41 Pomor ptic na Ptujskem jezeru Destruction of bird life on the Lake of Ptuj (foto J .Slodnjak) Ptujsko akwrrulacijsko jezero,ki so ga zgradili za potrebe HE Formin, nima le velikega gospodarskega,temveč ima tudi velik ekološki pomen.Saj s svojo veliko površino predstavlja tipičen vodni biotop,ki je v zadnjih štirih letih postal pravi rezervat za vodne ptice, ki tukaj gnezdijo, prezimujejo ali pa so le prelet- niki. 6.10.1983, ko se je na jezeru zadrževalo okrog 4000 različnih plovcev, ki nameravajo tukaj prezimiti, se je začela agonija rac in ostalih ptičev, ki je trajala 3 dni .Stanje se še po enem mesecu ni popolnoma normaliziralo . V te~ času je bilo na jezeru največ rac mlakaric - Anas platyrhynchos, ki se tukaj zadr- žuje skozi vse leto in tudi gnezdi, mnogo pa jih je priletelo iz štajerskih ribnikov . Sledijo jim črne liske - Fulica atra, race sivke - Aythya ferina, čopaste črnice - Aythya fuligula, čopasti ponirek - Podiaeps cristatus in mali ponirek - Podiaeps ruficollis. Te vrste na jezeru samo prezimujejo. Med gnezdilci, ki nameravajo prezimiti, je tudi rečni galeb - Larus ridibundus.V manjšem številu pa sta zastopani vrsti: kostanjevka - Aythya nyroca in kreheljc - Anas crecaa, ki tukaj. prezimujeta. Lovci , ribiči in gasilci, ki so začeli z akcijo reševanja ptic ?. in 8.10 . , so našteli več kot 1200 poginulih ptic, nekaj sto pa se jih je še vedno borilo za življenje . Na vprašanje, kaj je povzročilo pomor, še vedno ni pravega odgovora,Dosedanje ana- Li2e go poka~al~,da so se ptice najverdetnede zastrupite s hrano, prepojeno z deratizacijskim sred.stvom. Domnevo potrjuje medtem objavljeno poročilo uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj in poročilo lovske inšpektorice Marije Ljubec, katerih povzetek je objavil osrednji slovenski časnik Delo dne 7. 1.1984. 42 P~i pregledovanju vsebin račjih prebavil so namreč našli aktivno snov klorofaaim, k~ povzroča paralizo udov in notranje krvavitve.Take indikacije so bile ugotovlje- nB tudi p~i poginulih ptioah. Po teh ugibanjih pa vendarle ostaja dejstvo, da so bile najbolj razredčene vrste črnih lisk, rac sivk, čopastih črnic in rac mlakaric.Prav tako ni bilo prizane- seno čopa,stim in malim ponirkom, med poginulimi pticami je bilo tudi manjše šte- vi lo rečnih galebov, kostanjevk in belih pastiric - Motaailla alba, ki se zadr- žujejo na obali . Vendar je ta spisek vrst nepopoln, saj večina poginulih ptic ni bila determinirana. Taka ostaja možnost, da so bili med poginulimi pticami redki preletniki, ki so si na jezeru nabirali moči ali pa so nameravali prezimiti . Med take vrste spadata sivi galeb - Larus aanus .in srebrni galeb, Larus argentatus, truplo druge vrste sem našel na na,sipu jezera . Kot se prehranjevalna veriga ne konča pri poginulih pticah, tako se tudi spisek poginulih ptic ne more zaključiti pri zgoraj naš~?tih vrstah. S poginulimi pticami se hranijo razni mrhovinarji, kot sta siva vrana - Corvus aornix in sraka - Pica pica. Opazil sem tudi, da mrhovino jedo rečni, sivi ~n srebrni galebi , . prav gotovo pa tudi razne ujede, ki lovijo onemogle zastruplje- ne ptice . Tako se strup prenaša v prehranjevalni verigi navzgor, kjer redči vrste že tako redkih predatorjev. Frana Janžekovič