Ob 20. juniju Dnevu civilne zaščite
Potreba po čim učinkovitejši organizaciji in delovanju sistema zaščite in reševanja se je pojavila že ob oboroženih napadih in akcijah na urbana okolja in naseljene kraje.
Pri nas so temelji sistema zaščite in reševa-nja položeni v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji, formalne oblike pa so organizirane takoj po osvoboditvi pod nazivom protiavion-ska zaščita. Z reorganizacijo je leta 1955 prišlo do preobrazbe v začetnem povojnem obdobju zgrajene prtiavionske zaščite v sodobno in množično zasnovano civilno zaščito. Pojem »civilna zaščita« je bil prvič uporabljen v Zako-nu o narodni obrambi iz leta 1955. Ukaz o razglasitvi Zakon o narodni obrambi je podpi-sal predsednik republike Josip Broz-Tito, 20. junija 1955, zato je z dogovorom leta 1978 ta dan določen za Dan civilne zaščite.
V skladu s temeljnimi vrednotami sistema socialističnega samoupravljanja razvijamo ci-vilno zaščito kot sestavni del splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite upoštevajoč pri tem izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja in številnih naravnih in drugih nesreč.
Civilna zaščita se kot del splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite organizira v vseh bivalnih in^delovnih okoljih, kot najbolj množična oblika organiziranja, pripravljanja in sodelovanja delovnih Ijudi in občanov ph zašči-ti in reševanju Ijudi, materialnih in drugih do-brin pred vojnimi razdejanji, naravnimi in dru-gimi nesrečami ter drugimi nevarnostmi v miru in vojni. Takšna opredelitev civilne zaščite na-rekujejo njena vloga, namen, naloge ter upo-števanje za zaščito in reševanje pomembnih načel pri njenem praktičnem organiziranju. To
so predvsem poudarjena primarna vloga člove-ka, množičnost, aktivnost in iniciativa, enot-nost vodenja in druga načela.
Ko ocenjujemo dosedanji razvoj civilne zaš-čite in se vprašamo do kod smo prišli v njenem razvoju in kaj moramo na tem področju delati v prihodnje, lahko rečemo, da smo na pravi poti. Nedvomno je, da smo dosegli pomembne uspehe, vendar ne takšne, da bi z njimi popol-noma zadostilf potrebam in izzivom sedanjega časa.
Danes še nismo zadovoljivo organizirani in usposobljeni za pravočasno odkrivanje nevar-nosti naravnih nesreč in njihovih posledic, ne-varnosti, ki jih prinašajo urbanizacija, tehnič-no-tehnološki razvoj ter uničevalna moč so-dobnega orožja. Zato moramo v prihodnje več pozornosti nameniti uresničevanju preventiv-nih ukrepov, kar pa je pogojeno z rednim in objektivnim informiranjem vseh delovnih Ijudi \n občanov z nevarnostmi naravnih in drugih nesreč, izrednih razrner in vojTie.
Veliko število delovnih Ijudi in občanov je vključenih v štabe in enote, kot posebej organi-zirane in tehnično ter strokovno najbolj uspo-sobljene sile civilne zaščite. Poudariti pa velja, da civilna zaščita niso samo njeni štabi in eno-te, ampak je to družbena funkcija, ki jo v skladu z naravo svoje dejavnosti uresničujejo vsi druž-beni subjekti. Za doseganje teh ciljev in nadalj-nji razvoj civilne zaščite pa je potrebno okrepiti odgovornost samoupravnih in drugih organov upravljanja, DPO in drugih subjektov na po-dročju zaščite in reševanja ter množičnega vključevanja delovnih Ijudi in občanov v civilno zaščito.
Anton Šoštarič