i». Hitnu
I MNM. f HM. N. Mjl
UlJLlttO.

•Slovenski Narod" ▼•!{« po poitl:
*a ATftpoOgrsto: «fo leto skvpai naprtj     .   K 25-
S?L!^     -         -     •   •    • 13'—
<Wrt leta    .        ....   6-50 na mesec    m        m    .   .         2-30
za Nemfljo:
cclo leto naprcj   ....   K 30 —
n Amciiko in vse druge deželc I
ćelo Icto naprej   ....   K 35.—
Vpraianjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnici afl inamka, f»r«¥ml*tTO (tpodaj, dvorisče levo), Knailova ulica M. 9, telefon fttSS.
IshaJ« ¥s«k 4aa ivećer ftiviratil aetolfft !o prtntfct.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po  20 vin., za  dvakrat po 18 vin.. za trikrat ali   v enkrat  po 16 vin.   Pa rte in xahva»a vrsta 25 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri ve^jih Insercijah po dogovoru.
Upiavništv u naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d,
to je administrativne stvari.
■                   Foaameua »tevilka veli« tO vlnarfev.   ——
Na plamena naročlla brez istodobne vpostatve naročnine te ne ozira. „Naroda« tlskarm" telefon ftt $5.
.Slovenski Narod* velja ¥ Lfubl|aai
na dom   dostavljen:
ćelo leto naprej    .   .   •    .   K 24*—
pol leta       „        •   .   •   •    • 12*—
četrt leta     „       •   .   •   •    •    6#—
na mesec    m       *   *   •   •    m   2*—
v upravništvu prtjeman: ćelo leto naprej   .  t   •   .  K 22*—
pol leta......11;—
četrt leta      ,.       .   .   .   -    .    5 50 na mesec    „       •   •   •   »   ■   * *"
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrednJttroi Eaaflova ulica it 5 (v prifflčju levo,) telefon ftt 34.
Pas fortov pri Asiagu prebit.
Prvi cilj ofenzive proti Italiji dosežem
NADALNJE UTRDBE PRI ASIAGU
ZAVZETE.
I         Dunaj,    29. maja.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša*.
|          1 talijansko   bojišče.
V utrvenem prostoru Asiago so prekoračile naše čete pri Ro;ini dolino Asse. vrgle sovražnika pri Ca-novj nazaj ter se razširile na južnem fn vz bod ni em pobočju doline. Druge ćete so premagale utrdbe na Monte Interrotto ter vzele visine severno od Asiaga. Bolj proti severu so Mon-te Zebio, Monte Zinsaretla in Corno di Campo bianco v naših roksh. V goren)i dolini Posina smo pregnali ftalijane po trdovratnih bojih iz njihovih pozicij zapadno in južno od Đettala.
Namestnik    načelnika    generalnega štaba pl. H 6 i e r, fml.
[TALIJANSKO  URADNO POROCILO.
26. m a i a. V Lagarinski dolini Je zadel sovražnika. ki je bil podvzel s trdovratnostjo ljute napade na naše crte med Adižo in Vallarso. vče-raj zopet krvav neuspeh. Po običajni hudi artiljerijski pripravi so bile goste sovražne infanterijske mase. ki so prodirale za napad na Corni Zug-na in prelaz Buole. z mirnim preciznim ognjem naših čet uničene. Med Vallarso in Posino ie položaj neiz-premenjen. Med Posino in Asticom so izpraznile naše čete po zavmitvi napada pred intenzivnim koncentričnim artiljerijskim ognjem izpostav-Beno pozicijo na desnem krilu naše fronte ob Asticu. V prostoru Asiaga je napadel sovražnik včerai naše po-% ičije vzhodno Val d' Asse. Boj se je vlekel z menjajočo se srećo ves dan do večera in traja še. V Suganski do-fini ie napadel sovražnik v noči na 24. t. m. večkrat hrib sv. Mihaela. bil pa je vedno odbit s težkimi izguba-mJ. Lasten iz infanterije in alpinov obstoječ oddelek je pregnal s sijaj-nim naglim napadom sovražnika od naših pozicij na pobočjih na levem bre^ii Masa. Na ostali fronti navacni
sovražni artiljerijski razpršilni ogenj. Odbili smo male demonstrativne napade ob gorenjem Butu, na pobočjih Fod^ore in v odseku Sv. Mihaela. Sovražni letalci so metali bombe na Cahrano, Thiene in Latisano in so provzročili nekaj človeških žrtev in neznatno škodo. Lastna skupina Ca-pronijev je obmetala z bombami sovražne pozicije med dolino Torro in \ a! d* Asso. Na kraški planoti. nad Kostanjevico ie prisilil jeden naših letalcev sovražnega letalca. da se ie naploma spustil na tla.
27. m a i a. Včeraj je bil položaj v splosnem neizpremenjen. Mali sovražni napadi so bili odbiti, v dolini Milini, proti Serravalle. ob prelazu Buole, kakor tuđi v odseku Posine, kjer je naš ogenj uničil dve sovražni stotniji s strojnimi puškami. Na planoti Asiaga infenzivno sovražno artiljerijsko delovanje s hriba Verena. Včeraj se ie nadaljeval boj na naših crtah vzhodno doline Asse. Popoidne 25. maja so se umaknile naše čete v redu z najboli izpostavljene pozicije hriba Civaro. Tekom včerajšnjega dopoldne^*a so napadle sovražne kolone naše pozicije vzhodno doline Calamento. Naši hrabri alpini so vz-držali napad in so na tn izrvršili proti-napad in zadjali sovražniku strašne izgube ter mu vzele okoli 100 mož in dve strojni puški. Tuđi v cdseku Krna je nandel sovražnik naše pozicije na Vršiču v noči na 25. in posrećilo se mu je za trenotek, prebiti jih. Ko so došle naše rezerve, je bil sovražnik vržen in je pusti! v naših rokah 40 vietnikov in dve strojni puški. Ob gorenjem Butu in v adseku pri P!aveh art!!ieriisko delovanje. — Sovražna letala so obmetala z bombami lagune nri Oradežu. ne da bi ubila ljudi ali nanravila materijalno škodo. Lastna !eta!na skupma ie metala bombe na sovražna oskrbova'i-šča v Kotju v Ziljski dolini in jih je uničila.
NAMEN OFFNZfVF PROTI TTALI.?! DOSEZfN.
Budimpešta. 29. maja. (Kor. ur.) Uradno cenzurirano.
Vojni poročevalci listov ugotav-ljaio. da s prebitjem glavne obramb-ne crte Arsiero - Asiago, katere no-tranje permanentne vtrdbe so delo-ma že v naših rokah, je dosegla ofenziva v svoji prvi fazi namen, na ka-terem je morala temeljiti. Zveze ita-lijanske soške armade v ozadju so zdaj resno ogrožene in naše prodiranje zabranjuje, da bi Italijani poslali močne rezerve k Soči in tam pričeli velikopotezno ofenzivo. Dosedanji uspeh v južnotirolskem odseku je v vojni zgodovini brez primere.
Sedaj pa se mora soditi, da je bila itaiijanska fronta med tem časom močno izpopolnjena z rezerva-mi, pri čemer se ne sme pozabiti. da se je ugotovila že v dosedanjih bojih velika masa italiianskih čet z močni-mi skupinami. Tuđi nastajajo v viso-kem gorovju posebne težkoče za prevažanje težkih topov in čete, ki vršijo že skozi dva tedna brez odmora največje naporno delo, potre-bujejo počitka in razvedrila, da si naberejo novih moči.
Iz tega je razvidno, da se bo moglo nadalinje prodiranje vršiti tež-ko z dosedanjo hitrostjo. Zmernejši dnevi so neizogibno potrebni. Dej-stvo ie. da nikdo ni mislil. da je delo teh dveh tednov sploh mogoČe.
Neresnična  italiianska   porocila.
Dunaj, 27. maja. (Kor. urad.) Agencia Stephani je dne 25. maja objavila nasiednjo vest: Dne 23. maja zvečer sta dve 130tonski torpedovki v gorenji Adriji naleteli na 400ton-sk?ga sovražnega rušilca torpedovk. Obstrelievali sta ga, ga večkrat za-deli in prisilili, da se je oddaljil. Ena edina sovražna krogla je zadela ita-lijansko torpedovko. a ni povzročila človebkih izgub in je naoravila Ie majhno stvarno škodo. — Z mero-dajne strani se ugotavlja glede tega poročila naslednje: V noči 23. maja je ena naših predstražnih torpedovk, ne pa rušilec torpedovk, kakor pravi Agencia Stcpliani, kakih 20 pomorskih milj od sovražne obali srečala dve sovražni torpedovki. Tekom srečanja se je razvil komaj eno minuto trajajoč boj na kratko razdaljo. Sovražni torpedovki sta vozili mimo naše z veliko hitrostjo in sta izginili takoj preti italijanski obali. Naša torpedom ka ni bila zadeta večkrat, tem-vč samo enkrat. in sicer brezpo-inembno in je zadcla prav gotovo najmanj enkrat sovražno   torpedov-
ko. Dogodek je bil tako brezpomem-ben, da se obiavlja samo zato, ker ga Agencia Stephani povećava z običajnim pretiravanjem.
Arsiero in Asiago.
Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba. 29. maja:
Težišče dogodkov včerajšnji dan je bilo na severni fronti utrjenega prostora pri A s i a g u , kjer je hotelo italijansko armadno vodstvo ustaviti naše prodiranje.
Z zavzetjem oklopne utrdbe na hribu Campolongo smo prere-zali zvezo med Asiagom in Ar-sierom v dolnji dolini Asse in pričeli z zajurišanjem višin neposredno vzhodno srednje doline Asse (hrib Meata in hrib Mosciach) napad na utrdbe v pasu na severni in sever-nozapadni fronti z uspehom.
Včeraj smo zavojevali zapadno Asiaga mostišče R o a n a. Šli smo na to čez globel Asse za bežečim so-vražnikom, ga odbili pri C a n o v i kljub njegovim rezervam. ki so stopile v boj, in smo pomaknili svojo crto na visine južnozapadno Asiaga.
Jednako energično smo napadli s hriba Mosciacha vtrjen vrh na hribu Interrotto.
S tem so že razdrti deli pasu fortov pri Asiagu.
V dolini P o s i n a je poskusil sovražnik ljute protisunke, ker je pri-tegnil izdatna ojačenja. Bil pa je vržen končno tuđi iz pozicij zapadno in vzhodno B e 11 a 1 e. Ta kraj smo zasedli že pred dnevi.
Uspehi včerajšnjega dne so bili skozi in skozi presenetljivi, kajti ni si bilo mogoče misliti, da se posreči prevladati tako močne in visoko le-žeče permanentne vtrdbe v tako kratkem času.
Italijanski ministrski svet.
Italijanski ministrski svet se ie zbral na izredno posvetovanje. Vojni « minister je poročal obširno o voja-škem položaju, zlasti o »strategičniji potreban«, katere čakajo italijansko armado v bližnjem času.
Ministrski svet se bo v prihodnjl
seji bavil baje zopet z    vprašanjem,
ali naj Italija napove vojno Nemčiji.
Anglija vedno zahteva od Italije, naj
I napove Nemčiji vojno.
Zapadno bojišče.
ARTILJERIJSKI   BOJI   OB   MASI.
Berolin, 29. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan: Zapadno  bojišče.
Sovražne monkorje, • k! so se približaii obali, smo prepodili z arti-Ijerljskim ognjem.
Nemški letalci so z uspehom metali bombe na letališče pri Four-nesu.
Na obeh bregovih Mase traja ar-
tiljerl.iski boj z nezmanjšano silo. Dva
slabotna    franeoska napada na vas
Curaieres smo brez težave zavrnili.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
27. maja popoidne. Na levem bregu Mase so Francozi 26. maja napadli pozicije vzhodno od vaši Cumieres, vdrli po trdovratnem boju v vzliodni del vaši ter vzeli več nem-ških jarkov severozapadno od    tam.
od koder jih silen nemški protisunek' ni mogel prepoditi. Vzhodno od visine 304 so dosegli Francozi po noči z ročnimi granatami nekaj uspehov. Na desnem bregu Mase smo 26. maja ob 6. zvečer popolnoma zavrnili dva napada Nemcev na jarke v soseđšči-ni utrdbe Douaumont. Noč je karakteriziralo živahno delovanje obeh artiljerij v ćeli okolici severno od Verduna. Z ostale ronte ni poročatl o nobenem dogodku.
27. m a j a zvečer. Južno od Somme so razdejale naše baterije s koncentričnim ognjem vač sovražnih zakopov ter poškodovale jarke. V Champagni veliko delovanje obeh artiljerij v odsekih Viile sur Tourbe, Tahure in Navarin. Proti 6. zvečer so napadli Nemci naše pozicije zapadno od ceste v Navarin ter se ustalili v majhnem delu naših eksponiranih črt. Od naših protinapadov pa so bili popolnoma iz njih pregna-ni. Na levo od Mase artiljerijski boj, boj    z   orodji v jarkih v gozdu pri
LISTEK.
Chonchette.
Francoski spisal M a r c e 1 P r e v o s t.
(Dalje.)
Dira jo je verno poslušala . . . Dan na dan je Chonchetta tako Čudovito sanjarila. Starine, sredi katerih je živela, so jo posečale v spanju. Danes je odjahala na fantastični ži-vali po sinjih prerijah, pokrajinah, kakeršne so bile naslikane na tape-tah. s svetišči in kupolami sredi goz-dičev. Jutri zopet se ie -kopala vsa nagat s polumescem na čelu v senč-natem ribnjaku, do katerega ni pro-drl najmanjši solnčni žarek . . . Na-enkrat pa se je prikazala izza drevja debela rogata glava s koničasto brado in se ji zarežala. Tedaj se je Chonchetta tako prestrašila, da se je prebudila.
Mulatinja je nalila čokolade v skodeiico, nato je vzela deklico v naročje in jo posadila na visok stol pred mizo ... Ta zajutrek it bi! Chonchetti poebno Ijub. Meso se ji te gnjusilo . . . pogosto   se ji ie ob
samem duhu omak krčilo srce. Do zadnje kapljice pa je izpila tečno smetano in namakala v njej pečeni kruh. ki ga v kleščicah opečeš nad žrjavico.
Od časa do časa je Dina prene-hala cokljati po kuhinji, da polnibi s svojlmi mesnatimi ustnani* Chon-chetto zdaj na vrat, zdaj na ušesa. Tedaj ji je Chonchetta, no da ie pre nehala jesti, porekala:
— Kako me dolgočasiš. Na! . . . ali ne moreš počakati. da končam?
Sicer pa je bila že skoro pri koncu. Oblizala je žlico z rožnatim korv cem svojega jezička in se od časa do časa ozrla v levi kot pri ognjišču. V tem kotu je stal raženj in visoko na<i njim ogromen zvonec na vrvici, ki se je izgubljala v stropu.
Tuđi Dina je kakor proti svoji volji vselej. kadar je stopila pred ognjišče, ošinila s pogledom ta zvonec. Naenkrat pa sta se starka pri svojih loncih, dekiica pa na stolu zdrznile od strahu . . . In vendar sta bile obedve prav dobro pripravljeni na ta udarec zvona, ki je vsako jutro ob isti uri šinil iz okajenega kota pri ognjišču . . . Zaman, vselej sta se enako prestrašili in za trenutek se ništa mogle ganiti, Chonchetta vsa bleda je zrla v prazno skodeiico. Dina pa je zateknila svoje roke za veli-
ko rumeno oprsno ruto. kakor da se hoče prijeti za srce in godrnjala:
—  Tako ni dovoljeno zvoniti . . . To mu moraš povcda'ti. da ...
Chonchetta ie vstala in z!oži:a servijeto. Gledala ie starko. kako je napolnUa novo ^ko-ceiLo. — i"a:anso iz Rouena —. čudovito delo, in položila poieg nje na kiožnik pečene^a kruha. Da je inxla po'zum. liifeia bi ob klicu tega mupočne^a zvona naprej . . . Toda zdaj, ko ,z odzvonil in je Ie še odmevai PO vjrnstranHi Kie-tt h. je je rj;!o strah iti same*. Šle sta torei skupno, < honeh^t-a. oprijema-joča se Dinine^a krila.
Pot ju je vodila po dolgih hodni-kih, predsoDau. poin:h iudivh stann. 10 prostori^, kjcr ni bilo /i rt dušrt in ki, to je dib neka! P'«'S2br:ek'a. riso bili niti saloni, nHi obedmee, niti spal-l'ice, ampak — ena kakor druga -vse do vrha poine pohištva.
Pred zaprtimi vrati sta se naši znanki ustavili; obotavljali sta se.
—  Potrkaj. Chonchetka.
—  Ne, potrkaj ti sama, stara Na.
—  Ne morem, saj vidiš, da imam polne roke.
—  Da,   prosim te.   vzamem jaz skodeiico.
Vse to sta govorili tihoma pred
zagonetnim molkom teh zaprtih vrat.
Končno se je starka opogumila;
boječe je potrkala. Glas zvona se je odzval v sobi. Vstopili sta in s prita-jenimi koraki stopali po mehki pre-progi.
Bila je to prostrana oba z dvema oknoma, nekoliko svetlejša od drugih. Manj drobnarije. Nekaj velikih slik, postelja z zagrnjenimi zavesa-mi, omara s predali, pisalna miza. Pri tej pisalni mizi je sedel sivolas mož in čital. Vzel je skodeiico mulatinji iz rok in jo postavil poleg svoje knjige. Zaeno je pokazal Chonchetti lesen stol  nasproti  pisalne mije.
Molče je Dina zapustila sobo; kakor hitro je bila zunaj, je zopet pri-čelo godrnanje. Dekiica se je po-vzpela na stol in opazovala gospoda Ducatela pri jedi. Gospod Ducatel je zajtrkoval z vso resnobo. niti trenotek ni izpustil svoje knjige iz oči. Njegovi Crni, s sivimi šopi pomešani las-je so se v dolgih pramenih vsipali na tilnik, njegovo izmučeno telo se je ključilo nad mizo. Od Časa do časa je uprl svoje sive, nekako zmedene oči na Chonchetto. Obraz mu je bil razoran od redkih ali globokih gub.
—  Torej. Chonchetta, je povzel osorno ter se zravnal v svojem naslonjaču.   Cesa smo se naučili včeraj?
—  Dragi oče, je odgovorila dekiica plaho, naučila sem &e množitve
z osmimi, napisala sem gospodični Lebhaft diktando in prečitala sem štiri strani franeoske zgodovine.
— Koliko Časa si za to porabila? Chonchetta ni znala lagati. Priznala je:
—  Dve uri, morda.
—  Dve uri, je menil gospod Ducatel in stisnil ustnice. To ni ravno mnogo. Ko sem imel deset let kakor ti, sem delal dvanajst ur na dan. Toda ti rajši pritiskaš nos ob okna in sanjariš ćelo popoidne.   Prav dobro sem te opazih da . . .!
Chonchetta je povesila glavo. Ničesar ni mogla prikriti pred gospodom Ducatelom in vendar nikdar ni zapustil sobe.
— Pojdi, je del končno. Dekiica je zlezla s stola in prav
tiho odšla proti vratim, bilo ji je na jok. Ko je hotela oditi, ji je ušel pritajen vzdihljaj.
—  Ha, zdaj jočemo, se je oglasil gospod    Ducatel . . .    Pojdi    sem, hitro!
Chonchetta se je vrnila. Bila je vsa v solzah. Starec jo je vzdignil na koleno in poljuboval njene lepe tem-ne lase. Zdaj je bilo njegovo lice dobrohotno, kakor da se jezi, da ji je povzročil to veliko bolest. Pri tem božanju se je dekiica pomirila . . , {Dalje priHodnjl&l
Stran 2.
•aLUVtLNSKi NAKUU*. one 30. maja 191b.
124. Sicv.
rAvocourtu ki v odsekn visine 304. Jugo - zapadno od Mort Horama smo «\rzeli nekaj kosov jarkov ter vjeli kakih 50 mož. Število tekom našega napada na Cumičres vjetih sovražni-kov je naraslo na kakih 100. Tuđi 2 strojni puški sta ostali v naših ro-Jcah. Na desnem bregy traja silno bombardiranje v okolici Haudro-roonta - Douaumonta. V gozdu se-vero - zapadno od pristave Thiau-mont smo čez dan znatno napredovali. V Woevru obojestransko bombardiranje v odseku ob vznožju Višin.
28. m a I a p o p o 1 d n e. V Ar-gonih smo zasedli ob visini 285 [flaute Chevanchće) južni rob treh vdrtin, nastalih vsled razstreiitve nemških min. Na levem bregu Mase precej živahen topovski ogenj iz pokrajine vzhodno Mort Homma. Na desnem bregu Mase in v ravnini Woevre artiljerijski boj s presledki. kV Alzaciji smo z ognjem zadržali dva poskušena napada severo - zapadno od Wattweilerja in severo-zapadno od Altkircha. Ogenj je ovi-ral sovražnika, da ni mogel prodreti. Na ostali fronti navadni topovski ogenj.
28. maja zveče r. V Cham-pagni je provzročil ogen] naše artiljerije eksplozijo v sovražnem muni-cijskem skladišču v okolici Ville sur Tourbe. Silno obstreljevanje vse okolice Mort Homma na levem bregu Mase ter odseka zapadno od pristave Thiaumont na desnem bregu Mase. Nobenega delovanja infante-rtje Čez dan. Na ostali fronti od časa do Časa prenehajoče delovanje artiljerije.
Belgijsko poročilo.
28. maja. Artiljerijski boj brez Velike sile na raznih točkah fronte.
Priprave za optistltev Verduna.
General Berthand piše v »Petit Joumalu«, da ni treba samo pri Vau-xu, marveČ tuđi za Verdunom pozicije utrditi z ozirom na verjetnost, da bi bili Francozi prisiljeni trdnjavo opustiti. Nič ne zaleže, če Francozi trde, da Douaumont in Cumičres nišo imeli vojaškega pomena.
Angleški bataljoni za francosko fronto.
Angleška vlada ie baje sklenila, postaviti nekaj bataljonov moštva, ki ni sposobno za orožie, za francosko fronto v teritorijalno službo.
Angfe&ki prestolonaslednik na Francoskera.
Baje Je dospel angleški prestolo-naslednik v spremstvu kapitana lorda Clauda N. Hamiltona na Francosko, da; si ogleda najprej angleške čete.
Preveč ministrov na Francoskem.
FJoslanec Breton je v francoski zbornici predlagal, da naj se število ministrstev skrči na 13 in število dr-žavnih podtajnikov na 3. Tuđi naj se določi, da se ministrski predsednik oprosti vsake upravne skrbi, ker ima itak dosti obsežno polje za svoje delovanje.
Angleške In francoske milijarde.
Francoska in angleška vlada sta se sporazumeli, da odda francoska notna banka Angleški banki za eno milijardo kovanega denarja, ta pa odpre francoski trgovini kredit 4 mi-Iijard. Francoska zlata rezerva ob-stoja v celem v 47 milijardah fran-kov. Ta najnovejša transakcija je zopet dokaz, kako hoče Anglija iz-koriščati svoje zaveznike.
Francoskt  đesetmlliiardnl  »mirovni« kredit
Londonske velike banke so izve-dele, da bo francoska vlada od zbornice v kratkem zahtevala novo poso-jilo do 10 milijard. »Temps* nazna-nja tud! novo veliko posolilo, ki pa bo zadnje posojilo za vojno, ter imenuje to posojilo »mirovno posojilo«.
Kdaj bo sklenfla Francoska mir?
V London dospele vesti pravijo, da je dalo francosko armadno vodstvo razglasiti v častniških krogih, da bo Francoska o svojem miru sama sklepala in ne Anglija. Francoska se bo pogajala z Nemčijo sele, kadar bo Nemčija stavila tako prošnjo. Francosko armadno vodstvo želi, da prevzame vso vojsko to spoznanje.
Angieški parlament
Parlament ie bil do 30. juniin odgođen.
Angliia in Spanska.
»Echo de Pariš« priobčuie iz Madrida vesti, da je baje Anglija v oštrih besedah zahtevala od Španske, da zapleni nemške  in  avstro - ogrskc
I a d j e.
»Lf ImparciaU razširja vest, da so politični krogi prepričani, da je Anglija zahtevala tuđi transport portugalskih čet preko španskega ozem-ija na Francosko. kjer naj stopilo pri
Verdunu v akcijo. To Je AngHja bajt zahtevala, ker je pot čez morje zaradi podmorskih čolnov nevarna.
Belgija in Nizozemka. Amsterdam« 28. marca. »Nieu-wis van den Dag« opozarja na Angleški nevarno početje belgijskih anek-siatov, ki mislijo za slučaj zmage če-tverozveznih držav pomakniti belgijsko mejo na troske Nizozemske proti severu. Belgijska vlada lc sicer doslej odklanjala odgovornost za te fantastične nacrte, toda razpoloženje žanje je ugodno in gotovo je, da vlada med belgijskimi vojaki v strelskih jarkih o malokaterih stvareh tako eđinstvo, kakor glede take revanše. Rečeni list smatra za potrebno, da dobi belgijska vlada v Havre-u priliko, vse take fantazije odločno ožigo-sati kot čenče neodgovornih ljudi.
Pripravljenost Nizozemske.
Haag, 26. maja. (Kor. urad.) Druga zbornica je sprejela zakonski nacrt o izrednem vojnem kreditu. Med debato je izjavil vojni minister, da vlada ne more preiti v delno mobilizacijo, niti tega noče storiti.
General Gallienl t.
7 generalom Gallienijem so izgubili Francozi moža, kateremu se imajc v tej vojni največ zahvaliti, moža ki je svojo domovino po mirenju Francozov rešil pogina. Tuđi kot sovražniki moramo pripoznati, da je bil pokojni general eden največjih političnih in vojaških mož Fran-coske.
R^jen je bil leta 1849. v Saint Beatu (Haute Garonne) ter je sko-raj ves čas svojega vojaškega službovanja prebil v kolonijah, v Sene-ganibri, Tonkinu in na Madagaskar ju. Vfčkrat se je že prej imenovalo njegovo ime ter je bil tuđi že par-krat določen za vojnega ministra, kar pa je oviralo Ie dejstvo, da je služi! njegov brat kot zborni povelj-nik v italijanski armadi. ki so jo Francozi takrat Šteli še k trozvezi.
Začetkom vojne, v septembr-skih mesecih, vidimo generala Jožefa ^imona Gallienija kot poveljnika utrjenejra taborišča v Parizu. Kot tak je bil ^enera! Gallieni oni. ki je izvrši! takozvani »Čudež ob Marni«. Splošno se priznava v franeoskih in nemških poročilih. da je provzročil general Gallieni v trenutku, ko je generaloberst v. Kluck pritisnil v smeri mimo Pariza, povelje, da nai armada generala Maunoury prime prodirajoče Nemce iz Pariza ven na levem krilu. Vsa pariška garnizija je takrat posegla v boj ter jo je spravil general na avtomobilih na bojišče. Ta ođločni nastop je obvaroval francosko glavne mesto že skoraj goto-vega padt a
Francozi so se mu tuđi izkazali hvaiežncgd. Vsled porazov franco-ske vzhodre armade in vsled usodnih zmot na Balkanu je padel Millerand in ko je Koncem oktobra 1915 padlo vse ministrstvo Viviani, je postavil Briand Ga!I;enija na mesto voinega ministra. To je bil vrhunec njegove slave in priznati se mora. da se je pošteno trudil izpolniti svoje mesto. če tuđi svev nalogi ni bil popolnoma kos. Skuša? ie odstraniti protekcijo-nizen. in ore-anizirati zmago. Toda prišli so verJunski dnevi. Padel je fon Douaimont. Vsa Francoska je bila mrzlično razburjena. Generali nišo vedeli, k?i bi in kako bi. Zatrju-je se da ?.tg hila general Oallieni in general Castelnau z vso energijo za to, da ostanejo Francozi v Verdunu. doč-im je bi! Joffre za to. da Francozi Verdun opuste.
Razbuijenje in bolehnost ie Gallienija prerra^ala. Ze 8. marca ni več prišel v anrtdni o^sek in 16. rrarca je imel že rsslednika. generala Ro-c?ue?a. Tz zdravstvenih ozirov je de-rrisi'ioniral, se ie zatrjevalo, to pot ie b;!o res. Danes je mrtev eden naj-slovkejših SQvrainikov. « ■ ■* V   ~~r%T.—*'. .   .
Vojna z Rusije
OB BESARABSKI FRONTI.
Dunaj, 29. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa:
Rusko  boilsče.
Močne ruske čete so poskusHe zadnje dni v jarkih in šapati približan* se naši besarabski fronti. Ogen] naših topov in metal min uničuje vse sovražnikovo dek). Sicer ničesar po* membnega.
Namestnik     načelnika    generainega štaba pl. Hčfer, fmL
•  •  • NEMSKO POROČILO Z RUSKE
FRONTE.
Berofln,  29. maja.   (Kor. arad.) UcHffov urad poroca: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojilče. Ničesar novega.
Vrboroo amudao vodstro. m    m    •
WJ     ) URADNO POROCHjO.
27. m a j a. Južno od otoka DaJna je obmetaval sovražnik na^e pozicije z bombami in metali min. Ravno taai je netnška artiijerila istoćasno obstreljevala neki odsek* nakar Je sovražnik, krit od močnega ognja, prodiraL Napad smo s svojini ognjem ustavili. Na ostali fronti artiljerijski in mfanterijski ogenj ter brezpo-membni boji patrulj.
KRONSKI SVET V PETROGRADU.
Preko Bukarešte poročajo iz Petrograda, da se je pod carjevim predsedstvom v Carskem Selu vršil veliki kronski svet, katerega so se udeležili generali Ivanov, Aleksan-drijev, Brussilov, Radko Dimitrijev in Kurooatkin, vsi armadni poveljni-ki. ministrski predsednik Stirmer-Panin in zunanji minister Sazonov. Vojni svet je odlocil o korakih, potrebnih na nemški fronti.
Ruska duma,
Duma In državni svet sta price-la s sejami.
Ob rusko - romunski me]L
Iz Bukarešte poročajo: Rusi grade v južni Besarabiji velike utrd-be proti napadom z luga. Obrambna crta se prične ob Donavi pri Reniju, se dotika Bendaria ter se razteza do Črnega morja. Pri delih pomagajo žene, dekleta in kaznjenci. Žene dobe po 2 rublja, kaznjenci po 1 rubel na dan. Povsod na Romunskem so zaradi teh priprav silno razburjeni.
Boii na moriu.
nemSki podmorski Coln pred izlivom themse,
Berolin, 29. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča. Neki nemški podmorski čoln je 26. t. m. dopoldne prea izlivom Themse potopil belgijsko ladjo »Volharding«.
Pomorska bitka ob švedski obali.
Iz Stockholma poročajo: Pri Oxelosundu so slišali predvčerajš-njem z morja hudo streljanje topov, ki je trajalo en Četrt ure. Neki so-vražni podmorski Čoln je napadel 3 nemske parnike z rudo, katere so spremljale « nemške oborožene stražne ladje. Napad se je ponesrečil. Ni znano, zakaj je podmorski čoln naenkrat končal z bojem.
Ruski podmorski čolni z angleško posadko.
»Nationalzeitung« poroča z ruske meje: Kakor se v dobro podučenih krogih zatrjuje, je število angle-ških podmorskih čolnov, ki operira.-jo sedaj v Vzhodnem morju, večje, kakor lani. Gre večji del za nove ruske podmorske čolne z angleškim moštvom. Ti novi podmorski čolni so bili zgrajeni po angleškem modelu, posnetem po modernih nemških podmorskih čolnih. Zgrajeni so bili v ladjedelnici v Kronštatu. V prvi Vrsti naj bi ogrožnli nemške vojne ladje v Vzhodnem morju. Njih stranska naloga pa je tuđi izpodvezanje nem-ško - skandinavske trgovine. Podmorski čolni imajo dobro operacijsko bazo na Alandskih otokih, kjer so zgradili Rusi močne utrdbe z daleko-se7n:mi topovi. Utrjevalna dela se z mrzlično n?<£lostfo nadaljujejo. Sele pred par dnevi je stalna an^eska mornarička komisija pregTeda^a te utrdbe.
Italija In podmorski čofnl.
»Avanti« poroča. da so oblasti prepovedale v Oenovi, Savoni in drutrih mestih Tirenskega morja prizivati na cestah luči. Obenem je izšel oklic na civilno prebivalstvo. da mora zastirati okna. da ni videti luči. Vsekakor ie to v zvezi z dejstvom, da so se pokazali pri otoku Elbi av-strijski podmorski čolni.
Vojna podmorskih čolnov.
Ttalijanski parnik »Moravia« (3506 ton) je bil v Sredozemskem morju torpediran in se je potopil.
Angleški parnik »El Argentina« (6809 ton) in italijanska jadrnica »Australia« (1586 ton) sta bila potopljena. Iz Madrida poročajo, da je delovanje nemških in avstro - ogr-skih podmorskih čolnov ob španski srednjemorski obali vedno večje. Se-dem ladij, med njimi 4 itaiijanske, ie bilo potopljenih. Neki nemški podmorski čoln je dne 26. maja dopoldne pred izlivom Themse potopil belgijsko ladjo »Volharding«. Parnik *Herkules« neznane narodnosti Je bil potopljen. Angleški parnik »Dene-wood« (1221 ton) je bil potopljen. Moštvo od podmorskega Colna potopljene itaiijanske Jademlce »Lari-da« je dospelo v Touloti.
Parnfke »Levanto«. »Washingf-ton*r in »Birmania« }e potopil neki avstro - ogrski podmorski čoln. Potopljeni sta bili še italijanski jadrnici >R1U« in »Avstralia«.
DogodU na Balkanu.
NAŠE IN NEMSKO POROClLO Z BALKANA.
DunaJ, 29. maja. (Kor. urad.) Urađno se razslaša:
Ju 20 vzhodno boHšče.
Mir.
Namestnik    načelnika    seneralnen štaba pl. Hofer. fml.
Berolin,  29. maja.   (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan; Balkansko   bolišče. Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO   URADNO
POROClLO.
Sofija, 28. maja. (Kor. urad.) fcAg. tel. Bulgare*. Z dne 27. maja se uradno razglaša: Oddelki naših čet, ki operirajo v dolini Strume, so prodrli !z svoji pozicij ter zasedli južni izhod prelaza Rupe! in sosedne vrhove vzhodno in zapadno reke S t r u m e.
Grška in boji v dolini Strurae.
Bolgari in Nemci so zahtevali, da zapusti grška posadka iort Rupel, kar se je tuđi zgodilo. Grška vlada izjavlja, da je bila k takemu povelju primorana, ker mora Nemcem in Bolgarcm priznati isto kakor Fran-cozom in Angležem, ki so zasedli mesto in provincijo Solun.
V Makedoniji.
Iz Soluna: Bolgari imajo v dolini Strume zasedene forte Rupel in Dragotin, vaši Vetrine in Spatovo ter Jeseni most pri Demlrhlsarju. Seres so Orki zapustili. Ni še gotovo, ali nameravajo Bolgari pričeti z ofenzivo, ali se hočejo samo zavarovati proti ofenzivi zaveznikov. Grki so baje dobili povelje, da se umaknejo in ustavi jo med Oramo in Kavak).
Grške čete.
Iz Aten: Orško armadno vodstvo je sporočilo poveljnikom posa-meznih čet da so osebno odgovorni za to. da se grške čete ne umaknejo več nadalje iz pozicij, ki so jih imele 10. maja zasedene.
Rus! za Solun.
Iz Bazla: Glasom poročil iz Aten roroča »Neon Astv«, da pričakujejo *e ta teden v Solunu ruske čete. Čete so baje že na poti ter gre po zatr-dilih lista za eno brigado.
Grško - italijanski spopadL
Grški listi poročajo, da je močan italijanski oddelek zasedel visino Va-gunico ter prodrl do Kalarata. Prišlo je do boja z grškimi četami, ki so Italijane potisnile nazaj do Tranice, ter jim prizadejale velike izgube.
Grška odklanja pogajanja z Italiio.
Iz Aten poročajo. da je grska vlada odgovorila italijanski vladi na tozadevno ponudbo, da je v vseh vprašanjih točno označila svoje stali-šče. da vsled tega ni treba nobenih novih pogajanj in da Grška tuđi v nobeni točki ne bo več popustila.
Vojno stanje nad Korintskim kanalom.
»Embros« poroča: Grška vlada je razglasila nad Korintskim kanalom in okolico vojno stanje.
Proti Venizelosu.
Med zbomično večino se je se-stala skupina, ki bo predložila gr-škemu parlamentu zahtevo, da naj se Venizelos kot edini provzročitelj nasilja entente obtoži. Bale je dobila ta skupina na Kreti dokaze, da se je Venizelos pripravi jal tuđi. da strmoglavi kralja.
Nova Balkanska zveza?
Bolgarski list »Utro« govori o možni zvezi med Romunsko in Grško v dosego narodnih ciljev, pri čemer bi se* nova Balkanska zveza naslanjala na centralne države.
Intervenciionistična politika na Romunskem.
»La Roumaine«, list Take Jone-sca, priobčuje članek, ki pravi, da je ugodni trenotek za intervencijo Ro-munske že potekel. Izgledi Romun-ske za pravočasno intervencijo so zelo slabi.
Turska vojna.
TURSKO URADNO POROClLO,
29. maja. (Kor. urad.) Fronta v Iraku. V odseku Felahije je sto-rila naša artiljerija na desnem bregu Tigrisa, da sta 2 sovražna topa utih-nila. Na tem bregu smo vplenili tud! 17 vozov z vprego ter vjeli pri ne-nadnem napadu 24 Angležev. — Fronta vKavkazi]i. Na desnem krilu in v centrumu boji patrulj. Na levem krilu maaJSi boii med posa«
meznhni oddelkL — V   odseku   pri
Smirni je pognala naša artiljerija 3 sovražna letala, ki so poletela preko Phokaje, v beg. Nekaj sovražnih vojnih ladij je nekaj časa brez uspeha streljalo na pobočja na zapadni otoka Kesten ter se nato odstranilo. Na ostalih frontah je položaj popolnoma neizpremenjen.
Bombe na Smirno. Carigrad, 27. maja. (Kor. urad.) Glasom poročil iz Smirne, Je izzval dne 24. maja izvršeni napad sovražnih letal, ki so vrgla na nekaj stano-vanjskih četrti 16 bomb ter ubUi 3 moŠke, med njimi enega stražnika ter ranili 1 ženo in 1 otroka, v me-stu veliko ogorčenje. Vsled eksplozije več bomb, je bilo nekaj hiš* in prodajalnic razdejanih in mnogo šip razbitih. Stanovalci razdejanih po-slopij so bili spravljeni v hiše. ki so v posesti pripadnikov sovražnih držav. Pogreb žrtev se je vršil pod zelo številno  udeležbo prebivalstva.
Rusko prodiranje na Đagdad ustavljeno?
Iz Curilia: Glasom indirektnih priznanj ruskih armadnih poročil, se da konstatirati, da se Rusi pred turskim protigibanjem v Mezopotamiji umikajo. Ogroženje Mosula in Bagdada s strani Rusov se smatra sedal za odstranjeno.
Enver paša potuje v Bagdad.
Vojni minister Enver paša je že pred dnevi z velikim spremstvom odpotoval v Anatolijo ter dospel dne 25. maja v Bagdad, kjer je bil z veli-kimi častmi sprejet.
Angleži v Egiptu.
Iz Haaga: Glasam londonskih poročil so angleški vladni krogi pripravljeni na hud poletni bo} v Egiptu. Turki utrjujejo svoje pozicije pri Katiji, ki so samo 15 km oddaljene od Sueškega prekopa.
Amerika in ententa.
Ameriška nota ententL New York, 29. maja. (Kor. urad.) Brezžična brzojavka zastopnika Wolffovega urada: Američka nota, ki protestira proti postopanju s pošto s strani Anglije in Francoske, obsega tele pomembne točke: Ćelo v sedanji vojni, Nemčija ni nadlegovala ne-vtralne pošte na parnikih vojskujočih se držav, kakor to potrjuje spomeni-ca Anglije in Francoske. To se vidi jasno v slučaju, ko je pomožna kri-žarka »Prinz Eitel Friedrich« ustavll parnik »Florido«, torei v slučaju, ki ga navajata angleška in francoska vlada, da podpirata svojo trditev glede paketne pošte.
Amerika in angleški poštni rop.
New York, 29. maja. (Kor. ur.) Brezžični brzojav zastopnika Wolf-fovega urada: V zbornici reprezen-tanto\r je predlagal Tauge resolucijo, ki zahteva, da se predsednik po-oblasti, da odda državni tajnik mornarice pošto za nevtralna pristani-šča in od tam na ladjah Zedinjenih držav. Vsak napad v poštnih zadevah naj bi se maščeval z vso silo brodov-ja Zedinjenih držav.
Vesti o miru.
Washington, 28. maja, (Reuter.) Predsednik Wilson je imel včeraj pred mirovno ligo napovedani govor. Rekel je, da so vzroki evropske vojne sedaj nebistvena stvar. Velike države morajo doseči sporazum-Ijenje o podlagi svojih skupnih inte-resov. Prvič ima vsak narod pravico, da voli svojo lastno suvereniteto, drugič imajo male države pravico, da se njih suvereniteta in nedotaklji-vost enako spoštuje, kakor ona. velikih držav, tretjič ima svet pravico, da je obvarovan vsakega motenja miru, ki izhaja iz napada. Wilson je izjavil, da so Zedinjene države pripravljene, se pridružiti vsaki zvezi držav, ki se ustanovi za uresničenje teh ciljev in v varstvo proti njih kršenju. Dalje je Wilson izjavil: V Zedinjenih državah sta pravica in imetje po vojni jako prizadeti. — Čim dlje bo trajala vojna, toliko boli bosta prizadeti. Treba bi bilo, da je vojne konec. Cim bo končana, bodo Zedinjene države ravno tako kakor vojskujoče se države na tem intere-sirane, da bo mir trajen. Če je sploh predpravica Zedinjenih držav, napraviti kak predlog ali provzročiti mirovno gibanje med vojskujočimi se narodi, potem je gotovo, da želi narod Zedinjenih držav, naj se vlada drži naslednjih vodilnih točk: 1. Poravnava prepira med vojskujočimi se državami. Kar se tiče interesov Zedinjenih držav, ne zahtevajo zase nič bistvenega. V prepiru nišo stranka. 2. Splošno sporazumljenje držav, da se obrani varnost pomorskih potov za skupno neovirano porabo vseh narodov in onemogoči, da se začne vojna v nasprotju s pogodbami in ne da bi svet popolno   preiskal   njene
124. Stev.
.SLOVENSKI NAKOU\ ene ao. maja im*.
Stran 8.
vzroke. To bo dejanska jamstvo za edotakljivost ozemelj in za politično aodvrsnost.
London, 28. marca.    >Westmin-^ter Gazette« piše: Zahtevanje Nem-. i je, da govore    vojaška    dejstva v rieno korist, je absurdno. Če Nem-, ja s svojo armado preminja zemlje-id Evrope, so pa zavezniki s svojini brodovji    in    armadami nanovo arisali  zemljevid  sveta.    Mi  lahko \ zdržimo blokado, zadavimo prekomorsko kupčijo Nemčije in ohranimo emška posestva in vse to za manjo eno, kakor jo plačuje    Nemčija za ftranitev    Belgije    in    francoskega zemlja- Ne moremo si predstavljati oljše lekcije za poblazneli  militari-em, kakor jo je doživel.  uvidevši, ta so izjalovljeni vsi njegovi na za-^ ojevanje in rop namerjeni nacrti po "iktorju, ki ga je prezrl, po gospod-l:vu na morju,    ter premenjenim v poraz. Brodovje    stori    pa se več: caje nam Časa, da pristavimo nove • ojne sile    za    premaganje začasno rmagovitih armad. Skrbeti moramo, ća borno to prednost izkoristili.
1' sImbh hi!i oh goriskl fronti.
Marsovi sinovi so največji ko-t uništi, kar jih solnce grejc in zem-1 a nosi. V časih gremo k našemu : lancu Pavšieu na crno kavo. Ka-varno bi mogli dobiti tuđi drugodi, ali rijrajŠe se napotimoNk njemu. Domaćin spada med take slovenske kore-rjake. kakoršne poznate najbolje iz Jurčičevih, Erjavcevih in Finžgarje-\ih povesti. Čeprav je že ušel današ-remu zakonu vojaske obveznosti. je vendar vedno čvrst in vesel, kakor da mu je trideset let. V blizini morda grmi, da se pećine tresejo. ali mi sedimo okoli velikega pradedov-skega ognjišča in govorimo, kakor da mho člani iste zadruge. Take zadruge, kakoršno se je dobilo v onih starih časih, ko so se gradile tako velike hiše, v katerih je bilo prostora in luibezni za več rodbin in je vsak član ?na1 ceniti očetovski ugled in patri-halno gostoljubnost.
Pavšičeva hiša je taka, kakor druge v tem kraju. Zgrajena je v ključ ali ima isto razpredelbo prosto-rov kakor sosedne jednonadstropni-ce z jednim krilom. V pritličju je kuli inja, gospodarske predeli, v prvem
*  adstropju družinske sobe. Na leseni < graji verande raste v posodah na-gelj, kateregra Pavšičeve hčere tuđi sedaj skrbno zalivajo. čeprav ne bo Tiikogar, ki bi ga okitile   z   nageljni. To prijetno   zelenilo    daje   življenja ;ednolično pobeljenim kamenitim zi-
:ovom in kakor da zapeljivo pravijo n)tniku: Vstavi se za trenotek v tej hiši. tukaj te čakajo razgovorni, od-kriti Ijudje.
Sli smo zopet k Pavšiču zve-^er trije . . / Dunajčan, Bošnjak in jaz. Dva sinova, ki sta pred kratkim r išla iz sole, sta šla z materjo poči-vit, »oče France^ pa nam je napravi! r ostor kraj sebe na ognjišču. Sede-■ o na nizko klop in se greiemo, če-av nam ni mraz. Najmlajša hčerki Anica obeša nad ogenj kotlič vode in •na nam mora praviti, kako se ime-vajejo pojedine stvari na ognjišču, da r»c tuđi Dunajčan nauči malce sloven-c!:o.  Dunajčan izgovarja besedo    za
* esedo ali »ohniiŠča^ ne more izgo-v oriti.    Bošnjak ga uči. kako se    te -tvari imenujejo v domačiji njegovi, ''apomnil si je samo, kako se imenu-:■: pura ali se to besedo izgovarja ta-1 •"). kakor da   bi imel   kos   pure   v ustih . . .
Dunajčan se približa k srednji Pavgičevi hčeri Terezi, ki je začela n-leti zrnato kavo.
Gospodična! pravi Dunajčan.
Niks gospodična, mu seže v be-edo dekle, }az sem Tereza.
Also gut, Tereza, horen Sie 7\i . . . in začne pripovedovati, da Bošnjak ni tako dober učitelj kakor \nica.
Nič vas ne zastopim. odgovarja 3 Me. zakaj ne govorite   slovensko?
Slovensko, slovensko, in kaže z oko in glavo, kako je to težak jezik.
Dajte mu vode za grgljanje, na-vetuje Bošnjak.
Jaz mu dam lepšega   posla,   se neje Tereza in mu potisne v roko nlin s kavo.
Dunajčan je morah hočeš nočeš, "leti kavo za nas vse. Na nizko sto-co je sedel in pridno   mleU   kakor ej z jezikom, in niti ne posluša Teze, ki ga podučuje, da ne srne se-;uti na pod niti jednega zrnca.
»Oče France« je pripovedoval o ^voji mladosti. Bil je Hrvatar. Hodil ■> z drugimi vred delat v druge de-f:Ie pri cestah, pri gradbi predorov, '•• gozdovc. K6 se vrne tak delavec ^oniov, odgovori na vprašanje: kje m bil? Tam na Hrvaškem, pa je bil niorda v Bukovini, Erdelju, v Srbiji.
Ali poznate Bosno? me vpraša •"rance. Pripoveduje: Lepa Je ta ^mlja. in puši vojaško cigaro. Dvaj-^t let je že, kar sem bil  v   Bosni,
Gradili smo predor pri Komaru na progi med Travnikom in Jajcem. Trideset nas je bilo iz domaće vaši tam in dobro smo živeli, Bošnjaki so visoki in prijazni Ijudje, samo nekateri običaji so se nam zdeli Čudni ... In kakšna je njihova kava. Dobra in močna, ali Bošnjaki je ne znajo piti. Sedem v »turski« kavarni v Turbetu in naročim crne kave za dva novči-ča. Mož mi prinese malo posodico, \i\t pa »guc« in kave ni bilo več. Že jedno! In popil sem jih deset, in ko-mai sem si vgasil žejo. Tam je sedel starec z dolgo brado in turbanom in me .^iedal čez rame. Srkal je svojo čašico kave, rekel bi, pol ure . . .
Oče France bi bil še pripovedo-\a', al» Duna?čan je izvršil svoj mlinarski posel. »Kaifee huolen«, je kli-cai in tponasal narečje Štajercev. Tuđi jaz sem oprala, pravi Anica, mi-sleč, da se hoče Dunajčan hvaliti s svojim delom. — Anica schlecht! pravi ihiruKan. »Tereza gut« in daje kavo Tertvi. — 2leht, žleht, se brani Anica, zakaj ne zastopite slovensko?
Slovensko, slovensko, ponavlja Dunajčan, warte ist das nicht slovensko? in vračujoč se k nam na ognjišče začne peti »Regiment po cesti gre<-. 2ivio! pravi oče France in pojc z nami. — Nismo mi možje iz repe, p. uv* Bošnjak in peli smo vsi: Re£ime?ir po cesti gre. Dunajčan je znal prva dva stiha . . .
Te cza, skuhaj tursko kavo. za-pove oče Fianee in poje z nami. Peli smo resern »Regiment po cesti grc-najmanj ce^etkrat, tolikokrat, kolikor šahe je oče France pred dvajsetimi leti v Turhetu v Bosni izpil crne kave. — K G. v ^Novinahv.
Kazne poliMčns vc*tl.
=    Udano^tna    izjava   tirolskih
ItalijanOv cesarju. Dunaj, 25. maja. (Kor. uradj Povodom obletnice i talijanske vojne napovedi je 306 občin in 480 pridobitnih in gospodarskih zadrug iz tirolskega itaiijanskega je-zikovnega ozemlja podalo Nj. Veličanstvu vdanostno izjavo, v katerl so izrazile svoja patriotična čustva. Prešinjeni z zavestjo svete dolžnosti protestiralo odpošiljatelji izjave s skromnimi. a ginljivimi besedami proti nezvestemu izdajstvu Italije in zagotavljajo Nj. Veličanstvo neomaj-no lojalnost, zvestobo in vdanost cesarju in državi. Niti ena ped zemlje ne srne zapasti sovražniku in na več-ne čaše mora domovinska gruda pod habsburškim žezlom ostati združena s slavno avstro-ogrsko monarhijo. S toplimi besedami občudovanja se proslavljajo de'a naše slavne arma-de in zmagovitih voditeljev. katerim se nikdar ne bo mogel ustavl'ati no-ben sovražnik. Izjava zaključuje z iskreno željo, da nai bi zastave našega Ijublienega cesarja vedno vihrale nad Alpami, in z vročimi voščili za vzvi.seno osebo Nj. Veličanstva. Zelo vesel te vdanostne izjave, je cesar naročil ministru notranjih stvari, nai sporoči odpočiljatePem izjave njegovo naim^ostMiveiso zahvalo.
= Jokohama - New York. Ja-ponska raroplovna družba N?r»non-Jusen - Kai^a je sk^nila. ustvariti od 14. julija nanrej stalno zvezo med Jokohama in New Yorkom skozi Panamski prekop.
~ HomatHe na KitaisVeii. Preko Petrogroda poročajo iz Pekinga, da je kitai^ki zunanii m;nvster Lut-sengsi?>nqf iz zdravstvenih o^irov «xl-stopil ter je imenoval Juanvkai Te-kočilina za niegove^a nasleinika. V Sangaju je hi] umorien vodja revolu-cijonarjev Česlmej.
~ Jiiansikai zastnmfien? Ta-ponski listi poro-čaio. da ie Jnan^ikaj pretekli teden težko obolel. Zatrjuje se, da je bil zastrr^'en.
—  .Taoon^Va    f^?n«sfrs|ca    Vr?7a. Japonski ministr^ki predsednik Okti-ma je d em *m ion i ral. Kot naslednika imenujejo Kata.
Cetrto vojno posolilo.
—  Uspeh četrtega   avstrijskega vojnesa posojfla. Ne da bi bilo všte-to, kar je podpisala na bojiščih se na-hajajoča armada, je bilo  podpisanih na četrto avstrijsko vojno    posojilo 4442 milijonov kfon. Kakor znano, je bilo prvega vojnega posojila podpisanih   2200 milijonov,  drugega  2688 milijonov,    tretjega    4200 milijonov. Cetrto vojno posojilo   ?e    torej več vrglo, kakor vsa prejsnja in je prekršilo vsa pričakovanja tuđi najbolj-sih poznavalcev  avstrijskih   gospodarskih razmer. Od četrtega voine^a posojila je podprsanih 2314 milijonov na stiridesetletne    zadolžnbe,    2127 milijonov pa na državne blagajniške nakaznice. Soglasna sodba je. da se je četrto vojno posojilo nad vsa pri-čakovam'a sijajno obneslo.
—  Četrto    vofno    pos^flo.    Pri Kranjski    deželni    banki   v Ljubliani so Se med drugimi potpisa-
li : Potom županstva Knežak na No- I tranjskem sledečl; Alojrij   Urbančič I
10.000  K; Franc   Urbančič   5000 K; Jernej SedmaK 5000 K; Anton Skrlj 2000 K; Franc Tomšič 1000 K; Anton Kastelic 2000 K; Jakob Novak 2000 kron; Franc Urbančič 1000 K; Josip Slavec 1000 K; Janez 2ele 2000 K; Janez Tomšič 1000 K; Josip Tomšič 1000 K;   Mihael  Sirce!  500 K;   Anton TomSič   200 K;    Josip   Senkinc 200 K; Franc   Sabec 200 K;    Franc Cemič 200 K; Anton Tomšič 1000 K; Josip Smrdel 1000 K; Jožef Novak 1200 K; Janez Nuncija 2000 K; Marija Knafelc 2000 K; Marija Knafeljc 3000 K;   Andrej   Urbančič   2000 K; Ivana Tomšič 1000 K;  Matija Fatur 4000 K; Janez Delost 1000 K; Ivana Keš 1000 K; Anton Fatur 200 K: Ana Tomšič 200 K; Josip   Strle  4000 K; Alojzij 2ele 3000 K; Josip Pavlovec 100 K; Jurij Pavlovec 1000 K; Josip Novak 1000 K; Janez Volk 10.000 K; Frančiška  Knafeljc    1000 K;    Franc Zadel 1000 K; Amalija Tomšič 500 K; potom liranilnice in   posojilnice   št. Jurij pod   Kumom:    Franc    BoriŠek £0(»0 K; Janez Grčar 2000 K; Pavel Kišek    1000    K;    Marija    Martinčič 1000 K; Anton Kovač 1000 K; Franc Olavač 400 K; deželni odbor kranjski za ustanove 60.000 K; občine: Raka 8000 K;    Med vode    5000    K;    Fara
10.01 K) K;  Radeče 10.000 K;    Famlje 1000 K; Tur jak in Rob 3000 K;  Kot 1000 K; Zgor. Siska 4000 K; Tiefen-bach 1100 K; Podgorica 300 K; St. Janž 1900 K; Nemška Loka 10.000 K; otroci Porenta 2000 K;    Ana  Cuzak 2000 K;    Janez    Zalaznik    1000   K; Frančiška Petrovčič 1000 K;    Peter Pohleven vnovič 1000 K; Stanovsko društvo    dež.   užitninskih   uslužben-ccv na Kranjskem    1000   K;    Anton Luznar 1000 K; Jakob Mežik 1000 K; .Jožefa Zgavec  1000 K;  Ivan Bizjak 3000 K; Ivana Urbanija 2000 K; Jožef Skrjanec 1000 K;    Janez Krivec 1000 K;    Janez    Škrjanec    2000   K; JMarjeta Dremelj 1000 K; Janez    2e-leznikar 2000 K; Ana Ooršič 2000 K; Terezija Šteblaj    1000 K;    Elizabeta Skulj 1000 K; Martin Zupančič in Janez    Potokar    1000 K;    M.    Sušnik 20.000 K; Franc Pregelj 3000 K; Jakob in Frančiška Trček 5000 K; Ferdo Kobal 2000 K; Anton Sever 2000 kron; Marija Trebec 1000 K;    Jožef Pregelj    2000 K;    Viktorija    Prašek 1000 K; Janez Bregar 1000 K; Jožef Oven  1000 K;  neimenovana iz Kra-nja 15.000 K; Jožef Cetin 1000 K; Jo-že Adamič 1000 K:    Marjeta    Rome 2000 K; III. mestna slov. deška ljudska šola v Ljubljani    100 K;    Agnez Knafelj 800 K; Frančiška    Jevec 100 kron:  Marija Lovriša 200 K;  Vladi-slav Pegan 500 K: 2orža Pegan 500 kron; Jakob Jereb    200 K:    Slavica Jane 300 K; Jernej Cigale 400 K; Anton Markič 300 K;    Lovrenc   Remic 100 K; Mina Smukavec 100 K; Janez Burgar 200 K;  Marija Zavri 200 K; Cerkev sv. Pavla   v Mavčicah    300 kron;  Leopoid Erzin 500 K;  občina Sod'ražica    2200   K:    ohčina    Krško 5900 K; Ivan Jane 10.000 K.
Dnevne vesti.
—  Nadvojvoda Evgen. Cesar je izdal  naslednje    lastnoročno     pismo: Ljubi  gospod  bratranec  nadvojvoda Evgen! V hvaležno priznanje za Vaše odlično službovanje kot poveljnik zmagovite armadne    skupine.    Vam izrekam svroje posebno pohvalno priznanje. — Dunaj, 24. maja 1916. — Franc  Jožef.
—  Nadporočnik Albin Mlakar, v poročilu generalnega štaba 27. t. m. omenjeni junak iz zajurišane trdnja-ve »Časa Ratti«, je Stajerc, sin višje-ea revidenta južne železnice v Ptuju. Ima 25 let. Izvežban je bil v Kremsu, leta 1912. je bil povišan za poročnika, nadporočnik je od novega leta 1916. Odlikoval se je že na ruskem bojišču pri razstrelitvi nekega mostu    in    s predlogo     izbornega     trdnjavskega nacrta.
—  Zvonovi za vojne namene. V kratkem se začne pobiranje cerkve-nih zvonov za vojne namene. Zvonovi se ne bodo kar rekvirirali, ampak se bodo izbrali po dogovoru    in    bo vojna uprava zvonove plaćala.    Pustilo se bo vsaki cerkvi tretjino vseh zvonov.
—  Vojni Izdatki  Avstrlje. Kontrolna komisija za državne   dolgove je  sedai   obelodanila  izkaz  o stanju dolgov do    konca Junlja 1915,    torej tuđi    izkaz o državno - financijalnih kreditnih operacijah,    ki so bile potrebne za preskrbo sredstev za vojno prvih enajstih mesecev. Vojni dol-govi avstrijski so do 30. junija 1915 znašali skupaj 9*49 milijard kron. Od te vsote se je dobilo 4*88 milijard potom vojnih posojil 4*61 milijard pa se je dobilo potom prednjmov pri   ban-kah. Za pokrrtje obresti od teh dolgov treba na leto    376*98 milijonov kron. Tem med vojno narejeaim dol-govotn ie priSteti §e stare državne dolgove v znesku 13 mirijard kroo.
V« avstrijski državni dote ie torej znašaJ koncem Junija 1915 okroglo 22 in pol milijarde kron, za kateri Ie plaćati na leto kakih 890 mihjonov kron davka.
—    Odbor   RdečeKa   križa   za oskrbovanje    vojnih    vjetnikov,    na Dunaju I. Brandstatte 9, je pred ne-kaj tedni objavH v časopisih pojasnilo o posojilih »pomožnega društva za nemške   in   avstro - ogrske    vojne vjetnike v Sibiriji    (TientsinK    Ne glede na to prihajajo odboru ne Ie od zasebnikov, ampak tuđi od    podruž-nic Rdečega križa še vedno vpraša-nja, ali ni imenovano pomožno društvo sleparsko. Da se odstrani vsak dvom v tem oziru, si   usoja   zvezno vodstvo na željo oskrbovalnega odbora objaviti ono v začetku omenje-no notico: »Mnogoštevilni vojni vjet-niki v Sibiriji so prejeli od pomožne-ga društva za nemške in avstro-ogr-ske vojne vjetnike v Sibiriji v Tient-sin Kini posojila in jih prejemajo še na dalje. Svojci teh vjetnikov se pra-viloma obvesčajo o tem iz Tientsina in zahteva se, da zneske potom nemške aziatske banke v Berolinu (vpla-čevanje pri kreditni banki na   Dunaju)    povrnejo    pomožnemu   društvu. Saj je Ie prav in spodobno ter dolž-nost hvaležnosti napram plemenitim dobrotnikom, da se ta povračila izvrše  karmoČ naglo. To tuđi  priporoča korist vjetih svojcev v Sibiriji, ki se jim tem potom nudi prilika, da se še dalje poslužujejo pomoči tega    tako blagodejno delujočega društva.«
—  Darilo za Rdeči križ.    Usluž-benci  firme  Tauzher  v  Ljubljani  so darovali znesek 85 K za Rdeči križ povodom četrtega odlikovanja njiho-vega šefa na bojnem polju.
—  »Glasbena Matica« je dala v zadnjih  dveh  Jobrodelnih  koncertih, dne 6. in 7. maja t. 1. za »Rdeči križ« 772 K 45 v. — Od začetka vojne je prispela za vojno - oskrbne namene do se daj 8645 K 02 v.
—    Imenovanje    rednih   5Ianov zdravstvenega sveta    za   Kranjsko. Zdravniki dr. Julii S c h u s t e r, dr. Alfred    Valenta    p 1.    March-t h u r n, dr. Otmar K r a j e c in   dr. Ivan    Jenko,    vsi v Ljubljani, so imenovani za redne elane deželnega zdravstvenega sveta    za    Kranjsko za funkcijsko dobo, ki se je pričela v maju 1916.
—  Iz seje magistratnega gremija dne 26. maja 1916. Antonu Jalenu se podeli    gostilničarsko    koncesijo, katero je pripravljena njemu v prilog odložiti Marija Zajčeva, gostilničarka na Poljanski    cesti št. 11. — Mariji K a v č i č e v i se dovoli prenesti gostilničarsko koncesijo iz hiše  št. 38 v Vodmatu v hišo št. 36 v Florijanski ulici. — Radi pomanjkanja   lokalne potrebe, se odkloni prošnjo Ludovi-ke Jarčeve za dovolitev prenosa njene gostilničarske koncesije iz hiše št. 5 na Tržaški cesti na stojnico na Ambroževem trgu pred    »cukerka-sarno«, kjer bi Katarina Urabčeva, ki prodaja na tej stojnici živila, kot zakupnica gori omenjene    koncesije točila rada tuđi še kavo. čaj in mle-ko. — Prošnjo Marije Bevčeve, ki je izvrševala v paviljonu, na Blei-weisovi cesti gostilničarsko obrt kot zakupnica Jere Krekove, umrle   dne 20. marca 1916, in prosi sedaj za po-delitev lastne koncesije v istem   lokalu, se odkloni. ker ni lokalne    potrebe in si prosilka, ki je sicer    tuđi že lastnica ene lastne koncesije, po-rraga lahko na ta način, da vzame v zakup eno izmed neizvrševanih kon-cesii, katerih je sedaj v Ljubljani 17. — Stavbno dovoljenje se podeli dr. Franu  Tominšku,  Ciril   -  Meto-dova ulica 16, za napravo   mejneefa zidu:  Jakobu Lajovicu, Spodnja Siska. Savska ulica 244, za preureditev bivšega hleva in lope v stanovanjske namene;  Francu Drofenigu,    Mestni trg 23, za napravo stropa v podstre-šju dvorišenega trakta njegove hiše; I.eonu Souvanu, Mestnf trg 24.    za delno preureditev skladišca v hlev; Francu Dolinšku, Tlovica 5, za   napravo   kozolca;    Maksu    Zalokerju, Krakovski nasip 26, za napravo   že-lezobetonske ravne strehe nad hle-vom in šupo ter pralnice nad pišamo in Antonu Kobiju, Karolinška zemlja 22, za napravo    novega    prizidka k hiši. — Josipini Kesslerjevi  se da pro<la.lalno v poslopju meščanske imovrne (Pogačarjev trg št. 3). ki jo je imel njen pokojni moz    Ignacij v najemu, za nadaljnjih 10 let v najent, in sicer pod do-sedaniimi pogoii (let-na najemščina 1600 K). — R. Ran-z i n g e r j u se da mestni    svet »na Friškovcu«- ob  podaljsku     Ceste na južno železnico za tekoče    leto   za 20   K v   najern. — Prošnjo   Marije Cundrove za prostor v  Medeni ulici, kjer bi prodajala leseno robo in krtače. in prošnja Luciie Grilove, da bi smela na stoinici na Pogačarjevem trgu ali v šolskem drevoredu proda-jati diviačino, se odkloni. — Komandantu   Nušakove    vojašnice se da mestni svet poleg te vojašnice za tekoče leto za 3 K v nalem. — Za (roriške begunce y taborišču
v Đrucku ob Litvi, ki bođo imeli V kratkem btrmo, se določi botrinjo v, znesku 400 kron.
— Tenorist Jo^p Riiavec angažiran na hrvatskem dežetaem sđeda-išču v Zagrebu. Tenorist Josip Riiavec je angažiran s 1. jutiijem t. 1. na hrvatskem deželnem gledališču v Zagrebu. Pretekli teden je nastopil v Straussovem »Kavalirju z rožo* na-mesto obolelega Armidija. Rijavca je občinstvo sprejelo z burnim pozdravom. V soboto je nastopil V veliki vlogi Pinkertona v »Madame But-terflyc. >Agramer Tagblatt« pravi, da se je sicer poznala nesigurnost prvega nastopa, umljiva sama po^ sebi, ali posrećilo se mu je, pokazati le-poto svojega glasu. Z lahkoto uvršča glas li glasu in poje tako priprosto in brez afektacije, kakor bi govori!. Glas je visok tenor brez ba-ritonskega dodatka, torej jako prijeme izjeme . . . Njegov debut v »Kavalirju z rožo« in sobotna predstava opra viču jeta lepe nade. — »Obzor ^ piše: G. Rijavec kot Pinkerton je bil izvrsten. Zdi se, da -je sedai t e n oj- -sko vprašanje definitivno rese-no. V onem času, ko je bil Camma-rctta, na visini svoje umetnosti. mi takega tenorja nismo imeli. Glas Ri-javčev je sijajen, v visini čist in zvo-nek. 2eleli bi ga slišati kot vojvodo v »Rigolettu« ali »Ballus in masehe-ra«, kjer bi se sele mogel prav razviti in bi se mogle vse njegove vrline popolnoma presoditi. Rijavec je po-leg tega izredno muzikaličen in posebno naglašamo muzikalno sigurnost njegovo, na sploh z najlepšimi nadami ga spremljamo v bodoč-nost.
—  Izdaja dopolnilnih slad kor nih izkaznic. V smislu razpisa c. kr. de-želne vlade se bodo izdajale na mest-nem    magistratu    ob    dopoldanskih uradnih urah na osrednji poslovalnici za krušne karte dopolnilne sladkor-ne izkaznlce. V teh izkaznicah je po-rabna množina    sladkorja za osebo zvišana za 3/« kg   za    dobo    štirih tednov.   PoviŠek   pa velja samo za osebe, ki so zaposlene kot obrtni po-možni delavci v nepretrganih obra^ tih, dalje za železniško    in    poštno osobje, ki opravlja    vozno    službo,, oziroma nočno službo po turnusu ter za železniške delavce v nepretrganih obratih. Tega poviška so deležne samo navedene os^ebe, ne pa tuđi njih rodbinski člani. Dobe jih tuđi bolnikl na posebne prošnje, ki morajo    biti opremljene z zdravniškim spričeva-lom. Čc magistrat prošnji ugodi, dobi stranka posebno obvestilo in s tem obvestilom prejme potem na označe-nem mestu dopolnilne sladkorne  iz-kaznice, ki veljajo samo na    Kranj-skm in so neprenosne.^
— Oddaja moke pri mestni apro-vizacij?. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji  naj  se  zglase:   trgovci iz Ljubljane jutri, dne 31. maja, peki in mokarji v petek,   dne   2. junija; okoliški trgovci Da v soboto, dne 3. junija, vselej ob 8. zjutraj, bivša Ga1-letova hiša, I.  nadstropje,    mestna posvetovalnica.
—  Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec maj je zanesljivo vposlati do 3. junija    mestnemu    magistratu (mestna posredovalnica    za    delo in stanovanja).     Obrati,    katerl   nimajo poizvedovalnih  pol,    jih  dobe brez-plačno pri mestnem magistratu. Oni obrati, kateri bi pravočasno ne vpo-slali poizvedovalnih pol, se opozar-jajo na kazensko postopanje.
—  Pozor!   Gostilničarji, kavar-narji, slašči^arji in drugi se opozar-jajo, da se bodo prijave za naročitev ledu sprejemale Ie še do sobote. Prijave se sprejemajo v tržnern. uradu, TTL hišn, pritličje na levo.
— Poročll se je včeraj gosp. Mihael L e v e c, c. kr. geometer in c. in kr. rezervni nadporočnik, z gospi-co Angelo    Volovec,    trgovčevo hčerko iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Mladi dvojici naše iskrene čestitke!
—  Umrla ie nocoj na   Mestnem trgu št. 15 gospa Jerica M i k u s c h roj. Schiffrer, v 90. letu svoje dobe. Pokojnica  je  bila mati    tovarnarja dežnikov in ^nana dobrotnica reve-žev. Bodi ji blag spomfn!
Samomor. V Savo je skočila z mosta, kt vodi k Sv. Jurju, 19!etna delavka Antoniia Renko iz Toplic in je izeinila v valovih.
Profesor Leopoid Koprlvšek t.j^ V Mariboru je umri dne 28. maja t. 1. po kratki in mučni bolezni gosp. Leopoid Koprivšek. c. kr. gimnazijski profesor v pok. Blagi pokojnik je bil zaveden Slovenec in izredno dobre-ga srca. Sluzboval je najprej kot suplent v Mariboru, potem pa celih 27 let na gimnaziji v Rudolfovem, odkoder se je preseli! v pokoj v Maribor. Kot tak je suplira! tuđi Še dve leti na mariborski gimnaziji. Dosegel je visoko starost 1J let. Maj v miru počiva!    "        ■ ■    ,   ,-i . .
Iz Vuzenice. V nedeljo 14. maja je za vedno zatisnila oči v 31. letu starosti posestnica Antonija Orubel-nik p. d. Livovnik iz St, Janža  nad
i
Stran 4.
»SLOVENSKI NAKOLT,  One 30.  maja 1916.
124. šiev.
DravčamL Za naše razmere naravnog veličasten pogreb je svedočil o tem, kako priljubljena je bila rajnka v ćeli občini in okolici. Neizprosna smrtna kosa je vzela brez usmiljenja vr!emu gospodarju nenad omesti jivo gospodmjo ljubljeno ženo in mater šesterih nežnih otročičev, ki so jo neizmerno ljubili. Pogrešali pa borno v rajnki tuđi zaveđno in navdušeno narodnjakinjo, kakršnih imamo žalibože le prav malo v naši občini. Bodi ji ohranjen blag spomin in naj Ji bo zemljica Iahka!
Ogrska ljudska igra z Rito Sacchetto v Kino Idealu. Danes torek 30. maja do četrtka 1. juntja se predvaja naslednji učinkoviti spored: Na prvem mestu je ogrska ljudska igra »Razkačena Mariš ka* v 4 dejanjih v Rito Sacchetto in Antonom Verdierom v glavnih vlogah. Krasna življenska slika, ki vidimo v njej na-prvo Rito Sacchetto kot ogrsko cigansko dekle, ki postane pozneje dedinja starega bogatega grofa in kot taka dama najboljših krogov. Toda njena prva ljubezen vročekrvni mladenič, ki ga je prevarala, a ga pozneje sprejela kot grajskega oskrbnika, se osveti radi tega nad njo — ona *mora izdajstvo plaćati smrtjo. Veledramatično dejanje tega filma, združeno s sijajno inscenacijo in izvanredno odlično umet-niško igro Rite Sacchetto, ki ima tuđi v soigralcih vredne vrstnike, zagotavlja temu filmu največjo pohvalo. Kot dopolnilo temu učinkovitemu sporedu so še najnovejša vojna poročila S a -seha - Messtrov teden in pa dve prvovrstne burke. I d e a 1 - K i n o.
V raestni klavnici ljubljanski je bilo od 14. do 21. maja zaklanih 61 volov, 2 bika, 65 krav, 237 prašičev, 65 telet, 59 koštrunov, 30 kozlićev in 2 konja. Vpeljalo s je 1622 kg mesa in zaklane živine 2 goveđi, 33 praši-čev. 61 telet in 11 kozličev.
Utopljenec. Včerai opoldne sa na 5v. Jakoba obrežju potegnili iz Ljubljanice utopljenca Josipa Puci-harja, oženjenega pekovskega pomoćnika, roje ne ga 1859. 1. v Št. Jur-ju in tja pristojnoga. Kako je zašel v vođo, ni znano. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Kri-štofu.
Izgubljeno. Damska ura v usnje-ni zapestnici se je izgubila na potu od škofije do kavarne > Evropa^. Pošteni najditelj naj jo odda v upravni-štvu »Slovenskegra Naroda«.
Pred nekai dnevl smo priobčili, da je bila izgubljena šerpa. Ta šerpa je bila najdena in oddana v našem upravništvu.
Razne stvari
*  Nov rtemški zrakoplov. Iz Ko-
danja: Na fronti pri Rigi so videli nedavno nov velik model nekega nove-ga nemškega zrakoplova, ki vozi po 112 milj na uro ter more manevnrati ob vsakem vremenu in ob vsakem vetru.
*  Rodbinska žaloigra. Na nekem gradu blizu Sabotice na Ogrskem so našli 30!etno Marijo Szalav in njeno osemletno   hčerko  umorjeno,  v  so-sedni  sobi pa strica obešenega. Iz-kazalo se je, da je stric svojo netja-kinjo ponoći ubil in njeno hčerko za-đavfl, potem pa ssmega sebe obesil.
*  Atentat na župnika.   V Gvnla-varsandu na Ogrskem je 371etna si-vilja Roza Ondrader    pred   cerkvijo napadla 601etnega župnika    Gustava Sztarvja in ma obraz polila s vitrijo-lom. Župnik je težko poškodovan, a oči so nedotaknjene.    Napadalka   je župniku že dlje Časa pisarila grozilna pisma m je pri zaslišanju izpovedala, da Je z atentatom nameravala župniku izžgati oči, češ, ker je pri maši ni-koli ne pogleda. Sodi se, da je napadalka versko blazna.
*   ZgodovinskI    dan    bdgarske himne. Danes je 40 let, odkar prepe-vajo naši hrabri   zavezniki    Bolgari svoio narodno himno: »Šumi Marica okrvavljena.« Ni nezanimivo vedeti, ob kaki priliki je nastala ta himna, ki je takorekoč bojna pesem vsakega bolgarskega vojaka. V letu 1876. so bili Bolgari še večinoma pod tursko oblastjo.    Turki proti Tijim nišo po-stopali posebno prijazno.    Dne    30. maja 1876 so Turki napadli v mestu Jamboli  stanujoče   Bolgare.  Bolgari so se hrabro branili. Na stotine ljudi se je zateklo v grško cerkev, kjer so se borili  proti    naskakujocim Tur-kom, podlegli   pa so premoći.   Nad 15.000 Bolgarov, mož, žena, starčev in otrok je padlo v mestu in okolici. Angleški in ameriški konzul v Odri-nu sta poročala svojima vladama, da je stala v jambolski    cerkvi    meter visoko čioveška kri. Reka Tundža in Martca, v katero se prva iziiva, sta bili več dni rdeci. To je dalo Bolga-rom povod njihovi narodni himni, ki jih je navduševala že prihodnje leto v boju za svobodo.
*    Angleške delavke.     Sedanja vojna je znatno zboljšala    razmere angleških delavk. Navadno dekle, ki je prej zaslužilo na mesec 100 kron, artiži z4aj labto 300 K, kaj« to-
varnarji so veseli, da &pjoh dobe de-
lavske moči. Spričo takih zaslužkov
imajo dekleta seveda mnogo ženito-vanjskih ponudb, a dekleta se nič posebno rada ne ženijo. NajveČ jih ostane brez možat ker jim tako ostane ves zaslužek. ker s svojim prostim časom svodobno ra?polagajo in jih ne tarejo družinske skrbi. Nešteto i>Iužb v tovarnah, ki so bile prej iz-kijueno rezervirane za mjške, so prešle v ženske roke. Ker so ženske navadno bolj štedljive, kakor moški, si prihranjajo precej denarja. Tuđi jih za bodočnost ni nič strah, kajti vse računajo, da moških ne priđe toliko iz vojne, da bi mogli ženske zopet izpodrinitl, mladi moški naraščaj pa si bq izvolil druge j;oklice in bo pustil ženskam tista mesta, ki so jih prevzele med sedanjo vojno.
Umrli  so v Ljubljani:
Dne 25. maja: Leopold Marks, orožnlški stražmojster v pokoju, 43 let, Hradeckega vas 39. — Julij Bre-ceU kadetni aspirant, v rezervni vo-jaški bolnici v xMarijanišču, — Dr. Ivan Kladva, deželnosodni nadsvet-nik v p., 60 let, Poljanska cesta 16.
Dne 26. maja:    Miroslav   Kasal. inženeriev sin, 3 leta in pol, Hilšerje va ulica 7. — Fran Zibert,   delavec, 60 let, Celovška cesta 82.
Danssnj  list cbsega 4 strani.
Izdaiatelj In odgovorni »redn:K:
Valentin   Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarnc«.
Boiečine v mišicah odstraniti je za živahno se pretakajočo kri Iahka naloga. Ako pa so se bolečine pojavile vsled prehlaienja, se v teh delih telesa dobi Ie malo ali nič krvi. Hitro pa si pomagamo. ce vdrgnemo boleča mesta s Fellerjevim zelo do-brodejnim, bolečine pornirjujočim rastlinskim esenenim fluidom z znamko Elzaluid. Dobro se počinimo tam. kjer nas je prej bolelo. V nad 100.000 zahvalnih pismih se ga pri-poroča. 12 steklenic posije franko za Ie 6 K. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 238. Hrvaško.            (v b)
Poslano.
LastDik   slavčka  na   Starem   trgu
pozivljam dotičnika, ki se je an  nimno
pritožil   radi   slavJevega   petja,   naj   se
oglasi pri   meni,  da se osebno dogovo-
1732           riva  radi tega.
Lastnik slavčka na Starem trgu.
!
rcsffinmno
dobro uhranjeni kvpl tftk#f
RndolI Dergan,
-i             trgovac ==
Ma.pt se tao- đo dvoasdstrttiaa
mala hiša
(event. V2) ali manjsa vila za eno družino v bližim sradiae mesta.    1736 Pcnadbc s ceno na  upravništvo »Slov.
Naroda«  pod „Zasetalk/1736.
r------------------------------------------^
ovijolne gamnše
tucat 54 K —  netto  blagajna  — pri
Albertm HSctzneriii, Danaf L KoSi!-
m«ss«rgass8 8.          16*6
PeStni  zavoj  s 15 r^ri   po  povzetiu.
EnpSm  po   visoki   cenl
kostanjev orehov
(eseno¥

PonudHe   s   ceno   in   množino   (koliko vanonov) je poslati   ivrdki :
J. Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezijs c. 13 (Kclizej).
::        Na ponudbe brez cene se ne ozira.         ::
na  Spod. rtajersteem,  pol ure od
žel. postaje, blizu drž. cf^ste Gradec-Ljubljana, sestoječe iz 15 oralov go-ste^a visokega gozda, smreka, bor, hrast in 55 oralov , ozda, njiv, naj-boljse vrste travnikov, sadono&nikov, parka, vrtov, vse v ravnini in aron-d"rano. Graščina z dvemi nadstropji, 18 sobami, gospodarska poslopja, Tse v  izvrstnem  stan u, riSol^v na  postrve,
se pod ngodnimi poga|i proda.
Poja«ni!a  daje hl*V. slav.  bftisha
za parcelacijo in kolonizacijo, Zagreb, Zrlnievac.                    1^3
Adolf Miknsch naznanja v svojem in v imenu svoje obitelji Salostno vest, da je njegova iskrenoljubljena mati, oziroma stara in prastara mati, gospa
Jetti Mikusch
zasebnica
v ponedeljek, 29. maja po kratki, mučni bolezni, previđena 5 tolažili sv. vere v 90. letu svoje dobe mirno preminula.
Zemski ostanki nepozabne pokojnice se bodo v sredo, 31. maja ob 4 uri popoldne v hi$i žalosti, Mestni trg Št. 15, svečano blagoslovili in nato položili v rodbinsko grobnico pri sv. Krištofu k večnemu počitku.
Sv. ma§e zadušnice se bodo darovale več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 29. maja 1916.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Um SepiiTiek naznanja, potrta od velike žalosti, da je ljubi, preblagi mo2, oziroma svak, gospod
Leopold Kopriušek
e. kr. ft—selski prefeser w p.
po dolgi bnlezni, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 8/4l1. uri ponoći v 77. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predregega rajnegase bodo v torek, dne 30. maja, ob 4. uri popoldne iz htSe žalosti, Bismarckova ulica Stev. l.preneslt na mestno pokopa lišće ter tam v rodbinski grobnici položili k zadnjemu počitku.
Sv. ma5a zadušnica se bode darovala v sredo dne 31. maja, ob 10. uri v frančiSkanski cerkvi v Mariboru.
V MARIBORU, dne 28. maja 1916.
Slivovko, tropinoiec in tum
▼ mnetinfth oi 60 1 dalje, pe nlzliih dnevnih eenah se dt>bl pri ttrdki
A. Ku!lon, Ljubljana,
KorlovskB cesta !t. 15.
Proda se prostorna
W L'^bljad z lepir.i ob !etanim vrtom, na mirnem, prijainem kraju. — Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.         1715
Večja   trgovina v Ljubljani    Sprejme
kontoristinjo
zmožnn   slovenskega   in   nemškcga jezika.  Ponudbp   sprejema   unrav.  »Slov.
Nar« pod ,,Konfori stini a 29/1727"
Enonađstropna
z YPtom je naprodaj v Vipavski dolini pri postaji Cesta Sv. Križ z ugod-nimi    pogoji    fokof.    Naslov:    Josip
Tonk,   Cesia Sv. Krit Stev. 294 Primorsko,               172.5
pomoćnika
in                               1729
ačenca
vešča slovenskega in nemškega jezika sprejme tako| tvrdka
t^tidclf peuec,  W(ezirjee
Pogoji pismeno ali osebno takoj.      1729
alfljiziterje
proti stalni  plači in proviziji  spreJntO
prvovrstna  doma ča   zavarovalnica.      s
Ponudbe   pod „spreten"   na   upravn.  !
»Slovenskecja Naroda«.     1710     \
Sprelme se takoj
Jhffifsrrbi nnmnrnib laSLllalSKl pDIDĐifllK.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
___________             1733             ___________
Hm ww isa
za 2—3 stranke,  z vrtom   če   mogoče v sv.
Jakoba   okraju   se   kupi*   Kolfkor   moeoče
natančne   ponudbe   pod   naslov   „knpćija
1726" do 5. julija t. 1. na upravo lista.
Kroiiep pomoćnika
sprejme takoj v trajno Belo        1
Franjo Š&rhec u Ložu.
1693                                 I
=   Sprejme se takoi   ==
kontoristinja
vcdčs čeftkega in nemAk. Jezika.
Ponudbe naj  se poŠljejo na   uoravništ. »Slov. Naroda«   pod „A. H. 10/1691.
1691
—^---------------------------------
Dobra
kuharica
z lepimi spričevali   dobi   dobro službo I tako].   Plača po dogovoru. Naslov se iive v upra..  »Slcv. Naroda,«        1721
Sllvovka — troplnovec — brlnjevec :   pellnkovec — rum — kognak   s
▼ na)hol]ii kakovostl se dobi po nizkib dnevnih cenah pri tvrdkl
Grummer & Komp.
Iijoblfana, Sodna ulica štev. 3.       iyn
OVES
se nadomesti z melasnimi krmili, ki jih razpošilja deželna centrala krmi). Ljubljana, TurjaSki trg St. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je K 35— za 100kg.   I
Zo poletno sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
izffotuvljenih oik
za gospode in dečke
ter mične novosti                   309
v konfekciji za M in Mite.
Ceniki zastonj in franko