¦VILKO MAZI: Prezrt jubilej! Ni čada: aaiogo dela ia še več skrbi, vsakdainjih in prihodnjili, pa smo prezrli znamenit jubilej: 15. avgusta je poteklo 150 let. kar se je rodil veliki rušilec trhlih prestolov ia zastarelih državniških modrosti — Napoleon Bonaparte. Zgodoviaarji so se sicer nekaj časa pričkali o tem datumu, ker so nekateri hoteli, da velja 7. januar, ali 5. februar 1768 za Napoleonov rojstni dan, češ, da je Napoleon sam to trdil, vendar je zdaj dognano, da je pravi datum njegovega rojstva lb. avgust 1769. Če kateri narod, dolgujetno Slovenci in Jugoslovani sploh Napoleoau najhvaležnejši spomin. To, kar imamo zdaj in česar še pogrešarao, nam je dal Napoleon česar §e pogrešamo, nam je dal Napoleo Pred dobrimi sto leti v Iliriji — svobodo na lastni zemlji. Takrat smo si mogli prvič odkrito povedati, kaj smo in kaj hočemo. btotisoči rok so se poprijeli s prekipevajočim veseljeai svobodnega duševnega ia telesnega dela za procvit svobodne domovLne. llirija je bila oživljena. Seveda so se tirdi takrat aašli Ijudje, ki aiso zaali ceniti svobode. Zabavljali so vseprek, zlasti čez >fronke«. Prišlo je celo uo uporov. lJrerojena doa_ovina se je pričela baš lepo razvijati, ko se je mahoma nagnila Napoleoaova zvezda k zatonu, z njo pa tudi bodočnost Jlirije. Prišli so zoveaske raje se je pricela izaova. Naša materina beseda, ki je bila sedla za kateder, je morala zopet odromati v zadnjo klop. (. bsojne so bi!e oči, da sto let ae bodo videle svobodnega solnca, obsojene so bile roke v stoletno tlako habsburškiai krvosesom; »zaprta so bila srca v stoletno kopraenje po koinaj okušeni in že izgublieni narodni svobodi. Kolikor so iraeli avstrijski trinogi sredstev, vsa so uporabili, da bi ugonobili še to najskrivnejše koprnenje. Ugonabljali so, ugoaobili niso! Grob, ki so nam ga kopali, jih je zasul same. Zdaj i>i je bil narod sam Napoleon. Ko je videl, da je prišla sto let pričako- vana ura, je raztrgal suženjski lanec ia zadihal v svobodi. Ali tudi to pot le za hip stoletja? — Za vekomaj! tako smo prisegli prvi dan, tako bodi na vekov veke! Kdor ni prisegel z nami, ai naš, je plevel v našem polju, ki ga treba popuiiti. Kdor je prelorail prisego, je izdajica; prokletstvo in smrt mu! Pretrdo je bilo trpljeaje hlapčevanja, da bi si ga hoteli še kdaj okušati. Ce sedaj šc ni vse tako kakor bi moralo bit:, smo mnoKo tudi saaii krivi vsled svoje malodušaosti. Oledamo ob strani, kako nekaj ramen potiska težki voz v klanec, pa zmigavamo: ne pojde! Pristopimo k vozu, bratje, pa pomagajrao vsak po svojih močeh! Ni vrag, da bi ne šlo! Samo ob cesti ne stojnio z rokami v žepih! Vsak na delo, ki ga zove! Ne kličimo le: »Živela Jugoslavija!«, ampak delajmo, da bo živela! Sto let smo po aepotrebnem robotali, desetkrat sto bi jih zdaj, če bi izgubili svobodo. Napoleoaov duh je živel v nas in nas otel pogina. Ce smo sredi dela in skrbi prezrli znamenit jubilej, pozabili nismo na svojega prvega rešitelja in pozabili ne boaio nanj nikoli. Pri prihodaji priliki se bomo skušali dostojno pokloniti njegoverau spominu. Daleč ni ta prilika, poldrugo leto nas loči od aje: 5. marca 1921. boaio proslavili stoletaico Napoleonove smrti. =====