojih načrtih in o ljudeh, ki tudi zanje zanimajo. Svoje mnenje o soljudeh javno izražate, ker ni razloga, da bi ga prikrivali. Vaša dejanja ndj potrjujejo vaše obljube. Naložite si le foliko ob- veznosti, kolikor jih boste lahko izpolnjevali. RIBI Sodelavci imajo o vas lepo mnenje. Izza bc 20.2.—20 sed ljudi iz ivoje okolice poiščite mihov naniefi- Veselile sp teh dni, ki ao vam prinesli piesene' čenje in veselje.